ŽLAHTNE MISLI Sončna stran Alp ima zasenčenje pljuč. Licemerstvo je hoditi v cerkev in moliti, da bi vse vzel hudič. Pozivi k razumu so največja neumnost. V kopirnici življenja vedno kdo kopira negative. Prej leva, zdaj desna - ni čudno, da hočejo korakati. ! '""n .................. 11 m 11 [■ 1111111111111 ■ Tudi pamatne glave imajo omejen rok trajanja. Nečesar se je treba zavedati: pri hrani so ljudje bolj izbirčni kot pri obljubah. Le zelena mafija je sposobna z gnilim sadjem priti na zeleno vejo. Moralne zmagovalce je najlažje pokopati. Polno novih p(r)aznikov ! NIKO EVROPA NA DOPUSTU " Imam neprijeten občutek, da naju nekdo ves čas gleda !" POZDRAVLJENA, N/ ' KOROŠKA ^kjerkoli si že! OD REGRATA DO OZIMNICE Nekega možaka je oplazil infarkt. Ko gaje zdravnik s trudom izvlekel iz najhujšega, mu je dejal: "Prijatelj, zdaj imaš na izbiro: uživaj, žri in umri ali pa se odpovej pijači in tobaku, dosti manj jej ter živi." Možak seje odločil za sicer bolj kislo življenje, vendar živi, zdravnikov recept pa je tačas postal čudovito uporaben za najširše ljudske množice. Namreč: če se odpovemo mesu, alkoholu in sploh vsemu dobremu, lahko spomladi poceni živimo od regrata in drugih solat, poleti pa preklopimo na kislo mleko in črnice. Jeseni se preprosto vključimo v tisti sindikat, ki nam obljubi bolj poceni ozimnico. POL LETA POČITNIC Kot otroci smo vriskali, kadar je odpadel pouk. Kot samoupravljale! smo pred državnimi prazniki zadelali prosto soboto, vzeli dan dopusta in si privoščili teden dodatnega letovanja. A vse to ni nič v primerjavi z letošnjim letom. Se namigniti ni treba, že dobi človek čakanje na delo, to pa je precej podobno dopustu. Človek lahko poležava doma in preletava vseh 21 kanalov kabelske TV, lahko se potegne na kegljanje ali preprosto odkoraka v naravo. Ker je torej marsikdo med nami šel na "dopust" že pred mesecem ali dvema, mu klasična doba počitnic ne pomeni kaj posebnega. Prastare človeške želje o življenju kot dopustu so se torej uresničile še preveč dobesedno. IVARCKO MORJE IN ČEČOVŠKI NUDIZEM Tisti, ki nima 30.000 SLT za Španijo niti 10.000 SLT za hrvaško Istro, gotovo ima za zaboj piva pri Žagarju. Potem sta dve možnosti: odnese ga na stanovanje in se sonči na balkonu ali pa odpelje pir in sebe na Ivarčko. Tu si namreč lahko z malo domišljije predstavlja, daje na morju. To gre takole: sonce je sonce, gneča je gneča, žlobudranje je večjezično, saj vsaka vas zavija malo drugače. Torej -uživajmo! Kdor je sramežljiv in stanuje v stolpnici na Čečovju, se lahko gre tačas na skrivaj tudi malo nudizma. 'Na strehe se namreč vidi samo iz letala in jadralnega padala. OČI, UPRTE V NEBO Poleti več kot v drugih letnih časih strmimo v nebo. Ne zato, ker bi bili bolj pobožni ali romantični kot običajno, ampak zato, ker mnogo več ležimo na hrbtu v naravi kot sicer. In sanjarimo. Ker sanjarimo vedno samo o prihodnosti, poletju pa sledi jesen, sanjarimo o jeseni. Takrat se bomo vsi vrnili z dopustov spočiti, polni energije in idej, zato lahko pričakujemo marsikaj. Mogoče bo tedaj precejšen del Železarne Ravne s pomočjo tujih poslovnih partnerjev že rešen najhujših težav, drugi del pa bo nemara na vladnem spisku perspektivnih podjetij in bo torej končno deležen sanacije. Mogoče nam bodo takrat domači in tuji vrhunski strokovnjaki namesto imenitnih in učenih dolgoročnih projektov ponudili vsaj sto kratkoročnih konkretnih delovnih mest. Mogoče ... Takšne in še lepše sanje nosite s seboj, kjerkoli boste letovali! Marjan Kolar IZ VSEBINE str. 4-5 Kaj je z našim turizmom str. 6 m : . str. 19 SAK, ambasador slovenstva I str. 25 Na naslovni strani: Utrinek z naših gora Foto: T. Jeseničnik PREPIH PLANINSTVO % KOROŠKA PLANINSKA MLADINSKA TRANSVERZALA Med mnogimi transverzalnimi potmi po slovenskih hribih (nekatere tečejo tudi po naših hribih) se v naslovu imenovana pot drži predvsem koroških grebenov in vrhov ali tistih, ki obkrožajo naše doline. Zamisel poti je nastala pred leti v okviru takratnega Koordinacijskega odbora mladinskih odsekov PD Dravske, Mislinjske in Mežiške doline. Zdaj, ko bomo Slovenci zaradi zmanjšanih možnosti letovanja na morju zopet našli različne možnosti preživljanja dopustov v svoji domovini, bo postala takšna pot zanimivejša. Ne zahteva izjemnih planinskih sposobnosti, ni ekstremno težavna, je sorazmerno kratka, dovoljena pa je tudi hoja v etapah. Pot doseže svojo najvišjo točko na Peci (2126 m), tehnično najzahtevnejši del poti je z vrha Raduhe do Koče v Grohotu, najdaljši odsek poti brez strehe nad glavo pa je od Smrekovca do Koče na Loki. Za prečenje celotne poti je potrebnih okoli 44 ur povprečne planinske hoje. Naša transverzala ima dvoje izhodišč; začnemo jo lahko v Ribnici na Pohorju ali pa pri Pirševem domu nad Mislinjo. Iz obeh izhodišč je dobri dve uri hoje do Ribniške koče, kjer se obe poti združita. Ker predpostavljam, da se pohodniku ne bo šlo za postavljanje rekorda (prej omenjenih 44 ur je samo za orientacijo), mu svetujem, da se razgleda po okolici koče. Morda si vzame toliko časa, da si ogleda Črno jezero v okolici koče in spomenik padlim partizanom. Hoja po pohorskih pašnikih je prej počitek kot napor. Šli bomo čez Črni vrh, kjer so mislinjski planinci prav na vrhu lansko leto ppstavili križ, ki je opremljen tudi z žigom Črnega vrha, najvišjega pohorskega vrha s 1543 m in se sprehodili do Grmovškovega doma na Pungartu. V evforiji zaradi smučarskega centra Kope so nekateri kar pozabili, da ta dom nosi ime enega najzaslužnejših slovenjgraških planincev. V PD Slovenj Gradec obljubljajo, da bo zgradba zopet za planince dom. Ko se poslovimo od Grmovškovega doma, nas pot vodi preko Velike in Male Kope do Partizanskega doma. Ta del poti vodi po osrednjem delu smučarskega centra Kope. Seveda nas smučarske vlečnice poleti predvsem motijo in nam odtegujejo pogled do sicer čudovitega razgleda na Mislinjsko dolino in Slovenj Gradec. Na severnem pobočji Kope. le nekoliko pod vrhom, je bil včasih rudnik železa in vztrajni zbiratelj mineralov bo tu lahko še danes našel magnetitne, hemetitne, malahitne in azuritne minerale. Pot do Partizanskega doma (v njegovi bližini je partizanska bolnišnica, kije vredna ogleda) se nekoliko hitreje spusča in le v zadnjem delu nad Kremžarjevim vrhom se nekoliko obrne navkreber. Tuje bila po vojni ponovno postavljena Koča na Kremžarjevem vrhu. Koča je dobro obiskovana, kar je že posledica bližine mesta. Za mnoge, ki se bodo odločili obhoditi našo pot v etgpah, bo nemara tu že konec prve etape, Če je tako in če etape niso kakorkoli prisiljeni končati v Slovenj Gradcu, jim pjiporocam zaključek poti po izredno lepi Šisernikovi poti do Dravograda. Za tiste, ki bodo pot nadaljevali, pa velja standardna in predvsem Slovenjgradčanom dobro poznana pot pod Gradiščem v mesto. Znamenitosti mesta in Starega trga ob njem ne bomo posebej opisovali, ker jih je vredno spoznati ob drugi priložnosti. Ce bomo vztrajali točno ob začrtani poti, bomo iz mesta odšli po poti proti Selam. Obiskali bomo grob slovenskega pisatelja F. K. Meška, ki počiva pri cerkvi sv. Roka in nadaljevali proti Poštarskemu domu. Ce pa smo se odločili za etapni način hoje po transverzali in smo prejšnjo etapo končali na Kremžarjevem vrhu, bomo lahko za pristop k začetku druge etape izbrali tudi Ravne. V tem primeru bomo mimo Kotelj in Prežihove rojstne hiše (pri Kotniku v Podgori) tudi lahko prišli do Poštarskega doma. Od tod (mimogrede: koči se vidi, da je v rokah skrbnega oskrbnika) bomo po poti, ki se vzpenja v bogatih gozdovih na severnem pobočju Kozarnice in Uršlje gore prispeli na njen vrh. Okvir članka ne dovoljuje, da bi popisali vse razloge, zaradi katerih je Gora tako obiskovana. Treba je iti nanjo poleti in pozimi, na "nočnem pohodu" ali v zgodnjem jutru, takrat, ko se po njej podijo megle, in takrat, ko pritiska Rinkenbergn Vnarfe Izdala GU Ravne na Koroškem Založila GU Ravne na Koroškem Izde'ava m tisk 0\ institut /.' gcotkvijo 111 lotcxji.inMztnjo poletna vročina. Treba je priti enkrat z vzhoda, drugič z juga in tretjič zopet iz zahoda, in morda bomo našli svoj odgovor. Za nas, ki sledimo transverzali, velja sestop po južnem pobočju. Skozi gozd in nato cez travnike mimo opuščenih kmetij pridemo pri Križanu na gozdno pot, ki poteka skorajda po razvodnici med Mislinjsko in Šaleško dolino na eni in Mežiško dolino na drugi strani. Nekaj časa se nam pogted odpira na koroško, potem pa zopet na Štajersko stran. Nasa naslednja posjojanka je Andrejev dom na Slemenu. Če smo pot zaceli zjutraj z izhodiščem v Slovenj Gradcu ali na Ravnah, potem se tu moramo odločiti. Za nami je šest do sedem ur hoje, do naslednje možnosti za prenočišče je imamo še za tri ure. Ce se odločimo za nadaljevanje, se zagotovo ne smemo muditi predolgo; za utrujene noge se bo pot od Slemena do Doma na Smrekovcu precej vlekla. Pozoren planinec pa bo kmalu spoznal, da je prišel na geološko drugo področje. Kamenina je podobna pohorskemu tonalitu. Po dokaj dobrem kolovozu, kjer bomo morda srečali tudi kakšen avto, pridemo do prevala Karnica, Ig je bil vedno pomemben prehod s Štajerskega na Koroško. Spomenik, ki je tam postavljen padlim partizanom 14. divizije, pa govori, da seje tu končal njihov dolgi pohod na Štajersko. Na kmetijah nad Savinjsko dolino so potem našli počitek tako, kot ga bo utrujen planinec v Domu na Smrekovcu. Tu je sedaj možnost, da končamo ptapo in se s Smrekovca vrnemo v dolino. Ce pa se še čutimo sposobni in predvsem, če še razpolagamo s potrebnim časom, bomo nadaljevali pot. Tudi, če bomo tu prekinili pot, priporočam, da se ne vrnemo, ko bomo začeli naslednjo etapo. Pot s Smrekovca na Raduho je preveč lepa in zanimiva, da bi jo izpustili. Samo lovci na žige v transverzalnem dnevniku bi storili tako. Predpostavljam, da bo naš odhod s Smrekovca v jutranjih urah, kajti čaka nas najdaljši odsek med dvema planinskima kočama na celotni poti. Oskrbnik v Domu se spozna na planinske želodce in verjamem, da nas bo za pot prav pripravil. Pot je vsaj v svojem prvem delu lahka, nobenega pretiranega vzpona ali spusta ni. Razgled je odprt bolj na jug kot na sever. Čeprav lahko občudovalec narave sreča vrsto znamenitosti, bi posebej poudaril predvsem vrh, mimo katerega bomo šli, morda pa tudi zavili s poti in se povzpeli nanj. Gre za Kamen (1695 m), naimlajši slovenski vulkan (prof. Gams z ljubljanske Univerze v zadnjem času nasprotuje tej tezi). Kamenina tega vrha je zelenkastosivi andezit. Okolica Kamnp e zanimiva tudi z botaničnega stališča. Sele ko zaobidemo naslednji vrh Travnik, se začne pot spuščati navzdol do Brlr peči. Na tej pianini so že od nekdaj pasli živino kmetje iz Bistre. Iz Bele peci se začenjamo vzpenjati proti planini Javorje, kjer je na višini 1520 m postavljana Koča na Loki. Kot zanimivost v njeni bližini naj omenim Ledeno jamo. Z Loke krenemo proti Durcam (škrbins med Malo Raduho in Lanežem), kjer planinci običajno shranemo nahrbtnike in tako razbremenjeni pohitimo proti vrhi Raduhe (2062 m), Ta mogočna gora v naši bližini od nekdaj izziva ljubitelje planin in je običajno prvi resnejši hrib, ki ga spozna planinec doma v Mežiški, Dravski ali Mislinjski dolini. Tudi koroški alpinisti si v njenih stenah običajno nabirajo prve plezalne izkušnje. Zaradi tega predpostavljam, da podrobnejši opis Raduhe ni potreben. Z vrha se torej vrnemo nazaj v Durce, vzamemo nahrbtnik in se s pomočjo nekaj metrov jeklene vrvi spustimo na melišče pod steno Raduhe. Na poti čez melišče lahko uživamo pogled na planino Grohot, na najvišjo slovensko kmetijo Bukovnik nekoliko v ozadju in z njo južno pobočje Olševe. V Grohotu nas bo pozdravila najvišja pridobitev koroških in posebej mežiških planincev Planinska koča v Grohotu. Z njeno otvoritvijo lani septembra so nam pripravili izjemno lep planinski praznik. Za pot od Koče do Bukovnika imamo na voljo dve poti; ena je po nekoliko razširjenem kolovozu, kjer nam lahko pride naproti tudi kak 'planinec" na štirih kolesih, druga ps izredno lepo nadelana steza skozi gozd, kjer skoraj ne čutimo spusta. Pri Bukovniku bomo morali v vsakem primeru stopiti na gozdno cesto, ki nas bo pripeljala v Koprivno vse do Planinske postojanke pri Pucu, kjer bomo v transverzalni dnevnik pritisnili žig, v postojanki sami pa se ne bomo preveč radi zadržali. Je najmanj planinska in najslabše vzdrževana na celi naši poti. Skoraj bi priporočili organizatorjem transverzale, da se odpovejo njenemu žigu. Ce transverzalo "obdelujemo" v etapah, potem je tu dobra priložnost, da zaključimo etapo. Ob meži lahko nadaljujemo pot do Črne, kjer bo naše izhodišče tudi prihodnjič, ko bomo pot nadaljevali. Pri izlivu Tople v Mežo io zapustimo in ob Topli zakoračimo po césti, nekaj časa po ravnem, potem pa se strmina kmalu poveča. Ceste se držimo do Burjakovega mlina, kjer zasučemo na levo in navkreber. Skalovje v bližini je zanimivo za tiste, ki znajo v skalah odkrivati zgodovino naše zemlje. Izredno lepe primerke fosilov lahko najdemo. Pot nadaljujemo mimo kmetij Burjak in Florin, vstopimo v Gozdove Male Pece in prečkamo pašnike. Naš cilj je Dom na Peci. Tu si bomo privoščili malo oddiha in mimogrede obiskali votlino s kipom Kralja Matjaža v bližini doma. Za vzpon na vrh Pece bomo izbirali med dvema potema, ali pa se bomo povzpeli po zavarovani poti čez južno ostenje in po mehkih tratah. Sestop z Doma na Peci nas privede do rudarskega naselja Helena in Koče na Pikovem v njegovi bližini. Kraji tu v okolici so polni spomina na narodnoosvobodilno vojno. Najprej pridemo na "Stenge", kjer je spomenik štirim padlim partizanom. Od tu se spustimo proti Mežici, kjer na poti obiščemo tudi kmetijo, kjer je umrl narodni heroj Franc Pasternk - Lenart, ranjen ob napadu na Mežico. Za "etapne” obiskovalce transverzale je v Mežici nova priložnost, da zaključijo etapo in preos- tanek transverzale pustijo za zadnjo etapo. Iz Mežice nas pot vodi skozi zaselek Onkraj (Meže) do prevala pri Har-monkovem križu, pod Volinjakom in do Pristava nad Lešami, kjer si bomo ogledali cerkvi sv. Ane in sv. Volbenka. Zlasti sv. Ana je izredna tudi v svoji notranjščini; stropne slike so iz leta 1689. Seveda pa nam od tam pogled sili tudi proti jugovzhodu: najprej kotlina pod nami, kjer lezi knapovska vas Leše, kjer so še pred nekaj desetletji kopali najboljši slovenski premog in v ozadju, nad vasjo, Uršlja, z enim najlepših pogledov nanjo. Pogled je "odkril" in ga rad zabeležil tamkajšnji domačin, akademski slikar Benjamin Kumprej. • Spustili se bomo proti Lešam, vendar se bomo približali samo prvim hišam; takoj bomo zavili na pot proti Kotu (pri Prevaljah). Tu je ena večjih kmetij pri Ravnjaku, kjer na križišču cest zopet zavijemo v desno in mimo kmetij Krvavec, Kos in Godec pridemo do Koče na Naravskih ledinah. Prvotna postavitev bivališča na tem mestu je bila namenjena rudarjem, ki so v okolici