DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 230 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 1ST, 1934 LETO XXXVI.—VOL. XXXVI. Poljedelski tajnik Wallace Star prepir med gradbeni- žigosa strasten pohlep po silnih profitih Washington, 29. septembra. mi delavci preti obstoju stavbinske unije San Francisco, 29. septembra. Slovenska banka dobila vladno poslovnico, Bruno Hauptmann je zgu- Delavci kot odjemalci pro- Pc dolgih mesecih čakanja, ki. Kapital nove banke znaša bil baje $7,000, ko je špekuliral na borzi v N. Y. odlašanja in ,,.»,. .v, , . , --------J" — birokratizma v Poljedelski tajnik Wallace se je Med clam ameriške stavbinske raznih uradih v Washington«, danes izjavil, da v kongresu, v! unije je ponovno izbruhnil star Cclumbusu in Cleveland«, je veletrgovini in pri gotovih časo- prepir, ki se je leta nazaj pole- konČQ slovenska banka) The pisih vse preveč prevladuje po-Igel, toda sedaj ponovno grozi ob- North American Bank Co do. hlepna strast po izredno visokih; stoja unije gradbenih delavcev. ba& potrdilo od zvezne vlade profitih v industriji. Proti te- V San Franciscu se vrši konven-: y Washington« in obenem pa mu pohlepu se mora boriti New cija unije stavbmskih delavcev. državno dovoljenje od države Deal. Zlasti je napadel poljedel- Na priporočilo American Fed- Qhio za stoprocentno poslova-ski tajnik Wallace nekatere kon- eration of Labor je vodstvo uni-lnje gresmane, o katerih se je izja-je zavrglo delegate treh medna-; ZanJmivo je dejstvo, da je vil sledeče: "Ti kongresmani bo-;vodnih unij. Nato so delegati,siovenska banka, The North do vedno govorili proti visokemu drugih unij se uprli iz simpati- American Bank 'prva banka v dohodninskemu davku, naspro- i je napram onim, ki so bili izklju- j clevelandU) ki je b;la dosedaj tujejo vladnemu posredovanju vjčeni iz konvencije. Delegati,j cmejena v poslovanju, in ki je businessu, toda 60 prvi, ki zahte- kateri so bili zavrženi od konven- j dobHa uradnQ dovoljenje za po-vajo v interesu svojih "boljših" Icije, so zastopali unije zidarjev, j slovanje Tri druge banke> Un. volivcev vsakovrstne privilegije karpenterjev in električne de-;ion Trust> Guardian Trust in od strani države. Ti kongres- lavce. Te unije štejejo nekako standard Trust, ki so bile naj-mani držijo z onimi interesi, ki 400,000 članov. Pred več leti so|večje banke izven Cleveland te unije izstopile iz unije stav- Trust v Cleveland«, sploh ne binskih delavcev, to da so še ob-;bodo odprle več Lorain Street držale stik z American Federation of Labor. bi radi na hiter način postali bogati, brez ozira kdo trpi pri tem. Izvoljeni so navadno'za dve leti ali k večjemu za štiri le- Le z največjo te- 1 Trust banka, ki je bila v enakem položaju kot slovenska, pa ta, in pri tem nimajo časa niti žavo bo poravnan ta ponovni de-j pričakuje dovoljenja v nekaj prilike, da bi obrnili pozornost j lavski prepir med stavbinskimi | tednih slovenska banka je bi. bodočnosti in gradili sigurno in delavci. Poleg drugih zadev na temeljito, ne pa za gotove pri vi- konvenciji stavbinskih delavcev legije. Poljedelski tajnik se je | je bilo odobreno priporočilo za izjavil, da je legaliziran rop, kijSO-urni delovnik za stavbinske se tiče visokega tarifa, povzročil i delavce, da se razširi delo med .ameriškemu narodu bolj ogrom- več ljudi. Odobrilo seje tudi po-no škodo kot pa vsi drugi ropi ročilo, da postane NRA vladna skupaj. Specialni interesi so pro- organizacija stalni odsek ameri-fitirali tisoče milijonov od viso-!ške vlade. Kot znano preneha kega tarifa. "Če bi se zvedela NRA organizacija s poslovanjem polna resnica, kako so velike, 1. junija, 1985. V bodoče bi mourner i ške korporacije rabile vala NRA prevzeti določila za vladni vpliv za svoje profitarske rkolektivno pogajanje delavcev z namene, tedaj bi nastala taka j delodajalci, za odpravo dela nevolja med ameriškim naro- otrok in za minimalne delavske dom, da je ne bi mogli potola- i plače. I žiti." -o-— la prva, kateri je bilo dovoljeno začeti s polnim poslovanjem. Od danes naprej slovenska $225,000.00, in od te svote je vložila v kapital vlada Zedin-jenih držav $100,000.00, ostalo pa Slovenci in brati Hrvati v Clevelandu. Nova banka po-sljuje torej v družbi z ameriško vlado potom R. F. C. vladne korporacije. Pričakuje se, da bo banka izplačala manjše vloge, dočim se pričakuje od vlagateljev, ki imajo večje vloge, da pustijo denar v banki. North American Bank Co. je danes enako varna kot vsaka druga banka v Zed. državah, ker vladni zavod garantira stoprocentno vse vloge do $5000.00, ostale vloge pa procentualno visoko. Slovenska banka bo izplačala vse svote do $5.00 popolnoma. Poleg tega dobi vsak vlagatelj najmanj $5.00. N. pr. ako znaša vloga $10.00, dobi $5.00, ako znaša $20.00, dobite tudi $5.00, ako pa znaša vloga $25.00 ali več dobite 20 odstotkov broječo dividendo. ke, varnost povsod ista, kajti predsednik Roosevelt je izpo-sloval postavo, ki garantira vloge v bankah, pa naj bo banka v Alaski ali v New Yorku, samo če ima oblastno dovoljenje za poslovanje. Nikdar več ne bo fitirajo, ko je Roosevelt reformiral N. R. A. Washington, 29. sept.—Pred- New York, 29. septembra.-Bruno Hauptmann, obtožen sednik Roosevelt je včeraj od-ugrabitve in umora Lindbergh redil, da se mora N. R. A. or-otroka, je vložil večkrat do ganizacija liberalizirati, tako da £2500 pri raznih borznih posre- bo narod od nje imel večje ko-dovalcih v New Yorku, in sicer risti. Novi načelnik NRA je prišlo do enakega položaja pri 1'° onem času- ko l'e bil Lind- Donald Richberg, kateremu je bankah kot se je to zgodilo lan- berghov otrok že odpeljan in po podelil predsednik Roosevelt to-sko leto. ^ aPr^u> ko je Lindbergh pla-jlikšno oblast, da je skoi'Q po- Na naše ljudi bi apelirali, da §5°,000 odkupnine. Te vloge polnoma enaka oblasti predsed-pustijo kolikor mogoče denlrja pri borznih posredovalcih so bi- nika. Roosevelt je spoznal, da v banki. Kdor potrebuje denar, !e narejene, ko je Hauptmann NRA ne more uspešno poslovati bo seveda z veseljem plačan! °Pustil Poklic mizarja in je ži- pod enim voditeljem. Zato je Denar pa, ki ga ne potrebujete, vel od Profitov, k* Jih je nare- razdelil NRA v dva dela, in vsa-pustite v banki, kajti več ga bo- dil na borzi. Justični agenti j kemu je postavil na čelo izred-ste pustili, tim prej bo likvidi- so nati*nčno preiskali vse raču- no dobro izbran odbor, v kate-rano premoženje stare banke in