Nejasnosti ob reformi visokega šolstva
Želja po izboljšanju izobraževanja v SR Sloveniji je pred štirimi leti pripeljala do reforme srednjega šol-stva, znane pod imenom srednje usmerjeno izobraže-vanje. O dobrih in slabih lastnostih tega sistema je bilo že veliko, a še vse premalo rečenega, mojpogled pa sega v prihodnost.
Prvi diplomanti SUI se bo-do marca vpisali na »reformi-rano« univerzo. Podoba te univerze pa nam komajda me-sec dni pred tem ni znana. Gre za najmanj enoletno za-mudo v pripravah na to deja-nje. Sprašujemo se, kdo je za to dogovoren?
Sedaj z veliko hitrostjo pri-pravljajo in sprejemajo vzgoj-noizobraževalne programe (VIP) visokošolskih delovnih organizacij, kajti vsi podatki o vpisu naj bi bili znani do ko-nca februarja, ko bodo v osrednjih slovenskih javnih občilih izšli razpisi obeh uni-verz. Do takrat pa se mora izvršiti velikanska preobra-zba visokega šolstva, ki pa ji strokovno birokrativni aparat institucij, ki pokrivajo podro-čje šolstva, ni kos. Znano je, da se na mnogih visokošol-skih delovnih organizacijah sprejemajo programi samo za-to, ker morajo biti pripravlje-ni in ne zato, ker bi prevlado-vala želja in zahteva po izbo-ljšanju višje- in visokošolske-ga izobraževanja.
O reformi visokega šolstva je bilo prelito veliko črnila in mnoge razprave so se dotikale tega področja.
Skupščina SR Slovenije bo obravnavala poročilo o pri-
pravah ha uvajaiye novih vzgojnoizobraževalnih pro-gramov v visokem šolstvu. V tem poročilu je prišlo na dan nekaj splošnih ugotovitev o problemu visokega šolstva in nekaj popolnoma novih, ki dajejo zaskrbljujočo sliko. Prikazana je realna bojazen večjega osipa y študiju zaradi izredno specifičnih progra-mov, pripravljanje progra-mov z namenom obdržanja profesorskih mest itd. Obe-nem zopet, tako kot že pri uveljavljanju          sredr\jega
usmerjenega izobraževanja, govorimo o dokončni ureditvi novega načina izobraževanja šele čez nekaj let, ko bodo vi-dni prvi »rezultati« na preho-du iz srednjega v visokošolski študij. To praktično pomeni, da spet žrtviijemo nekaj gene-racij, da se bodo napake, ki so nam že zdaj znane, pokazale v vsej veličini statističnih poda-tkov, še bolj pa v sliki študen-tov, ki bodo iz tega izšli. Po-tem bomo razpravljali ob ana-lizah doseženega, učipka pa nobenega. Namesto da bi že prehodno in sprotno odstra-njevali napake ter tako vsaj malo omilili težave.
To poročilo pa pokaže še nekaj drugega. Izkazuje ne-zaupnico univerze srednjemu
usmerjenemu izobraževai\ju v tem, da obravnava srednjo šolo zgolj kot poklicno šolo in zgolj v funkciji pripravljalni-ce za visokošolski študy. Mar to pomeni, da želi univerza nazaj gimnazijo kot klasično obliko izobraževanja za na-daljevalni študy. Potrebno je spremeniti določene stvari v sredryem usmerjenem izobra-ževanju ter spremeniti pogle-de nekaterih na univerzi.
Novi vzgojnoizobraževalni programi in poskus napovedi vpisnih pogojev v novih pro-gramih pa~ kažejo, da smo mnogim dijakom, predvsem tistim v t.i. poklicnih šolah, zaprli pot nadaljnjega izobra-ževarya. Vsi se lahko vpišejo samo na študij jezikov, tehni-kov kuharstva pa se ne more vpisati na gospodinjstvo brez diferencialnih izpitov. Pri ta-kem načinu priprav progra-mov pa se pojavjja že vpraša-nje zdrave pameti ter zahteva po ponovnem pregledu pro-gramov ter popravi takih in podobnih nesmislov, ki kaže-jo na administrativen način voder\ja našega šolstva.
Niijno je potrebno, da se v razprave o reformi vključijo tako študentje in srediyešolci, sledivji še posebej zato, ker jih bo reforma najboy' prizadela. Sedaj je potrebno samo to, da čimbog' preudamo in brez na-glice preučimo problem refor-me do najmanjših podrobno-sti ter tako preprečimo še eno vsetfudsko travmo, kot smo jo doživeli pred štirimi leti.
Peter Požun