fffi ' V < V V ’¥ JiV- ■' ; ■ iilM,' * . N - »r.; « . ' • §rezha v* lefrezhl, ali POPISVMJE zhudne sgodbe dveh dvojzhikov. Pocluzhenje fhrim in mladim, revnim in J A N E S Z 1 E Cf L E R, Fajmafliter per £. Tilni v’ Vifhnjigorl. V’ Ijubljaui. N a t i f ni 1 J o s h e f B1 a s n i k. 1836 . Xa prodaj per .laneni Kleinensu, bukvovesii. de Ji je Jelijhe kupil, hijho naredil in nekaj njiv perkupil. Gofpod Juknarije ga je salo slo obrajtal, in mu eniga dne rezhe: Franze! vjhezh mi je, de Ji tako priden ; vidim, de ji pomagafh. Narbolj vfhezh pa mi je, ki vi¬ dim, de nikoli s ’ hudobnimi tovarfhi ne poteg¬ nefh, Je le Jvojiga dela dershzfh, rad molifh in v' zerkev hodifh / ako Ji per volji, vsami mojo kuharzo Nesho sa sheno, ktera je tudi pofhtena in brumna. Nima veliko dnarjev, pa je pridna, in jejt ji bom tudi nekaj dal in pomagal. j ve lin je v' to hitro dovolil. Poklizhejo Nesho, ktera je je po Jvojih JtariJhih pijala Nesha Terpinz, in jo vprajhajo, ako bi bila dovoljna Je s" 1 Franzetam sarozhiti. Nesha je v , to tudi rada dovolila, in v’ fhtirih tednih Jo shenitnino naredili. K ’ shenilvanji je tudi prifhel gofpodar Juknarije s' Jvoj o gojpo, de Ji je bil shlahtniga rodu. Jvetina Jo v Ji ra¬ di imeli. Ve jel je shivel j vet in s' j voj o sheno Ne¬ sho. Ozhitno je je nad njima kasala sakon- Jka Jrezha. Nikoli ni bilo med njima krega ali prepira. Ne po pojvetnih navadah in po mejnih sheljah, ampak po kerfhanjkih in po boshjih sapovedili Jta shivela. On je po dnevi vert obdeloval, ona je domazhe dela opravljala. eo j Vfak vezher Jia pokleknila in glafno vezherno o molit vizo opravila, ko bi bila fhe tako trudna, t Vfe fvoje saupanje Jia le v' Boga imela, j to¬ rej njima je fhlo vfe po frezhi. Dve leti j e minilo, kar fia bila sarozhena, in fvetinka je bila sdaj v' drugim Jianu. Dobila Jia v ’ eni nozhi dva lepa sdrava fan- ■ iizha dvojzhika. P er fvelim ker Jia fo pervi- mu dali ime Janes, drugima Paul. Gofpod in gofpa fuknarije Jia bila botra. Vefela Jia bila, de njima je Bog tako dober, jpostiala Jia boshje dobrote, in vedno Jia ga hvalila. Padi Jia fklenila fantizha, zhe jih Bog per shivlenji ohrani, v’ brumnojii in fvelojii sre- diti, in varvati pred sapeljivimi tovarfhijami, de bi v ’ Jiarih letih zhijio vefelje nad njima imela. / PERVI BEL. I. Franze .Svetin gre na vojfko franzoflio. liepo fta fkerbela Franze in Nesha sa fanti- zha, in s’ sdrusheno mozhjo fi persadevala vezh perflushiti, de bi fantizha mogla pofhteno in dobro srediti. Sato fta fbe bolj pridno delala in bolj svefto molila. Ob enim lepim fpomla- danfkim dnevu, ravno nedelja je bila, ko pri¬ deta Franze in Nesha popoldne is zerkve, rezhe Franze: Pojdi po bokal vina, de vlak malo pi¬ jeva. Nikoli ne greva v’ ofhtarijo, bodiva doma velela farna, in Boga hvaliva, ker nama nizh ne manka. Prijasno vkupej pijeta in fe pogovarjata od tega kar fta danil v’ zerkvi flifhala. Med teni vprafha Franze fvojo sheno in prijasno rezhe: Ljuba dobra moja Nesha! povej mi, kako je tp, de nifi nikoli vefela, kar fva vkup; nikoli te ne vidim fe nafmejati, ali sapeti, ampak vedno fi samifhijena in shaloftna, in pa vezh- krat te sdihvati flifhim. Kaj ti je vender? Le povej mi, vfe rad ftorim, kar koli shelifh, de bofh le vefela. Nesha mu nato milo odgovori: Ljubi moj mosh , ref je de, iim vedno shaloftna, 8 in nikoli vefela, tode ne savoljo pomankanja, ali savoljo dela, fkerbi in truda. Ne mifli, de te nimam rada, frezhna vfaka sliena, ktera ima ta¬ ko dobriga in pridniga mosha, kakor li ti. Ve¬ fela pa nikoli ne morem biti, v’ ferzu me vedno nekaj fkerbi, prihodnoft premifhlujem, in sdi fe mi, de naji bodo velike nefrezhe sadele, in hude nadloge zhes naji prifhle, in Bog ve kako je to, de fim savoljo tega vedno shaloftna, de- firavno prihodniga noben zhlovek ne ve. Franze odgovori: Nikar fe tega ne boj, zhe naji tudi kaj hudiga sadene, bova vfe pre- terpela, v’ Boga saupajva, na Boga fe saneliva, in dobrotljivi Bog naji ne bo sapuftil. Tako dobrotljivo je Bog sa naji do sdej fkerbel; tudi sanaprej naji ne bo sapuftil. Po tem poklekneta in vezherno molitev opravita in grefta k’ pokoju. Prav je ref, de na tem fvetu ni prave ref- nizbne frezhe; to je dobro fposnala Nesha Sve- tinka, sato ni bila nikoli vefela. Ravno tifto leto fe je sazhela huda vojfka s’ Franzosam. Eftrajfki zefar je veliko foldatov potreboval. Ne le farni fantje, ampak tudi mladi moshje, kteri nifo imeli sadofti semlje ali grunta, fo mogli iti na vojfko. To je sadelo tudi Franzeta ^Svetina. Sama bifha ga ni varovala pred foldafhino, ni bilo drugazhi, mogel je biti foldat. £ Svetin ni bil vezh kakor ofem dni v’ kofarni, de fe je malo foldafhke flushbe navadil. Deveti dan gre Nesha fhe sadnikrat fvoji- ga mosha obifkat in od njega flovo vset, ker po tiftim ga nikoli vezh ni vidila. Tifti dan je fhel na lafhko, in ni ga bilo vezh nasaj, 9 Grosno je sliena sa njim jokala in shalovala, ni ga mogla posabiti fvojiga ljubiga Franzeta. Shaloifno je bilo viditi kako lla floro jemala. Nesha joka neprenehama pred moshem in pra¬ vi: Kam fe bom sdej djala farna s 1 fantizhama, komej fta po dve leti ftara? Kako jih bom pre- shivila, kako sredila? Oh jeft uboga firota, kdo mi bo kaj pomagal, ko fo nama bili ljudje tako nevofhlivi. Tudi Franzetu fe ferze terga, ker vidi fvojo sheno tako slo jokati in shalova- ti; vidil je tudi eniga dvojzhkov, ki ga je bila mati na narozheji s’fabo pernefla, folse fe mu ude- ro, milo fe sjoka; vender jo potrofhta in ji ferzhno rezhe: Ljuba moja shena! Ne shaluj tako slo, kaj ne vefh de to je boshja volja. Tu¬ di nar manjfhi rezh fe bres volje boshje ne sgodi, in ne en laf ne pade is nafhe glave bres volje nebefhkiga ozheta. Ker je Bog tako fkle- nil, fe moramo voljno njegovim naredbam u- dati. Kdor v’ Boga saupa, ne bo nikoli sapu- fhen. Bog naji ne bo sapufbil. Lepo Bogu ilu- shi, in tudi fantizha uzhi Boga fe bati in nje¬ mu flushiti. De moram foldat biti, mi zefar- fko povelje ukasuje, gofpofkam in oblaftnikam pa moramo savoljo Boga pokorni biti. Ne jo¬ kaj prevezh, ampak moli same, de frezhno po tem ko fovrashnika premagamo fpet nasaj pri¬ dem. Proli sa me dobrotliviga Boga, de me varje v’vlih nevarnoftih, de fpet frezhno nasaj pridem. §kerbi lepo sa fantizha, in ne posabi jih uzliiti Boga posnati, njega moliti in mu flushiti, de bofh vfaj nad otrozi vefelje imela. zhe tudi mene na vojfki ubijejo. S’ temi be- 10 fedami fe Franze Iozhi od fvoje shene in gre s’ drugimi foldati vred proti Iafhki desheli. II. Nesha 'Svetinka da oba dvojzhka v' Jlushbo. Tifto nozh, ko je Franze Svetin fhel na voj- fko, je njegova shena Nesha zelo nozh prezhu- la, molila in jokala. Vidila je, de li ne more pomagati, fe je utolashila in vedno Boga pro¬ fila, de bi mosh na vojfki frezho imel, de hi ne bil ubit.. K’ febi je vsela pofhteno gobjo, de je pomagala sa dvojzhke fkerbeti, in potrebne dela opravljati. Oba fantizha fta fe lepo redila, sdrava fta bila. Kakor hitro fta govoriti sazhe- la, jih je fkerbna mati lepo moliti uzhila. Szhafama, ko fta vezhi perhajala, jih je vef po¬ trebni kerfhanfki nauk nauzhila. Nifta bila fhe po fedem let ftara, jih je she mati nauzhila brati, kar je farna dobro snala, in v’ shaloftnih dne¬ vih velik trofht dobivala v’ branji fvetih bukev. Vfako nedeljo in vfak prašnik dopoldne in po¬ poldne jih je s’ fabo v’ zerkev peljala, in jih ved¬ no uzhila lepo in fpodobno fe v’ zerkvi sader- shati. Nikoli v’ nobeno tovarfhijo jih ni pu- ftila, ampak vedno jih je opominvala svefto Bo¬ gu flushiti. Pofhiljala jih je po tem v’ fholo, kjer fta fe tako pridno uzhila, de nobeden fan¬ tov ne tako. Janes in Paul fta tri leta v’ fholo hodila, she fta snala po nemfhko brati, pifati in raj ta- 11 ii. Vfak vezher fo vJfi trije vkup glafno vezher- no molitev opravili, in mati je vlelej konz mo¬ litve rekla: Molimo fhe sa vaji ga ozheta, de bi frezhno naša j prifhel, de bi mu Bog frezho dal v’ daljnih krajih. Bilo je eno nedeljo svezher po simi, ko je , mati fantama ravno od ozheta perpovedvala, kako de je mogel na vojfko iti, rezhe Paule : Ljuba