sledili svinčevo rudo. Od koče se spuščamo po gozdni cesti mimo Smučarske koče proti Kotljam. Veliko je zanimivosti v tej vasici, najbolj pa so Hotuljci ponosni na svojega rojaka Prežihovega Voranca. Pri njegovi bajti, ki je preurejena v muzej, pritisnemo v transverzalni dnevnik zadnji zig. Naša pot je tako končana. izpolnjen dnevnik pošljemo v pisarno Občinske zveze za telesno kulturo Ravne na Koroškem (tam dobimo tudi prazen dnevnik) in za priznanje o prehojeni poti bomo dobili spominsko zančko. S pohodom po transverzali bomo prav gotovo spoznali kakšen košček slovenske zemlje, ki ga pred pohodom nismo poznali. Opis poti, ki ste ga prebrali, s svojim odmerjenim prostorom ni mogel predstaviti vseh podrobnosti. Na vas je, da jih sami odkrijete! M. Večko PD Ravne na Koroškem Predlog organizatorju transverzale Trasiranje transverzale, ki je opisana v članku, je potekalo pred mnogimi leti, ko so bili pogoji gibanja v naših obmejnih območjih precej drugačni kot danes. To se pozna tudi v poteku poti, ki ima zaradi navedenega nekatere slabosti, ki bi jih sedaj lahko odpravili, transverzala pa bi zaradi tega ogromno pridobila. O tej problematiki sem se povezal z mnogimi poznavalci naših hribov in pogledi nanjo so precej podobni. Medobčinskemu odboru planinskih društev Mežiške, Mislinjske in Dravske doline, ki je verjetno pristojen, torej predlagam, da obravnava podani predlog in do njega zavzame stališče. Največja slabost Koroške mladinske transverzale je dejstvo, da se je izognila Olševi, čeprav pride čisto v njeno bližino. Druga slabost je potek transverzale na Peci. Tudi to je posledica nekdanje -ureditve, ki je strogo predpisovala gibanje planincev samo od koče na Peci na njen vrh. Peca, ki ima izrazit greben v smeri vzhod - zahod, omogoča bistveno drugačen potek krožne planinske poti. Predlog za dopolnitev poti je naslednji: Na Slemenu, kjer pride cesta iz Solčave in se nato povesi na koprivško stran proti kmetu Hader-lapu, naj se nova smer odcepi od sedanje in teče po trasi bivše panoramske ceste, ki ni več prevozna. Po približno 1,5 km se odcepi na desno navkreber proti Lepemu vrhu (1619 m), kjer je pravzaprav že začetek dolgega grebena Olševe, ki ga sestavljajo poleg omenjenega še Odenični hrbet in Govca (1930 m), najvišji vrh Olševe. Z vrha bi pohodnikom predlagali še skok v 30 minut oddaljeno Potočko zijalko in nato povratek po isti trasi do Visoke peči. Od tam bi sledil spust skozi Mrzli dol do Zadnjega travnika in Govševe planine. Tu v bližini je drugi izvir Meže (prvič izvira na avstrijski strani), a kmalu ponikne in pride na dan znova nad kmetijo Kos (žal v zadnjih letih opuščeno). Mežo, ki je na tem delu prijeten potoček, bi spremljali vse do Lipoida, tu pa zavili na levo in ob potoku Koprivna nadaljevali do obmejnega kamna ob razpadajočem Kumrovem mlinu (ki je že v Avstriji). Trak Avstrije v slovensko ozemlje je tu tako ozek, da lahko skočiš iz Slovenije čez Avstrijo zopet v Slovenijo, če si dovoliš kršiti avstrijski zračni prostor. Pot bi nato zavila po gozdni cesti mimo kmetije pri Ledrovcu na Preval, kjer je zgornji delček doline Tople. Tu v bližini je bivša graničarska pastoralna steza na Peco, ki bi jo nekoliko naddelali in pripravili za planinsko uporabo. Pripelje nas na Končnikov vrh(2110 m) zahodno od Kneipsovega sedla, kjer je planinski mejni prehod. Od tega sedla bi pot potekala še naprej proti vzhodu do Kordeževe glave (2126 m), ki je najvišja točka sedanje trase obravnavane transverzale. Skorajda celotna spremenjena trasa bi potekala znotraj nekdanjega mejnega pasu, ki je bil brez posebne dovolilnice planincem prepovedan. Mejni pas namreč sploh ni bil 'stometerski pas", kakor se mu je popularno reklo, temveč je bil marsikje na obravnavanem področju širši kot tisoč metrov. Planincem bi odprli nova zanimiva področja, kamor tudi danes zaradi neznanega terena redko zaidejo. Dolžina tako spremenjene poti bi bila okoli devet ur povprečne planinske hoje, opuščeni del pa je dolg okoli pet ur. V celoti bi bila trasa daljša za štiri ure hoje. M. Večko :::*xv:wxw:-:wx-:w:-:-:':w:wxnX-xw ŽIVETI S TURIZMOM IN ZA TURIZEM Turizem. Pojem ali fenomen, na katerega se vsi po malem spoznamo in o katerem prav v teh dopustniških dneh pogosto teče debata. Kje in kako bodo Korošci preživljali letošnji dopust, najbrž ni težko napovedati. Odločitve za dopustovanje se vrtijo med poceni, vendar nemalokrat tvegano ali neprijetno Hrvaško, drago in malo slovensko obalo, planinami in - dopustovanjem doma. Slednje je pač povezano s socialno podobo Koroške, ki je kaj klavrna, kajti ljudem regresi (koliko jih pač dobijo) v zadnjem času služijo le še za golo preživetje. Vendar je v teh dneh tudi priložnost za obrnjeno razmišljanje: koliko turistov bo prišlo v naš koroški konec in kaj jim lahko ponudimo. Turizem je vselej na ustih tako republiških kot lokalnih vladnih mož, seveda pa je veliko vprašanje, koliko so pričakovanja tako enih kot drugih realne, kajti za žetev je potrebna tudi setev. V koroški regiji lahko ponudimo gostom okoli 1800 ležišč, od tega jih je skoraj polovica na področju slovenjgraške občine. V tej občini so namreč Kope in bungalovi, kjer je več kot 400 ležišč. Zelo skromen delež ima v tej posteljni ponudbi privatni sektor, le okoli 250 ležišč, in ponovno večina v slovenjgraški občini, kjer imajo letno tudi največ nočitev. Lansko leto zaradi vojne ni primerljivo in verjetno se bodo vplivi te vojne in nasploh dogajanj na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini poznali tudi pri nas še vrsto let. Sicer pa smo v prejšryih letih imeli Korošci okoli 36 tisoč gostov (večina domačih), a le kakšnih pet tisoč tujih. Ti gostje so na Koroškem prenočili okoli 130 tisočkrat, od tega zanemarljivo malo v zasebnih posteljah. Povprečna zasedenost posteljnih zmogljivosti se na Koroškem že kar nekaj časa vrti okoli 20 odstotkov, povprečno pa ostanejo gostje pri nas okoli tri dni. Med gosti prevladujejo Slovenci, največji obisk je pozimi in v juliju ter avgustu. Ti podatki govorijo, da pravega stacionarnega turizma (dopustovarya) na Koroškem ni, gre pretežno za prehodne goste ali izletniški turizem. Tu sta seveda izjema Kope in kmečki turizem v Šentanelu (tu je sedaj penzion 30 mark na dan, na slovenski obali pa se vrti od 40 do 60 mark dnevno). Kar takoj pa je treba omeniti, da tako Kope z imenitnimi smučišči kakor tudi Šentanel, za Savinjsko dolino najbolj znano področje kmečkega turizma, še ne znamo tržiti. Ne znamo, ali pa nam to še ni potrebno. Turistične agencije prodajajo in ponujajo postelje Korošcem v Istri, ob slovenski obali in drugod, bore malo pa je narejenega, da bi goste pripeljali na Koroško. Tu je spodbudna izjema ponovno Slovenj gradeč, kjer so uredili prisrčno turistično pisarno, nameryeno prav servisu turistom, ki prihajajo na Koroško, izdali pa so tudi lep turistični vodnik in monografijo. Turizma z akcijami in besedami tudi na Koroškem ne bomo mogli razvrati. Občine so tiste, ki naj poskrbijo za ustrezno infrastrukturo (da bodo turisti lahko prišli k « nam po normalnih cestah, da bodo lahko telefonirali, da bo na pipah voda itd) in za najrazličnejšo spodbudo zasebni iniciativi (davčne olajšave, razvojni skladi, hitrejše urejanje raznih papirjev). Korošci pa tudi že spoznavajo, da ni perspektive (in denar) samo v šank ponudbi. Pestra in kvalitetna zasebna ponudba bi lahko povlekla tudi ta turistični voz. Tudi nekateri turistični objekti na Koroškem so dobili tenis igrišča, v Brdah pri Slovery Gradcu je mogoče jahati, na slovenjgraškem letališči je Perger imenitno uredil bungalove... Turizem smo ljudje, in glave Korošcev se bodo morale naučiti in navaditi živeti tudi s turizmom in za turizem. Cim prej, tem bojje... (pet) LETO DNI POZNEJE Tudi to smo preživeli, prvo obletnico vojne za Slovenijo namreč. Preživeli in doživeli smo slavje na Holmcu, kjer so odprli sodoben mejni prehod, porušen in zažgan v lanskoletni vojni. Na Holmcu pa je bilo tudi vseslovensko praznovanje novega dneva policije. Na Koroško je prišel ves slovenski politični vrh. In prav je tako, kajti Holmec vse premalo živi v zavesti slovenskega življa. Milan Kučan, predsednik slovenskega predsedstva (iz Holmca bo morda prišel v zavest njegov stavek "Zmoremo zelo veliko"), ni pozabil, da so nedaleč od prehoda, na Poljani, potekali zadnji boji v Evropi, na Holmcu pa se je pričel prvi oborožen spopad v vojni za Slovenijo. Po tej vojni preživljamo vojno na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini in kdo ve, ali ni ta obračun na Holmcu dejansko pomenil tudi uvod v pravo, to je tretjo balkansko vojno. Na Holmcu je bilo izstreljenih več kot 100.000 metkov Na Holmcu so se torej pričeli prvi oboroženi boji in padec karavle je pomenil prvo zmago v slovenski vojni, kar je tudi slovenskemu političnemu in vojaškemu vrhu dalo vedeti, da zmoremo zelo veliko. Medtem. ko so Gorenjci v svoji znani šparovnosti nadvse šparali z metki, je samo na Holmcu bilo izstreljenih več kot sto tisoč metkov, kar je največ v lanskoletni desetdnevni vojni za Slovenijo. Osvojitev Holmca in nato padec vseh nadaljnih 14 stražnic, vključno z vojašnico Bukovje, Je pomenil, da se Slovenija ostro zoperstavlja Markovičevemu načrtu, po katerem naj bi vojska osvojila meje in tako Slovenijo osamila od Evrope. Žal so na Holmcu padle tudi žrtve, vendar bi neoviran prehod Jugoslovanske armade in njihova zasedba meja bržkone pomenila tudi konec slovenskih sanj o samostojnosti in neodvisnosti. Holmec in svečanost ob odkritju pomnika padlim Slovenjgradčanom ter srečanje invalidov ter družin padlih borcev pri Jožetu Krevhu v gostišču Edlvajs je bila priložnost za obujanje spominov in tudi za opozarjanje na napake, Nedopustno je, tako pravijo prizadeti, da nekdanji polkovnik JA Lipnik iz Maribora "kasira" več kot 40 tisočakov pokojnine kot zahvalo za grožnjo Mariboru in okolici, mnogi slovenski invalidi pa ob tem nimajo urejenih vseh zadev in jim razni birokrati mečejo polena pod noge. Mnogi od borcev, ki so doživeli Holmec, Krakovski gozd ali kakšno drugo slovensko bojišče, so po tej plati danes lahko zagrenjeni. Stari rek pravi: "Krogla in medalja nikoli ne zadaneta _________pravega. "__________ Spomini na Holmec pa so lahko kaj različni. Če se pogovarjamo s pripadniki Teritorialne obrambe, si oni pripisujejo večje zasluge, v pogovoru s policisti pa obratno. Kakorkoli že, tudi na tej točki bi veljalo najti tisti kon- senz in vsaj za teh deset dni glasno povedati, da smo zmagali in za zmago zaslužni vsi. Ob spominih na Holmec je bilo tudi precej razprav o priznanjih. Povsem možno je, da je stari rek, češ, da krogla in medalja nikoli ne zadaneta pravega, bil prisoten tudi letos. Bilo je nekaj ljudi, ki so bili prizadeti, ker jih ni čakalo priznanje, pa tudi tistih drugih, ki si ga niso zaslužili. Praznovanje Holmca, sama osrednja policijska proslava ali kasnejše srečanje borcev ob tamkajšnji karavli, je bilo dobro zamišljeno. Brez pretiranega pompa, funkcionarji so enakovredno jedli golaž z vsemi gosti in za njih ni bilo posebej Šentanela ali kakšne druge šolske lokacije. Holmca. kot simbola vseh dogajanj v tej vojni, pa se kaže spomniti, vsaj zato, da vsako leto ponovno preverimo, ali je za ljudi, ki so tam izgubili očete, može ali so bili ranjeni, resnično dovolj poskrbljeno. Slovenija jo je v tej vojni resnično poceni odnesla in zato lahko to peščico ljudi, ki so karkoli v tej vojni žrtvovali ali izgubili, nosimo po rokah... (ok) ■ m polus podjetje za izobraževanje Dravograd prrireja POLETNO ŠOLO NEMŠČINE od 17. do 22.08.1992 na Rimskem vrelcu Šola je namenjena za učence in dijake od 14. do 18. leta. Delo s pomočjo audio - in video tehnike bo potekalo 6 ur dnevno v majhni skupini (do 12 učencev) s poudarkom na konverzaciji. Cena 180 DEM vključuje: pouk, kosilo in učni material. Prijave sprejemamo do zasedbe mest.. I nformacije po tel. : (0602) 83 - 452. Naučimo se jezika sosedov ! illlljl S®:: II lil I 1111 lip ..lili ■lili GESTA KDO TE BO POPRAVIL vruum, iv w it uv r wr i\A-i v ii_ 11111111 Malo naprej od železniške postaje Dravograd in še malo naprej od vojašnice Bukovje, na desnem bregu Drave, leži posejanih kakšnih deset hiš. Na lepem kraju so: na sončni strani hriba, obdajajo jih pohorski gozdovi, pod njimi pa teče široka reka. Tu ljudje radi živijo, na to kaže tudi nekaj hiš, ki jih še gradijo. Čeprav lepota blaži bolečine življenja, pa ima teh deset družin nemalo problemov. Občutek imajo, da so pozabljeni od boga in ljudi, predvsem pa od občine. Že to, da so razdeljeni pravzaprav na tri vasi: Bukovje, Danijel in Otiški vrh, je dokaj čudno. Deset hiš, pa tri naselja. Zaradi tega dobivajo pošto zelo neredno in z veliko zamudo. Povrh vsega je ne dobivajo na dom, temveč morajo ponjo do komunalne stavbe, kjer so njihovi poštni nabiralniki. Tudi televizije ne morejo gledati kot drugod, njihov signal je odbit in je zato slab sprejem ali pa ga ni. Prizadele so jih tudi akcije ljubljanskih gospodov pri železnici, očitno skreganih s pametjo, ki so sestavili vozni red za vlake, po katerem obvezno zamudiš službo, nekaj vlakov so tudi ukinili. Ti kraji pa so na vlak življenjsko vezani. Najbolj pa krajanom Bukovja, Danijela in Otiškega vrha (ne pri Šentjanžu, ampak v Dravogradu za vojašnico) krati nočno spanje misel, da se jim cesta ruši in bodo na koncu ostali še brez nje. Do svojega doma se krajani teh naselij pripeljejo po cesti, ki zavije z magistralne malo pred železniško postajo v Dravogradu, pelje čez progo, nad železniško postajo, mimo vojašnice Bukovje in naprej do Trbonj. Dokler Trbonjčani niso dobili svojega mostu, so se vozili po tej cesti. Vsega skupaj je do hiš krajanov treh naselij tri, štiri kilometre po njihovi stranski cesti. Cesta je v vseh pogledih hudo nepomembna, ampak za njih je pot v svet, službo in šolo. In kakšni problemi tarejo to cesto, oziroma ljudi ob njej? Že na samem začetku ceste, malo nad železniško postajo stoji tabla, da je po njej prepovedan promet. S tem je cestno podjetje elegantno (zase seveda) rešilo problem, ki leži le nekaj metrov naprej. V strmem gozdnatem hribu nad cesto je namreč zemlja močno zrahljana in obstaja velika nevarnost, da se na cesto in na vse, kar bo takrat na njej, vsujejo ogromne skale. Ker pa je krajanom to edina pot do doma, se nenehno podajajo v to nevarnost, hkrati pa vedno znova kršijo prometne predpise. Ta del ceste je v lasti železnice, ki pravi, da za odpravo tega problema nima denarja. Zgraditi bi morali namreč oporni zid ali zminirati skale in jih odpeljati drugam Do vojašnice Bukovje pelje star asfalt, preluknjan kot stara guma. Za avto ni kaj prida. Vendar pa lahko krajani Bukovja, Danijela in Otiškega vrha upajo na rešitev tega problema. Vojašnico je namreč prevzelo obrambno ministrstvo Slovenije in če ne prej, bodo to cesto popravili