ne Hauptmanna pri borznih po-j rem so zastopniki industrije, izplačane dividende. I sredovalcih in so dognali, da je j delavcev in odjemalcev, Povdar jamo ponovno: vse vloge v slovenski banki so se-daj zavarovane do svote $5,000 Nova ■ utrpel Hauptmann občutne iz-; organizacija bo očividno lahko gube. Izbubil je nekako $7000 uspešneje poslovala, ker ne bo ali več. Toda naj so justični, odvisna od volje ene same ose- sedaj dvoma. Imej- a£enti še tako iskali, pa nika-: be, pač pa bo vodil organizaci-kor niso mogli dognati, če je jo odbor, ki ima za svoje člane o tem ni te denar kjerkoli, povsod je enako zavarovan, lahko vprašate v vsaki banki, kjer vam bodo isto povedali. Za nadaljna pojasnila se obrnite do slovenske banke ali pa Tozadevno Hauptmann vložil kak denar, strokovnjake v vseh panogah ki ga je dobil kot odškodnino, ljudskih dogodkov. Organizira-Najmanjšega sledu o takem de-j ni delavci so zelo veseli izpre- Vlagatelji so prijazno proše- pazite na naš časopis, ki bo o banka lahko izplačuje na sta- j ni, da gledajo pri bančnih ok-re vloge 20 odstotno dividendo, dočim je plačala že prej tri odstotke na stare vloge. Banka obenem sprejema nove vloge, tako hranilne kot čekovne, sploh ima pravico vršiti vse posle kot vsaka banka v Ameri- nih na začetne črke svojih imen. Štiri okna bodo pripravljena za dividende, vsa ostala okna pa za nove vloge. Brez vsake razlike je, če imate denar v slovenski banki ali drugje. Obresti so povsod ena- narju ni na borzi. Ker se je Hauptmann prvotno izjavil, da je začel denar katerega je baje tem točno poročal. Ljudi tudi:dobil od Fischa, rabiti šele pred opozarjamo, da če vzamejo de- lremi tedni- Je policiji uganka, nar iz banke, da so previdni, j k'e mo^el Hauptmann prej Bojte se uzmovičev, žeparjev in idobiti toliko denarja, ko je tr-banditov. In ne držite denarja dil- da Je bil leta brez dela, doma. Vzemite le toliko, koli-1 v ~ kor potrebujete. Vaš denar v! XT , Uspesen fcanriet Nad 300 gostov se je banki je sedaj absolutno varen! kanadski petorčki so mesece stari Kakšen detektiv! 4 Okoli 9. ure sinoči se je pojavil pri blagajni Capitol gleda-65th St. in Detroit K Callander, Ont, 29. septem-j!išča na W" b!Jtn Ht- 111 Ave. mlad ropar, ki je z revol- Roosevelt za mir Sinoči je potom radia govoril predsednik Roosevelt. V glav-i nem je bil njegov govor posveten miru v industriji. Zahteval je, da delodajalci kot delavci naredijo nekako premirje. To premirje bi omogočilo zvezni vladi, da vpelje nove direktive --------- -------- -......... v. j ,iin agencije za zboljšanje vsega mesecev. Na svet so dospeli damu ^ denar Mimo je|položaja Roosevelt je mnenja, pred štirimi meseci kot drobne ,Priše! detektiv V™ 0onnorS' da vsak nesporazum ali prepir stvarice, katerih nobena ni teh-|ki Pa »i bil * sluzbl" °Pazil Jelv industriji tala nad dva funta. Dr. Dafoe, ,0P- Potegnil svoj revolver in priprosti vaški zdravnik, je da- j napovedal roparju, da dvigne nes postal svetovno znana ose-,roke- Slednji se je pa obrnil I okoli in se začel rukati z detek- Lra. — Včeraj so dosegli sloviti kanadski petorčki starost štirih jverjem zagrozil blagajničarki, Mimo je ba, ker je z neumorno paznost jo in previdnostjo povzročil, daj*™!, kateremu je celo revol-petorčki živijo že štiri mesece, Iver vzel, nakar je pobegnil. De- kar je nezaslišan slučaj v zgo oovini človeškega rodu. ; tektiv Connors je bežal za njim toda ropar je bil urnejši. Skočil je v neki avto in se odpeljal. Ogromni kotel IDetektiv Je sedaj blT re^er- Preteklo soboto so zvezni in Ja in bo moral sam kupiti dru- državni agenti odkrili v neki i Se£a, kar velja $24.00. [ prazni bivši tovarni na 1935 Leonard Rd., v bližini Superior mo- Neumestna šala Dijaki John Carroll univerze v industriji med delavcem in med delodajalcem se lahko mir-i nim potom poravna, ne da bi bilo treba takoj napovedati stavko ali se lotiti drugih pogubnih sredstev. Izjavil je, da tekom prihodnjega meseca bo pozval zastopnike delavcev in delodajalcev na posvetovanje, da naredijo načrt za premirje v industriji. Predsednik je povedal, da smo pravkar šli skozi eno leto resnega prizadevanja za zboljšanje položaja. Stvar je dobro vpeljana, sedaj pa je treba zadevo tako ogladiti in I sta, takoj ob bregu reke, ogrom- v Clevelandu bi pretečeni petek ni kotel, ki je držal 1,000 galon. gkoro povzročili silno tragedijo ^ očistiti, da bo nastal v industri »Vladni agenti so prišli v poslop- v RCO gledališču, ko ao si iz-|jj trajen mir. Vlada je abso-jške ideale življenja in spravil Jfc, ko so splezali do četrtega mislili neumestno šalo glede og- j iutno pravična tako napram de- \ ameriški narod pod silovito dik- 5,000 republikancev pritrjuje senatorju Fessu pri napadu na predsednika Columbus, 29. septembra. Tu se je zbralo 5,000 republikancev iz vseh delov države Ohio, da otvorijo jesensko volivno kampanjo. Republikanci so bili silno navdušeni, in kdor jih je poslušal, je moral priti do prepričanja, da je Roosevelt največji slepar ameriškega naroda in da bo že jutri vržen iz predsedniškega urada. Glavni govornik na shodu je bil sedanji republikanski zvezni senator Simeon D. Fess, ki je kandidat za ponovno izvolitev. Senator Fess je ostro napadal predsednika Roosevelta, češ, da je nepatrijotičen. Fess je dejal, da vsak priprost voznik avtomobila ve, da kadar pride blizu prepada, da mora svoje vozilo ustaviti. Roosevelt je ob prepadu, toda on sili naprej. Prerokoval je najsilnejše slabe posledice radi Roosevelta. Fess je dejal, da je Roosevelt uničil vse ameri- nadstropja poslopja, žganjarna Je bila opremljena šele pred ne- nja. Kakih tristo mlečnih no-jiavcem kot napram delodajal-jtaturo. Zahteval je, da se vrne vincev univerze se je nahajalo Rusi in Japonci Tokio, 1. oktobra. Na vzhod-, sinoči zbralo v S. N. Domu pri banketu, katerega je priredil Jugoslovanski kulturni vrt. Banket je j bil popolen uspeh. Predsedoval je Mr. John L. Mihelich, bivši ni meji države Mančukuo je prv|counciiman> ki je povedal navzo_ šlo med japonskimi in ruskimi čim> da maja meseca prihodnje- četami do streljanja. Do smrt- ga leta Jugoslovani že lahko po_ nih slučajev ni prišlo. Japonska gtavjjo spomenik y kulturnem vlada naznanja, da bo poslala i vrtu> kajti delo jugoslovanskega protest v Moskvo. Japonci tr- kulturnega vrta sijajno „a dijo, da so Rusi začeli^ streljati duje Kragen g0VQr je ime, nay_ zočim tudi mestni sodnik Mr. Frank J. Lauschs. Lepe govore na