mati! povejte nama, kakfhin fo vender nafh ozhe, ki jih nifva nikoli posnala, ali bi jih mogla midva fposnati, ko hi nasaj prifhli, pa hi vaf ne bilo, ker de od dela in shalolti tako slo oflabeli, ko hi vi nama utegnili um¬ reti. Mati shalodna odgovori: Ne mogla bi vidva ozheta posnati ne, ker da bila komej po dve leti dara, kader naf je mogel ozhe sapu- ftiti. Vender /pomnim le, samerkajta ii: Vaji ozhe ima na vlaki roki pod frajzo nekako snam- nje, tako s’ rudezho farho saresano, de fe ne da vezli sbrifati. Na clefni roki ima saresane te befede: Franz Svetin. Na levi roki ima: Nesha Terpinz; to je moje ime po mojih darfhih. Take snamnja na roke lim jed vajimu ozhetu farna naredila. O ljuba mati rezhe nato Paule, naredite tudi meni take snamenja na roke, ka- korfhne ozhe imajo, de fe bom vezhkrat na njih fpomnil in sa njih molil. Tudi meni na¬ redite tako, pravi Janes. Mati rezhe: Ljuba mo¬ ja linika; to fe teshko naredi. Kdor hozhe ta¬ ko snamenje na shivotu imeti, mora befedo s’ farho sapifati, po tem s’ fhivanko vfe zherke pofhpikati, de farba pod kosho pride, po tem fe ne da vezh sbrifati: to pa je bolezhe. Nej 12 boli kakor hozhe, pravita fanta, le naredite na¬ ma , vfe rada terpiva, de bova le ozhetovo sna- menje na rokah imela. Mati jima je naredila na obeh rokah, kakor je ozhe imel. Vefela lla bila, ko fta zhes tri dni vidila na rokah pod kosho lepe rudezhe imena ozheta in matere. Po devet let ha bila dvojzhika hara, rada bi bila fhe oba v’fholo hodila, pa ni bilo mo- gozhe. She rediti jih vezh ni mogla mati, ne potrebniga oblazhila jima napravljati. Mati fe je ref nozh in dan trudila, vender ni mogla s-hajati, dolg je naredila, njivzo in hifhizo sa- havila. Nekak barantavezl. ji je pofojval, pa ne de bi bil dobro horil, in revni Sv etinovi dru- shini pomagal, ampak le fvojiga dobizhka je ifkal. Veliko dolga fe je she nabralo. Svetinka ni mogla plazhati. Pofojevavez jo je terdo ter¬ jal in jo toshiti shugal, zhe ne plazha. Nesha ga gre profit, vsame oba fantizha s’ fabo. Vfi trije pred njim jokajo, in profili fo, de bi po- terpel, in jim vfaj hifhzo puhil. Neufmiljeni tergovz jih nozhe uflifhati, ampak ojhro rezhe Neshi: Plazhaj, kar fi dolshna, vezh te ne zha- kam, ako ne plazhafh, vfe ti bo prodano; fan¬ ta ha she sadohi velika, de fi samoreta kaj sa- flushiti ni treba jima po fholah pohavati; vfak berazh hozhe sdaj gofpod biti! Shalohna gre mati domu s’ fantama in joka, tudi fanta ha jokala in rekla materi: Ljuba mati! kam pojde- mo sdej, ker nam bo neufmiljeni mosh hifho vsel; nizh fe ne bov a mogla vezh uzhiti; kdo nam bo kaj dal, kdo nam bo kaj pomagal; oh de nimamo ozheta, de bi fe sa naf kaj po- 13 * tegnili! Mati jima rezhe : Ljuba moja finika! Nikar ne shalujta prevezh, fej imamo I he eniga ozheta v’ nebelih, kteri je veliko bolji, kakor vfak pofvetni ozbe, on naf ne bo sapuftil. On dobrotlivi nebefbki ozhe naf bo prefkerbel. Le njega profimo, vanj saupajmo in pridno molimo. Komej fe je trikrat luna premenila, she fo perderli oblaltnifliki flushabniki v’ Svetinki- no hifho. Osnanili fo, de v’ 24 urah fe mora is hifhe fpraviti in vfe sapuftiti, ker bo vfe prodano. Shaloftno osnanilo je bilo to sa Svetinko. Bres ufmiljenja je mogla sapuftiti s’ fantizhki vred fvo- jo domazhijo, in iti po fvetu dobrih ljudi ifkat. Rekla je shaloftna: O de bi jeft faifia bila, ne bilo bi meni tako teshko, ali kam fe zhem s’ fantizhi oberniti. Dobrotlivi Bog! ufmili fe me uboge firote! Viim fe je fmilila ta pravizhna drushiniza. Nesha je kmalo dobila fluslibo per nekaki brumni gofpej, premoshni udovi. Pau¬ le je fhel k’ gofpodarju, kteri mu je v’ rodu bil 5 krave je pafel; bil je dober paftirzhek. Ja- nesa je blishen fofed fpotama v’ Terft s’ fabo vsel, kamor je moko naprodaj peljal. Miflil ga je v’ Terftu kakim ljudem dati, ker je Janesik malo lafhko govoriti snal. III. Paule i Svetin pajtir. 8 ’ . drugimi paftirji vred je Paule po fpafhnjah sbvinzo gonil, in pa vezhkrat per fvojih tovar- 14 / i fhih kaj napazhniga vidil in flifhal, tode niko¬ li ni s’ njimi potegnil. Vlelej je imel pred ozh- mi lepe nauke Tvoje dobre matere, ktera mu je velikokrat rekla: „Paule, Paule! Boga Te boj, in nikoli nizh hudiga ne kori. Spomni Te vTe- lej, de Bog te povfod vidi. Zlie Te bofh gre¬ ha varoval, te Bog nikoli ne bo sapukil.“ To¬ rej je Paule gofpodarja vfelej rad ubogal, Tvoje delo vTelej sveko opravil; salo ka ga pa tudi goTpodar in goTpodinja rada imela, in mu lepo oblazhilo napravila. Tika goTpa, Kordula po imenu, ki je Pau- letova mali per nji Tlushila, je kupila grajfhin- zo na ShtajerTkim. Kader Te je goTpa Kordu¬ la na Tovjo grajThinzo preTelila, je tudi vsela s’ Ta¬ bo Tvojo sveko Tlushabnizo Nesho Svetinko. Rav¬ no Tvetiga Florijana dan ka Te goTpa in Tlu- shabniza peljale na ShtajerTko prav memo hi- The, kjer je Paule, Neshin lin, Tlusliil. Takrat ga je The sadnikrat vidila mati Tvojiga dobriga Pauleta, in The mu sadnizh lepe nauke daja, de naj lepo uboga, rad moli, in de naj Te Tker- bno varje hude tovarThije. V’ prizho goTpodar- ja mu rezhe mati: Ljubi moj Tin Paule! VTe¬ lej Ti me rad ubogal in rad poTluThal moje o- pominvanje, ohrani tudi sdaj v’ Terzu beTede Tvoje matere, ktere ti is ljubesni in k’ tvoji Tre- zhi govorim: Nikoli na Boga ne posabi. Sveko in s’ veTeljem vTe kori, kar ti bota goTpodar ali goTpodinja ukasala, naj te kdo vidi ali ne. S’ hudobnimi tovarThi Te nikdar ne pezhaj; Tkerbno glej, de nedolshnok ohraniTh, zbe boTh nedolshen, boTh v’ Tvoji revThni slo bogat. Bo- 15 di priden in rad*moli, moli tudi sa ozheta, de bi mu bilo dobro v’ daljnih krajih. Moli tu¬ di same, morebiti fe na tem fvetu nikoli vezh ne vidiva. Med tem mati objame Pauleta, in fe od njega lozhi. Gofpa Kordula je sraven ftala, in vfe te befede flifhala,. ktere fo fe ji tako mile sdele, de fo ji debele folse is ozhi pertekle, pa hitro fi jih obrifhe, obe fe vfede- te na vos, in grefte naprej. Nesha je bila po potu tako shaloftna, de nizh ni mogla govoriti. Gofpa Kordula jo je nekaj zhafa puflila, de fe je sjokala, po tem ji prijasno rezhe: Ljuba mo¬ ja Nesha! vem, de fi shaloftna, ker fi oh vfe prifhla; vem vfe kako fe je s’ tabo godilo; vem, de fi na tem fvetu nefrezhna, vender ne sha- luj prevezh. Ne mifli, de fe na fvetu le tebi tako hudo godi. Poflufhaj, kar fhe ne vefh, kako fe je s’ mano godilo. Jeft fim bila frezhna frezhna gofpa, ime¬ la fim blaga, dnarjev, viiga v’ obilnofti. Moj Gofpod je bil shlahten baron Henrik Gap po imenu. Srezhno, vefelo fva v’ sakonu shivela, dobro mi je bilo, tako de mi boljfhi ni moglo biti. Huda lila ga je klizala na vojfko. Shel je, in kmalo je bil ubit; v’ perfi mu je kugla perletela, ufterljen je bil hliso ferza, pade in v’ pol ure je bil mertev. Kolika shaloft sa me. li lahko miflifh. Po tem fo fovrashniki v’ na- fhe kraje perderli, fo mi veliko blaga pobrali in mi grajfhino poshgali, komej fim toliko o- hranila, de fim kupila grajfhinizo, kamor fe sdej peljave. Imela fva famiga fina, Karl mu je bilo ime; ta je bil komej 17 let ftar, ko je. 16 fhel fam radovoljno v’ foldate* in pa k’ franzo- sam, kteri fo tifti zhaf zhes nafhe deshele ne¬ kaj let gofpodarili. O kako fim takrat jokala in ga lepo profila rekozh: Ljubi moj Karl! ne hodi na vojfko, vidifh de fim farna, nimam ga pomozhnika v’ nadlogah, zhe me fhe tisa- j puftifh, kam fe bom obernila potem firota! Kaj r bom sazhela, zhe fhe ti umerjefh; tvoj ozhe j je bil na vojfki ubit, in s’ tabo fe sna ravno ( tako sgoditi. Nizh ni pomagalo, vfe moje be- fede fo bile saftonj, ni me hotel bogati. §hel je s’ veliko franzolko armado v’ mersle kraje Mofhkovitov. She dve leti je tega, in nobene befede ne svem in en flifhim od njega. Bojim fe, de je smersnil na rufovfki semlji med to¬ liko franzosi. S’ fabo ni od hifhe drujiga vsel, kakor tablizo, ki je moja podoba na nji nama- ; lana, ktero je na vratu pervesano nofil. Koli- ' korkrat mi je pifal, je vfelej povedal, de vfa- ki dan tablizo pogleda in fe name fpomni. j Sdej pa ni nobeniga glafa vezh od njega; o j she fo morebiti njegove kolti fognile