takrat, "ko bo prišel v vojašnico Bukovje na obisk minister Janša", pravijo malo za šalo, malo za res. Najhujši problem pa je malo naprej od vojašnice. V strmem nasipu se je namreč udrl plaz in odnesel del ceste. Ta odsek je sedaj precej nevaren, saj lahko plaz odnese še kakšen del ceste, posebno, če bi tam mimo vozil težko natovorjen tovornjak. Zato takih vozil tja več ne spuščajo, kar pa je zelo nerodno. Mnogi namreč svoje hiše še gradijo in sedaj do njih ne morejo pripeljati materiala. Nedavno tega so se krajani teh naselij zbrali na sestanku in medse povabili tudi predstavnico z občine ter jo podrobno seznanili s svojimi problemi. In Olga Jurhar, vodja oddelka za stanovanjsko komunalne zadeve pri Izvršnem svetu občine Dravograd, jim je obljubila sanacijo ceste, poškodovane ob plazu. Čeprav je od takrat minilo skoraj mesec dni, se nič ni premaknilo z mrtve točke. Vsaj na zunaj ne. V resnici pa, kot mi je zagotovila Olga Jurhar, niso pozabili na cesto in svojo obljubo. Pripravljen imajo že projekt in sedaj čakajo na ponudbe izvajalcev. Zaenkrat sta se prijavila dva. Iz republiških sredstev za ceste pa bodo dobili nekaj denarja in bodo sanacijo kmalu začeli. Od daleč je takšna stranska cesta pravzaprav nepomemben problem. Toda ravno tekšne male stvari delajo življenje srečno ali pa nesrečno. Za deset družin iz naselij Bukovje, Danijel in Otiški vrh je cesta do njihovega doma še kako pomembna. Vsaj toliko, kot meščanom Dravograda urejene ulice. Zato res ne kaže pozabiti na njih. Slavko Sušeč Plaz je odnesel del ceste, ki pelje v smeri Bukovje, Daniel in Otiški vrh pri Dravogradu. Cesta je za tovornjake neprevozna, za osebne avtomobile pa tvegana Krajani Bukovja, Otiškega vrha in Daniela pri kmetu Golograncu, junij ’92 ŽIVLJENJSKI STANDARD RAVENSKIH JEKURJEV V STARI AVSTRIJI Na Poljani Pred 1. svetovno vojsko je bilo v jeklarni na Ravnah zaposlenih okoli 450 delavcev. Na upravi je bilo 7 nameščencev in en kurir. Pisalnih strojev in telefonov, ni bilo. Mojstrov je bilo 9, plota okoli tovarne ni bilo.Delovni čas je trajal 12 ur. Tovarna je imela svoj konzum, kjer so delavci dobili skoraj vso hrano na knjigo ali tudi brez nje. Dolg so jim potem odtegnili od plače. Kako dolgo je moral takrat poprečno delati delavec za določeno količino hrane ali obleke? 1 kg moke 1 ura 40 min 1 kg kruha 1 ura 30 min 1 kg mesa 3 ure 1 kg slanine 4 ure 10 min 11 olja 6 ur delovna obleka 7 ur delovna srajca 4 ure močni čevlji 20 ur VELIK POŽAR V SLOVENJ GRADCU 10. maja 1903 ob 14. uri je nastal v Cerkveni (zdaj Meškovi) ulici zraven hleva h. št. 80 na nepojasnjen način požar, ki je upepelil celo Cerkveno ulico, na Cerkvenem trgu tri hiše, na Glavnem trgu pa celo vrsto hiš, ki mejijo na Cerkveno ulico. Zgorel je tudi gornji del zvonika župne cerkve. Ker je pihal močan veter, je zagorelo tudi zunaj mesta: pogorela sta Weitzman-nov hlev s kozolcem in gostilna Franca Lobeja z lončarsko delavnico vred. Človeških žrtev ni bilo, zgorelo pa je mnogo svinj, kokoši in ena krava. Ker se - je požar zelo hitro širil, prebivalci niso mogli ničesar rešiti, le obleko, ki jo je imel vsak na sebi. Med pogorelci je nastala velika revščina. Pozneje ugotovljena škoda je znašala 740.000 kron. Ob požaru je izgubil svoje imetje tudi učitelj okoliške šole Martin Runovc, zato mu je deželni svet odobril pomoč 400 kron, krajevni šolski svet pa mu je v šolskem poslopju odstopil kot brezplačno stanovanje 3. razred s šolsko kuhinjo. Prav tako so začasno sprejeli v šolo na brezplačno stanovanje tri družine pogorelcev. Šolski pouk zaradi tega ni bil prekinjen. navadna obleka 60 ur fina kamgarn obleka 100 ur Iz tega se vidi, da je bila hrana zelo draga, tekstil in obutev pa razmeroma poceni. Ker pa takrat ni bilo otroških doklad, je družina z več kot 4 člani komaj shajala, če delavec ni bil kvalificiran, se pravi, da za obleko ni nič ostalo. Neki delavec je tri svoje otroke že kar v majniku poslal delat na kmete. Seveda niso šli v šolo, Kaznovati delavca ni bilo mogoče, ker je bil vedno "suh". Da bi kaj zaslužili, so otroci postavljali keglje (nekoč je bilo na našem koncu veliko kegljišč), spomladi so prodajali regrat in cvetlice, v Brančurnikovem grabnu so nabirali vodni kremen, ki ga je odkupovala jeklarna, lovili so rake, nabirali smolo za čvekanje, iskali staro železo. Precej je bilo priložnosti za to, da so zaslužili kak krajcar. PRVO MESTO ZA RAVNE Leta 1908 je bila v Puiju tekma med tovarno Škoda iz Plzna, tovarno iz Kapfenberga in Jeklarno Ravne, katera Izdeluje najboljše granate. Ravne so osvojile prvo mesto. Ravenska namenska proizvodnja bo torej kmalu praznovala visoko obletnico. To starodavno postajališče in gostilna na Poljani je bila s svojo zunanjostjo Ksaverju Mešku vzorec za mogočno posestvo Trato, ko je v Šentanelu pisal roman Na Poljani (izšel leta 1907). Naša Poljana je seveda samo posodila ime, saj je Meško svobodno kombiniral koroške kraje in ljudi z onimi v svojih rodnih Slovenskih goricah. ROMANJE V SVETO DEŽELO Slovenci so prvič organizirano in množično (536 ljudi) romali v Palestino od 2. do 21. septembra 1910 pod vodstvom ljubljanskega knezoškofa Jegliča. Ob tej priložnosti so izdali knjižico Jeruzalemski romar (130 str.) z natančnim načrtom poti, z opisi krajev in navodili. Iz nje povzemamo, da je potovanje potekalo takole: Iz Ljubljane so se odpeljali z vlakom do trsta (ne pozabimo, da je bil takrat trst avstrijski!), romarji pa so vstopali še na Borovnici, v Logatcu, Rakeku, Postojni, Šentpetru, Divači in Nabrežini. Vožnja je trajala štiri ure. V Trstu so se vkrcali na ladjo in se do Jafe v Palestini vozili pet dni. Osem dni so porabili za res podroben obisk Jeruzalema z okolico in Betlehema ter za številne pobožnosti. Nato so se po isti poti vrnili domov. Med romarji je bilo precej duhovnikov (tudi Meško) in premožnih ljudi, vendar najdemo na priloženem seznamu tudi kar precej kuharic, prodajalk, delavk in služk (tako so takrat pravili gospodinjskim pomočnicam). Od dokaj natančnih navodil za vedenje med romanjem omenimo naslednja: Kadilci morajo imeti pipe opremljene s pokrovčki. (Da ne bi povzročili požara). Na svetih krajih nikar puščati miloščine, ker vse poberejo Grki. Silno nevarno je poljubljati gola tla na svetih mestih, ker se lahko naleze kaka bolezen. Najboljša priprava na romanje je, če vsak napravi red v svojem srcu, v svoji hiši in delu in tudi v svojem potnem kovčku. Iz naših krajev so se tega romanja udeležili: • Franc Božič, župnik iz Javorja • Ivan Hojnik, župnik iz Koprivne • Janez Hornboeck, kaplan iz Pliberka • Ivan Končnik, mladenič, Topla • Mihael Goršek, posestnik, Šmartno • Jurij Gams, posestnik, Šmartno • Jakob Kac, posestnik, Šmartno • Lenart Kuhar, posestnik, Kotlje • Martin Ručnik posestnik, Mežica (pisali so: Možica) • Franc Onič, delavec, Mežica • Janez Stražišnik, posestnik, Tolsti vrh • Andrej Brodnik, posestnik, Koprivna • Franjo Šenk, kaplan. Črna, Povzel Marjan Kolar Sosedje iz zamejskega območja občine Radlje, predvsem tisti, ki imajo s te strani meje že od prej dobre sosedske stike, so v začetku julija organizirali že drugo rundo pomoči za begunce. Na tem območju, v štirih zbirnih centrih na Gortini, Muti, Ribnici na Pohorju in Podvelki je bilo ta čas že 250 beguncev, pretežno iz Bosne in deloma Hrvaške. Prvi del pomoči, prostovoljno zbrane iz širšega območja Eibiswalda in Deutchlandsberga, so zbrali predstavniki tamkajšnjega Rdečega križa in humanitarne organizacije. /' Drugo obliko povsem gasilske pomoči sosedom in dobrim znancem, predvsem iz Ožbalta in Kaple, pa so zbrali gasilci in ženska organizacija iz območja Oberhaga. To so predvsem Marija Šuller, Ana Wicmar, gasilec in Herbert Naderer - župan Eibiswalda, Herman Tomažič - župan Radelj, Cvetka Razdevšek - sekretarka RK Radlje, Jožef Aldrian - RK Eibiswald, Max Giegerl "ambasador Slovenije" iz Pucgana župnik Jožef Klobasa in Johan Kraser s svojimi gasilci. Skupna pomoč, ki so jo darovali v center v Podvelko je znašala nad 30 tisoč šilingov. Prav posebej se je izkazal naš dolgoletni znanec, ki mu pravijo tudi ambasador za Slovenijo, Maks Giegerl, ki je dal poseben delež. Posebej se je izkazala tudi družina iz območja Eibiswalda, ki je darovala kompletno opremo za dveletnega otroka, vse od stajice, plenic, druge opreme in igrač, s posebno željo, da to dobi mati nekega begunskega otroka, ki nima nič! V dogovoru z našim Rdečim križem so to v glavnem čistila in oprema za otroke, vmes pa seveda tudi kakšen priboljšek in hrana, ki zagotavlja otrokom zdravje in normalen razvoj. :£:::-:::vXv CCvX;X\;XCC;XvI;X;X;'vtCxvvt :X:X:X Že drugi mesec gradbeniki pridno rijejo, trgajo asfalt, vmes pa tudi kakšno vodovodno cev ali kabel po Muti! Gre seveda za izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave, ki bo prevzela vse tiste hvale vredne naloge, ki jih je stoletja opravljala naša Bistrica. Poleg tega je hvaležno in zares neopazno odnašala in* prenašala tudi vse naše odplake in odpadke! Ko bo manjša, ko bo zares pričela poganjati elektrarno Golica v polni moči, bo ta njena očiščevalna funkcija omejena. Zato gradijo kanalizacijo! Pa je zopet prišlo do zapletov. Na predelu Mute, na Gortinski cesti, bo zaradi nižjega zemljišča potrebno prečrpavališče. Pa so se dvignili stanovalci tega območja. Takšna naprava baje, da smrdi, pa ropot, da povzroča, pa sploh, da je ni dobro imeti preblizu stanovanjskih NOVI ZAPLETI hiš. No, smradu res nihče ne želi, ampak kanalizacija je le osnovna dobrina vseh sodobnih naselij, strokovnjaki pa naj uredijo vse drugo. Dela (opravljajo jih domači gradbeniki) kar lepo potekajo, meter za metrom, tudi priključke za hiše delajo. Kdaj pa bodo lahko spet položili asfalt, tisti asfalt, ki so ga ljudje plačevali iz svojih žepov, deloma tudi z delom, nihče ne ve. Ampak, ko ga bodo delali, naj ga naredijo vsaj tako, kot se spodobi, * tudi z robniki. Drugače bo še vse samo polovičarsko in bi bilo bolje, da bi ostalo tako, kot je! Imeli bi pa najraje še Bistrico, to čudovito sanitarno in komunalno delavko, otroci mesec ali dva svoje divje kopališče, ribiči pa svoj raj! K. Vaiti Foto: K. Vaiti "Kanalizacija Mute", jung ’92 Le malokdo ve, da imajo v Dravogradu enega od najstarejših planinskih društev. Njihova rojstna letnica se piše 1938, danes pa imajo okoli 400 članov. Največji dogodek pa se jim bo utrnil letos. Dobili so svoj dom! Razmeroma ugodno so dobili v najem nekdanjo stražnico na Košenjaku. Nekdanja "karavla" je bila na čudovitem kraju. Tako so dobili člani društva, vsi Dravograjčani in ljubitelji planin, prvič v svoji zgodovini planinski dom na Košenjaku. Seveda bo potrebno to stražnico temeljito preurediti, obnoviti bo treba ostrešje, z delno dozidavo pa bodo dali koči nekako bolj civilni izgled in vso potrebno funkcionalnost. Prosijo občane in podjetja Za vse prenovitve bodo potrebovali približno poldrugi milijon tolaijev. V glavnem bodo mnoga dela planinci opravili sami, toda za material in zahtevnejša dela je le potreben denar. Računajo tudi na sponzorje, na podjetja kot so Kograd, Lesna in druga. Prepričani so, da bodo Dravograjčani tokrat razumeli, da delajo nekaj zase, za svoje dobro počutje v planini, pa tudi za vse možnosti rekreacije, ki bo urejena na Košenjaku, vključno z možnostmi poletne ali zimske šole v ncaavi in podobno. Končali bodo jeseni Vse pogorje Košenjaka, vključno s kmetijami na tem širšem območju in z vsemi planinskimi potmi, je območje, ki je turistično skoraj še nedotaknjeno. Sedaj, ko državna meja ni več ovira, se odpirajo resnično vse možnosti za planinsko turistični razmah. Za planince so to čudoviti sprehodi, avtomobilistom se obetajo lepši prevozi, saj tudi asfaltni trak iz Dravograda vse bolj, kilometer za kilometrom, leze v planino. Pa bodo Dravograjčani, ljudje, firme in ustanove le spoznale, da gre za nekaj v njihovem kraju? Planinci sami vsega ne bi zmogli, vsaj tako ne, kot je zamišljeno. Zamisel pa je smela in lepa! k. volti /-.im...............-........:.........:................... j? .................................... ..............................................;.................................mi KONJI SO NJEGOV PONOS IN VESELJE Nadvse zanimiv je tale Mirko Zajc iz Mislinje. Poleg tega, da je zelo priljubljen med krajani, pa še lovec povrhu, je vendarle njegova osrednja dejavnost osredotočena na kmetijstvo, ali še natančneje, v živinorejo in konjerejstvo. Prav po slednjem pa ga zategadelj tudi poznajo v Koroški krajini. Mirko namreč goji značilne in znamenite konje -Hafningerje že vse od leta 1973 in trenutno ima v svoji čredi pet tovrstnih konjev. Tako je nedvomno najstarejši rejec živali in se poleg pitanja živine in konjev predaja še divjim živalim, ki so prav tako mozaik v njegovem vsakdanu. Če se povrnemo k njegovim kon- jem, tako rad poudari, da jih ima rad, da jih je vzljubil, saj so to izredno bistroumna pasma, in prav zato ' -.................................. so mu tako prirasli k srcu in postali njegova velika ljubezen.Ljubezen tudi zaradi tega, ker so okrog Mislinje značilni hribi in kmetije na njih. Takšne vrste konji pa so še kako značilni in primerni za hribovske predele, saj so uporabni za ježo ali vleko. Mirko tudi iskreno upa, da bo z novimi časi tudi naklonjenost do teh konj povsem drugačna kot je bila do sedaj. Škoda, res škoda, da nimamo več takšnih ljudi z miselnostjo, kot jo ima Mirko, kajti potem bi se tudi slovenski konjereji pisali povsem drugačni časi. 