Japnce, ki so se nahajali na 1 mandžurskem ozemlju, dočim Rusi trdijo, da so Japonci za- čeli prvi streljati na rusko.! so imeli zastopniki raznih kul- ozemlje. Meja v onem kraju je jako netočna in tako ruski kot japonski inženirji so vedno na delu pod vojaškimi stražami. In tako pride večkrat do spopada. --o- Listnica uredništva Uredništvo ponovno naznanja,! bomo'Jugoslovani z drugimi na-da je nemogoče priobcevati po-!rodnostmi vred zast0pani v žive raznih društev za redne me-; cleveiandskem kulturnem vrtu. sečne seje na prvi strani. Taki „ , . . pozivi so oglas in so redno pri-1 , prst0V občeni med oglasi. Na prvo strani Iz New Yorka P°roča- da pride notica le v slučaju izredne se Je tam tr^ovska zbornica in zelo važne seje ali pa notice, kulturnih društev. V Clevelan- gres naredl postavo' gIascm ka" itere bi vsak tujezemec v Ame- memb v NRA organizaciji. Predsednik Roosevelt je z najnovejšimi odredbami odpravil skoro vse, čemur so delavci najbolj nasprotovali. Ves čas, odkar je bil administrator NRA general Johnson, so se delavci kot odjemalci pritoževali, da niso dovoljno zastopani v tej vladni organizaciji. Roosevelt je sedaj ugodil vsem in imenoval njih zastopnike. Nad vsemi je pa Donald Richberg, dosedaj pravni zastopnik NRA. On je znan kot mož jako liberalnega mišljenja. Predsednik mu je podelil mnogo večjo oblast kot jo je imel do sedaj general Johnson. V resnici je Richberg drugi predsednik Zedinjenih držav. Nikdar v zgodovini ni še nihče imel, poleg predsednika, enako moč in oblast, poleg odgovornosti, kot je to sedaj združeno v Richbergu. -o- turnih organizacij drugih naro- !^uski poslanik V Ameriki jdov in mnogi sodniki, ki so se od- ^^ 0^0va| domov j zvali vabilu, častni predsednik; organizacije, Mr. Anton Grdina,| Washington, 29. sept. — Preje prepričevalno govoril o kultu-: pričan, da govorijo Zedinjene ri našega naroda. Sijajna ude- države popolnoma drugačen je-ležba in zanimanje navzočih za zik kot pa Rusija, kadar se ple-j kulturni vrt kaže, da ne bo več te govorica o dolgovih, je skle-; dolgo, ko se bo ideja izpolnila in nil ruski sovjetski poslanikov Washingtonu, Aleksander Tro-janovski, da odpotuje v Moskvo, da se pogovori z ondotnimi sovjetskimi magnati in dobi nova navodila. Trojanovski bo moral povedati voditeljem Rusije, da : začela boriti, da~dožene, da kon- ni dosegel niti najmanjšega uspeha glede $500,000,000 dolga. du je do 400 društev, in če bi po- kaj dnevi, toda je že poslovala s v gledišču,, ko so nekateri teh morajo vpoštevati tretjo stran-^ Polno paro. Dobili so 230 galo- trapcev zakričali: "Ogenj!" Vse »ov žganja, šest posod po 5001 gledališče je planilo pokonci; in "Igalonov vsaka za shrambo žga- vodstvu gledališča se je s skraj-jnja. 3,300 funtov molases, 1,000 nim trudom posrečilo pomiriti ^ galon obsegajoči kotel za kuha- cem. Delodajalci kot delavci pa narod nazaj k življenju, kakor- narod. Več žensk in otrok je bilo pohojenih, mnogo žensk je padlo v omedlevico, in zgodila bi se prava tragedija, da ni vodstvo nemudoma pametno nasto-I pilo. In taki trapci hočejo štu- ziv- ^ tt.]e žganja, 300 posod po 5 ga-4 Ionov vsaka za razdeljevanje * %anja. Tajni agenti so aretirali oseb, ki so vsi Italijani. Nečejo denarja Bivš. Standard Trust banka idirati za "višje poklice v V Clevelandu je naredila 15. av-jljenju," ko kot blazni stavijo v i fiesta 21,000 čekov, ki reprezen- smrtno nevarnost nad 1000 lju-t!l'ajo 5 odstotno izplačilo vlog jdi! Predsednik Carroll univer-vlagateljem. Toda dasi je ban- Rev. Benedict Rodman, je-ka. v«akega dvakrat obvestila, se rlasi po denar, ima ban-edno 7600 čekov, za ka- ka :;c tere se nihče ne oglasi. V bolnico V petek se je podala v Glen-6 1)0lnico Miss Emma Murgel. ko — in to so odjemalci, ki vselej trpijo, kadar pride do industrijskega spora. -o-- WGAR radio postaja WGAR radio postaja v Clevelandu je naprosila zvezno vlado, da zviša svojo moč čez dan na 1000 watt. Sedaj deluje na 500 wattov. Obenem bi rada spremenila oddajanje programa iz 1450 na 560 kilociklov. šnega je bil vajen tekom 150 let obstanka republike. Navzoči republikanci so gromovito ploskali Fessu in kričali: "Lopni ga! Le po njem!" S tem so mislili predsednika Roosevelta. žive za redne seje vsakega teh iriki moral dati modtise svojih društev priobčevali na prvi stra-1 Prstov policijL Takl odtlsi bi se uničili, če bi dotični postal ameriški državljan. Ta agitacija je sedaj vzplamtela v Ame- 1'odvr ■eči se bo morala operaciji. Birme v V torek, 16. oktobra, se bo v zuit, je obljubil najstrožjo pre- cerkvi sv. Kristine na Bliss Rd. iskavo in kazen za zločince! !cb 3. uri popoldne delila sv. bir-Smrtna kosa ma' v pondeljek, 29. oktobra, bo V nedeljo ob 9. uri zvečer je'tv. birma v slovenski župniji sv. umrl rojak John Zupan č i č, ■ Cirila in Metoda v Lorainu, in 15707 Waterloo Rd. Pogreb bo j sicer ob 7:30 zvečer. V nedeljo vodil Jos. žele in Sinovi pogreb- 11. novembra, bo ob 7:30 zvečer ni zavod. Podrobnosti jutri. birma pri sv. Vidu v Clevelandu. Za kanadske petročke The Vitamin Beverage Co., 10423 Euclid Ave., je poslala v Callander, Ontario, 6 steklenic vitamina C, ker je kompanija dognala, da ga petorčkom primanjkuje. Dr. Dafoe se je lepo zahvalil kompaniji. Zadušnica V torek ob 9. uri zjutraj se bo brala sv. maša zadušnica za pokojnim Antonom žgajnar in sicer v cerkvi sv. Kristine. Prijatelji in sorodniki ranjkega so prošeni, da se udeležijo. ni, bi morali imeti dve prvi stra-: ni, a novic nobenih. Pozivi za i priobčitev notic glede seje nai prvi strani prihajajo celo od društev, ki nikdar ne oglašajo; pri nas, nikdar ne naročajo tis- c' kovin! Prosimo torej tajnike in j tajnice, da se držijo pravila, da , „ , , , J . le v slučajih izvanrednih sej i,r JosePh Schrembs odpotuje ki ga Rusija dolguje Ameriki. Nadalje, da Zedinjene države niso pripravljene posoditi Rusiji novo posojilo. Tretjič, Amerika sploh ni pripravljena financirati bodočo trgovino z Ru-dokler Rusija ne podpiše, riki, ker je dozdevni morilec j S1J°> Lindberghovega otroka tujeze- da bo začela plačevati na svoje j dolgove. -o- škof odpotuje Clevelandski škof, Rt. Rev. 13. kjer bo papežu ščurki in jajca Kaka snaga in čistost vlada v nekaterih verižnih trgovinah nam priča sledeči dogodek: kot če bi bila na prvi strani. velike važnosti priobčimo notico ioktobra v Rim' o seji na prvi strani, sicer je pa oddal svoje urad"° p0r0Čil° 0 na , notica oglas in bo priobčena med;predku