na rufov- ; fki semlji! Glej Nesha! pravi gofpa Kordula, de imam urshoh fhe bolj shalovati, kakor ti, ker imafh dva fanta vender shiva, in ti sna ta ali uni fhe v’ ftarofti vefelje delati in ti kaj po¬ magati; pa pravim: Naj bo hvaljeno boshje ime, Bog tako hozhe imeti, boshja volja je tako. Bog naf s’ krishi tepe sato, ko naf ljubi, de bi naf j na unim fvetu ne tepel. — Nizh ne fkerbi Ne¬ sha! per meni bofh dokler bofh shiva, in zhe | pred umerjeni, bom she narozhila, de bofh ! prefkerbljena. Vkup bove shivele in ena dfu- j 17 go trofhtale. Med takimi pogovori fo fe per- peljale gofpa Kordula in Nesha s’ njo v’ fvojo grajfhinzo, in be tam brunino in fvelo shivele, reveshem delezli okoli veliko dobri ga borile in njim pomagale. Paule p alt ir je tudi dolgo zliafa shalobin bil, pofebno sato, ko mu je mati rekla: Mo¬ rebiti fe nikoli vezli ne bova vidila. Paule li je svefto materne nauke v’ ferze vtifnil, in jih nikdar ni posabil. S’ drugimi paltirji, s’ tvoji¬ mi tovarfhi fe nikoli ni hotel navadnih jigrazh lotiti, ampak kader fo drugi pallirji norzhije uganjali, fe je Paule na bran vfedel, bukvize is torbize vsel in bral. Imel je fhe fholike bukvize: Sgodbe f. pifma, ktere je Paule smi- ram s’ vefeljem bral. Eniga dne je bral od Davida, kako. je pabirzlival. Lejte je rekel fam per febi: She David, tak imenitin mosli je bil pabir. Shvino je pafel kakor jeb, in bil je po¬ tem imeniten kralj. Ne shelim jeb kralj biti, am¬ pak svebo bom bogal nauk boshji, kteri pravi, de mi bo Bog she tukej frezho dal, zhe mu bom svebo flushil, in ga is ferza ljubil. Pergodilo fe je, de fe perpelja kozhija po zebi memo paftirjev, kteri fo po gmajni shvin- zo pafli in Paule s’ njimi. Drugi pabirji fo fvinko pafli, to je navadna pabirfka igrazha. Paul ni s’ njimi igral, ampak sa germ je fe- del, na shvino pasil in bukvize bral. V’ ko¬ zlih , ktera fe je ravno memo peljala ba fe- dela baron in baronka I. ki ba fe domu v’ nemfhki gradez peljala. Bliso tibih paftirjev fe je mogla kozhija velikimu vosu umakniti. Konji 2 18 fo prevezh v’ graben eapeljali, kozhija fe sver- j ne, in defno sadnje kolo ferasdrobi, kozhjafh j je bil po nogah slo ranjen. Komej ba baron • in baronka is svernjene kozhije slesla, vfa pre- ] ftrafhena fe ne reka kam djati. Na famoti je i bilo, bliso nobene hifhe, kozlijasha ni bilo, i mogozhe kam poflati, ker je bil ranjen. Kon- ! I jem fzer ni bilo nizh, pa savoljo sdrobljeniga j kolefa ni bilo mogozhe naprej. Poredni pabirji fo vfe to vidili, pa sraven fe fhe fmejali. Ba- i ron I. ftopi k’ njim in njim po nemfhko re- zhe: Kje je kaka hifha, de bi fe ljudje fklizali i jDriti pomagat. Nevedni pabirji nifo nizh ved- J li odgovoriti, ker nifo vedli kaj jih vprafha. ' Na to klizhejo Pauleta rekozh: Paule! pojdi lim, ti snafh nemfhko, nam bofh povedal kaj ta gofpod vprafha. Paule hitro pertezlie, fe le¬ po ponishno odkrije in pravi: Gofpod shlahten kaj bi radi ? Baron rezhe : Fante ! povej mi kje je kaka hifha, de bi jeb ljudi dobil, kteri : bi mi pomagali kozhijo pervlezhi do vali, de i fe kolo naredi, drugazhi ne morem naprej. Pau¬ le rezhe: Gofpod, le tukaj dozhakajte, jeb te- zhem hitro domu, bom fkulil kmalo ljudi per- klizati, profil jih bom, de vam bodo prifhli pomagat. Naprolil bom fvojiga gofpodarja in fhe koga drujiga. Vender preden grem ljudi klizat, dovolite mi, de vafhimu kozhijashu ne¬ kaj na nogo denem, ker vidim de mu slo kri | tezhe, utezhi bi mu utegnila preden ljudje pri¬ dejo. Paule rsame is torbize nekako selifhe, kar je smirej per febi nofil, ga je kozhijashu na rano poloshil, s’ ruto savesal in mu rezhe: | J 9 r- prijatel, sdej pa le prav mirno nogo dershi, h kmalo fe ko kri vita vila. Sdej Paule hitro Ae- n zhe domu ljudi klizat. Preden je kila ura oko- 3- li, pridejo s’ Pauletam trije moshje, Pauletov e gofpodar in pa dva druga fofeda, de fo s’ koli 0 in s’ vervmi kozhijo tako svefali, de fo jo t- frezhno do hlishnje pofkte pervlekli. Pauletovo a selifhe je kozhijashu toliko dohro ftorilo, de ji je she na kozhijo fefti fmel. Kader je bilo vfe t- narejeno preden fe baron in baronka v’ kozhi- jo vfedeta , rezhe baron Pauletu: Povej, reai 1 tem moshem, de jih prav lepo sahvalim, ki fo mi pomagali, in baron da vfikimu en tolar. Ti pa Paule bodi vedno tako priden pa dober. i in dobro ti bo, rezhe baron in mu ponudi tri j bele tolarje. Paule pa fe lepo sahvali in jih nozhe vseti rekozh: Gofpod! moshem fte sado- 1 Iti plazhali, ker fo vam pomagali, jelt nifim i nizh pomagal, pa tudi nizh plazliila ne vsa- i mem; zhe fim fbel ljudi klizat, je bila moja i dolshnolt. Baron na to nizh ne rezhe, tiho fe vfede v’ kozhijo in fe pelje pozhafu do pofhte. Ko fe gofpoda odpelja, fo paftirji Pauletovi tovarfhi, kteri fo sraven ftali in sjali, Pauleta i sa norza imeli, in ga neumniga imenovali, ker i ni hotel dnarjev vseti. She pred fo paftirji i Pauleta is norzhije imenovali fajmafhtra, sato ker jim je vezhkrat kaj dobriga in Iepiga bral, jih i vezhkrat fvaril in opominjal, pa ga nifo ho tli poflufhati hudobni poredni paftirji. Sdaj fo mu pa rekli: Ti li prav' neumen fajmafhter, takih lepih dnarjev ti je gofpod ponujal, in jih ne vsamefh. Paule pa na vfe to drusiga o * 20 ne rezhe, ko te befetle s Zhe fini kaj saflu* shil, mi bo she Bog plazhal, zhe nifim nizh saflushil, tudi dnarjev nozhem. Pauletov nar boljfbi prijatel rezhe tovarfhem. Ne sanizhuj- te Pauleta, kdo ve kaj fhe bo is njega. Meni fo vezhkrat mati doma pravili: Zhe zldovek komu le vode piti pernefe is dobriga ferza, ne bo bres plazhila, Bog bo vfe plazhal. Drugi dan fe baron in baronka fprehajata in od nefrezhe poprejfhniga dne fe pogovarja¬ ta. Med vfimi rezhe baron mi nar bolj dopade pakir Paule, ker je le toliko prijasen in po- kreshin fant. Samo tega ne vem, sakaj ni ho¬ tel nizh vseti, ker fim mu tolarje ponujal in filil. Kako vefelje mu vender moram sato ko¬ riti, preden grem od tod. Dobro kofilo bom rekel napraviti, ofhtir mi bo fvojo kozhijo po¬ hodil in moje konje vpregel, grem in ofhtir s’ mano , de mi hifho pokashe kjer fant flushi, in s’faboj ga bom k’kofilu perpeljal, de bo s’ na¬ mi jedel, to mu bo vezhi vefelje, ko vfi dnarji. | Velika zhak bo kmetifhkimu paltirju fe v’ ko- zbii s’ gofpodo peljati, in per gofpodi jeki. Okoli dvanajke ure tikiga dne fe perpelja po zeki kozhija, savije v’ kran v’ vaf, in obkoji pred hifho, kjer je Paule flushil. Dva gofpo- da kopita is kozhije, in vprafhata gofpodinjo: Kje je vafh pakir Paule? Odgovori: ni ga fhe domu, pafe, krnalo mora priti, ker blisha fe poldne. Baron in gofpodar pofhte ga zhakata de pride. Ko pride Paule, ga v’ kozhijo pofa- dita in s’ fabo na pofhto peljafa. Po poti vprafha Paule ponishno: Gofpodje! kam me peljate. j i j 1 1 i 1 3 J 1 i J i 1 I i 21 Baron mu odgovori: Ne boj fe, ti fi meni slo udregel, ker ii fhei ljudi klizat takrat ko fim jih nar bolj potreboval, plazhila nizh niti hotel vseti, sato bofh danef s’ nami jedel in pil, in fe po gofpofko godil. Paule fe fladko pofmeja in fe sahvali ponishno sa toliko zhad. Boljfhi fe mi sdi, je rekel fe v’kozhii peljali in per go- fpodi jedi. kakor fhe toliko tolarjev, pofebno ko je vidil, de fo drugi padirji njegovi tovar- fhi sa njim sjali in fe zbudili. Vfe je she bilo perpravljeno, ko fe perpeljata baron in polhtni gofpodar v’ kozhii s’ Pauletam. Kar k’ miši fedejo , ktera je bila polna nar boljfhih jedi, in dobriga fladkiga vina. Gofpoda sazhne hi¬ tro jedi, Paule pa debelo gleda in fe nozhe k’ miši ufedi, kamor fo mu odkasali. Baron mu rezhe : Paule ! ufedi fe in s’ nami jej, kolikor fe ti bo poljubilo. Paule rezhe ponishno: Ne samerite, gnadlivi gofpod baron, fej nide fhe molili, pa she jede. Meni fo mati slo saterd- vali vfe lej pred jedjo in po jedi moliti, in fe fpomniti dobrotnika, kteri nam darove daje. Vezhkrat fim flifhal : Kdor pred jedjo in po jedi ne moli, je shvini enak. Per tih Pauletovih f befedah fe vfi fpogledajo, in hiteli fo moliti molitev pred jedjo. Med jedjo vprafha baron Pauleta : Povej mi nar pervo, sakaj niii od me¬ ne nizh hotel vseti, ker fim ti lepe dnarje po¬ nujal ? Paule odgovori vef brihten naravnod bres hinavfhine: Gofpod baron shlahtni! Sato nifim hotel nizh od vaf vseti, ker fim obljubil svedo fe dershati po nauku fvoje matere in po naukih duhovnov. Mati fo me lepo uzluli in 22 mi vezhkrat rekli, pofebno takrat ko (hn f« od k njih lozhil. de sa vfako majhno rezh ne j>la- C zbila tirjati, kar fe komu flori. Kdor ho od p ljudi sa vfako rezh na fvetu plazhan, ne bo na li unim fvetu nizh plazhila dofegel. Duhovni pa- ftirji naf uzhijo : Zhe zhlovek posherk mersle vode blishnjimu s’ dobrim ferzam poda, bo per Bogu plazhilo imel. Na to rezhe baron: Paule! pridni fant, le h tak oflani in frezhen bofh, Bog te ne bo ni- f koli sapuftil. Tudi gofpej baronki je bil Paule n alo ufhezh, sato ga prijasno vprafha: Kako je n to fante, ker fi tako brihten in dobro glavo f imafh, sakaj pa v’ fholo ne hodifh, de bi fe v kaj vezh nauzhil. Per tem vprafhanji fo fe Pau- 1 letu folse ulile in globoko sdihne rekozh: O do- r bra gofpa! Rad bi bil hodil v’ fholo, pa ni bilo * mogozhe; zhaft Bogu, de fim fe toliko nauzhil. 