'Silvo Jaš I NAMIN "ŽUR" S CICIBANI I I | Nama je poskrbela, da so otroci, ki hodijo v ravenske vrtce, letošnje "šolsko leto" zaključili v veselem in prijetnem vzdušju. Skupno z vzgojiteljicami je pripravila zabavno prireditev Namin in cicibanov žur. Na odru, ki so ga postavili na parkirišču ob trgovini, so otroci peli in plesali, Nama pa je pripravila otroško modno revijo, srečelov in sladkarije za najmlajše obiskovalce. Vsi nastopajoči so bili pogoščeni s hrenovkami in sokom, Otroci so s prizorišča odhajali zadovoljni in z željo, da bi se na podoben način končalo še katero njihovo šolsko leto. Ne bo narobe, če tej želji pridružimo še našo: Da bi se na podoben način končevala šolska'leta tudi drugim otrokom - povsod po svetu! M. P. Že trinajsto srečanje : Kraj Muta ima v svoji kulturni preteklosti že vrsto zanimivih prireditev. Vendar se je doslej najdlje zadržal takoimenovani "Pomladni promenadni koncert", ki je letos preživel že trinajsto leto zapored. Gre za prireditev, na kateri se srečajo in predstavijo vse skupine s področja pevske, godbene in plesne delavnosti. Četudi so letos manjkali "Perničani", torej perniška kmečka godba in folklorna skupina, ki so bili na gostovanju v Avstriji, je bilo srečanje izjemno bogato, šest zborov in Pihalni orkester Mute je bilo povsem dovolj za dve uri prijetnega programa. k. vaiti Za zaključek pa še skupni nastop vseh zborov, tudi sosede iz Avstrije so poizkušali zapeti skupaj z nami m ALTERNATIVNA ENERGIJA - REŠITEV ZA PRIHODNOST ? V juniju so se na Prevaljah sestali predstavniki obmejnih občin Koroške iz Avstrije in Slovenije, iniciative Alpe - Jadran iz Avstrije, stranke Zelenih iz občin Ravne in Velenje, strokovnjaki in drugi gostje, med njimi predstavnik stranke Zelenih Slovenije Vane Gošnik. Udeleženci srečanja, ki sta ga pripravili občini Pliberk in Ravne ne Koroškem, so se soglasno izrekli proti gradnji jedrskega odlagališča v katerikoli slovenski obmejni občini, zavzeli so se za čimprejšnje zaprtje jederske elektrarne Krško in za izstop Slovenije iz območja z jedersko energijo, pri čemer naj ji Avstrija in širša evropska skupnost vsestransko pomagata. Predstavnik občine Št. Pavel v Labotski dolini je na srečanju prebral poslanico Neodvisnega društva za zaščito Labotske doline. V njej se društvo zavzema za ekološko sanacijo TE Šoštanj in terja pomoč svoje države pri tem zahtevnem projektu, izraža pa tudi zah- Delovno predsedstvo vaio Železarni Ravne za prispevek pri varstvu okolja, saj pravi: "V gozdovih Labotske doline smo na podlagi analiz smrekovih iglic ugotavljali, da je poleg glavnega škodljivca, domače elektrarne na rjavi premog, v to dolino segel tudi vpliv Železarne Ravne, in to vse od začetka njenega intenzivnega obratovanja od leta 1943 naprej. Posebno jasno je bilo mogoče ugotoviti čas, ko je Železarna Ravne prešla od kurjave z mazutom na kurjenje z neškodljivim zemeljskim plinom, oziroma trenutek, ko je bilo mesto Ravne priključeno na sistem daljinskega ogrevanja iz železarne (leta 1973). S tem ste že zelo zgodaj prešli na okolju prijazen način toplotne oskrbe kraja - kljub zahtevnim investicijskim posegom - in ste postali tudi nam na Koroškem vzor pri reševanju te problematike." Potem ko so udeleženci srečanja vsestransko pretresli problematiko varstva okolja v zvezi z jedersko elektrarno in odpadki ter s šoštanjsko termoelektrarno, je predstavnik štajerske občine Wildon predstavil projekt, po katerem je ta občina v veliki meri zamenjala klasično pridobljeno energijo z energijo biomase, raziskovalka z inštituta Santa vita iz Gradca pa je govorila o možnostih prehoda Slovenije in Hrvaške na energijo, pridobljeno iz biomase. Tovrstne raziskave so že opravljene, njihovi rezultati pa bodo v kratkem izšli v knjigi. Skratka, vodilni ljudje iz občin na obeh straneh državne meje med Avstrijo in Slovenijo so na prevaljskem srečanju lahko spoznali, da alternativa za daljno prihodnost ni: ali jederska ali fosilna energija (prva je nevarna, druga neposredno škodljiva za okolje, kjer kljub odpraševanju kvari zemeljsko ozračje) - temveč bo našim otrokom in nadaljnim potomcem prihodnost omogočila le uporaba energije iz biomase. Predstavniki obmejnih občin so se na prevaljskem srečanju dogovorili, da bodo pri varstvu okolja v prihodnje še aktivneje sodelovali kot doslej in iskali tudi skupne rešitve, kjer so možne. Mojca Potočnik Krajevna skupnost Muta vsako leto podeli samo en zlati grb skupnosti kot najvišje priznanje za določene dejavnosti, ki so pomembne za vse ljudi v kraju. Za letos je prišlo priznanje v roke dolgoletnega organizatorja in pevca Franca Vidoviča. Franc je član moškega pevskega zbora Muta že od samega začetka, je pa tudi vztrajen organizator. Pač - kot rečemo, priznanje je prišlo v prave roke, s pravim aplavzom in je zaradi tega kar dvakrat več vredno! k. vaiti O Jim Morrison. Rock zvezda? Zapiti pesnik? Čudaški umetnik? Samouničujoči norec? Kralj kuščarjev? Le navaden ameriški mladenič 60-ih, ki se je predstavljal tudi kot Mr. Mojo Risin’ (anagram njegovega pravega imena)? Slednje prav gotovo ne. Če ob njegovem rojstvu 8. decembra 1943 nihče ni mogel vedeti, kaj bo nastalo iz malega Jamesa Douglasa Morrisona, je še 21 let po njegovi smrti jasmo, da je bil nekaj več. Posebnež med posebneži. Do svojega štirinajstega leta je bil vase zaprt otrok, navajen reda in discipline (njegov oče je bil poklicni vojak), potem pa se je spremenil v dolgolasega upornika. Začel je vedno pogosteje piti in vrgli so ga s kolidža. Pretrgal je vse stike z domačimi, zapustil filmsko akademijo UCLA v Los Angelesu, leta ’65 pa spoznal Raya Manzareka, odličnega klaviaturista skupine Rick & Ravens... To je bil začetek Doorsov. Po nekaterih kadrovskih spremembah se je končno oblikovala zasedba, ki se ni spremenila do Morrisonove smrti: bobnar John Densmore, kitarist Robbie Krieger, pa seveda Jim in Ray. Na njihov prvi koncert ni prišel nihče, a po izidu singla 'Break THE DOORS on trought" februarja '67 in albuma The Doors" maja istega leta so postali glavna tema pogovorov mladih Američanov. Po izidu drugega albuma, "Strange days“, so odpotovali na ponesrečeni miamijski koncert, ki jih je potem še dolgo moril. Odlični plošči "Waiting for the sun’ je sledil padec s 'Soft parade'... V drugi polovici leta 1970 sta zaradi mamil umrla Jimi Hendrix in Janis Joplin. Jima je to zelo prizadelo in z njim je šlo vse bolj navzdol. Marca 71 je bil gotov material za ploščo “LA Woman', ki jo uvrščajo med najboljša dela te skupine in Jim je s svojo prijateljico Pamelo Courson odpotoval v Pariz. 3. julija okoli petih zjutraj ga je Pamela tudi našla mrtvega v kopalnici njunega tamkajšnjega stanovanja. Uradni vzrok njegove smrti je srčna kap, kaj pa se je v resnici zgodilo tistega zgodnjega julijskega jutra, ne ve nihče. Vsi znani podatki so prišli od Pamele, ki pa je svojo skrivnost odnesla s seboj v grob - tri leta kasneje je namreč zaradi prevelike doze heroina umrla. Legenda Jima Morrisona pa še vedno živi in zahvaljujoč njegovi glasbi bo verjetno ostala med nami še zelo dolgo. j NOVA KASETA MLADE HAJDI Že kot 11- letna je Najdi Korošec pred dvema letoma zaslovela z otroško pesmico Naš kuža (je hodil k sosedi v vas), ki ji jo je napisal Brane Jovanovič Vunjak. Skladbica je v trenutku osvojila poslušalce od najmlajših otrok, do odraslih, zato je bila mlada Hajdika, kot jo doma kličejo, povsod dobrodošla in iskana na koncertih kot mlada gostja. Pod svoje okrilje jo je vzel Brane J. Vunjak, ki se je ob izvajanju glasbe s svojo skupino Don Juan, komponiranju in urejanju kom-pilacijskih projektov Naj, naj, naj, odločil tudi za ustanovitev lastne Glasbene založbe In produkcije MANDARINA. Na kaseti Naj, naj, naj 6 je Hajdina pesem Naš kuža dosegel velik uspeh, sam projekt pa platinasto priznanje za prodajo kar v 37.000 Izvodih. Na letošnji izdaji Mandarinine kasete Špela debela In druge uspešnice, je Najdi zapela skladbi Nore počitnice in Hvala ti mami. Postala je vse bolj iskana, njene skladbe vse bolj priljubljene, zato je bila odločitev za snemanje in izid prve samostojne kasete Hajdl, kar sama po sebi umevna. 'Že kot majhna punčka sem prepevala in poplesovala v ritmu poskočnih melodij, pri tem pa sta mi pomagala mamica in očka, ki je igral takrat bobne, harmoniko in kitaro pri skupini Agala. Vsa osnovnošolska leta prepevam v pevskem zboru, prva štiri leta v otroškem, sedaj v mladinskem zboru, kjer sodelujem včasih tudi kot solistka. V glasbeni šoli sem se učila klavir in teorijo. Za mojo glasbeno kariero pa je bil odločujoč razpis, ko je Brane J. Vunjak iskal mlade talente in na avdiciji med 43 pevci izbral mene,' pravi Hajdl Korošec, ki je sedaj zelo navdušena nad novimi posnetki in številnimi promocijskimi nastopi. 'Na mariborski Marjanci ’92 sem nastopila s pesmico Nisem važna, ki velja prav za mene, saj sem po nastopih čisto običajno, navadno dekle. Mnoge skladbice iz nove kasete so mi pisane "na kožo', izžarevajo pa otroški, pa tudi že odraščajoči svet in doživetja. Nore počitnice opevajo te poletne dni, Heidi je priredba avstrijske pesmi, ki je bila ob knjigi in filmu zelo všeč mojim staršem in sem zato ob rojstvu dobila tudi tako ime. Dogodki in pripetljaji, ki se dogajajo meni in vrstnicam, ko bi želele ven, pa nas mama ne pusti, zaokrožuje pesem Zakaj me mama ne pusti, večere, ko grem spat skupaj s svojimi igračami, pa opevam v skladbi Ko lučka ugasne (na moji omarici). Resnejše po sporočilu so teme v skladbah Če je življenje sreča, Deževen dan in Ne umiraj gozd zeleni. Za vse mamice sveta je pesem Hvala tl mami, himna mladih pa je postal Naš kuža,' pove Hajdl Korošec, ki ima pri 13 letih že prvo kaseto, kar je želja vsakega pevca. Po eno pesem sta prispevala Oto Pestner in Marjan Smode, vse ostale pa je napisal Brane J. Vunjak, ki je tudi avtor polovice aranžmajev, drugo polovico pa jih je napisal Boris Vučkovič, nekdanji klàviaturist skupine Magneti. Hajdi, ki s svojo živahnostjo poživi mnoge, tudi humanitarne prireditve, je že idol mnogih mladih. Pravi, da bo ostala preprosto dekle, ki se oblači ne preveč vpadajoče, primerno svojim letom. Garderobo, ki ji jo pripravlja mamica, pa si včasih izriše sama. Zaključila je 7. razred osnovne šole Lava v Celju, ob glasbi se ukvarja z zbiranjem radirk, pri športu pa s tenisom in plavanje. Na pošto svojih poslušalcev po vrsti odgovarja, na željo pa pošlje tudi sliko. Kontaktni naslov za privatno pošto je : Hajdl Korošec, Lokrovce 4, Celje 63000, poslovni naslov za nastope pa : Produkcija Mandarina, Prušnikova 93, Ljubljana 61000 In telefon: (061) 51-197. Drago Papler IM KAM PLUJE SLOVENSKA POP GLASBA? ‘«Cv v Vzpodbuda za to pisanje je trilogija Luja Šproharja, ki je bila letos objavljena v Stopu. V bistvu je bil to normalen žolčni izbruh glede slovenskega govejega popa. Dejstvo je, da se razprave o ničevosti slovenskega popa vlečejo že nekaj let, a se kljub opominjanju posameznikov ni nic spremenilo oz. premaknilo (JANEZ BONČINA - BENČ - POET). Če pa se je to že zgodilo, je bilo kljub vsemu dovolj marginalno, da ni povzročilo kakšne burne reakcije. Sedaj pa se je nekaj spremenilo. Luju Šproharju, ki je jasno in glasno povedal, kaj je Slovenija - pop in kaj se skriva v ozadju, so pričeli groziti (neimenovani ljudje) s tožbami. SUPER!!! Nekomu je le uspelo premakniti železno zaveso nad slovenskim popom, pa čeprav le za milimeter. Vseskozi se je zdelo, da se bo zaradi večnega negodovanja pojavilo nekaj zdravih bendov, ki bodo popravili gnojni obraz slovenske glasbe. Utopija, utopija!? Le kdo bi se ukvarjal sposlom, ki je že vnaprej obsojen na neuspeh? Odgovorni pa modro molčijo in štejejo denarce, kajti brez denarja ni niti slovenskega popa. Včasih smo imeli komisijo za t. i. šund, ki pa je bila precej politično nastrojena, a vendar je ločila zrnje od plevela. Danes bi ta komisija lahko tiskala bedže ("ZASLUŽEN ZA SLOVENSKI POP") za ljudi, ki po navadi sedijo v prvih vrstah ali na višjih stolih, kajti ti nimajo razčiščeno, kaj je to glasba in imajo le toliko posluha, da lahko ob Tofovih nes- lanih šalah ploskajo "Tito - Partija", na glasbo, vredno aplavza, pa molčijo kot butci. Te ljudi je treba kaznovati, ti so neposredni krivci stanja v slovenski pop glasbi. Vrnimo se nazaj. Upor nekaterih radijskih urednikov, da ne predvajajo nekaterih skladb, je razumljiv in je v bistvu zelo pošten. Tudi meni in še marsikateremu se gnusi inbicilno zaslužkarstvo, ki producira neužitne pesmi. Skoraj nesmiselno je razpravljati o teh stvareh, kajti pop glasba je konec koncev biznis kot vsak drug. Eni prodajajo svojo robo in je ne prodajo, drugi pa prešvercano iz Ponte Rosse in postanejo bogati. Tudi v naših krajih je žal tako. Podobno je tudi za glasbo, le da se tu šverca s pokvarjenim občutkom za okus in lepoto. Zlatki, Marjani, Helene, Naceti in Božoti niso v bistvu krivi - so le obliž na gnojno rano, ki močni zaudarja in se ji reče slovenski pop ali pa če hočete - slovenski množičen okus. Kdo je torej kriv?? KAM PLUJE SLOVENSKA POP GLASBA?? Darko Kašnik ' LESTVICA 5 NAJ, NAJ, NAJ DISKOTEKE ATTASCHE 1. JUST TAKE MY HEART - MR. BIG 2. LET'S GET ROCKED - DEF LEPPARD 3. TAKE A CHANCE ON ME - ERASURE 4. NAVE YOU EVER SEEN THE RAIN -JOANJETT 5. COULD’VE BEEN YOU - CHER Nagradno vprašanje je še vedno odprto: koliko znaša vstopnina? Nagrada: Buteljka v discu ATTASCHE. VROČIH PET DISKOTEKE JOLLY: 1. EVERYTHING ABOUT YOU - UGLY KID JOE 2. PLEASE DONT GO - DOUBLÉ YOU 3. LET’S GET ROCKED - DEF LEPPARD 4. YOU BRING THE SUN - LONDON BEAT 5. NOTHING ELSE MATTERS - METALLICA In še vprašanje: Kjejediscoteka JOLLY? Nagrajenec bo dobil dve vstopnici. PIDŽI IN NJEGOVA GARDEROBA Milan Pečovnik - Pidži postaja najbolj popularen koroški pevec in pohvali se lahko, da je tudi kot pravi Korošec posnel lastni CD. Ta Črnjan na začasnem delu v Mariboru pa se pripravlja že na snemanje tretje kasete, na kateri bo glavno besedo imel prirejeni komad "Moj črni konj”, ki ga je svojčas prepeval Rafko Irgolič. Ima pa ta Korošec tačas nekaj skrbi. Kot nekdanjega odličnega smučarja so ga $ country opremo oskrbovali slovenski smučarji, med njimi tudi Katjuša Pušnik -Puška, ki je te dni žal obesila smučke na klin. Puška je za Pidžijevo garderobo prispevala country pas, ki mu drži pokonci hlače. Seveda pa ostaja še vrsta drugih smučarjev -med njimi tudi Črnjan Mitja Kunc - in tako se Pidžiju ne gre bati, da bi ostal brez obleke iz divjega Zahoda. SREČNEŽ MIRAN IGERC Znani gradbinec Miran Igerc (to je tisti, ki je podoben ministru za notranje zadeve Igorju Bavčarju) je gotovo največji srečnež na Koroškem. Medtem, ko se drugi (tudi Igerčevi prijatelji) trudijo z Catch thè cash ali Fair playem, pa je vrli Miran imel srečo preko meje, saj je na avstrijskem lotu zadel 1,2 milijona šilingov. "To bo zadostovalo, da bom odkupil kakšno bankrotirano gradbeno firmo na Koroškem," je ob tem srečnem dogodku povedal gospod Igerc. VRLI GRADBINCI Nagrado slovenskih zidarjev imenovano "ZIDAR HUSO" (podeljuje se od lanskega leta, ko je Slovenija postala samostojna država), so si zaslužili tudi dravograjski gradbinci, ki že poldrugo leto obnavljajo Kovtrov most. Nagrada bo podeljena za inovacijo zidarskega odra, kajti v tem letu so uspeli postaviti oder, ki ga Meža ni niti enkrat samkrat odnesla (v lanskem letu so ga vsaj dvakrat iskali v narasli vodi reke Meže). vX;X......v... ZENSKO TOŽILSTVO Potem, ko se je mlada gospa Irma Pavlinič - Krebs po kratki avanturi na tožilstvu vrnila v občinski hlad, je njeno mesto zasedla mlada gospa Bogunovič, nekoč zaposlena na sozdu Koroško zdravstvo. Slovenjgraška javnost zdaj pričakuje, da se bo tožilstvo pozabavalo tudi s primerom slovite prodaje parcel na slovenjgraškem Pohorju, ki je pred kakšnima dvema letoma v javnosti precej odmevalo. Spomnimo se, da je takrat mlada pravnica Sonja Kralj (takrat pravobranilka samoupravljanja, danes advokatinja) zaradi svoje doslednosti morala na lep način zapustiti občino. Resnici na ljubo pa velja dodati, da se tudi aktualni pravobranilec samoupravljanja v slovenjgraški občini Žarko Bogunovič ukvarja s temi spornimi licitacijami in o tem je nedavno poročal tudi na seji občinske vlade. mmrnmmMSmmmi ______ PREPIH PIHA IN ODMEVA