v clevelandski Škofiji, neka slovenska družina je oglasi, kjer bo ravno tako-čitana ^^Sleherni katoliški škof mora v;kupila v neki Fisher trgo- !gotovi dobi obiskati papeža v vini ducat jajec. Družina je si-Fvimu. škof Schrembs se vrne vjcer staini odjemalec slovenske trgovine, toda včasih pri hiši kaj zmanjka in se gre v najbližjo trgovino v naglici. Ko je dekle prineslo domov ducat jajec in so odprli zavoj, sta se nahajala med jajci dva dobro rejena — ščurka. Jajca se je poslalo nazaj, češ, da je stranka hotela jajca ne pa tudi — mesa zraven! Aretirani trgovci Cleveland 12. decembra. Policijski prosekutor Corri- "Door Prize" gan je dal aretirati štiri Židov- V soboto je dobila v mesnici ske trgovce v bližini E. 105th; Matija Križmana, 5810 St. Clair St. in St. Clair Ave. Svojo1 Ave. Mrs. Agnes Lunder iz Dib-kramo so vlačili na cestni tlak, | ble Ave. lepo šunko kot door katerega so tako ubili z ropoti- prize. jo, da je bila hoja po tlaku ovi-1 * 26 premogarjev je bilo vče-rana. raj ubitih na Japonskem. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo l<"to $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $8.00. Po=amezna številka 3 cente SUBSCRIPTIOIN RATES: U. S. »nd Canada $5.50 per year; Cleveland by mail $7.00 per year IT. S. and Canada $3.00 6 months; Cleveland by mail $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid by carriers $5.50 per year, $3.00 for 6 months Single copies 3 cents. European subscription $8.00 per year JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. No. 230, Mon., Oct. 1, 1934 Rusija članica Lige Narodov Dne 18. septembra je članstvo Lige narodov v Genevi odglasovalo, da se sprejme Rusijo v vrsto ostalih članic, ki tvorijo Ligo. To se je zgodilo tri leta potem, ko je Japonska začela prodirati v Mandžurijo in ko je na protest Lige narodov Japonska prenehala bi-ti Ligina članica. Le zastopniki šestih držav so protestirali proti vstopu Rusije v Ligo. Najbolj se je vpiral Rusiji Giuseppe Motta, švicarski minister za zunanje zadeve, ki je v silno strastnem govoru apeliral na Ligo naj nikar ne pripusti Rusije v članstvo. Motta je izjavil, da govorijo religiozni, moralni, družabni politični in ekonomski vzroki proti Rusiji. Motta je voditelj katoliške konservativne stranke v Švici in se smatra kot najboljši švicarski govornik. Že štirikrat je bil izvoljen za predsednika švicarske republike, in je bil leta 1924 tudi predsednik Lige narodov. Govor ki ga je imel Motta pred zbranim članstvom Lige narodov je najbolj silen, ki ga je sploh kdaj imel kdo pred Ligo narodov napram kaki tujezemski državi. V svojem govoru je dobil popolno podporo vseh svojih švicarskih kolegov. Zatrjeval je, da sovjetski komunizem ubija vse religiozne ideale, ubija vse, kar je duhovnega v našem življenju. Pristavil je, da je že Lenin primerjal religijo — opiju. Liga narodov je nastopila silno nevarno pot, ko se druži s sovjetsko Rusijo, in to izjavo podpirajo vsi lojalni Švicarji. "Kdo more kdaj združiti vodo in ogenj?" je kričal minister Motta. "Če je sovjetska Rusija naenkrat prenehala z napadi na Ligo narodov, katero je Lenin označil svoje dneve kot Ligo razbojnikov, tedaj imajo sovjeti prav gotovo nekaj skrivnih načrtov proti Ligi. Svaril sem vas pravočasno." Vsi navzoči so glasno ploskali, ko je Motta nehal z govorom. Po govoru se je Motta žalostno umaknil in poiskal svoj sedež. Motti je odgovarjal francoski zunanji minister Barthou, ki je povedal, da vodi izolirana Rusija v vojno nevarnost. Angleški, turški, poljski, laški in čehoslovaški zastopniki na zborovanju Lige narodov so pritrdili francoskemu govorniku. Vršilo se je glasovanje. Zastopniki devetintridesetih držav so glasovali za Rusijo, trije nasprotni, sedem jih je bilo odstotnih. Bila je dvetretinska večina, in Rusija je postala članica Lige narodov. Negativno so glasovali Švica, Nizozemska in Portugalska. Odsotni so bili zastopniki Argentine, Belgije, Kube, Luksemburga, Nicaragua, Peru in Venezuele. V imenu Rusije je govoril ruski minister za zunanje zadeve Maksim Litvinov. Slednji se je najprvo zahvalil za sprejem. Njegov govor je bil zelo zmeren. Govoril je, da je Rusija navzoča v Ligi kot nova država. Rusija ima v resnici druge ideale v zunanjem kot notranjem političnem nazira-nju. Prikazen nove države v javnosti izziva vedno nasprotovanje od strani starih držav. Ta sovražnost je našla mnogokrat odsev v vojaški akciji. Toda nova ruska država ni nikdar izključevala možnosti, da pride v tovarišijo z državami, ki imajo nasprotna politična in družabna naziranja in sisteme, ako je treba s skupnim nastopom nekaj skupnega doseči. Rusija, je dejal Litvinov, deluje neumorno za mednarodni mir. Ves svet se mora organizirati za mir, napadati se morajo vse propagande, ki izzivajo vojno. Litvinov je priznal, da Liga nima sredstev, da bi uspešno zatrla vojno, toda je izjavil, da v skupnem sodelovanju vseh držav se da mnogo doseči v tem oziru. Za mednarodni mir je Rusija vsak čas pripravljena sodelovati. brke od klobase pa je bilo tudi težko rešiti. Skušal sem brke rešiti za pod nos, pa so brke silile od mene na tla. Končno sem rešil situacijo tako, da sem vse skupaj vtaknil v žep. Občinstvo je imelo pri tem imenitno zabavo, posebno tisti, ki igre še niso prej videli. Mislili so, da mora vse tako biti. Drugi pa, ki so igro že prej videli, so se potili kot igralec ,sam. Vsaj za enega vem, da se je potil, ki je potem spisal kritiko za Glas Naroda. Imeli smo prav dober uspeh v finančnem oziru, ker smo pobirali oglase. Ker smo bili večinoma še samci pri zboru, nam je postalo dolgčas in začeli smo se pogovarjati o mešanem zboru. Ker smo pa mislili, da morajo biti dekleta dovolj stara, da lahko pojo pri zboru, smo imeli slabo srečo. Dobili smo kakih šest deklet. En par jih je imelo slab posluh, drugim pa, razen ene, se je vse skupaj neumno videlo, pa so šle vsaka v svoj kraj. Le ena se je še nazaj vrnila in še danes poje pri zboru. Sklenili smo, da priredimo zabavni večer in sicer na soboto. Ker se ni smelo na veselicah ničesar prodajati, smo napravili vstopnino po $1.00 in vsak je bil vsega prost. Napravljeno je bilo ko za ohcet. Pilo se je le pivo, ker za "takratkega" se takrat nihče ni zmenil. Torej ni bilo tako kakor danes, ko ne moremo nikamor brez flašce. Reči moram, da smo se imenitno zabavali in v gmotnem oziru smo napredovali. Škoda je bila le ta, da so se taki zabavni večeri pričeli pojavljati