1 Nato ob kratkim vfe rasloshi, kako fe je s’ nje- f govimi ftarfhi godilo, de fo bili od v lih sapu- { fheni, bres pomozhi fo mogli iti po fvetu. 1 Gofpa tiho rezhe baronu: Prav dober in pri- < jasen fe mi ta fant sdi, nama ni Bog otrok 1 dal, kaj ko bi ga sa fvojiga vsela, dobro delo s bo to, in is fanta sna fzhafama kaj biti. Ba- 1 ron rezhe: Ravno ta mifel je tudi moja. Vse- ‘ la ga bova, sanj fkerbela, in ga dala uzhit, 1 ker je brihten. Bog bo nama to povernil zhe ! ne na tem pa na unim fvetu. Vender fanta mo- ^ ram pred vprafhati, ali bo per volji s’ nama iti. Baron poklizhe Pauleta rekozh: Paule! bi : li ti sapuftil fvojo flushbo in fhel s’ nama de- lezh — v’ nemfhki gradez? Tam fe bofh lab- 'D o- s- 25 od ko uzhil, v’ fholo bofh hodil. Paule odgovori: la- Oh gnadlivi gofpod haron , grosno rad bi Jfhel, ud pa ne vem zhe bo v’ to moj gofpodar pervo- na lil, bres pervoljenja ne fmem in fe ne fpodobi. a- Lepo je to, rezhe baron, vfhezh mi je, le hiti tedej domu, proli pervoljenja, in zhe te bo- er do pufliili, pridi povedat, in vsamemo te s’ feboj. Paul hvaleshno kufhne roko baronu in baronki le in gre. Vef velel pershvishga domu, ko v’ hi- i- fho pride mu rezhe gofpodar: No, li kaj per¬ je nefel domu? Paul rezhe: Oh ozhe! ta gofpoda ie me je tako obdarovala, de fhe ne eden tako, o lim le prifhel hitro val profit, de mi dovolite e vseti, kar mi ta dobra gofpoda ponuja. Ne i- bodi vender tako perproft, pravi gofpodar; vse- i- mi kar ti kdo da. Bofh pa she fpet kaj ne- 0 umniga naredil, kakor vzherej, ko nifi hotel [. tolarjev vseti; pa vender povej, kaj ti je go¬ fpoda ponudila? Baron in baronka fta me na¬ govorila, de me s’ faboj vsameta, zhe hozhem . iti, pa iim rekel: Rad grem, vender pred ne obljubim, de vaf sa fvet in sa pervoljenje pro- ■ fim. Srezhen Paule, rezhe gofpodar, frezha te 1 ifhe, ne fpufli je is rok. Sdej fposnam, de ni¬ tim prav ftoril, ker fim te vzheraj kregal, sato ko nifi hotel ponujanih tolarjev vseti. Tvoje dobro ferze, in tvoja perpravnofl blishnimu po¬ magati ti je Bog hitro povernil. Pojdi bersh k’ dobri gofpodi nasaj, rezi de s’ vefeljem do¬ volim, de te vsamejo. Pa zhakaj, de bo bolj gotovo, grem s’ tabo, de ie isrozhim. Paule in gofpodar greha gofpodi naproti, ktera fe ravno po zefti fprehaja. Paule fe od 24 delezh odkrije in profi gofpodarja tudi tako koriti. Kader blishej prideta, fe Paule pnnish- no perkloni, in gre obema roko kufhniti in rezhe: Moj gofpodar me rad puki; de je ref, je fam prifhel prizhevati; proiim sdej, de bi me s’ faboj vseli, in obljubim vam veliko vefelja narediti, ker bom vfe rad ubogal in ftoril, kar mi boke ukasali. Dobrote ne bom nikoli po- sabil, vedno vam bom hValeshen. Baron in baronka ka rekla: Prav je to, le priden bodi, in nizh hudiga ti ne bo. Paule je prezej per gofpodi okal, gofpodar vef samifhijen domu gre. IV. Paule J'kolar u’ nemfhkim gradzu . D rugi dan je bila kozhija sbe popravljena, gofpoda gre naprej in Paule s’ njo. Teshko mii je bilo per ferzu sapukiti domazho deshelo, in iti v’ ptuje kraje med ptuje nesnane ljudi. Pa ii je miflil, Bog je povfod, žela semlja je njegova. Dobrolijiviga Boga Jim li sa ozheta sbral, in moj dobrotnik gofpod baron bo moj telefen ozhe. S’ takimi miflami sapuki Paule roj- kno desbelo. O malim Shmarni je prifhel Paule s’ fvojo gofpodo v’ nemfhki gradez. Baron je prezej ukasal mu lepe gofpofke oblazbila na¬ rediti. Dal mu je pofebno kamerzo, kupil mu potrebne bukve in ga potem pelje sapifat v’ fholo. 0 vfih .^velib je jel Paule hoditi v’ pervo latinfko fliolo. Tako fe je uzbil, de fo fe vil 25 uzheniki nacl njegovo rasumnoftjo savseli. Kar pervi je bil med vlimi fholarji Tvojimi tovarflii. Doma fe je pridno uzhil, gofpodi per miši ftre- gel, in vzbali drushini is kakih lepih bukvi« svezher kaj bral. Molil je tako rad in vfelej tako andohtlivo, de fo fe vli nad njegovim sa- dershanjem rasgledovali. Od perviga do sad¬ ri jiga fo ga per hifhi vli radi imeli. S režimo je tako shivel v’ hifhi fvojiga dobrotnika. S’ Tvojimi fholfkimi tovarflii fe ni veliko pezhal. S’ enim je bil prav prijatel, Avgufhtin Sorman po imenu, kteri je bil shlahtniga rodu is Du¬ naja doma, tudi priden in brumen mladenzh. Po nefrezhi fo Avgufhtinovi ftarfhi ob fvoje ve¬ liko premoshenje prifhli; farna grajfhina bliso Dunaja jim je fhe oftala, savoljo ktere pa je fhe pravda tekla. Med tem fo Avgufhtinovi ftarfhi pomerli, in sdaj je bil Avgufhtin tako reven, de le is dobrot ozhetovih prijatlov je v’ Gradzu shivel, kteri fo mu v’ fholah pomagali. Žele tri leta je bil Paule'Svetin vedno vefel, lepo rejen in šali mladenzh. Vedno je Boga hvalil; de mu je tako dobriga ozheta nameftil, ker fvojiga praviga Ozheta nikoli ni posnaL Zheterto leto je Paule jel klavern hoditi in sha- losten biti, pa fhe bolj po gofto moliti. Vezh- krat od barona vprafhan, kaj mu je, le odgo¬ vori: Shaloften iim, ker vidim marfkteriga, de fe mu hudo godi, meni pa je dobro. Vfakimu bi rad pomagal, kakor fte vi meni pomagali. Baron vprafha tudi druge pofle per hifhi, s’ kterimi je Paule jedil, zhe vedo sakaj Paule hujfha. Rekli fo mu: Paule mora hujfhati, on 26 grosno malo je, vezh ko polovizo 6 vfelej per- n hrani, v’ popir savije, pa nekam fkrivaje noli, n pa nobeden ne ve kam. Drugi dan ga baron lj hitro ko fo odkofili poklizhe, in ga pofhlje pol O ure delezh po opravilu. Med tem grella baron h in baronka prejifkat Pauletovo fkrinjo, fe ho- o: zheta preprizhati, ali je ref, kar drushina od fl Pauleta perpoveduje. Ref najdeta v’ fkrinji pod g oblazhili saviti kofiz mefa, malo kruha in pa ir malo lira. Kaj bova sdej ftrila s’ Pauletam v< vprafha baronka fvojiga gofpoda? To je ne- b hvaleshnoft! Bolj pametni baron pa rezlie: k Ljuba moja! tiho bodi, kar v’ mifli mu ne p vsemi, dershiva fe, kakor de bi nizh sato ne fl Vedila, fhe danf bova svedila kam noli, potem vi bova s’ njim govorila. Baron fkrivej ukashe jr enimu fvojih flushabnikov, flie danf sa Paule- k tam iti, kader pojde v’ fholo, in od delezh ti svelto sa njim flediti, kam bo fpravljeno mefo, f< kruh in lir nefel. Paule pride kmalo domu, po o navadi svefto opravi, kar mu je naloshen iga. S Vsame bukvize in fkrivej pobafhe v’ arshete n fpravljeno jed, in gre v’ fholo. Baronov flu- j( sbabnik ga od delezh pasi, gre sa njim, bres p de bi ga bil Paule vidik Preden gre v’ fholo, n fkozhi hitro v’ vesho ene hifhe ne delezh od L fhole in gre po fhtengah, pod llreho v’ ka- r | merzo, kjer je eden njegovih fholfkih tovar- n | fhev bolan lesbal. Hlapez lese tiho sa njim n | in poflufha per vratih, kaj fe pogavarjata. To- s liko je flifhal hlapez Pauleta govoriti : O ljubi o moj prijatel! Danf lim ti fhe pernefel, fmilifh p fe mi, ne vem ali ti bom mogel vezli kaj per- 1< 27 jr- nefti: sdi fe mi de fo me jeli pasiti, in fp os¬ li, novati, de li kaj pernefem. Bolnik pa na pod¬ an Iji ni drusiga kakor na glaf je jokal, in rekel: iol Oh, zhe me fhe ti sapubifh, moram od vliga an hudiga umreti. Paule ga je pa trofhtal in ga 