Prepih vse bolj postaja magazin, ki odmeva v širši slovenski javnosti. Tako so reklamni možje enega od slovenskih medijev ukradli Prepihovo idejo in slovenskim poslovnežem ponujajo (seveda za plačilo) v časopisu objavo vizitke. To je Prepih naredil že pred časom, ko smo objavili vizitko najbolj znanega policaja na Koroškem, tovariša Zlatka Haliloviča. V nekem ljubljanskem dnevniku pa smo lahko izsledili tudi ponatis Prepihovega vica o podobnosti med Peterletom in Kokaljem, še vedno generalnim ravenske železarne (za osvežitev spomina: nobeden ne ve, kdaj mora odstopiti). Zvedeli pa smo tudi, da se za pesem o Drejčku in semaforju, ki je bila natisnjena v Prepihu, zanima več skladateljev, ki bi tej pesmi dali ustrezno notno podlago. SKOZI ŽIVLJENJE SE NAJLAŽJE PRETOLCES PO TUJIH GLAVAH NIKO. T :£x-8x£:v |:j:Ì:;:j:Ì:Ìxjxj: filli illli liiifl lil iilllii 11 NA MUTI SMRDI Na Muti so se te dni na vse pretege sporekli zaradi kanalizacije. Del prebivalstva namreč nasprotuje, da bi jim pod spalnicami naredili prečrpavališče in kar bi sosed na stranišču potegnil za sabo, bi morali drugi ovohavati. Vendar projektanti, ki jim del ljudi na Muti osporava strokovnost, trdijo, da drek ne more teči navzgor, prizadeti krajani pa dokazujejo, da je na Muti mogoče speljati vsako kanalizacijo navzdol, le če se malo razmisli in potrudi. Huda kri je zavrela in na nedavnem zboru krajanov je eden od stanovalcev tudi dejal, da bodo v primeru, če ne bo upoštevana njihova volja, hiše prodali Civšijem in Nonijem. Ob tem se postavlja tudi vprašanje, kaj Muto šele čaka, ko bodo dobili v kraj obljubljenih 16 milijonov šilingov od Kelaga. Saj takrat se bodo še med sabo požrli. ŽELEZARSKI ANDREJI Ni še prav ugotovljeno, ali ima kriza v slovenskem železarstvu kaj opraviti tudi z dejstvom, da imajo zadnje čase na vrhu skoraj same Andreje: A. CETINSKI, A. APLENC, A. OCVIRK, A. KOKALJ. Slišati je tudi vzdih: Saj je vse "en Andrej". SAMOUPRAVNO PARKIRIŠČE Pri ravenski Nami so na novo uredili parkirni prostor. Zdaj je podoben samoupravnemu aktu: je kompliciran, nefunkcionalen in poln nepotrebnih okraskov... PODJETJE TEGA DESETLETJA Sloviti Koroški biro iz Dravograda, ki je v svojem znaku po pomoti nosil knežji kamen, je gotovo podjetje tega desetletja na Koroškem. Poglejmo si samo tri primere: a) slovita "sama jama" v Dravogradu (okoli nje ni potrebno izgubljati besed); b) nepozidano zemljišče na Holmecu (sedaj v postopku, da ga dobi nazaj občina Ravne); c) cona malega gospodarstva (na naši fotografiji) v Otiškem vrhu, kjer bi že morale počasi stati delavnice. Letošnja občinska nagrada je bila v Dravogradu že podeljena, razmisliti pa velja za prihodnje leto... M PREPIH MARIBOR POSLOVNA ENOTA SLOVENJ GRADEC (Avtobusna postaja) Tel.: 0602/41-595, 41-813 PREDSTAVNIŠTVO: - RADLJE OB DRAVI, Tel.: 0602/71-941 - RAVNE NA KOR., PREŽIHOVA UL. 24, -Tel.: 0602/21-346 - DRAVOGRAD, TRG 4. JULIJA Tel.: 0602/83-071 \ 365 DNEH JE LAHKO SAMO EN DAN NESREČEN. NE PUSTITE SE PRESENETITI! ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI BLAGOVNI CENTRI SALON SLOVENJ GRADEC NUDIMO: VSE VRSTE POHIŠTVA KERAMIKO PREPROGE TALNE OBLOGE PARKETE IN LAKE PLINSKO TEHNIKO Prepričajte se o bogati ponudbi,posebnost pa so tudi ugodni kreditni pogoji. Za omsK m naKup se priporoča SLOVENIJALES BLAGOVNICENTRI SALON POHIŠTVA V SLOVENJ GRADCU. 1IU11H1 NAMA VELEBLAGOVNICA SLOVENJ GRADEC ■ PRODAJA NA KREDIT, PRODAJA NA ČEKE: TEHNIKA, TEKSTIL na tri čeke nad 3.000. 00 SIT; ŽIVILA na dva čeka nad 2.000. 00 SIT brezobrestno. ■ MARKET, Celjska cesta, del programa po ugodnih • diskontnih cenah • ŽIVILA, ČISTILA, PAPIR, PLASTIKA ■ PRODAJNI CENTER - KOLIČINSKI POPUST, ugodne diskontne cene, del programa ŽIVILA, ČISTILA PAPIRNA KONFEKCIJA • dodatni popust za vsak nakup do 500,00 SIT 5% 500,00- 10.000,00 SIT 8% nad 10.000,00 SIT 10% Po ugodnih cenah - drobni gospodinjski aparati, železnina, vse inštalacije, posoda, plastika, akustika in bela tehnika ŠOLSKI PROGRAM ugodne cene do 31.7. • 10 % popust za gotovino, 5 % popust na 2 čeka • za nakup nad 500,00 SIT podarimo nagradni kupon, žrebanje 14. 8. TENIS LOPARJI - bogat program do 30.7. • 20 % popust znamka HANIL, gotovina • 10 % popust znamka HANI L, na dva čeka • LOPARJI OSTALIH PROIZVAJALCEV 10 % popusta za gotovino, 5 % popusta na dva čeka POSEZONSKO ZNIŽANJE čevljev poletje 92 od 20 do 30 % od 10.7. do 24. 7.1992. TOVARNIŠKO ZNIŽANJE OTROŠKIH OBLAČIL JUTRANJKE 20 - 30 % SALON POHIŠTVA - tovarniško znižanje od 20 do 40 % POZOR ! VSE BRALCE PREPIHA OBVEŠČAMO, da je rok za oddajo nagradnih kuponov 10.8., kupon lahko oddate ob nakupu na kateri koli blagajni slovenjgraške NAME. Žrebanje bo v petek, 14.8.1992. GRAD VODRIŽ - TRNULJČICA MISLINJSKE DOLINE "Vodriž - bil je daven stražar ceste iz Mislinjske v Šaleško dolino. Danes je razvalina." Tako je pred leti zapisal o njem dr. Franc Sušnik. In res je danes grad Vodriž prava razvalina. Nihče se ga ne spomni. Ko sem prebiral nekatera gradiva novejšega datuma o Slovenj Gradcu in o Mislinjski dolini, nisem našel o njem ničesar. Ni ga tudi v spisku objektov kulturne in naravne dediščine, za katere se nameni kaj denarja, in ni ga živega med ljudmi, da bi ga lahko komu priporočil za ogled. Mimo gradu Vodriž vodi Oglarjeva pot od Drave do Jadrana, bolj poznana kot Evropska peš pot E6. V vodniku po tej poti je pod 4.5 na strani 22 navedeno: Vodriž, razvalina starega gradu. In nič več. Toda, ko se, iz žal ne najbolj uglednega zaselka Vodriž, ob potoku Burčnica, nad kmetijo Marušek strmo vzpneš v breg, te med drevjem nenadoma presenetijo mogočne razvaline gradu Vodriž, ali Viderdris, kakor so mu včasih rekli. Danes si težko predstavljaš, da je ves čas srednjega veka in vse do leta 1829, ko je bila zgrajena cesta skozi Hudo luknjo, tod mimo vodila glavna cesta med Mislinjsko in Šaleško dolino. Še ob koncu prejšnjega stoletja je bila to pomembna pot med tržnima mestoma Slovenj Gradec in Šoštanj. V srednjem veku je to cesto poleg Vodriža obvladoval tudi grad For-tenek nad ovinkom Velunje proti Šoštanju. Tudi Fortenek je danes razvalina. Če si dandanašnji zaželiš miru, sproščenega petja ptic, oddaljenega pasjega laježa in še česa za dušo, moraš pač najti razvaline gradu Vodriž. Poleg že omenjene E6, lahko prideš do njega tudi še po delu naše dežele dobro opisuje Peter Ficko v Vodniku po gorah severovzhodne Slovenije. Med drugim piše za Vodriž, da so peščene in konglomeratne grajske zidove gozdarji očistili nadležnega rastja, da so okrog počivališča z mizami in klopmi, s skorčnicami pa je poskrbljeno za ptice. Njegov Vodnik je izšel leta 1980. Danes je žal -W-, označeni cesti in poti k partizanski tehniki Kajuh, ki je bila v bližini in kjer je zdaj pomnik. Na cesti med Podgorjem in Šmiklavžem skoraj ne moreš zgrešiti odcepa na desno, saj je smerna tabla za Kajuha lepo vidna. Sicer pa planinske in gozdne poti v tem lepem in odmaknjenem vse že bolj divje, zapuščeno, še bolj romantično, a nekaj klopi je še primernih, da sedeš nanje in se zamisliš v starodavno zidovje. Grad Vodriž je prvič znan iz leta 1338, kot grajska utrdba v lasti bratov Hebenstreit iz Ogleja. Grad je bil zgrajen na samem vrhu vzpetine na znanih arhitektonskih izhodiščih romanskega sloga, vendar že v gotiki. Kasnejše študije so pokazale, da je bil tudi dograjevan in da ima celo nekaj elementov renesančnega sloga. Danes so še vidni deli obzidja, stanovanjska poslopja na severni strani, bivalnega stolpa, ki je dominiral nad gradom in pokrajino, sledovi do-zidane grajske kapele in lepi detajli nekaterih okenskih odprtin. Podoben grad, ki je imel bivalni stolp v romanskem slogu, je bil pri nas le še grad Gambek pri Zagorju ob Savi. V bližini gradu je v gozdu manjša ravnina, kjer je bilo grajsko pokopališče, še malo dalje v grapi pa je s tablo označeno močvirje kot grajski ribnik. Ko si v slabi uri vse to ogledaš, posediš in se naužiješ miru, ugotoviš, da ni bilo nikogar, ki bi te vznemirjal. Ne vem, koliko je pohodnikov po poti E6, a veliko jih ni. In vendar bi kazalo razvaline gradu Vodriž obuditi iz dremeža. Za nas, pa tudi za naše zanamce, saj je staro zidovje po svoje še kar žilavo in živo. Mislim, da spi kot Trnuljčica. Peter Petrovič RAVENSKI MUZEJ V CANKARJEVEM DOMU iyXXXsvxxxvXXNrXvXxXòXrSsWXsw^ 1. SLOVENSKEMU MUZEJSKEMU SEJMU OB ROB Videti je, da so se slovenski muzeji dokončno prebudili. Ko so se odločili za skupen nastop pred javnostjo, so že drugič presegli negativno maksimo "zaprašenih" ustanov in slovenski javnosti dokazali, da hranijo in dajejo na ogled neprecenljivo kulturno in naravno dediščino. Prvič pa je vsak od muzejev presekal gordijski vozel zaprašenosti tisto sezono, ko je z organiziranjem uspešnih stalnih in občasnih razstav opozoril nase in na dediščino, ki jo hrani. 1. slovenski muzejski sejem je bil v dneh od 25. do 29. maja 1992 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Prireditev, ki so jo nekateri novinarji označili kot muzejsko tekmo, je organiziralo vodstvo Skupnosti muzejev Slovenije, od 60 slovenskih muzejev pa je na njej sodelovalo kar 46 muzejev. Že tako številna udeležba pomeni svojevrsten uspeh. Vsi muzeji so imeli enake pogoje, kar se tiče prostora, kije meril 9 x9m2,vta prostor (boks) pa so lahko muzeji razporedili vsebino po naslednjih usmeritvah: prikazati bistvo muzeja ali pomembno pridobitev ali projekt. Glede izbora v okviru teh usmeritev so imeli muzeji popolnoma proste roke. Sejem, ki naj bi bil v prihodnje bienalen, je imel letos dva osnovna cilja. Prvi cilj je bila primerna skupna predstavitev vseh slovenskih muzejev, na kateri so muzeji izmenjali izkušnje, predstavili svoje raziskovalno in založniško delo, večje projekte in podobne akcije. Drugi cilj pa je konstanten skupen nastop pred javnostjo, ki je opozorilo, da muzeji res niso take sorte ustanove, ki zgolj zbirajo staro in nekoristno dediščino naših prednikov, sedaj pa se lahko po njej po mili volji usedata prah in votlo tiktakanje minuluh dni, ki jih je večina odpisal v pozabo. Ravenčani smo šli v Ljubljano z mešanimi občutki, čeprav smo vedeli in upali, da bomo dostojno predstavili Delavski muzej Ravne na Koroškem in Mežiško dolino. Našo predstavitev je likovno in idejno dogradil nadarjeni arhitekt Borut Bončina, muzejski delavci pa smo se z njegovo vizijo strinjali. Opozorili smo, da smo precej drugačni od drugih muzejev, obiskovalci pa so nas hitro opazili, saj smo bili po pripombah sodeč za mnoge zanimivi. Delavski muzej Ravne na Koroškem se je torej v Cankarjevem domu predstavil s fotografskim gradivom in z drobnimi eksponati, ki so bili razstavljeni v dveh vitrinah. Oblikovalec razstave je uporabil za prikaz kombinacijo barvnih in črno - belih fotografij, ki so bile obkrožene s črno - belim rasterjem. Koncept ravenske ■ predstavitve je bil zamišljen takole: Predstavili bomo naš. muzej in celotno Mežiško dolino. Z znakom kralja Matjaža, s panoramo Pece, z občinskim grbom in ponosno Najevsko lipo smo predstavili našo dolino. Te značilnosti naše doline so dopolnjevali črno - beli portreti osmih uglednih mož iz naše doline. Muzejsko plat smo predstavili tako, da smo z lepimi fotografijami opozorili na zbirke v muzeju na Ravnah in na druge zbirke v Mežiški dolini, obenem pa je prišla do veljave tudi kmečka in industrijska plat življenja v naši dolini. Z barvnima fotografijama kašče in dimnice smo predstavili etnološko (narodopisno) stran, ob njih pa razporedili ustrezne črno - bele fotografije, tehnično (industrijsko) stran pa smo predstavili javnosti z barvnima fotografijama pudlovke in EPŽ naprave (elektropretaljevanje jekla skozi tekočo žlindro), ki je najnovejša pridobitev ravenskega muzeja. Tudi tehnično plat so dopolnjevale ustrezne črno - bele fotografije. Na enak način smo predstavili Prežihovo bajto -spominski muzej Prežihovega Voranca na Preškem vrhu in rudarsko zbirko v Črni na Koroškem. V eno vitrino smo razporedili drobne zanimive etnološke predmete, v drugi vitrini pa so bili na ogled predmeti, ki so govorili o rudarski in železarski preteklosti Mežiške doline. Ker je ob ravenskem Delavskem muzeju sodelovalo na muzejskem sejmu še 45 slovenskih muzejev, je v tem kratkem zapisu nemogoče opozoriti na vse značilnosti in posebnosti njihovih predstavitev. Omenili pa bomo nekaj najbolj posebnih. Mestni muzej iz Idrije je opozoril nase s čudovitimi vzorči idrijskih čipk. Pokrajinski muzej iz Celja je predstavil največjo dragocenost -strop iz stare celjske grofije. Zanimiva je bila predstavitev velenjskega muzeja, ki se je predstavil s trgovskim lokalom stare Jugoslavije. Posavski muzej iz Brežic je razstavil pisano pahljačo svetil od antike do današnjega časa. Pozornost je vzbujala predstavitev Mestnega muzeja iz Ljubljane, ki je svoje eksponate razporedil kar po tleh. Antične črepinje so bile razstavljene na kupu zemlje, preostali prostor v njihovem boksu pa so obvladovali čisto vsakdanji predmeti: zavržena stara posoda, plastična embalaža, jugoslovanska registerska tablica, jugoslovanska vojaška čelada... Ljubljanski muzej je s tem projektom odprl in verjetno že tudi presegel stalno prisotno vprašanje, kako najbolj primerno in učinkovito predstaviti sodobnost, ki je že od včeraj naprej zgodovina. Najbolj efektno in po svoje šokantno predstavitev si je prislužila ideja Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani. V boksu so kar po tleh razstavili množico Titovih doprsnih kipov in enakih njegovih portretov. Ob Titovih kipih so bili poljubno razporejeni kipi drugih slovenskih partijskih veljakov od Kardelja do Vidmarja. Boks so obrobljale zastave iz jugoslovanske preteklosti, ki nam je kljub vsemu še zelo blizu. Med to množico kipov je stal prazen podstavek, nad katerim je nemo visela ura. Tako predstavitev si je lahko seveda vsak obiskovalec razlagal po svoje. Nismo pa se mogli upreti misli, da je na ruševinah nekdaj ponosne Jugoslavije ostala nerazpoznavna množica insigni) in drugih instrumentov puhlega čaščenja. Ure pa se neusmiljeno iztekajo vsem... Sklenemo lahko, da je bil prvi slovenski muzejski sejem uspešen predvsem zaradi zanimive in zelo pestre vsebine, ki so jo muzeji prikazali, in pa zaradi zelo kakovostnega oblikovanja predstavitev. Nekateri muzeji so izstopali zaradi dragocenih eksponatov, drugi so prikazali pomembnejše novejše najdbe, tretji pa so se odlikovali s posebnimi idejnimi ali oblikovnimi rešitvami. Prepričani smo, da nobenemu muzeju ni žal, da se je udeležil primerne predstavitve. Led je bil prebit in tako se bo gotovo veliko laže pripraviti na ta novi izziv tudi v prihodnje. Nasvidenje leta 1994! Miroslav Osojnik SP MERX TURISTIČNO GOSTINJSKO l^nČCM lAtf PODJETJE DRAVOGRAD l\UOCINdMI\ Cenjene goste obveščamo, da smo uvedli v restavraciji na klancu (KAISER) v Dravogradu veliko izbiro pizz. Izbirali boste lahko med petnajstimi vrstami pizz: ■ KOŠENJAK ■ GRAJSKA ■ SICILIJANA ■ CAPRICIOSA ■ SADNA ■ KAISER ■ MARGERITA ■ MAXI ■ ZELENJAVNA ■ ŠTUDENT ■ MINI ■ S HRENOVKO Pridite, ne bo vam žal ! 