tudi pri drugih društvih. Razlika je bila le ta, da mesto kokoši so bile vinarice. (Dalje sledi) -o- Iz zgodovine pevskega društva Zvon Nadaljevanje) Piše Andrew Žagar Še predno smo se preselili k Plutu, smo imeli nekaj sej v Si-mončičevi dvorani med Osage in 77th St. Izvolili smo si odbor za pravila. Eden najbolj sposobnih za to je bil Aug. Straj-•ner, ki nam je bilo pomagal, da je društvo napredovalo. Začeli smo se zanimati tudi za igre. Prvo igro smo uprizorili v Maf-kovih prostorih na Union Ave. Oder smo zgradili sami. Igrali smo igro* "Doktor Hribar." Kako se je igralo, ne vem. Toliko se še spominjam, da je bilo dosti presledkov, ker pozabili smo bili na besede vsled nervoznosti. Dobička od te igre smo napravili $6.00. In ta dobiček nam je ostal vsled tega, ker dotična družba, ki nam je stole posodila, ni prišla po najemnino. Ampak radi tega nam srce ni v hlače padlo, marveč smo se takoj pripravili za drugo igro in sicer "Trije ptički" v Plutovi dvorani. Igrali smo malo bolje, toda brke so nam delale velike preglavice, ker tista smola, ki se namaže, da brke drži, ni bila zanič. Ko je krojač, ki ga je igral Fr. Vrček, stopil na oder, oziroma v gostilno, se mu je že takoj pri vratih ena stran brk odvalila. Ker je bil takrat Frank zelo hudomušne narave, ga to ni dosti oviralo, marveč se je obrnil proti ljudstvu, kot bi se ne bilo nič zgodilo. Ljudem je bilo to v veliko zabavo, ker je tako špasno izgledal z brki samo na eno stran. Da se bo pa vsem ustreglo, je še drugo stran v žep vtaknil. Kako se je takrat režiser počutil, ga nisem nikdar vprašal. Jaz sem igral urarja in imel sem ravno take neprilike. Brke so mi prišle med klobaso in med zobe in nahajal sem se v precej kritičnem položaju. Vse skupaj nisem mogel pogoltniti, Pravila in namen društva Najsv. Imena Euclid, O. — Z dovoljenjem posebnega odbora društva Najsvetejšega Imena podajam v javnost najpoglavitnejše točke naših pravil, da bo vsak vedel, kaj je pravi namen in pomen tega društva. Prvič: Društvo Najsvetejšega Imena ima namen delovati proti kletvi in onečaščanju pre-svetih imen; delovati proti bogokletnemu govorjenju; požive-ti med možmi in mladeniči pravo versko, zavest in prepričanje ter katoliško življenje. Drugič: Clan društva more biti vsak katoliški mož ali mladenič, ki je pripravljen izpol-novati društvena pravila in pospeševati namene in cilje društva. Tretjič: Dolžnosti članov: 1. Delovati pri vsaki priliki in povsod za razširjanje časti božje in božjega Imena. 2. Nikdar ne sam ali dovoliti, da bi se spričo njega rabila najsvetejša imena ali imena božjih stvari nemarno ali v kletvini. 3. Vsi-kdar se v bran postaviti proti vsem napadom na vero, Boga ali katoliško Cerkev, ali vsaj tega nikdar molče odobravati. 4. Nikdar ne delati ali trgovati na nedeljo, razen v najskrajnejši sili in potrebi. 5. Vsako nedeljo in zapovedan praznik biti pri sveti maši in skrbeti, da to store tudi vsi, ki so pod njihovo oblastjo. 6. Vsako leto se vsaj štirikrat udeležiti skupne, ga sv. obhajila, kadarkoli društvo to sklene. 7. Udeleževati se društvenih sej, pobožnosti in prireditev, kadarkoli to odloči duhovni vodja ali sklene društvo. 8. Udeležiti se pogreba društvenega člana in se umrlega spominjati v molitvah, zlasti darovati zanj prvo naslednje sv. obhajilo. !). Pomagati si med seboj v vseh potrebah in zadevah, zlasti pri delu, pri iskanju dela ali v bolezni in pomanjkanju. 10. Po možnosti dati prispevke v društveno blagajno. Četrtič: Clan se se more ude- ležiti sledečih popolnih odpustkov: na dan sprejema, na dan novega leta, na praznik Imena Jezusovega in vsako drugo nedeljo v mesecu in na smrtno uro. Pogoji so: Spoved, sv. obhajilo, molitev v namene sv. očeta in obisk župne cerkve. Vsak član se mora udeležiti društvene sv. maše, katero si društvo preskrbi vsako drugo nedeljo v mesecu. Za vsakega člana društvo preskrbi slovesno osmino. Vsako leto januarja meseca se preskrbi slovesna sv. maša za ranjke člane društva. Ako umrje član društva, poskrbi odbor, da se na predvečer pogreba zbere primerno število članov pri njegovi krsti in molijo rožni venec ter predpisane molitve. Pogreba se udeleže vsi člani ali komur čas dopušča; udeležiti se morajo z društvenimi znaki. Prvo sv. obhajilo skupno darujejo v spomin umrlega sobrata. Umrli so-brat ostane deležen za vedno vseh molitev, dobrih del in pobožnosti društva. Petič: Vodstvo društva je duhovni vodja s pomočjo odbora, katerega si članstvo izbere na glavni letni seji. Odbor mora vršiti nalogo, ki mu jo izroči duhovni vodja. Šestič: Društvenih skupnih obhajil se udeleže člani z društvenimi znaki pd vodstvom maršala, ki skrbi za red. Sedmič: Iz društvene blagajne se črpajo vsi stroški, za sv. maše, poslovni stroški itd. Kar vsako leto decembra ostane čistega v blagajni, to se daruje cerkvi kot društveni letni prispevek. Osmič: Društvo se mora pridružiti Jednoti (Union) one škofije, kjer je ustanovljeno. Zato se izbere tudi dva delegata, ki se udeležujeta redno mesečnih in četrtletnih sej jedno-te in pri društvenih sejali poročata o vsem, kar sta čula pri jednoto. Devetič: Vseh demonstracij, javnih nastopov, procesij društva in jednote, naj se vsi člani udeležijo, v kolikor je mogoče. Naj še omenim, da naše dru štvo še ne spada v področje jednote. Res, naša fara svete Kristine je še zelo mlada ter je bilo treba ustanavljati slična cerkvena društva od začetka. Ce bi fara kot taka propadla bi bilo gotovo temu vzrok neza-nimanje. Ko je bilo naše dru-štv pred štirimi leti ustanovljeno, je pristopilo takrat 64 članov in slovesno obljubilo, biti dobri katoličani. Nadaijni svatovski odbor za proslavo društva Sv. Imena 21. oktobra 1934 je: Za botra: Mr. in Mrs. John Drenik, za očeta Mr. Matija Gorišek, za matef1 Mrs. Koren ali Bradač z Miller Ave. Ljudje božji, samo poglejte, kako izvrsten svatovski seznam je skupaj, da kaj takega že dolgo ni bilo v Euclidu. Zadnjič sem omenil za strica in teto Mr. in Mrs. Poje. Prihodnjič pa pride lepo število nadarjenih mladeničev in mladenk v seznam kot tovariši in tovarišice bandera. Naš g. župnik, Rev. A. Bombach, hočejo napraviti nekaj veličastnega za nedeljo 21. oktobra. Ako se vsa društva odzovejo, ki so bila uradnim potom obveščena, bo lepa manifestacija z mnogobrojnimi zastavami in prapori. Bog dal, da bi bil lep dan. Mr. Louis Nemec bo razvil novi prapor pred blagoslvom, kot član odbora in društva. Odbor. —Občinsko gospodarstvo na