0- opominjal v’ Boga saupati. Vezh hlapez ni fli- ad fhal, hitro je fhel Hrani, de ga Paule ni videl, ad gre domu in baronu vfe pove, kar je flifhal aa in li je hifho dobro samerkal. Baron, ker je m vedil, de mora Paule sdej žele dve uri v’ fholi e- biti, fe napravi, gre, hlapez mu mora iti tifto a: kamerzo pod breho pokasat. Kader noter fto- ie pi, vidi na goli flami leshati holniga revniga le fholarja, vezh merlizhu kakor shivimu zhlo- ai veku podohniga. Baron rezhe bolnimu fholar- ie ju: Svedil lim, de li revefh in veliko pomanj- 3 - kanje terpifh, torej lim prifhel te ohifkat in h ti pomagat, vender mi povej nar pervo, kako i, fe ti pravi in kdo fo bli tvoji llarfhi. Bolnik 0 odgovori, pa tiho, ker je bil flah: Avgufhtin '• Sorman mi je ime; moji llarfhi fo bli slo pre- e moshni, pa ob vfe fo perfhli, farna grajfhina 1- je fhe obala, sa tiho pa fe moji fhlahtniki s pravdajo, de je mende nikoli ne bom imel deli , meni gre jerbati po ftarfhih. Pomagati mi no- 1 beden nozhe. Dokler lim hodil, lim per dob¬ rih ljudeh kaj dobil, sdej pa lim lirota, ne morem fe ganiti is polilje, nikogar ni, de bi i mi kaj pomagal. O Bogu fe ufmili, je sazhel sdej bolnik jokati, s’ grosno nadlogo me je Bog i obifkal vfe me je sapultilo. Imel lim ljubiga i prijatla Paula §vetina po imenu, on mi je vfa- ki dan kaj jedi pernefel, kar je fam perdradal, 28 in mi je vezhkrat preklal. Ravno danf mi je f},] pa povedal , de ne bo mogel mi vezli pernefti. |- er Rad bi koril pa ne more. O gofpod! ne same- f e j rile, ne vem, bdo ke, kaj fte, fam Bog vaf j r , je pernelil mi pomagat, profim vaf, de mi ne- do koliko jedi pofhljete, zhe ne, moram od hudi- sa ga umreti. Bog vtim bo obilno poplazhal kar Jo mi boke krili, zhe vam drujiga ne bom mogel p 0 povernili, bom sa vaf molil. Ushalilo fe je JiJ dobrimu baronu viditi mladenzha tako sapu- fto fheniga in pa shlahtniga rodu. Skrivej li je s h; folse is ozhi obrifal, in mu ni drujiga rekel, do kakor obljubil mu je pofhiljati dobrih jedi, in V J C gre. Ko baron domu pride, vfe kar je vidil ve : fvoji gofpej pove. Yef shaloken je bil Paule, ka ko is fhole domu pride. Baron ga poklizhe, Pa ko Paule bukve is rok dene. Hitro uboga, y e gre k’ baronu, kteriga najde na sloshnimu ko fedeshu in gofpo sraven njega, Kaj bodo uka- z h šali gnadlivi baron, vprafha Paule ponishno. na Baron fe dershi ferdito in rezhe. Paule! sakaj dr li nehvaleshen ? Ne vefh, de lim ti veliko do- po briga ftoril, sakaj sdej fkrivej od hifhe nofifh, zh in mi fhkodo delafh ? Vfe vem sdej, kako rav- di nafh, vfelej v’ fholo grede polne mavhe naha- ra fhefh jedi in odnefefh. Vezli ne morefh sdaj pe fkrivali in tajiti, povej sakaj to delafh? Paule ]je vef bled in prepaden ponishno odgovori kakor jei fe fpodobi gofpodu odgovarjati, in rezhe: gnad- m livi gofpod baron, moj ozlie! moj dobrotnik! m prolim de mi dovolite odgovoriti. Baron rezhe, to govori: Ne tajim, sazhne Paule govoriti, de va lim vezhkrat nefel jedi od hifhe, pa nilim nizh tu 29 je fhkode fioril. Perkradal fim, fvojim vikam fim per- h. tergal, de fim revnimu bolniku, tovarfhu ne- e ' fel. Nar manjfhi rezhi nifim vsel od hifhe drujiga, kol kar lim li jedi pertergal. Vam fhko- e " do in krivizo delati, mi vek: ne dopuki. "Vaf h' sa drujiga profiti ii nitim upal, ker fhe sa te Jr dobrote, kar mi jih korite, ne bom mogel ni¬ si koli sadoki sahvaliti* Tovarfh fe mi je slo fmi- ) e lil; miflil fim, ker ke vi meni toliko dobriga p korili in mi toliko pomagali, Jim tudi jek dol- l e shan, zhe morem kaj drugim pomagati in jim 1 j dobriga kaj koriti. Baron in baronka ka fe k’ n videsu nekaj zhafa jesno dershala, pa sdej nizh 9 vezh nifta mogla, obema fo fe folse uderle, in > ka djala: Ne boj fe Paule! Vfe nama je snano, h kako fi ravnal. Rada fva te do sdej imela, pa •> veliko rajfhi te bova sanaprej. Bodi vedno ta- u ko dober in svek in ufmiljen, Bog ti bo fre- L * zho dal. Eden sa drugim ga objameta. Sdej li f naji ljubesnivi fin, od danef ne bofh vezh per j J drushini, ampak per nama jedel, in kai.ko]i bofh , * poshelil, le rezi in bofh vfe imel. Prav korifh, , zhe reveshem pomagafh to ti bo prav bodilo. Poj¬ di sdej hitro k’ fvojimu bolnimu tovarfhu in ga ‘ rasvefeli, glej vfe to mu bofh nefel: Nato Baron J pelje Pauleta v’ kamro, kjer ka she perprav- ' ljena bila dva hlapza, ktera ka nefla eden poln ■ jerbaf dobrih jedi; in fladkiga vina, drugi pa mehko podijo. Odrajtaj hitro vfe to bolniku, in ■ mu rezi: tiki gofpod, ki te je obifkal, ti vfe > to pofhlje, in tudi sanaprej, kar bofh potreb- val, bofh dobil. Drugi dan pofhlje gofpod . tudi fvojiga sdravnika ali dohtarja k’ bolniku „ 50 kateri je tako dolgo k’ njemu hodil, de ga je B osdravil. S’ kakim vefeljem je Paule fhel s’ in hlapzama k’ fvojimu bolnimu prijatlu, fe ne da sa dopovedati. Komej dopi v’ bolnikovo kamerzo, fp mu hitro osnani rekozh: Hvali Boga, ljubi m moj prijatel, on je vidil tvoje folse, s’ ufmilje- ra nim ozhefam te je pogledal, in sdaj ti poma- K njfha tvojo revfhnod. Lej moj Gofpod ti pofli- zl lje jedi dobre in sdrave bolniku, in vina. Tu- re di podijo mehko, ktere slo potrebujefh. Karkoli sa bofh potrebval fhe sa naprej, bofh prejel. Moj d; dobri gofpod, moj ozhe, je obljubil sato fker- Ai beti, de osdravifh. Glej de ref Bog nobeniga ve ne pulti od hudiga konz vseti, kteri v’ njega kt upa. Bolnik ni mogel na vfe to nizh odgovo- Sl riti drujiga, kakor ozhi je proti nebefam obernil de rekozh: O dobrotlivi Bog! nifim vreden tolike s a dobrote, poverni obilno mojimu dobrotniku, di jed mu ne morem poverniti. Vfald dan je po- ve tem Paule fmel obifkati fvojiga bolniga prijatla pc in mu nedi kar je poshelil. V’ pol leta je osdra- K: vil, in fpet k’ mozhi prifhel. Perva pot bol- ve nika Avgufhtina po bolesni je bila v’ zerkev. % Pred velikim altarjem je pokleknil in tako sve- Ae do molil in Boga hvalil sa sdravje, de je bil oc vef v’ Boga samifhljen. Ker je bilo to popol- le dne in nobeniga zhloveka ni bilo v’ zerkvi, je de tudi na glaf molil. Med tem ko Avgufhtin fp vef v’ andohti vtopljen ferzhno moli, in Boga P< hvali, prideta dva ptuja gofpoda v’ zerkev ogle- 1 ({ dat jo snotrej. Tiho ona hodita, Avgufhtin jih fi ne vidi, le naprej moli na glaf. Te befede da h gofpoda flifhala, ki jih je govoril: Dobrotlivi P 1 51 je Bog! Zhe je tvoja fveta volja ohrani mi sdravje s’ in daj mi perloshnoit toliko perflushiti, de bom da samogel kaj poverniti dobrotnikam. Ptuja go¬ ro, fpoda Avgufhtina gledata in fe nad njegovo bi molitvijo isgledujeta; nilta ga botla motiti, pa je- rada bi ga bila vidila in svedila, kdo de je. ia- Ko zerkev ogledata, greda vun in per vratih h* zhakata molivza mladenzha. Kader pride mu u- rezheta: Ptujza fva, is Duneja prideva, ali nama di samorefh kaj od te zerkve povedati? Koliko je oj ftara, ali kaj ima drugih sblahtnih dragih rezhi. ir- Avgufhtin odgovori modro: Rad bi vama po- ja vedal, pa ne morem nizh vediti, fe nilim ni- *a koli sato pezhal, fim fholar, fim fe le uzhil. 