2C >: ❖ * >: >: <• x >: * ■> x >: :< :< ■> :< :< :< ❖ :< x x •> x x x x x >: •> x x •> x v x :• ■: •> x •> x « » x x •: •> x x ■: x x •: :• x x :• x x x x x x >: •> x Literarna kolonija na Uršlji gori « ❖ s X >: S « ■> s :< * S S x •> S S >: >: x •:> ❖ « x X -S S x >: * S S * •> X -s x x X s -j X X s * x >: ❖ « X >: S Za nami je še ena uspešna prireditev, ki nam bo odzvanjala skozi "suhe" poletne mesece. Literarno društvo Koroške je morda z malce strahu zapisalo v program: junija literarna kolonija na Uršlji gori. Strah nas je bilo tega, da bi morda pesnike in pisatelje, ki so v duhu večkrat na "Parnasu", resnični višinski metri morda odvrnili od namere, da bi pred poletjem še "obdelali" kakšno literarno zvrst. Delno smo kar zadeli! Literarni klub Velenje, ki je bil povabljen v goste, je sicer pozdravil našo pobudo, vendar dalj ni prišel. Tako smo se na Uršlji lepo znašli sami znani obrazi, ki pa si imamo vedno kaj novega povedati, ter Miran Kodrin, ki se je prijazno odzval vabilu, da pride v goste. *< Neznosen veter, ki je vseskozi pihal na vrhu, nas je prisilil, da smo pobegnili v kočo in prvi večer nam je minil v razgovoru o kreativnem pisanju. Zelo nadarjena začetnika Miha Moškon in Boštjan Kerbler sta nam dala vedeti, da prihaja nov, talentiran rod in da ne bo dolgo, ko bo za njuni imeni zvedel še ostali svet. Marjan Mauko in haiku, njegova poslastica, sta nam dala nova znanja o japonski poeziji, tajnica Milena pa je prebrala nekaj pesmi iz pred kratkim izdane pesniške zbirke Nika Župana: Korak do sonca. Te so iz kota koče z zanimanjem poslušali tudi planinci PD Gradis Ljubljana, ki jih je tajnica na PTT koči otovorila s kruhom KOROŠKIH PEKARN DRAVOGRAD, ki je že stalni SPONZOR Literarnega društva Koroške. Prav tako je postala SPONZOR "MESNINA" Otiški vrh, katera je sicer v težki situaciji, pa vendar upamo, da se jim bodo vremena zjasnila, saj ne moremo živeti brez "ta prave" in tudi ne brez duševne hrane, kar pomeni, da potrebujemo eden drugega. Bolj zaspani so jo hitro popihali spat v prekrasno urejene sobe, ki pa so kljub lepoti ostale tako hladne, da smo potegnili prav sleherno oblačilo nase in tako so nekateri imeli pet puloverjev in so se kot eskimi vrgli v "iglu", ampak spalo se je pa prekrasno. Nov dan je prinesel še hujši veter, pa v zavetju se je dalo pogreti, najbolje pa so jo pogruntali tisti, ki so si šli ogledat cerkev, pa so notri naleteli na prelepo petje ravenskih cerkvenih pevcev, ki so se jim pridružili vsi ostali radovedneži. Tako je nazadnje še URŠULA pogledala na nas in nam ostala v lepem spominu. Prof. Miran Kodrin je spreten sogovornik, ki zna usmerjati tudi takšne literarne "mačke" kot je naš Marjan ali Rudi ali da ne naštevam, podrobno smo se lotili Kraljeve obrazložitve Grafenauerjeve modernistične lirike in kar naenkrat je minilo dopoldne in nekateri smo oprtali nahrbtnike, drugi, ki se jim ni tako mudilo, pa so se spravili na praktično izvedbo dopoldanske debate in spesnili ali 'Vkup spravili" neverjetne reči. O tem bodo morda še poročali. Za konec naj izrazim željo, ki je samo moja: Da bi literarna kolonija na Uršlji gori ne bila le ena! Za Literarno društvo Koroške Milena Cigler UGODNI POPUSTI: 15% pri nakupu sedežnih garnitur ANA, KOPA, LARA, PARTNER, LUCIJA, ANDREJA, SATURN, IRIS 15% pri nakupu troseda TULIPAN, vzmetnic in ležišč ter sedežnih garnitur v usnju VSAK DAN OD 9. DO 16. URE, OB SOBOTAH OD 8. DO 13. URE OPREMA m p fr» qp r itt* m mtATTsirir Jr ILI LftL, I ZA Rožmarinov letni koncert v Kotljah Marsikdo bi dejal, da sončen nedeljski popoldan ni primeren za kulturni dogodek, še manj za tako resnega, kot je zborovski koncert. Toda kdor je prišel v nedeljo, 28. junija, ob treh popoldne v kulturni dom v Kotlje, se je prepričal o nasprotnem. Nabito polna dvorana je željno pričakovala posamezne nastope, z zadržanim dihom spremljala petje ter z burnim aplavzom nagrajevala nastopajoče pevce, plesalce in instrumentaliste, ob katerih se je na koncu že skoraj začela ravneti na ples. Hotuljski mešani pevski zbor Rožmarin je z letnim koncertom Uradno proslavil petletnico svojega delovanja. Ni hotel slaviti sam, temveč je s pomočjo zvez, ki jih ima dirigentka Irena Glasenčnik, na koncert povabil še pevsko družino Breznik iz Pameč, folklorno skupino Rej iz Šmartna pri Slovenj Gradcu ter narodno - zabavni ansambel Dravski val iz Vuzenice. Rožmarin je svoj nastop posvetil koroški ljudski pesmi, nekaj pa je zapel tudi umetnih, prav tako najraje pojejo koroške pesmi Breznikovi in tudi plesalci iz Šmartna so zaplesali venček'plesov iz koroške Ziljske doline. Ansambel Dravski val je priplaval z nekaj lastnimi skladbami, dvorano pa je začel dvigati s sedežev predvsem z Avsenikovimi vižami. Skratka, resen, čeprav ne težak kulturni dogodek se je zlahka prevesil v družabno srečanje, s katerim so nadaljevali pevci in njihovi gostje ob dobri kapljici in prigrizku. Kak resen kulturni delavec bo morda rekel, da organizatorjem te prireditve manjka mere dobrega okusa, ker glasbenih zvrsti ja ne gre mešati in metati v en koš. Glede tega imam pomisleke tudi sama, toda reči moram, da se zaradi sporeda nihče v dvorani ni čutil užaljen ali prizadet. Vsak nastop je bil dogodek zase, da so se ga ljudje razveselili in mu spontano zaploskali. Res pa je, da med občinstvom ni bilo visokih političnih predstavnikov in "fine gospode" - predvsem so se prireditvi izognili priseljenci iz novega naselja, kar pa ni nič novega, saj to menda ob kulturnih prireditvah v Kotljah dokaj redno počnejo. Zato pa sta se Rožmarinovega letnega koncerta udeležila predstavnika ravenske ZKO, predsednik Stanko Arzenšekin tajnik Mirko Angeli, in pevcem - jubilantom podelila Gallusova odličja in Vorančeve spominke za pet, deset, petnajst in več let kulturne dejavnosti. Njuno dejanje bi bilo še pred nekaj leti nezaslišano, saj je Rožmarin cerkveni pevski zbor, ki pa poje tudi ‘laične" pesmi. Letos se je včlanil v ZKO in tako deluje javno. Nekaj pevk tega zbora poje v cerkvi že od prvih povojnih let dalje. Doslej njihove kulturne dejavnosti slovenska družba ni priznavala, ob letošnjem zborovskem koncertu pa so dobile priznanja tudi za nazaj. Pa le postajamo pluralistična družba. Mojca Potočnik V začetku julija je v Slovenj Gradcu s tremi predstavami gostoval Poletni lutkovni pristan. Pozdravna poteza organizatorjev Zveze kulturnih organizacij in Kulturnega doma Slovenj Gradec! Pa vendarle: prvo predstavo lutkovnega gledališča Theater in Kurbis Weis iz Avstrije si je ogledalo enajst (11!) otrok. Za prijetno predstavo ki je mejila že na risanko, je bilo prikrajšanih veliko radovednih glavic in priznam, da mi je bilo nerodno ob končnem aplavzu, ko smo se z nastopajočimi pozdravili iz oči v oči. Lutkovno gledališče UŠ iz Ljubljane je z igrico Muca in kužek privabilo v Kulturni dom nekaj več otrok, ampak le nekaj. Jajce Zlatka Krliča iz Zagreba si je v tretji, zadnji predstavi ogledalo nekaj deset otrok, predvsem po zaslugi nekoga, ki se je končno spomnil in pripeljal s Pohorja begunske otroke, ki so se, hvalabogu, res vživeli v predstavo in pozabili na to, kaj se jim v resnici dogaja. Redki redni obiskovalci smo se spraševali, kje je vzrok za tako slab obisk? V ceni ne more biti, kajti 200 tolarjev je za tri resnično kvalitetne predstave ne more biti preveč. V obveščanju? Tudi ne. Lepaki, priložnostna vabila (sama sem ga našla v knjižnici) in obvestila na Koroškem radiu in Valu 202, vse to bi moralo zadostovati. Dopusti? Niso vsi otroci na letovanju. Vedno, ko sem otroka peljala na predstavo, sem pred bloki opazila gruče otrok, ki so se igrali. Lutkovna kultura? V tem grmu bo tičal zajec. Lutkovnega abonmaja smo se zadnja seta v Slovenj Gradcu navadili, zato, ker je pač bil (upam, da še bo). Koliko staršev pa si je resnično prizadevalo ponuditi otrokom ogled ljubkih predstavic? Verjetno ne veliko več, kot tistih nekaj, ki smo zasledili Poletni lutkovni pristan, ki že vse od 1. junija do 29. avgusta gostuje v Mariboru, Celju, Pesnici, Gradcu, Celovcu in še petih krajih avstrijske Koroške, tudi v Slovenj Gradcu. Tisti, ki bi na tem področju lahko storili več, so nam, staršem, pred časom ponudili vprašalnik, na katerem šobila tudi takale vprašanja: ali ima vaš otrok kakšno lutko?, kdo mu jo je kupil?, kakšne vrste lutk poznate? itd. Dokler bo tako, bodo naši otroci še vedno odvisni od zanimanja staršev. Moj ima srečo, da kljub letom lutke tudi jaz rada gledam - še iz časov Strnadove Zvezdice zaspanke naprej... Miša Felle Z občnega zbora Društva za pomoč duševno prizadetim lil ii 1 iVr^y R iilli lil lili » Ll »i ii BI I JIM ”1! - ::x:: ii PIGISI 1J I IVI v l« w iiiiiiii ■j | | Hill lil N ITI : II I ■ ll V juniju, so se na Ravnah zbrali na občnem zboru člani Društva za pomoč duševno prizadetim v občini Ravne na Koroškem. Pregledali so delo društva v zadnjih dveh letih, se pogovorili o problemih članov in svojcev, sprejeli program za prihodnje obdobje in izvolili nov odbor. V občini Ravne na Koroškem je okoli 70 duševno prizadetih oseb, v društvo pa je včlanjenih 150 njihovih svojcev in drugih, ki jim želijo pomagati. Kakor je dejal v poročilu predsednik Jože Sedelšak, je društvo dokaj dejavno. Za prizadete ima pomembno vlogo, saj pomaga reševati probleme, ki bi bili, ako bi ostajali znotraj družinskega kroga, teže rešljivi ali pa celo nepremostljivi. Člani društva si izmenjujejo izkušnje in s tem pomagajo drug drugemu, udeležujejo se raznih oblik izobraževanja in družabnih prireditev, največ pa jim pomeni klub, v katerem se zbirajo enkrat mesečno na Ravnah in v Mežici. Srečanja vodijo prostovoljci - starši ter strokovni delavci. Želeli bi se sestajati pogosteje, vendar bi za to potrebovali več sodelavcev. Po besedah vodje Centra za socialno delo Ravne Zmage Prošt je to zahtevno delo, a bogato poplačano - s hvaležnostjo ljudi, ki niso nikamor vključeni, tu pa imajo možnost, da se dobivajo s svojimi vrstniki, prijatelji, in njihovo življenje je za nekaj urič v mesecu pestrejše, bogatejše, lepše. Na Ravnah so klubska srečanja v Centru za socialno delo, v Mežici, kjer bi radi prostor tehnično bolje opremili, pa v internatu. _ Kakor je napovedal župnik iz Črne Tone Vrisk, bo željo mogoče uresničiti s pomočjo Karitasa. Udeleženci občnega zbora so spregovorili še o raznih problemih, ki terjajo duševno prizadete in njihove svojce, ter menili, da bi morali doseči zanje najugodnejšo zakonodajo - ta se bo namreč v kratkem spremenila. Predvsem so ti ljudje prizadeti zaradi novega sistema zdravstvenega varstva, ko morajo, čeprav oproščeni participacij, večino najdražjih zdravstvenih in zobozdravstvenih storitev plačati. Ker imajo le minimalne dohodke, njihovi starši pa tudi niso vsi bogati, so v težjem PFŽOMJ/lCm S SPOPfVJfn PER/LOfT položaju, še v težjem pa bodo, ko bodo po novem letu začel delovati nov sistem zdravstvenega zavarovanja v celoti. Zborovalci so govorili tudi o problematiki zaposlovanja laže in zmerno prizadetih oseb. V občini skoraj ne morejo dobiti več dela in na cesti bo ostala celotna letošnja generacija absolventov šole s prilagojenim programom. Nujno bi bilo ustanoviti invalidske delavnice, o katerih se že dolgo govori, načrtov pa nihče ne uresniči. Vendar se člani Društva za pomoč duševno prizadetim nikakor ne strinjajo z idejo, da bi bile te delavnice zunaj mesta ali da bi šolo Juričevega Drejčka premestili na Dobji dvor. Menijo, da je mesto tem otrokom ob tistih, ki hodijo v osnovno šolo Prežihovega Voranca, nikakor pa ni dopustno, da bi jih potiskali nekam na rob, izven mesta. Mojca Potočnik t-i.u votivi uui TO JE ŠPORTNA REVIJA ■KIPA IZHAJA VSAKO SREDO IN JO LAHKO KUPITE TUDI V VAŠEM KIOSKU! *TEPPSA* d.o.o. IZDELAVA PREHRAMBENE EMBALAŽE IN STORITVE SL. GRADEC Tel. 44-06 Izdelava prehrambene embalaže zunanja, notranja trgovina - zastopstva zaključna gradbena dela Heroja Vrunča 8, Slovenj Gradec Tel. 0602 - 44-065 *TEPPSA* d.o.o. Nize izemcem zlai to, Samorastni 1^ • peti "Srečanje športnikov na evropskem tekmovanju invalidov na Ravnah na Koroškem je za nas občane, posebej pa še za Ravenčane, lep in pomemben dogodek. Ponosni in veseli smo, da lahko izrekamo dobrodošlico vsem udeležencem evropskega klubskega prvenstva v sedeči odbojki, ki je prvikrat na tleh resnično svobodne, samostojne in neodvisne države Slovenije. Tudi s športno prireditvijo bi radi pokazali Evropi in svetu, da si želimo miru, svobodnega življenja, prijateljstva in sožitja med ljudmi in narodi." Besede, ki jih je na svečani otvoritvi Euro cupa 92’ v športni dvorani OŠ Prežihovega Voranca izrekel predsednik skupščine občine Ravne g. Adi Cigler, so se kmalu uresničile. Od torka pa vse do petka zvečer na prelomu mesecev junija in julija, so športniki invalidi iz kar devetih držav živeli kot ena družina. Pozabljene so bile številne tegobe. Ob štiridnevnem tekmovanju, kjer smo bili priča zagrizenih bojev, se je našel čas tudi za medsebojno prijateljsko navezavo stikov, za sproščeno razgibanost in za ogled koroške krajine, kjer so invalidi odbojkarji iz tujih držav lahko spoznali odprtost in gostoljubje koroškega človeka. "Šport nedvomno odločilno prispeva d hitrejšemu vračanju invalidov v ustvarjalno življenje, toda ne bodite samo športniki, ampak tudi ambasadorji svojih dežel,” je med drugim povdaril vsem udeležencem evropskega prvenstva na otvoritvi slav- nostni govornik g. Vlado Vobovnik, pomočnik ministra za šolstvo in šport Republike Slovenije. Prizadevni organizatorji iz vrst Invalidskega športnega društva Samorastnik, na čelu z generalnim direktorjem prireditve Petrom Ozmecem, so storili vse, da so se tuji športniki in gostje vrnili na svoje domove zadovoljni in polni lepih vtisov. Na letošnjem prvenstvu je nastopilo 10 ekip, naslov evropskega prvaka pa so si priigrali Nizozemci, ekipa Blauw wit iz Roosendala. V finalni igri, ki jo je spremljalo več kot 300 gledalcev, navzoč pa je bil tudi član prdsedstva Republike Slovenije dr. Matjaž Kmecl, ki je prireditev tudi svečano zaprl - so modro - beli, kot se klub iz dežele tulipanov imenuje, tesno, s 3:2, premagali ekipo Etela Saimaan iz Finske. Bronasto medaljo so osvojili lanski evropski prvaki, odbojkarji Bayer-ja 04 iz Leverkusna v Nemčiji. V boju za tretje mesto so Nemci s 3:2 premagali izvrstno madžarsko ekipo PRIZNANJA OB 30 LETNICI NK PECA S tekmo med selekcijama Slovenije in avstrijske Koroške (igralci do 21 let), ki se je končala brez zadetkov, so v Črni sklenili dvodnevno praznovanje 30-obletnice nogometnega kluba Peca. Pred tem je bilo srečanje med članskima ekipama domačega kluba, dopoldne pa so nastopili mladinci in pionirji. Dan prej je bila tekma med dvema generacijama veteranov kot uvod v