Goriškem. — V obče je znano, da so vsa županstva v Julijski Krajini v velikem neredu v veliko škodo davkoplačevalcev in sicer zaradi imenovanja pode-štatov od strani fašistovskega režima. Škoda je črnila za ponavljanje neovržnih dejstev. V prvo vrsto spada nesrečno županstvo Kojsko v Brdih, kjer postavljajo za podeštate nevešče in fanatične fašiste, ali bolje rečeno oportuniste in kori-tarje, ki so pognali občinsko gospodarstvo v brezdno, da ni možna več nobena rešitev. Zadnje čase je paševal pode-štat Bayardi (nemškega poko-lenja Bayer, ki je prišel nekje iz Pulja). Ta je napravil ljudstvu in občinskemu gospodarstvu po receptu fašistovskega režima toliko gorja, da bi se lahko napisale cele knjige dokazov in vendar so ga oblasti pustile na tem mestu več kakor šest let. Da mu je bilo lažje se vzdrževati in izmozgavati naše ljudi, je oblastem dokazoval, kako So Slovenci nevaren element za obstoj države. Kot take je naznanil oblastem neb roj oseb, ki so prav veliko pretrpele in utrpele ogromno škodo, bili so preganjani na najrazličnejše načine, čeprav so bili popolnoma nedolžni. Po svojih prikritih idejah je Baiardi v resnici komunist in je zato postopal skrajno krivično s slovenskim posestnikom. Občeval je le z v fašiste prelev-1 j enimi pokvarjenimi "komunisti," to je: s ponočnjaki, pijanci, razgrajači, lahkoživci. Na kratko: z ljudmi njegovega kova, po geslu: gliha vkup štri-ha," in "povej, s kom hodiš, in jaz ti povem, kdo si." Končno se je našla tudi med taš. voditelji bela vrana, ki je tega oportunrsta in skrajno nemoralno osebo, ki jemlje fašističnemu režimu oni pičli ugled, ki se trudi ga pokazati, odstavila od tega mesta. Zapustil je žalostne spomine v občinski upravi. Dolgovi so gorostasno narasli, pravijo, da okrog enega milijona lir, kljub temu, da so bili davkoplačevalci obremenjenimi z najrazličnejšimi občinskimi davki in upravičeno se vprašujejo, kam je izginilo toliko denarja. Oblast je baje našla velikanski nered v vsej upravi. Seveda to se vse lepo pokrije s črno srajco, da javnost ne izve. Za prvo silo je imenovan začasni prefekturni komisar, o katerem se še ne more izreči nobene sodbe in nobenega mnenja. Pravijo, da bo kos svoji nalogi ter je baje že pričel s čiščenjem v občinski upravi. To je tudi nujno potrebno, da se gnila in zanemarjena uprava spravi vsaj za silo zopet v red. Ljudstvo ugiba, kdo bo Baiardijev naslednik, zakaj sedanji je le začasno. Naj-brže jih pride več v poštev. Med temi ima baje prvenstvo učitelj Lenardič, ki je bil Slovenec iz Kojskega. A ljudstvo se ga boji bolj kakor hudič križa, do- bro vedoč, da bi bil bolj fanatičen in krut kakor odstavljeni Baiardi. Bila sta si najintimnejša prijatelja in je bil Baiar diju desna roka. Občinski dacar Paladini, Slovenec iz Istre, ki se pa potrudi, da ne govori slovensko, je bil Baiardu dober pomočnik. —-Svojo službo je opravljal v škodo ljudstva, proti obstoječim zakonom, po vednosti in zaslugi Baiardija, ki mu je bil zvest pajdaš iz oportunizma. Sicer pa piše italijanski tisk in enoglasno trdi, da je v fašističnemu režimu vse v redu. Pa je baš obratno res. —Večerni tečaji po Goriškem, — S septembrom so se pričeli Po Goriškem in drugod zopet znani večerni tečaji za italijanski jezik, ki so namenjeni pred vsem odrasli mladini. Teh tečajev se naši ljudje udeležujejo, toda ne morda iz kakega navdušenja do italijanskega jezika kakor radi tega, da se rešijo vseh sitnosti, ki so jih deležni od strani oblasti, če se tečajev ne udeleže. Koncem koncev pa so ti tečaji jako zanimivi. Tu se zlasti pozimi zberejo v gor-kem prostoru vse ženice iz soseske, pa tudi možje, in če si drugače ne morejo, si tu povedo marsikaj. Tako je bilo lani na nekem tečaju v Vrtojbi tako živahno razpoloženje, zlasti med ženicami, da jih niti odločen nastop učitelja ni mogel pomiriti. Ko se je to razpoloženje le preveč stopnjevalo, je bil učitelj prisiljen poklncati goriško policijo, ki je prišla in posegla vmes. Uspehi teh tečajev so malenkostni, oziroma jih ni. Na njih račun pa krožijo med našim ljudstvom že marsikatere pikre. —Radi Slovenske nadgrobni-C,e groze. — Na Proseku je umrla pred nekaj tedni domačinka Mira Puntarjeva. Po višjem nalogu so bile kod po drugih vaseh in /arah tudi na Proseku prepovedane slovenske žalostinke. Cerkveni pevski zbor je pa kljub tej prepovedi zapel žalostinko na pogrebu Puntarjeve. Oblasti so zvedele zato pregreho in že grozijo s posledicami. —Umor pri Ocizli. — V borovcih ob cesti med Kastelcem in Ocizlo so dobili mrtvega pedeset-letnega Mihaela Božiča, posestnika, doma iz Kastelca, občina Herpelje. Bil je napaden na cesti s sekiro in težko ranjen je podlegel poškodbam. Starček je bil samec in je živel na malem, a lepem posestvu s svojo sestro. Pred časom že si je določil dediče, ki naj bi prevzeli njegovo domačijo in skrbeli na stara leta za njega in za sestro. Sum je takoj padel na dediče, pri katerih so izvršili karabinerji preiskavo in baje dobili tudi nekaj dokazov. Aretirance so prepeljali v koper-ške zapore, kjer bodo čakali na obravnavo. Pokojni Božič je bil zaveden in trden Slovenec ter splošno priljubljen med domačini. Naj počiva v miru! pertu Št. 33. V trenutku so požrešni plameni zagrnili slamnato streho in preden so mogli prestrašeni ljudje kaj storiti, je strašna vročina velikanskega ognja onemogočila vsako reševanje. Samo obe kravi je gospodar s smrtno nevarnostjo spravil iz hleva, vse drugo je uničil ogenj. Zgorela so tri poslopja: svinjak, hlev za govejo živino, kozolec in vse, kar je bilo v njih. Zgorele so vse svinje, uničena je vsa spravljena krma, slama, uničeno vse žito letošnjega pridelka, vse poljsko orodje, stroji, uničena je tudi klet z vso posodo in pijačo. Silna vročina je uničila velika in mogočna drevesa, polna zorečega sadja, ki obdajajo gospodarstvo v celem krogu. Škode je nad 50,000 dinarjev, zavarovalnina pa znaša 6,000 dinarjev. Gospodar je komaj malo okreval od hude bolezni, žena je bolehna, pet nedoraslih otročičev je brez hrane, brez obleke in obutve, ker je vse uničeno. —Nesreče. —Gospodarsko in stanovanjsko poslopje je zgorelo posestnici Ani Gubanjšek v Razvanju pri Mariboru. — Do* tal je pogorelo gospodarsko poslopje posestnikov Damjani in bratov Katalinič v Stribovcu pri Št. IIju v Slovenskih goricah. Zažgala je strela. — Ognjeni zublji so uničili gospodarsko po- ( slopje posestnika Mih. Kranjca ] v Spodnji gorici pri Račah. — ; Strela je uničila kmetijo po- ; sestnika Antona Rezca v Št. j Rupertu nad Laškim. — Ogenj j je vpepelil hišo posestnika Kar- ^ la Premrla, nato pa še gospo- j darsko poslopje istega posest- j nika in gospodarsko poslopje r soseda Štefana Beneša v Do- z brovcih pri Račah. — V deročo ^ vodo je zašel pri nočnem na- d livu 22 letni posestnikov sin Jožef Žnidar iz Frankolovega in utonil. — Hudim poškodbam je n podlegel v ljubljanski bolnišni-ci 38 letni finančni podpregled- 11 iiTk Anton Kovacic iž Radeč pri Zidanem mostu. V službi ga 11 je napadla gruča vinjenih na- 'J silnežev. — Ko je lovil s kav- 11 Ijem plavajoč les, je padel v Dravo in utonil posestnik in ( zidar Andrej Križaj v Mari- ni boru. — Pri padcu s kolesa jej lr počila lobanja 26 letnemu Ivanu Borovniku iz Pameč. • V bolniš- st niči je nesrečnež podlegel po-K£ škodbam. . .!ke -Moško truplo Bistrici. 