0- Slo fim bil bolan, pa mi je Bog fpet sdravje il dal, sato fim ga perfhel danf na pervo femkej ce sahvalit. Nato rezhe eden ptujih gofpodov. Tu- i, di mi dva fholarja ifheva, imava mu nekej slo a- vefeliga povedati, morebiti bi nama ti samogel [a povedati, kje ga najdeva. Avgufhtin odgovori: j- Kmalo ga bomo nafhli, zhe mi le hozheta po- 1- veda ti, kako mu je ime, in kako fe pifhe. Go- fpod odgovori: Sholarju, ki ga ifheva, je ime i- Avgufhtin, pifhe fe Sormann. Avgufhtina fhe il od bolesni flabiga per tej befedi rudežhna fpre- I- leti, in pomolzhi, mifli ali bi povedal ali ne, e de je on tihi fholar. Vender rezhe: Moja go¬ ri fpoda! zhe tega fholarja ifheta, moram vama a povedati, de fim jefh Profim vaj, povejta, mi i- kaj imata meni osnaniti. Gofpoda rezheta: Ti fi fi fhe flab od bolesni, idimo na tvoj dom, tam a ti bova povedala in.pifmo pokasala. Ne grem i pred domu, pravi Avgufhtin, de opravim kar 52 lira obljubil, de grem sahvalili fvojiga dobrot- Avj nika, barona I. Prav je pravita gofpoda, gre- ref mo vkup; tudi midva fva s’ baronam snana. fen Avgufhtin sahvali barona ponishno sa vfe do 1 ko brote in mu roko kufhne rekozh: Bog vam ma poverni, drujiga vam ne morem poverniti; mo- sab lil pa bom sa vaf. Zhe bi kdej priloshnoft egi; imel, kterimu vafhih kaj pomagati, bom s’ ve- nik feljem boril, vafhih dobrot ne bom nikoli po- ni sabil. Sdej bopi eden dunajfkih gofpodov in Niz mu pokashe pifanje, kar Avgufhtinu gre. Ba- gra ron bere naglaf. Sapifano je bilo: Pravda je Ver konzhana, krivizhni shlahtniki Avgufhtina, ktcri ali fo fe bili grajfhine polabili, ktera po pravizi Avgufhtinu Sormanu gre, fo pravda sgubili. ozb Avgufhtin je pravi njeni gofpodar, njemu fe je ] mora prezej dati. Ker fe pa ne ve, kje je, fe ne mora po vfih mebih iti ifkat, de fe najde in ozh v’ fvoje domovino perpelje. Ta dva dunejfka jiga gofpoda ba bila dva befednika, ktera ba fe sa ljul Avgufhtina vlekla in mu frezhno grajfhino in no vfe veliko premoshenje ohranila. Torej ba fa- Vel. ma prifhla ga ifkat in mu to vefelje osnanit. bil Vil fo fkup per baronu obali, in fe goftili. bil Baron je tudi bil vefel nad to sgodbo. Nar bolj P°d vefel pa je bil Paule Avgufhtinov tovarfh, ven- m 1 der fe mu je teshko sdelo fe lozhiti od fvojiga °d prijatla. Zel teden fo bli vkup per baronu. g a jedrni dan pa gre Avgufhtin s’ dvema gofjio- ,u h< dama na fvojo dobljeno grajfhino. Kader ba g 1 '®! fe lozhila Paule in Avgufhtin fo bile Paule- £ l av ' tove sadu je befede: Bratez! v’ nadlogah h v’ I )rai Boga saupal; v’ frezhi na Boga ne posabi- •ot- Avgufhtin obljubi in fe lozhita. Vezhi del je rre- ref: Prijatel, kader je fpred ozhi, je kmaio is na. ferza. Prijatel je dober, dokler kaj pomaga; do^ ko ga pa ne potrebujemo, nam je malo sanj am mar. Tako je bilo tudi per Avgufhtinu. Po- no- sabil je na /Vojiga Paulela, kakor tozhaj na. mil egiptovfkiga Joshefa. Vezh fe ni nanj fpomnil, ve- nikoli mu ni pifal nikoli nizh fporozhil. Paule jo- ni redil ali Avgufhtin shivi ali kam je prefbel. in Nizh ni flifhal ne od njega, ne od njegove 13a- grajfhine. Paule ii mifli, tako je na fvetu. je Vender ga isgovarja in mifli, ali nima zbafa eri ali pa je bolan. izi Pauletu je bilo sdaj per fvojim krufhnim' ili. ozbetu Baronu I. slo dobro. Imel je karkoli fe je posbelel. Gofpod in gofpa fe nifta ganila fe ne Jftopinze nifta ftorila bres Pauleta. Pravi in ozhe in prava mati ne moreta bolj ljubiti fvo- ka jiga laftniga otroka, kakor fta ona dva Pauleta sa ljubila, sato ker fta vidila de iina Paule shlaht- in no dufho, dobro ferze, in zhifto nedolslmoft. f a - Veliko vefelje fta iniela nad njim. Sraven je ,it. l*il vedno nar pervi po viih fholah. Sdej je ili. bil v’ fedmi fholi, pa vedno vef ponishin in 0 ]j poftreshin. V’ taki frezhi Paule vender nikoli in- bil prav vefel, ampak vedno samifhljen in ga °d dne do dne bolj shaloften. Kolikokrat fta lU , ga gofpod in gofpa vprafhala: Sakaj nifi Paule l0 - nikoli prav vefel in dobre volje. Lej s’ nama fta grefh v’ vfako hifho k’ vfaki gofpodi; fej ti [ e . dava kar hozhefh; kaj ti vender manka. Paule v’ pravi na ravnoft bres hinavfhine: Ravno to me ji, dela shaloftniga, ker fe mi sdej prevezh dobro 34 godi. Bojim fe, de me bodo fpet nadloge sa- dele. Zhafna frezha je fpremenliva, nizh ji ni prav upali, in fe nanjo sanelfi. — H' konzu dru- siga leta, ko je Paule ravno ofmo fholo fkon- zhal, s’ naglo fmertjo umerje njegov gofpod ba¬ ron bres teftamenla. Vprizho treh prizh je fhe te befede rekel: Vfe sa manoj jerba moja gofpa, in Pauleta ne fme posabiti. Drusiga vezli ni mogel narozhiti. Grosu o shaloft je obzhutil Paule v’ fvojim ferzu ob fmerti fvojiga ozhe- ta, fvojiga dobrotnika. She hujfhi pa je shal- vala njegova gofpa. INi fe dala utoloshiti. Od prevelike shalofti je sbolela in zhes ofem dni tudi umerla bres vfiga teftamenta , kar befedi- ze ni narozhila. Prezh je bila sdej Paule lova frezha. Shlahta lakomna je vfe pobrala, in Pauleta is hifhe fpodila rekozh: Ti ii she dofti ranznnu baronu posherl, sdaj fe poberi kamor hozhefh. Lahko bi bil fi kaj od premoshenja vsel } v’ bolesni fvoje dobrotnize, pa ni hotel, ker zhifto je hotel imeti fvojo veft. Vedel je , de po krivizi dobljeno blago nikoli ne tekne. Mogel je iti prašen od hifhe, toliko je vsel, v’ kar je oblezhen bil. Kam fe zhem djati, je rekel fam per febi? Bog mi je vsel dobrotni¬ ke, fpet ga nimam zhloveka, de bi mi poma¬ gal v’ vezhi fhole ftopiti, in fe fhe kaj dobriga uzhiti. Sahvalim Boga, de fim fe toliko nau- zhil, fhel bom sdaj fluslibe ifkat po grajfhi- nah; morebiti najdem fpet dobre ljudi, de mi flushbo in potreben shivefh dado. Drugi dan prezej Paule sgodej vftane in fe napravi. Pre¬ den fe na pot poda, gre pred v’ »erkev, je bil 59 - j» U- n- >a- le a, ni til e- d- >d ni i- ■a n ti ir ia > » e i- i- a l l 1 55 per f. mafhi in je saupljivo molil in Boga pro¬ fil , de bi mogel priti k’ ljudem, kjer bi mo¬ gel pofhteno in pravizhno shiveti per njih, in je obljubil svetlo fe vfelej vfaziga greha var- vati. Ptader je odmolil, vsame bukvize in pa- lizo ^ pa fe na pot poda, drusiga ni imel s’ faboj vseli, vender vefel je bil, ker je nefel s’ faboj nedolshno ferze. Paule najde fvojiga prijat la Avgufhtina. Ko fe je Paule na pot fputlil in premifhlje- val , kam bi fe obernil in fbel flusbbe iikat, je naravnoft proti Dunaju pomeril. Rekel ja fam per febi: Dunaj je veliko metlo, veliko je tam ljudi, fhe zhes tri tlo tavshent jih je; gotovo je tudi med tolikim fhtevilam veliko dobrih in ufmiljenih. Kdo ve, zlie ne najdem kakiga dobrotnika, de mi pomaga fhe vikfhi fhole isdelati ? Nekaj pa, ker tim she veliko fe nauzhil, bom fam ti perflushil, bom otro¬ ke uzhil. Paule gre pozhafu, pot mu je bila teshavna, ker ni bil vajen, vedno je mogel po- zhivati. Kmalo ga je tudi pomanjkanje sazhe- lo nadleshvati. Ker je Paule ponishin bil, je svezher fhel vfelej v’kako kmetij hko hifho, kjer je vezhi del dobre ljudi naflieh Kaj lepiga njim je bral is bukviz, ali pa tudi kaj povedal. Radi fo ga poflufhali s’ vefeljem ga prenozhi- li, in mu vezherjo in sjutrej kotilo dali, bres 36 de bi bilo treba kaj plazhati. Ofhtarije fe je vfelej rad ogibal tudi dokler je fhe dnarje imel. prežimo pride Paule bliso Dunaja, vezli ni bil ko fhe fedem ur od njega, pa ,teshko je she hodil. Is velke zefte ugleda lepo veliko graj- fhino na lepim selenim grizhi, dobro uro od zefte. Popoldne je she bilo; nameft naprej po zefti iti, savije v’ ftran in gre proti grajfhini; miflil je, morebiti gofpodar grajfhine ravno kakiga pilarja, ali kakiga uzhenika sa otroke potrebuje. Ali pa mi sna kam drugam fvet- vati. Paule pride do grajfhine vef trudin, fe ufede na klop pred gradam, in zhaka de bi ga kdo ogovoril. Ker nobeniga ni bilo, gre v’ grajfhino, in najde hifhnika dobro rejeniga, kteri je she od delezh sakrizhal: Kaj hozhefh, kaj ifhefh tukej ? Paule odgovori: Sholar fim ofme fhole, od vfih sapufhen. Drusiga nimam, kakor fholfke fprizhvanja, kako fim fe uzlii! in sadershal. Profim vaf, zhe bi potrebvali, me v’ flushbo vseti. Hifhnik mu rezhe ojftro: Go- fpoda ni doma, pa vem de nobeniga ne po¬ trebujemo, poberi fe. Paule pravi, vfaj toliko mi dovolite, de tukej prenozhim. Posno je she, ne vem kam iti, Jhe nikoli nifim bil v’ tem kraji. Hifhnik savpije. Ni zli ne, meni je go- fpod prepovedal takih potepuhov pod ftreho imeti. Dohodi kjer morefh, de pod ftreho pri« defh. Kuharza! daj mu malo zherniga kruha, pa nej fe hitro fpravi. Kuharza je vfe to vi- dila in flifhala. Slo fe ji je Paule fmilil, mi- flila je, morebiti je pofhten zhlovek, pa ga nafh hifhnik tako s’ gerdo odshene; vem, de 37 bi gofpod fam ne bil tabo s’ njim boril, salo r J e bo je Paule she ofme fhole fholar. Torej bu- z h harza pelja Pauleta v’ fvojo bamerzo, mu da je dobriga bruha, nebaj pezheniga mefa, in mu a J' sraven dve pelize v’ dar da , rebozh: Tubaj imate prijatel vezherjo, petize jia bote imeli P° od pobije plazhati in pa sa mafliz vina. Podajte 11 j fe do perve bajshe, tam je moja teta, pojdite 10 noter in tam prenozhite, gotovo bodo vaf fpre- jeli. Paule gre in po poti fpremifhluje. Lejte, d- fi je miflil, ta bi ima priliko dobro boriti, je terdiga, neufmiljeniga ferza, dobre ufmiljene dufhe pa na tihama dobro delajo. Bog popla- re zhaj usmiljeni shenfki, bi mi je pomagala s’ dobrim ferzam. Neufmiljenimu hifhnibu pa naj 1 1 Bog terdo ferze omezhi, de bi proti drugim 111 ubogim ne bil tabo neufmiljen, babor je bil j’ proti meni. Nizh hudiga mu sato ne pervo- ^ fhim. Paule gre do bajshe, babor mu je bu- ie harza povedala. Trna je she bila, poterha na 3 ‘ vrata, profi, in ljudje fo ga radi prenozhili. Vprafhali fo ga sabaj ni v’ grajfhini prenozhil. 