kasnejšo proslavo, na kateri so podelili priznanja številnim zaslužnim igralcem in odbornikom kluba ter razvili svoj prapor. Odlikovanja so prejeli: bronasta - Viktor Divjak, Dušan Osojnik, Franc Vrabič, Štefan Rebernik, Slavko Simetinger, Jože Uršnik in Robert Kurnik: srebrna - Ivan Plečko, Dušan Grabner, Peter Robnik, Alojz Grobelšek in Ivan Tardi; zlata - Drago Kraševec, Branko Šisernik in Jože Šater. Posebna priznanja za razvoj nogometa v Črni pa so prejeli: Franc Raušer, Štefan Zver, Franc in Marjan Jug, Hinko Petrič, Ferdo Dimnik, Franc Stakne, Karel in Miha Markovič, Oto Sadnek in Albert Vodovnik. Piremon iz Nyiregyhaze. Moštvo gostitelja prvenstva IŠD Samorastnik Ravne je osvojilo 5. mesto, po gladki zmagi s 3:0 proti Hamburgu. Tako so Ravenčani, ki so tretjič nastopili na največjem tekmovanju v Evropi, tokrat dosegli najboljšo uvrstitev. Na prvenstvo so se pod vodstvom trenerja Adija Urnauta praktično pripravljali skoraj dva meseca in upali, da bodo prišli v polfinale, med najboljše štiri ekipe. Žal jim je sreča kar dvakrat obrnila hrbet, potem ko so doživeli dva tesna poraza s 3:2, najprej proti Hamburgu y predtekmovanju in pdžneje v četrtfinalu proti novemu evropskemu prvaku. Kolajna se jim je sicer izmuznila iz rok, toda tudi peto mesto in spoznanje, da po kakovosti ne zaostajajo veliko za najboljšimi, je lepa nagrada našim, ki so nastopili v nas- lednji postavi: Kragelnik, Homan, Banfi, Zupančič, Kovačič, Van der Kolk, Podgoršek, Anita Urnaut, Motoh, Velikonja, Mihelač in Ozmec. Končni vrstni red: 1. Blauw wit (Nizozemska), 2 .Etela Saimaan (Finska), 3. Bayer 04 (Nemčija), 4. Piremon (Madžarska), 5. Samorastnik Ravne (Slo), 6. Hamburger (Nemčija), 7. Glimten (Švedska), 8. UZKAZ (Kazahstan), 9. Hrabri Zagreb (Hrv.), 10. AVSV Dunaj (Avstrija). TRDNE VEZI ZAMEJSKIH ŠPORTNIKOV Športna zveza Ravne je bila četrtič prireditelj srečanja slovenskih športnikov iz obmejnih dežel, ki so se zbrali na Ravnah 28. junija. Druženje športnikov iz Porabja na Madžarskem, iz zveze slovenskih društev Italije in športne zveze Avstrije z domačini je potekalo v zares prijateljskem vzdušju. Slovenska beseda v narečjih, ki jo govore naši ljudje onstran državnih meja, je bila prisotna na vseh športnih terenih, kjer so se mladi zagrizeno borili za vsako točko. Pa vendar rezultati tekmovanj v nogometu, odbojki in namiznem tenisu niso bili povsem v ospredju. Predvsem je bilo pomembno, da se je mladim športnikom tostran in onstran državne meje ponudila priložnost za navezavo pristnih medsebojnih stikov. Prvič je bila prireditev, sicer že 16-ta po vrsti, v samostojni državi Sloveniji, izzvenela pa je v prisrčnem prijateljskem vzdušju na pikniku ob Ivarčkem jezeru. V tekmovalnem delu srečanja so Slovenci iz Porabja zmagali v nogometu. Ravenčani so bili najboljši v odbojki, kjer so igrali le fantje ter v namiznem tenisu. Med dekleti so bile v namiznem tenisu najboljše igralke slovenske ekipe iz Italije. Ivo Mlakar Športni uspeh Slovencev v Avstriji Nogometno moštvo SAK (Slovenski atletski klub) iz Celovca je v minuli sezoni osvojilo naslov koroškega prvaka s štirimi točkami naskoka pred ekipo A. Wolfsberga, ki je zasedla drugo mesto. SAK je bil prvi na lestvici že po prvem delu prvenstva, v nadaljevanju pa je še potrdil premoč nad nasprotniki. Koroški prvak je po koncu prvenstva igral kvalifikacijska srečanja za vstop v drugo avstrijsko ligo z moštvoma Braunaua in LUV-a iz Gradca. Preboj v drugo ligo ni uspel, kljub temu pa je moštvo SAK-a zapustilo zelo dober vtis, več kot izkazali pa so se tudi njihovi navijači. V Prepihu ne nameravamo zanemarjati slovenskih športnikov onstran meje z Avstrijo, zato naj najprej v nekaj vrsticah predstavimo SAK iz Celovca. Slovenski nogometni klub na avstrijskem Koroškem, ki je nastal pred 21 leti, je imel na svoji prvi tekmi že dva svoja navijača. Slovenski fantje, ki so igraji v ekipi, so hodili na tekme tudi do 100 km daleč, pogosto pa so bili tarča nemških nacionalističnih napadov. Ne glede na takšne reakcije in na dejstvo, da klub še danes nima lastnega igrišča (do zdaj so trenirali v Grabštanju, domače tekme pa so igrali na najetem igrišču Annabichl v Celovcu), so se "sakovci" uspeli obdržati in dosegli izjemen rezultat, na katerega je ponosna vsa Koroška. V prvi kvalifikacijski tekmi za drugo ligo je SAK na primer z 2 : 0 premagal moštvo LUV, ki se je kasmeje uvrstilo v drugo ligo. Na tej tekmi je bilo 2700 gledalcev, ki so pripravili izjemno vzdušje s fanatičnim navijanjem za SAK. Avstrijska nacionalna radijska postaja je celo tekmo prenašala v živo, prvič v zgodovini pa se je to zgodilo v obeh deželnih jezikih, torej v slovenščini in nemščini. To je seveda neprekosljiv dosežek za vse Slovence in našo kulturo. Ob tem lahko SAK imenujemo za ambasakorja Slovenije na športnem področju v sosednji državi. Doktor Ivan Ramšak je trener in igralec hkrati, za svoje moštvo pa pravi: "Na Koroškem igramo verjetno tehnično najbolj dovršen nogomet. Imam srečo, da se moji igralci ujamejo. Tako tisti, ki gradijo svojo igro bolj na tehniki, kot borci. Igra Navijači SAK Tekma SAK : LUV Graz, 13. Ramšak, v sredini M. Sadjak naše ekipe je usmerjena v napad, nikoli se ne zapiramo. Vselej igramo ofenzivno, tudi v primeru vodstva. S takšno igro so naši navijači zadovoljni, kar se je pokazalo tudi z ustanovitvijo fun - kluba dva meseca pred koncem sezone." Seveda pa ne gre pozabiti tudi na poslanstvo druge vrste, ki ga uspešno opravlja SAK. O tem je dr. Ramšak dejal: "Naš rezultat ima tudi kulturno - politično težo, ne samo športno. To je naš prispevek širjenju dvojezične kulture. Sicer pa nas je javnost sprejela. Pred dvajsetimi leti so bili naši igralci deležni mnogih grobosti, tudi psovk, sodniki pa so jih kaz- novali, še so med igro uporabljali slovenske besede." Danes je položaj SAK-a drugačen, čeprav jim je glede na nasprotnike prej težje kot lažje. Slovensko moštvo, ki igra v avstrijski ligi brez lastnega igrišča, pač ne more imeti lahke poti do vrha. Izjav, kot je: 'Cela Koroška stoji za SAK!" si pred časom sploh ni bilo mogoče zamisliti, slovenskim športnikom pa je na svojevrsten način le uspelo podreti nacionalno pregrado. Vsekakor dosežek, ki sam od sebe terja večjo pozornost do slovenske manjšine v Avstriji s strani domovine. Simona Zavratnik Rok Tamše Za SAK so v sezoni 1991/92 igrali: • Gerhard Pappler • Adrian Kert • Marijan Sadjak • Andy Cvetko • Emin Gaio • Heinz Wastian • AdiPreschern • Albin Ramšak • MihaKreutz • Mario Buchwald • Hermann Lipusch • Marko Tolmajer • Franc Sadjak • Martin Fera • Manfred Hober • Florian Sienčnik • Rade Savič • Simon Sadjak • Werner Urschitz • Arthur Hanser • Adi Blažej • Roman Koncilia (trener) • Aleksander Cerfov • dr. Ivan Ramšak (trener) • Camil Brdjanovič m OB PRAVEM ČASU NA PRAVEM MESTU Ob dveh intervjujih slovenjgraških rokometašev Kontreca in Banfra [e povsem normalno, da je prišel na vrsto tudi Aleš Leve, ki nosi dres celjskega moštva Pivovarna Laško, ki je v letošnji sezoni premočno osvojilo prvenstvo in pokal Slovenije. Aleš Leve je kot izraziti strelec iz Slovenj Gradca prestopil h Kolinski Slovanu, kjer je na svoji koži občutil moč nekdanje jugoslovanske zvezne lige. Pred prvim slovenskim državnim prvenstvom je lani podpisal dveletno pogodbo s Celjani, ki so ga na vsak način želeli videti v svoji sredini. Prav tako je Aleš član slovenske rokometne reprezentance, žal pa se mora trenutno največ ukvarjati s poškodbo hrbtenice. • Že sredi lanske sezone ste bili trdno prepričani o odhodu iz Ljubljane. Je šlo v finančnem smislu vse po pričakovanjih? Kar se denarja tiče, sem zadovoljen. Zadovoljen pa sem tudi z vsem ostalim. • Kako izgleda primerjava s Kolinsko Slovanom? V Ljubljani ni bilo slabo, res ne. Igralci smo bili klapa, trener Munitič pa je človek, s katerim se lahko vse pogovoriš. Počutil sem se res dobro, navsezadnje sem prestopil v najvišji rang tekmovanja. Prav tako me veseli, da smo igralci tudi tu, v Celju, prava klapa in da je vzdušje izredno. In če dodam še odličnega sponzorja, ki se je našel v Pivovarni Laško, potem ni več potrevno izgubljati besed. Vse je zares dobro organizirano, morda je bilo malo nejevolje le zaradi slabe konkurence v prvenstvu ter v treh neodločenih rezultatih in enem porazu. Ampak prav vse te tekme bi lahko tudi dobili, saj smo točke izgubljali v samem finišu. Na posameznih tekmah se je bilo res težko motivirati. • Potemtakem je malo stvari, ki jih pogrešate v Celju? Nam vsem skupaj manjkajo močne tekme. Te bodo prišle z igranjem v evropskem pokalu prvakov, kjer bi po mojem morali priti vsaj do tretjega kola. Seveda je veliko odvisno od žreba, naša kvaliteta pa bi vseeno morala priti do polnega izraza. Poglejte samo avstrijski Bruck, kjer igra Kontrec. Prišli so do četrtfinala pokala IHF, mi pa jih lahko na primer premagamo brez večjih težav. V evropskem tekmovanju je treba imeti tudi nekaj sreče. Vsaj pri žrebu. • Prihodnjo sezono vas bomo še gledali v dresu celjslega kluba. Kam nameravate potem? V Celju sem nameraval igrati le eno sezono, toda oni so vztrajali, da podpišem za dve leti. Tujina je po izteku pogodbe precej privlačna, v zvezi s tem pa je močno povezano moje privatno življenje. Živeti nameravam v Slovenj Gradcu, moja punca si tu že urejuje službo, tako da moram gledati na to. V tej varianti bi bilo najbolje, če bi si našel klub v sosednji Avstriji, saj bi mi bil tako dom blizu in dostopen ob vsakem manjšem odmoru. Če bi se odločil na primer za Italijo ali kako drugo državo, postane zasebno življenje popolnoma spremenjeno in še doma nisem. Sicer pa imam o tem se čas razmišlajti. • S čim pa so vaše misli okupirane danes? Zavedam se, da v minuli sezoni v Celju nisem pokazal zadosti. Zato v prvi vrsti nameravam to popraviti v prihodnji sezoni, saj se počutim dolžnega klubu in celjski publiki. Prav zdaj pa me precej obremenjuje poškodba hrbtenice (24. junija je Aleš odšel v Pulj k dr. Peharcu, ki je pozdravil Tetteya Banfra, op. p.), ki sem jo staknil na enem izmed treningov, ko smo dvigali uteži. Zadnje tekme v sezoni sem igral poškodovan, v Trbovljah pa je bilo celo tako hudo, da sem se v odmoru po prihodu v slačilnico kar zgrudil od bolečin. Enostavno telo ni vzdržalo več. Stisnil sem lahko le še v obrambi, v napadu pa sem bil izgubljen. Resnično upam, da mi bo lahko dr. Peharac učinkovito pomagal, saj je bil uspešen tudi s Tetteyem, za katerega je kazalo še slabše kot z mano. • To je toliko pomembneje, ker ste profesionalec. Kako se danes živi v Sloveniji od rokometa? Zase lahko rečem, da nadpovprečno. Vendar je treba vedeti, da je pravih profesionalcev v našem rokometu malo. V Celju nas je šest, sedem. Res imamo vse dobro urejeno. Teče nam delovna doba, smo zavarovani, vse na visokem nivoju. • In študij? Za zdaj je ob strani. Manjkata mi še približno dve leti na Fakulteti za šport. Seveda bi rad končal, nekoč... • Zaradi poškodbe vam je ušlo tudi nekaj reprezentančnih tekem. Tako je. Nisem bil v Italiji na turnirju Trofeo Italia, prav tako ne bom igral dveh tekem s Čehi in Slovaki. Važno je, da pozdravim poškodbo in potem bom spet lahko kandidiral za mesto v državnem moštvu. Pred nami bo namreč resno in naporno delo v reprezentanci, saj naj bi že v aprilu pričeli igrati v kvalifikacijah za evropsko pn/enstvo. • Kaj bi še lehk dejali za konec? V prihodnji sezoni bom naredil vse, da popravim mojo bolj bledo igro v minuli sezoni. S tem se bom najbolje oddolžil moji sedanji rokometni sredini, ki je zares “prava ob pravem času'. Rok Tamše ALEŠ LEVC Rojen: 26. 3.1967 Višina: 189 cm Teža: 88 kg Naj igralec: ni izrazitega Naj klub: Zagreb Loto Številka dresa: 14 Po sledeh Aleša Levca gre tudi njegov brat Boris PREPIH ____________ ban^k, a Abanka d. d. Ljubljana 61000 Ljubljana, Titova 40/tel. 061 112 112 fax. 061 314 535 t ABANKA P.E. MARIBOR AGENCIJA SLOVENJ GRADEC Šolska 5 / tel. 0602 41 -116, 42-117 fax. 0602 41-012 BANKA PRIJAZNIH IN PODJETNIH LJUDI TOVARNA MERIL POSLOVNI INŽENIRING, d.o.o SLOVENJ GRADEC Francetova 'ib telefon: (0602) 341--231 Na novo odprta prodajalna v prostorih Tovarne meril in Poslovni inženiring (odprta v času od 7.-15. ure) Iz svojega obsežnega rednega programa nudimo: - galanterijski program (kuhinjske deske, kopalniške sete, pohištvene elemente, gozdarske mere, lesene metre in libele) - merilni program (libele, metre, kotnike in precizna merila; pomična merila) - šolski in pisarniški domači in uvožen program (trikoti, ravnila, tehnični svinčniki, kemični svinčniki, flu-mastri, keramic peni in kalkulatorji) Iz dodatnega programa vam nudimo: AKUSTIKO - TV aparati, radio aparati, video rekorderji, tekstil in razni tehnični artikli Kot posebno in po zelo ugodnih cenah nudimo trenerke (moške, ženske in otroške). OBIŠČITE NAS, ZADOVOLJNI BOSTE! 2UL& fTRGOVSK^ODJE^E^ SLOVENJ GRADEC Poleg že tradicionalno bogato založenih trgovin in nizkih cen, pripravlja T.P. ŽILA v času od 23.5.1992 do 25.7. 1992, za vas veliko nagrado akcijsko prodajo. Pri vsakem gotovinskem nakupu nad 1.000 SLT vam bodo v vseh Zilinih prodajalnah poklonih žrebni kupon. Pri vsakem gotovinskem nakupu nad 1.000 SLT vam bodo v vseh Zilinih prodajalnah poklonih žrebni kupon. Žrebanje bogatih nagrad bo v soboto 25.7.1992 od 18. ure naprej pred BLAGOVNICO V MISLINJI. NAGRADE: 1. BARVNI TV 2. FRANCOSKA POSTELJA 3. ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK 4. MOŠKO KOLO 6. SMUČI ELAN 6. MDCER GORENJE 7. KOTALKE S ČEVLJI 8. CVETILIČNO KORITO 9. -10. ROLKA 11.-15. LEŽALNE BLAZINE ŽILA DANES - ZA VAŠ BOLJŠI JUTRI! 