1)1 Nemška vlada prepovedala Hauptmann slike Berlin, 29. septembra.—Nemški minister za propagando je prepovedal pošiljatev slik matere Hauptrpanna, njegove rojstne hiše in scenerije dotičnega mesta. Vse to so nameravali poslati v Ameriko, kjer so hotele razne filmske družbe slučaj izkoristiti v svoje namene. —Požar v Begunjah. Prod nekaj dnevi je švignil rdeč petelin iz Klemenove hiše v Begunjah, št. 55. Hišo je imel v najemu kovač Stražišar, ki dela v Cerknici. Na mah je bilo vse v plamenu. Pogorelo je vse ostrešje, Ki je bilo krito s slamo in nekaj lesenega dela hiše. Slučaj je tudi zahteval, da sta prišla kovačeva sina že ob šestih zjutraj iz podstrehe, kjer sta spala, ker drugače bi gotovo zgorela. Hude opekline pa je dobila po rokah, obrazu in nogah kovačeva žena. ko je spravljala živino iz hleva.—Na mesto požara so prišli domači in cerkniški gasilci. V akciji pa so bili le domačini. Kako je požar nastal, je uganka. Hiša je bila zavarovana. —Št. Rupert nad Laškim. Da-siravno je že za nami sv. Jernej, kateri po ljudskem mnenju zaključuje pasje dni in njih nevarnosti za poljedelca, je vendar menda izjema potrdila pravilo. Po hladnem, oblačnem vremenu nedelje ni nihče več mislil na kakšno nevihto. A malo pred polnočjo .je začel razsajati silen piš, kmalu so pridrveli oblaki, začelo se je bliskati in grom je pretresal ozračje. Ravno opolnoči je strela udarila v gospodarsko poslopje posestnika Antona Rezec v Št. Ru- Ženske, ki so delale na njivi ob zj Velikem Produ, so opazile v sre- ^ dini struge Bistrice te dni na- ^ plavijeno moško truplo. Medteni^ ko so ženske hitele obvestiti orožniško postajo o najdbi, s< prvi radovedneži prebredli v. tovarištvo! bert dobil plačilo za svoje delo, | ^ msem pnsel rad. tega ta poslopja, vse to dvorje in kaj jaz vem še kaj poleg: saj bi nas grof lahko tu vse skup nastanil. In sicer iprav udobno. Baš tako dobro in lepo kakor tebe. " Oče Grabert je nezaupno razburjen pokašljal. "Ali si morebiti prišel radi tega?" Oni se je hripavo zasmejal. "Najbrže bi ti ne bilo prav, prišel je konec. Nič več ni mogel prerejati svoje družine. Potem se je glasilo, da je v mestu, v Zagrebu dovolj zaslužka in povpraševanja po služinčadi. Mimo Konfina doli je odšla njegova Berta. Par redkih pisem je prineslo vesti o dobrem zaslužku in lahnem trudu, potem še enkrat božično voščilo s sliko iz Siska, osamel pozdrav iz čakov-ca ali Nagy Kaniže ali iz katerega takega ogrskega gnezda, a od tedaj naprej nič več. Nič, kakor bi bilo odrezano. Niti vrstice, niti besedice, niti ustnega poročila. Nič, nič! Drugi so mu pomrli, žena je izhirala v tugi in šibkosti, vsi so počivali varno spravljeni v zemlji, ki je bila še edino usmiljena na tem svetu — le mala, modro se svetlikajoča, zamazana fotografija mu je ostala in spomin ter nemir. že v svoji domovini na Češkem se je bil stari Garbert na- povedal je z oprezujočim poudarkom. "Samo tako menim." "Jaz ne bi mogel in tudi ne bi imel nič proti temu. In kolikor poznam jaz gospoda grofa, bi bil skoro v stanu kaj takega storiti. Ampak jeze bi bilo." Eiselt je zažvižgal skozi gnile zobe. "Razumem, razumem! Gospodje in gospe, hlapci in dekle! . . . Saj nisem slep. Kake kisle obraze so delali, ko sem povprašal po tebi! . . . Mislijo nemara, da sem jaz drugi!" Stari je sklenil suhe roke. "Nič čudnega, končno nič čudnega. Nadležnež, ki jih nič ne briga, tujec, tajinstven in zo-pern." Obrnil je pogovor v drugo smer. "Gospoda grofa itak ni doma. A vi drugi?" "Mi? Ha!" Eiselt se je obenem s skrinjo približal mizi. "Mi? Tako nekaj o odgonu se govori. . . Morebiti bo nova tovarna prevzela kakega, nekaj jih pojde v opekarno v Samobor Meixner in Koulhanek, le učil umetnosti, Kristusovo trp-j pomislij sta se vdinila pri cesti ljenje, križ, lestvo, sulico, kladivo, žeblje, govo, trnjevo krono, bič, potni prt, trs s Petrovim petelinom, lepo izrezljati ter zožiti v tankovratno steklenico. — Sedaj je bila grofovska družina za več tednov odpotovala, pa je hotel Grabert s takim darom presenetiti mlado konteso, da ji vsaj pokaže delec svoje hvaležnosti. Pri grajskem mizarju si je in. praskata in tolčeta kamenje. Lakota sem ali'tja, jaz ne bom. Raje se enkrat pošteno napiti, a potem kar tako.j crkniti. . . A kaj sem hotel prav za prav reči. . ." Vstal je ter pristavil skrinjo še bliže. "Kaj sem že hotel reči. . ." Oče Grabert je dvignil roko. "Raje zamolči. Denarja nimam, Eiselt. Nimam ga. Pa četudi mene in mojo imovino tu na preskrbel črne lipovine, a na glavo postavi8. Nimam ga! i" podstrešju primerno steklenico, j Eiselt Počasi je napredovalo delo v gor-1 u9tne. ' je zamišljeno stisnil , uowiC. Tako, torej nič? Skoki kamri. Motil ga je kašelj, a^da Mislil sem. Si ga tudi ne cesto moreš preskrbeti?" tudi ni bil več delu vajen. FRANCES MARVAR ki je preminula po kratki bolezni, dne 6. septembra, 1934. Pokopana je bila dne 10. septembra na Calvary pokopališču v Clevelandu. Umrla je v 58. letu svove starosti. Rojena je bila 1. oktobra, 1876. Ob priliki nenadne smrti naše ljubljene soproge in matere smo dobili od naših dragih prijateljev in dolgoletnih znancev toliko izrazov simpatij in prijateljskega sočutja, da v resnici, da je naša velika dolžnost, da se vsem iskreno zahvalimo. Globoka je naša hvaležnost, ko smo videli v uri naše žalosti toliko prijateljskih spominov, tolažil in iskrenega sočutja, šele ob uri trplenja in žalosti spozna človek svoje dobre prijatelje, kakor smo jih spoznali tudi mi. Stoteri so bili dokazi sočutja in sožalja od strani naših prijateljev in čutimo se iskreno obvezane, da se na tem mestu