0 Paule pa, ber nikoli ni opravljal, jerebel: Ku- ■ ? harza mi je b’ vam fvetvala. Svezher je Paule n ljudem mnoge lepe rezhi perpovedoval, vfi fo ga radi poflufhali. Gofpodar je rebel: Danf J 5 be nam pazli prav prifhli, ber ne fmemo iti l ’ fpat, pred de fe bo Gofpod grajfhine memo pe- ’ ljal. On je nafh gofpod, bajsha je njegova, pubi naf noter prebivati, de mu baj pobreshe- mo. Ravno danf fe je peljal fofedno gofpodo x obifbat, svezher 'fe bo memo peljal, naf eniga 3 poblizal, de ga do grada fpremi in mu fveti, • 58 ker pot ni fhe ude lan a. Paule vprafha gofpo- darja: Povejte miprijalel: Kako fe vafhimu Go- fpodu pravi, kako mu je ime, ali je ftar ali mlad? Mosh pravi: Ime mu je Argufhtin, pe- rimk ima Sormann. Mlad je, ravno letal fe je oshenil, in torej je fhel s’ fvojo gofpo v’ fo- fedno grajfhino vaf. Zhudno fe je s’ nafhim gofpodam godilo, veliko bi imel vam poveda¬ ti, pa meni fe sdi, de ravno fe pelje: Komej mosh isgovori kar kozhjafh savpije: Urban! ta¬ ko je bilo tillimu kajsherju ime, hiti pofvetiti, gofpod fo fe perpeljali. Paule hitro vsame la¬ terno, in rezhe kajsherju: Podite mene, grem jeli nameft vaf pofvetit gofpodu, zhe vam je prav'. Kajsher pravi, slo mi uftreshete, pojdi¬ te frezhno, zhakali vaf bomo s’ luzhjo de nasaj pridete. Paule fpremi grajfhaka do doma, do¬ bro ga je posnal, pa fe mu ni hotel rasodeti, zelo pot je molzhal, le toliko je povedal, de je fhotor in de bo prenozhil v’ kajshi. Gofpod ni vezh pora j tal, pride domu, fkozhi is vosa, pelje sa roko fvojo sheno in gre v’ sgornje ka¬ mre. Drusiga ni rekel, kakor hifhniku je uka- sal dati kosarez vina fholarju, kteri mu je po- fvetil. Sdaj je Paule premifhljeval, kako bi na¬ redil, de bi s’ gofpodam govoril, ingafkufbal, ali ga bo hotel posnati ali ne, ki mu je toliko dobriga v’ bolesni Itoril. Kuharza je bila bersh per Pauletu, in ga vprafha kako je to, de je on perfhel pofvetit gofpodu. Potem ko ji je vfe po¬ vedal, jo proli rekozh: Profim vaf, pojdite go¬ ri k’ gofpodu in režite jim, de jih jeft prav' dobro posnanj, in de bi rad le eno farno be- fedizo s’ njimi govoril. Kuharza gre in pove gofpodu, kako fholar, kteri je perfvetil, sheli s’ njim govoriti. Tudi pove, kako je bil ravno ta fliolar majhno pred od hifhnika is grajfhi- ne odgnan. Gofpod hitro gre v’ fpodnjo hifho, kjer je fholar zhakal. Ko noter kopi, mu re¬ zke Paule: Avgufhlin, ali me fhe posnafh, ali me morebiti vezh ne bofh posnati hotel! Lej! Paule tvoj nekdajni prijatel te je prifhel obi- fkat. Avgufhtin te befede saflifhati okermi, kar befedize ne more fpregovor j ti, ker je sdaj Pau- leta po glafu in po befedi fposnal. Potem ko¬ pi k’ njemu, ga objame in kufhne in pa mik rezhe: Ljubi prijatel! Ne sameri, delim 11 pp- kil od tebe tako pokrezhi, de mi fhe po nd- ehi fvetifh, in nilim vedil kdo de 11. Sakaj fe mi nili tasodel ? O prijatel, perferzhni moj prijatel! nikar ne mifli, de lim nate posabil, ali de bi te posnati ne hotel. Vem de fi to mi- flil, ker ti zeli zhaf nilim, kar fva fe lozhila, nizh pifal, nizh fporozhil, pa verjemi de lini bil od velizih opravil in fkerbi nasaj dershan, Vfaki dan lim na-te miflil, in ko bi bil fli- fhal de kaj potrebujefh, bi ’ vfe rad dal. Poj¬ di s’ menoj v’ gornjo hifho, de bofh s’ mano vezherjal in per naf fpal. S’ grosnim vefeljem pelje sdaj Avgufhtin fvojiga nekdajniga dobrot- ljiviga Pauleta v’ lepe gornje kamre, s’ dragim shlahtnim pohifhjem napolnjene, in fvoji sheni vfe pove, koliko dobriga mu je ta prijatel ko¬ rih Torej ga je tudi gofpa, Avgufhtinova she- na, prijasno fprejela, in mu ko fvojimu bratu kregla. Per vezherji fta Avgufhtin in Paule 40 po kratovfko fe od poprejfimihi zhafov pogo- felj varjala, in fe fpomnila, kako fe jima je godi- ko lo. Sadnizh pravi Avgufhtin: Povej mi vender ufr ljubi moj Paule, kaj te je prineflo tako delezh, nil kam grefh, ali kam fi fe namenil. Paule mu Ari vfe po verAi rasloshi, kako fo mu njegovi do- Hil brotniki pomerli. Kako je odgnan bres premo- Po shenja bres pomozlii. Sdaj ifhe flushbe ali do- ko briga zhloveka, de bi mu pomagal. Sadnizh po rezhe: Glej Avgufhtin, tebi fe je pred hudo go- Lt dilo, meni je bilo dobro. Sdaj je tebi dobro, ni meni hudo. Tako je s’ zliafno frezho, goluf- de na je, o de bi le vezhno nefkonzhno frezho v’ pe nebelih dofegli! Solse fo Avgufhtinu v’ozhi Ao- da pile, drusiga ni vezh mogel rezili, kakor te be- nt lede: O Paule! ne bofh, ne bofh nefrezhen ne, ja dokler fim jeA shiv. Nifim posabil, de li mi re fhivljenje olel. Per meni iniafh vfe, kar poshe- «h lifh, ako bi polovizo moje grajfhine li isvolil, bi ti jo s’ vefeljem dam. Pa od tega fe bomo ju- ti tri pomenili, nezoj gremo ( fpat, ker je she pos- 0i no. Drugi dan ukashe Avgufhtin napraviti do- v ' bro kolilo, veliko pojedno in povabi vfe fvoje ti prijatle, de bi s goAili in vefelili. Per jedi je 1' vlim povabljenim rekel Avgufhtin: Dejte ta je n moj pravi refnizhni prijatel, moj dobrotnik, ki 1 me je prifhel obifkat. Perpravljen lim mu sdaj n kar je mogozhe dobrote poverniti, torej vi Ae k prizlie, karkoli bo poshelil mu s’ vefeljem dam. I Moj hifhnik pa je vzherej tega mojiga dobrot- 1 nika s’ gerdo od hifhe odgnal, in ko hi Bog 1 ne bil tako naklonil, in ko bi dobri ljudje ne ? bili ufmiljeni do njega, bi jeA danf tega ve- ^ 41 go- felja ne imeL Do fmerti bi me bilo bolelo, >di- bo bi bil svedil de je moj dobrotnik tako ne¬ der ufmiljeno od moje bifhe odgnan. Poklizhi hifh- zh, nika, rezlie Avgufhtin lilapzu, ki je per miši nu ftregel, de mu vprizho vfih povem, kar mu gre. lo- Hifhnik pride, Avgufhtin mu ferdito rezke: 10- Posnafh tega Gofpoda? Sakaj fi ga vzherej ta- lo- ko s’ gerdo od bifhe ftepel? Ako ga ravno nifi zli posnal, vender bi ne fmel tako neufmiljen biti. ro- Lej moj dobrotnik je to, sbivljenje mi je ohra- 0, nil. Kdor ni ufmiljen tudi ufmiljenja ni vre- lf- den, torej pojdi, poifhi fi flushbe kjer hozbefb, v’ per meni nimafh vezli kruha. Sedem dni ti 0- dam odloga flushbe ifkat, ali jo najdefh ali e- ne, fe morafh fpraviti. Hiflinik fe je sgovar- e, jal s’ nevednoftjo, in prdfi de bi ga fhe imeli ii rekozb: Kam znem iti na ftarolt? Kako bomo e- shiveli, shena otrozi, oh Bogu fe ufmili! Po- 1, beri fe, savpije nad njim Avgufhtin. sdaj zhu- 1- tifh, kako hudo dene neufmiljenje. S’ folsnimi s- ozhmi gre hifhnik vef shaloften, sdihuje, ne i- ve fe kam djati, na glaf joka, njegovi otrozi e tudi s’ njim. Ko odide, fe Paule oberne proti e fvojimu prijatlu Avgufhtinu rekozh: Bog te shivi e tnoj prijate! Avgufhtin, gofpod te imenitne graj- i ‘ fhine. Ne sameri, de te vprizho vfih povablje- j nih sa befedo primem. Obljubil fi mi dati, j kar profim, ne saversi tedej moje profhnje. . Profim te farno to, de hifhnika ne denefh ob flushho, ohrani ga do fmerti. Ne sameri mu, ' bar je ftoril, fej vefh, de bo sanaprej vfe dru- i gazhin. Nikdar bi jeft ne mogel vefel biti, ko bi savoljo mene kdo nefrezhen bil. Rajfhi ho- 42 zhem fhe toliko revfhino terpeti, kakor k’ ne- go frezhi blishniga kaj pomagati. Na te befede fo sal fe vfi povabljeni rasjafnili in ovefeljli, ker sha- fe lokni fo bili per hifhnikovim flovljenji. 