4<30C**X3<«*XX4>3 » ■X •X « v- » « X yw Poletne | blodnje J. ^ Dežmana = «s x * ❖ x x %' ❖ n x ❖ -s x x -j c* x s « -s s x « x s ^ « s :•: Da nimate pojma o problemu brezposelnosti na Slovenskem in v občini Ravne, ste g. Dežman, dokazali prav na oddaji 100.000 čakajočih, za katero ste nekaj dni vnaprej prejeli vse okvirne teme, pa nanje niste imeli niti ene same pripombe. Na oddaji sami ste dve uri sedeli pred odprtim mikrofonom, pa še ust niste odprli, danes pa bi radi svoje neznanje, tremo, strahopetnost in nesposobnost za dialog naprtili meni. Ne, da vam nisem dal besede, na oddaji nisem imel niti tehnične možnosti, da bi vam jo vzel, tudi če bi pet minut stresali neumnosti in nesramnosti, kot ste to storili v Prepihu. Še deset minut pred oddajo sem vas, edinega od vseh sodelujočih, vabil, da se oglasite, pa ste se, podobno, kot vse dni pred oddajo, zanimali le za to, kaj bo na oddaji počel "konkurenčni" sindikat Neodvisnost, kdo ga bo zastopal, koliko sedežev bodo imeli, svarili ste pred njihovo agresivnostjo itd. A oni so imeli vsaj toliko poguma, da bi spregovorili, vi pa ste imeli občutek, da ste riba. Spolzka in molčeča. In ker se kot plačan sindikalni funkcionar niste sposobni pogovarjati o resnih stvareh, to pač nadoknadite z nesramnostjo in izmišljotinami. Trdite, da lažem, ko pravim, da sem na oddajo povabil 100 čakajočih. Pa sem jih še več: dvajset "vaših", ustrezno temu tiste iz Neodvisnosti, območne organizacije svobodnega sindikata, Konfederacije 90 z obale, pa mariborske sindikate, člane delavske stranke itd. Na oddaji pa ste videli tudi dijake lil. letnika, ki so zdaj, ko vi razkazujete svojo nevednost po časopisih, že na listah Zavoda za zaposlovanje, ki jim je, upam, omogočil vsaj opravljanje pripravništva. Vaši brezposelni pa ne, da niso prišli, ampak vi niste storili ničesar, da bi prišli. A to je vaš problem in problem tistih, ki dajejo denar za vašo plačo. Ker pa ste na oddaji in v vašem pismu dokazali, da se niste sposobni argumentirano pogovarjati, naj za konec zapišem še eno v vašem stilu: V življenju in pri ljudeh je že tako, da je vsaka stvar na svojem mestu. Pamed v glavi in jajca med nogami. In gorje tistim, ki se jim zgodi obratno. Pa obilo zadovoljstva vam želim pri prihodnjem stresanju nesramnosti in neumnosti, na katere se seveda ne bom več oglašal. S. Bobovnik ❖ c-x x $* >: x ** :•: x * «• XX * c-XX x >: ■&* XX ■» * XX * «■ XX XX * > XX * * XX <■ fr x x * * XX XX ** x x * * XX ** XX * XX <• c-XX * xx * c->: x < c-XX XX * * « Tovarna Meril - Les » » "Prepih" preberem včasih, če me kakšen prijatelj opozori na kaj zanimivega ali če slučajno v trgovini naletim na še kakšen zaostali izvod. Številka 11/92 mi je danes prišla v roke, potem, ko me je kolega iz službe opozoril na zanimiv članek pod naslovom "Kaj je narobe z Lesom" v zvezi z našo Tovarno Meril - Les. V tem članku se popolnoma strinjam z g. Tretjakom, da ni kriv za to, da ni bilo uspeha v zadevi “KERIN" - vendar, da je za neuspeh v poslovanju kot drugi vzrok navedel ustanovitev sindikata Neodvisnost Tovarne Meril - Les - se mi zdi skrajno neodgovorno in za njegove tedanje funkcije neprofesionalno. Takšno trditev bi lahko uvrstili v kakšen humorističen časopis, vendar, ker tudi takšne izjave lahko med laiki naletijo na plodna tla, posebej v naši tovarni, imam za dolžnost, da z dejstvi izpodbijam takšne neresnice. Sindikat Neodvisnost T. Meril - Les je bil ustanovljen 28. 2. 1992, se pravi dobre tri mesece in pol, preden je zgoraj omenjena izjava g. Tretjaka zagledala luč dneva. Ustanovljen je bil zato, ker je določeno število delavcev bilo nezadovoljno z delom Svobodnega sindikata in Delavskega sveta, ki nista nič ukrenila, da bi vodstvu podjetja posredovala njihova mnenja in nezadovoljstvo s slabimi plačami ter gorami neizpolnjenih obljub. Poslovodna struktura je z g. Tretjakom, kot v. d. direktorjem, živela v prepričanju (ali pa so se samo pretvarjali), da na vsako njihovo besedo delavci rečejo amen in vse skupaj žegnajo. To zmotno prepričanje je razvidno tudi v delu izjave g. Tretjaka, kjer pravi, da je nastanek našega sindikata zrevoltiral delavce. Bilo je ravno obratno - prav revolt delavcev, ki niso več verjeli praznim obljubam o boljših plačah, ki so nam ga servirali leto dni, je prispeval k nastanku sindikata Neodvisnost. Že na samem začetku našega dela so se začele težave in težavice. Ko smo g. Tretjaku, v. d. direktorju, podali zahtevo, da nam v pisni obliki poda v nekaj točkah, kaj se dogaja s podjetjem-finančno, kaj je s primerom "KERIN", koliko plačujemo zunanjim sodelavcem na področju komerciale, nam je v svojevrstni maniri odgovoril, da naj si to kar sami izračunamo in da naj začnemo iskati direktorja, ki bo branil delavce - člane sindikata Neodvisnost. Še več, v gonjo proti našemu sindikatu so se vključili tudi določeni aktivisti Svobodnega sindikata, ki so vztrajno raznašali laži o nas, češ, da smo samo zato ustanovili sindikat, da bi spravili tovarno v stečaj. Prav oni pa so bili tisti, ki so s svojo inferiornostjo napram problemom, ki so se kopičili v zvezi s težkim finančnim stanjem, prispevali, da je vse skupaj teklo tiho in mimo vednosti delavcev. Da o popolnem pooblastilu do delavskega sveta, ki ga je g. Tretjak dobil dvakrat, sploh ne govorimo. Da se razumemo - nimamo nič proti pooblastilom, saj so bila zakonita, vendar naj bi za tem stal rezultat v pozitivnem smislu. Tega ni bilo, še več - g. Tretjak je za čas pooblastil podpisal pogodbo o poslovnih uslugah s firmo, ki opravlja poslovne storitve - v škodo T. Mehi - Les. Da poplave protislovnih podatkov, ki so se nizali na delavskih svetih s strani g. Tretjaka, sploh ne omenjamo. Kar se tiče razpisnih pogojev za direktorja naše tovarne, naj omenim nekaj podatkov: - sindikat Neodvisnost ni nikoli zahteval višješolske izobrazbe kot razpisni pogoj za direktorja. Ta pogoj je morala 5 članska komisija, ki je bila imenovana v ta namen, enostavno vnesti v razpis. Kar je tudi v skladu z 42. členom statuta T.Meril - Les, v katerem se navaja stopnja izobrazbe direktorja (ne v. d. -ja). Da še mimogrede omenim, da je dobro število členov tega statuta mrtva črka na papirju, vendar o tem kdaj drugič. Ne nazadnje vsa dasf g. Tretjaku, da je uspel obdržati kupce in da je leto dni obdržal podjetje pred propadom (predvsem na račun naših plač), vendar pa sanacija podjetja in notranja reorganizacija tudi zamuja, vključno s tem letom njegovega opravljanja v. d. direktorja. To zamudo bomo pa spet delavci krvavo plačali, sedaj pač pod taktirko firme Vis a Vis, kije najeta, da ugrizve v kislo jabolko sanacije (krpanja ostankov). Pozitivno pri tem je že to, da so predstavniki te firme že na začetku odkrili popolno razsulo na relaciji proizvodnja in ostala operativa (ki ni bila samo v T. M. - Les), ki naj bi vse skupaj planirala, vodila in usmerjala. Logično je tudi dejstvo, da tudi splošna situacija ni naklonjena gospodarstvu, kar nas še dodatno obremenjuje v poslovanju - posebej monopolni položaj bank, katerim država ne stopi na prste zaradi oderuških obresti. In ob vseh teh vzrokih naj bi peščica 60-tih ljudi članov sindikata Neodvisnost bila drugi in zadnji vzrok za propad firme!? Ob takšni trditvi bo še kdo pomislil, da smo zelo nevarna skupina. Seveda, vsa ta leta bi morali imeti svoje ljudi na poslovodnih mestih, sprejemati zgrešene investicije, blokirati žiro račun firme, nemarno odganjati kupce itd. Dobro, toliko o tem. Kar se tiče pomoči, ki smo jo pričakovali od občinskih struktur, naj povem, da je ne pričakujemo več. Zelo nas je razočaral njihov indolenten odnos do naših problemov. Seveda, ko je treba delavca obdavčiti, mu "obesiti’ kakšen samoprispevek, ni nobenega problema, ko pa taisti delavec zaprosi za pomoč, se pa občina "ne vmešava v politiko". Sprašujem se, zakaj potem sploh obstaja Izvršni svet občine, ki naj bi bil zadolžen za gospodarstvo. Najbrž na samo zaradi naziva? Razumem, da je naša tovarna na nivoju R Slovenije manjša od najmanjšega mačjega kašlja, vendar, da to isto pomenimo tudi našim občinskim strukturam - preprosto ne morem in ne želim razumeti. In to tovarna, ki je več kot 90 % izvozno usmerjena?? Na koncu, ko vse skupaj zberemo, vidimo, da smo delavci res v hudi zagati in prepuščeni sebi samim in dvema variantama: • obdržati delovno mesto in slabo plačo - ali pa na cesto. Tukaj se podirajo vsi upi o vlogi sindikata, spoštovanju kolektivnih pogodb, upi o pravicah delavcev, upi v politiko na državni ravni glede (ne)sprejetja nekaterih zakonov, ki so tesno povezani z usodo delavcev. Saj vem, da bi lahko bilo še huje - ampak, ah res mora vse čez hrbet..., koga že?! Na koncu bi se rad zahvalil novinarju g. Slavku Sušcu, ki je s svojimi članki pripomogel k širši publikaciji problemov delavcev naše tovarne. Hvala. Stojan Prošev predsednik sindikata Neodvisnost T. Meril - Les ?1H PISMA, ODMEVI BREZ LJUBEZNI NEGRE X. » >?❖ •:• M {• :< < * >: * x >: >: •> X >: >: * :< >: {• v. >: * s x >: x M PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE PREVALJE TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM - NA FARI PREVALJE TEL.: (0602) 33-001,33-002 ŽIRO RAČUN SDK RAVNE: 51830-601-20171 d.o.o. ZASEBNO DRUŽINSKO PODJETJE BERLOŽNIK Spoštovana gospa dr. Mistej! Iskreno vas pozdravljam, čeprav se osebno ne poznava, omenjen pa sem v vašem pismenem odgovoru g. Boštjanu. Žal je prav ta dopis g. Boštjan izrabil za poskus moje diskvalifikacije, kakor tudi za izničenje vsakršne izobrazbe, tudi vaše, ki je višja od njegove (srednja šola za oblikovanje). Takšnih dejanj sem seveda že vajen in me pravzaprav ne ganejo, zdijo pa se mi nesmiselna, nepoštena in nepotrebna. Podobni postopki so predvsem rezultati nevednosti, škodoželjnosti in primitivizma. Seveda vam ne morem zameriti, ker ste omenjenemu gospodu nasedli, kakor tudi ne pričakujem, da bi poznali naše lokalne razmere. 1 g. Boštjanom ne mislim in ne morem razpravljati o umetnosti in tudi ne o čem drugem. Končno - na maturi ocenjuje znanje in daje oceno profesor in ne maturant. Ne glede na vaše mnenje o akademski izobrazbi pa menim, da je vendarle ni dobro podcenjevati. Strinjam se z vami, da šola ne naredi umetnika, je pa garant strokovne usposobitve, hkrati pa v prenešenem smislu izraža mnenje profesorjev o nekom, ke je akademijo obiskoval in tam tudi diplomiral. Lahko ste prepričani, da nikakor ne mislim spremeniti mnenja o izobrazbi, česar pa tudi od vas ne pričakujem. Zanima pa me, kakšno mnenje imate o svoji izobrazbi? Naziva akademski slikar pa g. Boštjanu ne morete dati ne vi in tudi nihče drug. Zanimivi so zapisi v časopisih: "V prevladi splošne mediokhtete, ki ne samo pri Francu Boštjanu ali Borisu Žoharju že prestopa mejo diletantizma in kiča, se tako skorajda izgube tehnično briljantni lesorezi Štefana Galiča in konceptualno zastavljene grafike Bogdana Borčiča..." (Delo, 15. 5. 1991). "Precej bolj neurejeno deluje ravenski slikar Franc Boštjan, ki tihožitij ne zna ali noče ujeti v kompozicijsko ravnovesje, zato realistično cvetje nekako čudno visi pred ozadjem, bežečim v različne smeri." (Večer, 22. 5. 1992) Nikakor ni možno razpravljati o amaterski umetnosti, kakor tudi ne o tem, da so amaterji umetniki (morda lahko tako rečejo nekje v rovtah ali na Ravnah na Koroškem). Takšno zmotno mnenje o amaterjih je žal obstajalo dolga desetletja. Saj poznate reklo "vsi smo umetniki". Lahko pa govorimo o naivni umetnosti, ki predstavlja oblikovano stopnjo likovnega izražanja in tudi vsebuje vse atribute zrele umetnosti, kakor tudi o umetnikih - naivcih. Spomniti se je treba Vincenta van Gogha, Rousseaua, Generaliča, Tisnikarja... Predvsem pa ni dobro prehitro koga imenovati umetnik, četudi se sam ima prav za tega. Prepustimo torej času, da naredi svoje. V umetnosti (seveda mislim na resnično umetnost) brez ljubezni res ne gre, vendar ljubezen do lastnih "umetnin" in umetnin še ni ljubezen do umetnosti, zlasti še, če kdo sploh ne ve, kaj umetnost je. Benjamin Kumprej akademski slikar POZDRAVLJENI! GRADITE ALI ADAPTIRATE VAŠO HIŠO ALI STANOVANJE? PRIDITE V NAŠO TRGOVINO Z GRADBENIM MATERIALOM NA FARI PRI CERKVI NA PREVALJAH IN SE PREPRIČAJTE O VELIKI PONUDBI IN NIZKIH CENAH. OKNA "IZOLIR" IN POLKNA; FURNIRANA VRATA “SUMO" V RAZLIČNIH IZVEDBAH IN FURNIRJIH; VHODNA VRATA SPECIALNA PONUDBA! APNO (33kg) SAMO 299 SIT; PARKET - KLASIČNI IN LAMELNI HRAST, BUKEV, JESEN; SCHIEDEL DIMNIKI; KLINKER PLOŠČICE; IZOLACIJE - STEKLENA VOLNA; ALU PLOČEVINA; VODOVODNI IN TOPLOVODNI INSTALACIJSKI MATERIAL; MARMORNE OKENSKE POLICE; NA KRATKO: PRI NAS DOBITE VSE ZA VAŠO HIŠO ZA GOTOVINSKO PLAČILO 10 % POPUSTA; JEMLJEMO BONE ŽR; MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA (3 ČEKI) POKLIČITE NAS: (0602) 33-001 ALI 33-002 • VAŠA TRGOVINA JE TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM "MEŽA" D.O.O. PREVALJE KOROTAN Ravne na Koroškem Čečovje 6 tel.: 0602/22-7Ì1, 21-476 fax: 0602/23296 ŽR 51830-601-22865 ZA VSAKOGAR NEKAJ, UGODNI NAKUPNI POGOJI, KONKURENČNE CENE, PRODAJA NA ČEKE, DARILNI BONI S POPUSTOM IN UGODNI POPUSTI PRI NAKUPU Z GOTOVINO V VSEH PRODAJALNAH TP "KOROTAN" RAVNE. POSEBEJ VAS VABIMO, DA SE ODŽEJATE V PRENOVLJENEM BIFEJU MARKET-a NA ČEČOVJU. I a S G P KOGRAD DRAVOGRAD GRADBENO PODJETJE d. o. o. SLOVENJ GRADEC IZVAJAMO VSE VRSTE VISOKIH IN NIZKIH GRADENJ, ADAPTACIJE, STROJNE INSTALACIJE, KLJUČAVNIČARSTVO, KLEPARSTVO IN KLIMA NAPRAVE. mali oglasi Nujno iščem garsonjero ali sobo z možnostjo kuhanja v Slovenj Gradcu. ‘ZT (0602) 41 888. Obrtniki, podjetniki, kvalitetno vodim poslovne knjige. CT (0602) 43 723 (popoldne - DARJA). Prodam garsonjero, 32 m2, v Slovenj Gradcu. Stanovanje je z balkonom in kletjo, ogrevano - v bloku. Možnost plačila na obroke po dogovoru. g (0602) 41 902.___________________________________ Dekle z otrokom išče garsonjero ali sobo s kopalnico na Koroškem, g (062) 101 222. Na Koroškem vzameva v najem manjše stanovanje. Naslov je v uredništvu Prepiha. KRIŽANKA TUS - KOSI podjetje za proizvodnjo netkanih tkanin Stari trg 6a 62380 Slovenj Gradec telefon: (0602) 42-659, n.c. 43-731 telex: 33450 YU KORAF telefax: (0602) 43-795 DEJAVNOST Razvijamo in izdelujemo vložne materiale za oblazinjeno pohištvo in vzmetnice na osnovi naravnih rastlinskih in živalskih vlaken. Prednost naših prizvodov je v tem, da so izdelani iz pretežno naravnih materialov, kar omogoča našim kupcem proizvodnjo visokokvalitetnih BIO programov. Proizvajamo tudi BIO izolacijske materiale, ki zagotavljajo zdravo bivalno okolje. Naročilnica Naročilnico pošljite na nastov: Uredništvo Prepiha, 62390 Ravne na Koroškem, Čečovje 5. Naročnino bomo obračunavali tri mesečno vnaprej. v Naročam časopis PREPIH Ime in priimek _________________________ Kraj in poštna št. _____________' Naslov _________________________________ Podpis _________________________________ Naročilnica velja za leto 1992 in do preklica. PREPIH Racionalleq d.o.o. SLOVENJ GRADEC VEDNO NAJCENEJE - OKNA-POLKNA-ROLETE -VRATA FURNIRANA - GARAŽNA IN VHODNA VRATA - FURNIRANE STENSKE OBLOGE - PARKETI VSEH VRST - LADIJSKI POD IN MASIVNE OBLOGE - OSTREŠJA VSEH VRST -TEGOLA »CANADESE« IN »BRAMAC« - VSE VRSTE REZANEGA LESA ZA GRADITELJE ČE SE DOBRO KUPI, JE ŽIVLJENJE LEPŠE! ZA GRADITELJE KLICITE-PRIDITE-ODPELJITE INFORMACIJE: TEL 0602 41-160,41-941, FAX 41-063 POSLOVNA ENOTA KOROŠKA Slovenj Gradec Vorančev trg 2 Tel.: (0602) 41-842, 41-843 PREDSTAVNIŠTVI: Ravne na Kor.: 23-759 Radlje ob Dravi: 73-025 RENAULT Barcelona’92 &ŠHODR Volkswagen Group Ofidàlnf sponsor XXV letnfch otympijskydi her AVTOSERVIS SLOVENJ GRADEC p.o. KIDRIČEVA 4, 62380 SLOVENJ GRADEC TEL.: 0602/41-002,41-491, FAX.: 41-489 Prodaja vozil iz programa renault in škoda • Prodaja rezervnih delov za renault, škodo in zastavo Garancijska popravila za renault, škodo in zastavo Tehnične preglede, registracijo vseh motornih vozil ter izdajo in montažo novih registrskih tablic Avtokleparska, ličarska dela in antikorozivna zaščita za vsa motorna vozila POPUST! VAM NUDI: PRI NAKUPU VOZIL IZ PROGRAMA RENAULT, KOLIČINE OMEJENE s** O ps ■^ ! '■o n o< ? |1| os ll^IsgS Siliš"?52 s 2 |l I; 0Ì W“ » oso