zahvalimo vsem stoterim prijateljem in poznancem, ki so nam v dnevih naše žalosti pomagali na ta ali oni način. Nešteto vencev je dospelo, dobri prijatelji naši so darovali za številne maše za pokoj duše pokojne naše matere in soproge, zopet drugi so na ta ali oni način dokazali, da so naši prijatelji v dnevih, ko človeka zadene bridka nesreča in odpokliče Bog nam ljubljeno bitje v svojo družbo. Naj se na tem mestu iz srca hvaležno in iskreno zahvalimo sledečim našim prijateljem, ki so na dan pogreba darovali svoje avtomobile za prsvoz pogrebcev iz hiše žalosti v cerkev in na pokopališče. Sledeči naši ljubi prijatelji so poklonili avtomobili: Richman Bros. Co., A. Harfoot; Richman Bros. Co., T. Sweeney; An Laufer, Mr. Rossell, Mr. Wm. Miller, Mrs, Gercrno, Anton Bokal, Felix Surtz, Joe Ko-zely, Anton Prijatelj, Mr. Joseph Mihevc, Mrs. F. Jarm, Peter Srnovršnik,'Frank Močilnikar, Savodnik iz E. 113th St., F. Marinček, Mr. Izanec. V. J. Hrovat iz Carlyon Rd., Mr. in Mrs. Martin Planisek, Joseph F. Klemenčič, Anton Korošec, Anton Ogrin, Ray W. Holicky, Mrs. M. Salettel, Louis Kolenc, Frank Marn, Frank Walland, John Janz, M. Telich, Lawrence Petkovšek, Frances Swegel, August Zurc. Vsem skupaj iskrena hvala za njih trud, ko so vozili po-grebce v cerkev in na pokopališče. Za svete maše za našo drago pokojnico so darovali sledeči naši nepozabni prijatelji v raznih naših cerkvah: Mrs. A. Savodnik in družina iz E. 113th St., Mr. in Mrs. Zuzek in družina, Alice Sidley in Joseph Hrovat, Mr. in Mrs. Jakob Lušin, St. Clair in Norwood, Mr. in Mrs. A. Mausar, Mr. in Mrs. J. Janz, Mr. Sesek in družina, Mr. Pust in družina, Mr. Marn in družina, Mr. Frank Laurich, Mrs. Joseph Janes, družina John Kaušek, Ur-bas familv, Frank Marinčič iz Sylvia Ave., Mrs. John Tomažič. Mr. Jim Cerne in družina, Mr. John Asseg, Mrs. Josephine Marvar-Smith iz Wickford Rd., družina Izanec, Frances Novak, Mr. Martin Planisek in družina, Koshmerl družina, družina M. Kastelic, Mr. in Mrs. Sivec, Mrs. Pucelj, Mr. John Rossell in družina, Mr. Anton Bokal in družina, Mrs. Antonija Logar, Molly Ma-rintic, Mr. Christ Mandel, Mr. in Mrs. Anthony Rob&-da, Ana Sterle, Mr. in Mrs. J. Savodnik, E. 108th St., Mr. Germ in družina, A. Planinšek in družina, Richman Girls, Coat Shop No. 1. Mr. Joe in Mrs. Jennie Dolenc in družina, Mr. in Mrs. L. Raddell, Aunt Rose in družina, John Dolenc in družina, John Prince iz 63. ceste, Anton Kutnar, Mrs. Vera Koss, White Rd., Mr. Ferlin in družina, Mrs. Josephine Fischlin iz Burgess Rd., Mike Volk, Mr. in Mrs. F. Močilnikar, Mr. in Mrs. Louis Oswald, Mr. in Mrs. J. Papesh, Joe in Mary Bradač, Jos. Lapp, John Klaus, Mr. Henry Zalokar in družina, Mr. in Mrs. Louis J. Prince, Jos. Roitz, Mr. in Mrs. Longenfuss, Mr. in Mrs. Stuper in družina. Mr. in Mrs. J. Robeda, Mr. in Mrs. August Volk, Frances and Pauline Robeda, Leskovec družina, Mr. in Mrs. Louis Drasler, A. Gubane, Mrs. Jennie Jerič, An-tonia Bradač, Mr. in Mrs. A. Lucic, Mr. in Mrs. Felix Surtz, Mr. in Mrs. Joe Hrovat, Johnny and Fannie Silc, Mr. Korošec in družina, Mr. and Mrs. Ray Holicky, John Zaletel in družina, Mr. Kromar in družina iz E. 63rd St., Johana Skufca, John in Anna Hrovat, Mr? Anton Kuhel, Mr. and Mrs. Anton Jaklič, Jos. Princ in družina. Bittenc družina, Salettel Family, Mary and Johnnie, Mr. in Mrs. Jam, Joe Zakrajšek, Mrs. J. Komin, Mr. in Mrs. Anton Satkovič, Mr. in Mrs. Mencin, družina L. Hoffart, Mrs. Skubic, Joe Kožar, Mr. in Mrs. Pctrovec, Mr. John Kardell, Frances Allen. Z dišečim cvetjem in venci so obložili krsto naše drage mamice in soproge številni prijatelji našs družine, katerim se na tem mestu iskreno zahvaljujemo, in sicer: Laverne Sophie and Ernie, Bobie, Alice and Ernie, hčerka Frances in družina, Richman Girls, Mrs. Marvar in sin, From the office: Boys and Girls of Rich-man Bros. Co., Mr. in Mrs. A. W. Laufer, Alberta and Harry Daus, Wilma Cams, Smith and Hiller in družine, Mr. in Mrs. Paul Kirchner, Kathrin and William Hauser, Banko Family, Lillian Banko, Geo. R. Simpson, Cie-Chanski in družina. Paul Keyerleber in družina, Ed. Scheuring and Family, Mr. in Mrs. Harry Fields, Mr. in Mrs. F. Je-lercic, Mr. J. Peters and Son, družina Frank Bertie iz Akrona, Mr. in Mrs. Jos. Hrovat, Mr. in Mrs. Vic Hrovat, Mr. in Mrs. Ray Holicky, Frank Marvar in družina iz E. 69th St., Mr. in Mrs. Podboj in Mr. Gorišek, družina Mihevc-Logačan, družina Joe Zaletel, Mr. in Mrs. A. Bokal in hčerke, družina Joe Kozely, West Park, družina Frank Walland, Pucel and Family, St. Clair Ave., Mr. in Mrs. Jos. Spenko, Mr. in Mrs. John Hrovat, Mr. in Mrs. Jos. Mrvar, Mr. Avg. Zurtz, Frank Kutnar, nečak, Louis J. Pire, družina Michael Telich. Naša globoka zahvala gre nosilcem krste in sicer Mr. John Rossel, Frank Walland, Joe Hrovat, Anton Korošec, Primož Pust in Anton Bokal. Na slovesen in ganljiv način so nesli krsto z zemeljskimi ostanki naše ljube matere in soproge k zadnjemu sprevodu. V globoko in hvaležno dolžnost si štejemo, da se srčno lepo zahvalimo gospodu župniku fare Marije Vne-bovzete, č. g. Vitus Hribarju za tako ganljive in pomembne žalne obrede v hiši, v cerkvi in na pokopališču, in enako iskreno globoka zahvala čč. gg. Rev. Matun in Rev. Kužnik, ki so se udeležili pogrebnih svečanosti. Naj se zahvalimo na tem mestu tudi pogrebnemu zavodu August F. Svetek za tako točno, iskreno in vzorno vodstvo zadnjega sprevoda. Prav iskrena mu hvala. Ne moremo najti dovolj iskrenih besed, da se še enkrat zahvalimo vsem, ki so čutili z nami v vseh dnevih, odkar je preminula naša ljuba mamica in soproga. Mnogi so nas tolažili in z nami molili, drugi so nam stali ob strani z besedami in dejanjem in nam pomagali vsestransko. Iskrena hvala vsem onim, ki so ranjko prišli pokropit na njenem zadnjem počivališču in ki so jo tako prijateljsko spremili na njenem zadnjem potu. Vsem skupaj še enkrat naša srčna in iskrena zahvala. Preljubljena naša mamica in naša goreče ljubljena soproga, počivaj v miru v hladni ameriški zemlji. Odšla si pred nami k svojemu Stvarniku, kjer boš prosila za nas, a mi se te bomo spominjali vsak dan z gorečimi željami, da bi se enkrat vsi skupaj zedinili v večnosti, kjer ni trplenja, ne solz. Počivaj v miru ljubljena mati ■v in soproga. žalujoči preostali: JOHN MARVAR, soprog. ERNEST, RAYMOND, sinova; FRANCES, poročena PRAPROTNIK, CHRISTINE in JOSEPHINE, poročena SMITH, hčerke. Witkliffe, Ohio, 1. oktobra, 1934.