0 shlahtni ufmiljeni Paule! ti li nam vlim lep isglerl kerfhanfke ljubesni. Gotovo ti bo Bog vfe obilno poplazhal. Tako fo vfi ob enim vefeli glaf sagnali, in na sdravje Pauleta in grajfhaka Avgufhtina pili. Dobre volje fo bili rs zeli dan in dolgo svezher. Avgufhtin je hifh- ” nika obdershal na Pauletovo profhnjo, in mu Di obljubil tudi do fmerti ga imeti. Vefel dan je in bil to vlim, kar jjh je bilo per gradu, pofebno in vefela je bila kuharza. Tri tedne je ohal Pau- je le v’ grajfhini. Med tem mu je Avgufhtin vfe di nove oblazhila narediti dal, mu vfe potrebne sh rezhi napravil, in ga potem na Dunaj poflal. lo Dal mu je s’ fabo obilno dnarjev, in lik, kteri- li 1 ga je pifal do fvojiga kriza, kteri je bil v’ ime- ki nitni flushbi na Dunaji. Tako je govoril A v- fl gufhtin fvojimu prijatlu Pauletu, preden ga je k, od febe fpuftil: Ljubi Paule! preshlahtno je vi ferze tvoje! fhkoda bi bilo sate, ko bi ti v’ ka- p ko nevarno flushbo prifhel, kjer bi utegnilo Z tvoje ferze fpazheno biti. Bodi dober tudi sa- p naprej, in pojdi fe fhe uzhit. Pojdi na Dunaj k de fkonzhafh vfe fhole, loti fe uzbenoki, kte- si re hozliefh, isvoli li kan, kteri te vefeli, jek z pa te bom s’vlim potrebnim prefkerbel, kakor f« li bil prefkerbljen per tvojim dobrotniku ba- C ronu I. v’ nemfhkim gradzu. Pojdi na ravnok d k’ mojimu križu, podaj mu pifmo, in fprejel n le bo s’ vefeljem, in ti bo dal na mojo raj te n- 1 45 ne- go karkoli bofh potrebval.. Prijasno fe Paule s fo sahrali sa tako dobrotlivo prijasnob, Prijatla sha- fe objameta in kufhneta. Paule gre na Dunaj. 0 lep B .°s VI. iim in Paule defetafholiz na Dunaji. bili ifh- O grosnim vefeljem gre Paule Svetin proti mu Duneju, ni mu bilo vezh treba fkerbeti kam je in kje pod breho priti, imel je dnarjev dobi, >no in na Duneji fe je vedel kam oberniti. Vefel au- je bil is zeliga ferza de bo fpet v’ fholo ho- vfe dil, in fe lepih rezhi uzhil. Pofebno fo ga me she naprej velike ali vifoke fhole vefelile. Ze- lal. 3o pot je Boga hvalil, ker mu je toliko dobrot- :ri- liv in ufmiljen. Po poti je tudi premifhljeval, ie- kteriga banu bi fe lotil, ali bi fhel v’ defeto iv- fholo, in fe uzhil in perpravljal sa duhovfki je ban, ali bi fe prijel medizine, in fe uzhil sdra- je vila posnati, de bi sdravnik bil; ali bi fe uzhil ta- pravize, de bi bil befednik ali pravdin dohtar, ilo Zelo pot je premifhljeval kaj bi fi bil isvolil, sa- pa fi sa gotovo fhe nizh ni sbral. Kar od de- laj lezh sagleda vifoki turn fvetiga Shtefana, kteri te- smed velikih poflopjev kipi, od kteriga vifo- eb zhijie je toliko she flifhal povedati. Is zeliga or ferza sdaj Paule sdihne proti nebefam rekozh: a- 0 dobrotlivi Bog! rasfvetli mi um in pamet, >b de isvolim pravi ban, v’ kteriga fi me name- el nil, de fe obernem na pravo pot, ktera je te- n- bi vfheeh. V’ to zerkev pojdem, ktere turn fim 44 napervo sagledal, tam zhem moliti in profiti sa rasfvetljenje, de to isvolim, kar je tebi o dobrotljivi Bog, dopadlivo. Paule gre sdaj /rezil¬ no naprej, ne uftavi fe tako dolgo de pride do velike zerkve fvetiga Shtefana. Naravnoft gre v’ zerkev, bilo je ura 4 popoldan, in tako ferzbno in samifhljeno moli, de ni porajtal du¬ hovnov, kteri fo ravno po konzhani molitvi ti¬ ho is zerkve fhli. Zelo uro je Paule molil v’ jcerkvi in premifhljeval, kteriga ftanu bi fe lo¬ til. Potem je v’ fvojiin ferzu obzhutil nekako vefelje in notranje shelje po duhovfkim ftanu. Gotovo je boshja volja ta, fi je miflil, Bog me je v’ duhovfki ftan namenil, tega ii isvo¬ lim. S’ temi miflami Paule vftane in gre ifkat s’ pifmam gofpoda prijatloviga ftriza. Kmalo ga fprafha, ponishno gre do njega. Preden je Paule pifmo podal, ga gofpodprijasno vprafha: Vi fte fholar is ptujiga kraja, videl fim vaf v’ zerkvi, kaj ne de fte bili malo pred v’ zerkvi fvetiga Shtefana, pred altarjem matere boshje; to mi je bilo slo vfhezh. Bil fim, odgovori Paule! molil fim in profil Boga sa rasfvetljenje, de bi vedil praviga ftanu fe lotiti. Gofpod pif¬ mo odpre in bere, kar fposna de je to tifti Av- gufhtinov svefti prijatel in dobrotnik. S’ veli¬ kim vefeljem ga fprejme, mu rezhe, fe sraven njega ufefti, in mu tako govori: Ljubesnivi Paule! vfe vem kako fe je tebi godilo. Dobro vem koliko dobriga fi mojimu ftrizhniku ftoril, in mu pomagal v’ bolesni. Vfe to kashe ozhit- no de te je Bog v’ duhovfki ftan namenil. Bo- gaj mene, ftopi v’ defeto fholo, hiti fe uzhiti dul kar hoA zha v’ : v’ J fe pot mi vre dul feti eni sbi bil fhc vse ms zb, lih kte °P zlu let jer fki fti nit bi Ve vel jin vfi 45 ofiti duhovfke uzhenohi, s’ vfirn bofh prefkerbljen )J 0 karkoli potrebujefh. Ti bofb kdej dober du- szh- hoven paftir. Paule odgovori ponishno: Vifoke > d 0 zhafti vredni gofpod! Ravno to je moja mifel, g r e v’ zerkvi med molitvijo fo mi na enkrat pei-fhle ako v ’ ferze velike shelje po duhovfkim ftanu; tega d u . fe hozhem prijeti, in fi pridno persadevati li [ ti- potrebnih uzhenoft perdobiti. Vaf prolim, de 1 v ’ mi pomagate, in me uzhite, kako fe moram ] 0 . vredno sa ta fveti in imenitni lian, kakor je duhovfki, perpi-avljati. — Paule je Ropil v’ de- nUi feto fliolo, pridno fe uzhil, de mu ga ni bilo } 0 g enakiga. Per gofpodu je imel -ftanovanje in vo . shivefb, in s’ viim ga je prijate! Avgufhtin o- j{ a t bilno prefkerbil. Dve leti je hodil v’ defeto a j 0 fholo, is gofpodove hifhe, tretje leto pa je bil j g rset v’ duhovfhnizo. Zheterto leto je bil sa la . tnafhnika shegnan. Ko je Paule vfe fhole fkon- v ’ zhal je bil poftavljen prezej sa uzhenika v’ ma- |jyi lih fholah, de je fante kerfhanfki nauk uzhil, j e . ktero flushbo je on pet let s’ velikim pridam ori opravljal. Potem je bil svoljen sa poglavarja j e ^ zhes male fhole, in to flushbo je opravljal fheft let s’ vefeljem in k’ vefelju vfim malim fholar-- t v . jem. Svoljen je bil potem Paule sa poglavar¬ ji- fkiga fvetvavza, savoljo njegove velike uzheno- en ki, hrihtnofti in hrumnofti mu je bilo to ime- [ V J nitno opravilo isrozheno. Per taki imenitni flush- ro ^i je bil vender vedno ponishen in pohleven, j] Vezh ko je mogel dobriga koriti, bolj je bil jt_ refel. Pofebno je reveshem rad pomagal, vfe 0 . jim je rasdal; defiravno je bilo veliko njegovo jtJ vfakoletno plazhilo, je revno shivel. 46 VII. Paule dvorni fvetvavez, potem fhkof. ga rig? fta Snana je Lila Pauletova uzhenoft, modroll in brumnoft, ne le tovarfhem, ampak tudi vik- fhim oblaftnikam, sato je Lil od fvitliga zefar ja isvoljen sa dvorniga fvetvavza, kader je nar- manj na to miflil. Vezli drugih tudi uzhenih mosh je Lilo zefarju perporozhenih sa to flush- bo, pa le Paul Svetin je Lil isvoljen, in s’ ve- liko zhaftjo v’ to imenitno flushLo povsdignjen, Nekaj let je to teshavno flushLo opravljal. Vii njegovi vikflii oblaftniki fo ga radi imeli, vefeli fo Lili de fo taziga uzheniga in sveftiga fvetovavza dobili. Storil je, kar drugi nifo mo¬ gli koriti, ker je vezli jesikov do dohriga snal govoriti. Isvoljen je Lil potem sa fhkofa v ! l< Slovezha in imenitna fhkofija je Lila to ne slo delezh od Dunaja. S’ grosnim vefeljem fo ga prebivavzi tiftiga kraja fvojiga duhovniga vik- fhiga paftirja fprejeli, ker fo she po pred toli¬ ko od njegove dobrodelnofti flifliali. Velike perhodke je imel. Veliko blaga in premoshe- nja mu je dajala fhkofija, vender Paule je oftol per fvoji navadi, nanirezh de je revno shivel. Le toliko fi je perhranil, kar je Lilo prav sa potrebo, vfe drugo je reveshem rasdal 3 Lolni- kam pomagal in jim sdravila kupoval. Navado je imel rezhi: Kar reveshem dam Bogu dam! Zhe bolniku poftreshem Bogu poftreshem. To¬ rej fo ga tudi vli revni tiftiga kraja le ozheta imenvali, in vedno sanj molili. — Eniga dne pm bro pro zeft zeft fr e z sige no pi Gn. v’ n je rev bi bil she di pa de nik san Shl vpi tak fra Od gO' le pr< je 47 ga je nekdajni prfjatel Avgufhtin obifkal, Ide- riga je Paule fhkof vezh dni perdershal, de fta fe od nekdajnih zhafov pogovarjala, kako jima je bilo nekdaj liudo, sdaj pa obema do- ; n bro. Kader fe Avgufhtin grajfhak fpet na pot rik- proti domu fpufti ga fhkof Paul fpremi do f ar . zefte, fhkofija je bilo dobro uro od velike iar . zefte. Tam fe prijatla lozhita, eden drugimu nJh frezho vofhita, h obljubita vezhkrat eden dru- j};. siga obifkati in fe lozhita. Shkof Paul fe rav- ye , no ufede v’ kozhijo de bi bitel domu, kar fto* en, pi k’ njemu gofpodar blishne kajshe rekozh: j a ], Gnadljiv gofpod fhkof! Prolim vaf, de bi malo. ;]J v’mojo hifho ftopili pogledat bolnika, kterimu {o* je slo hudo. Snozhi fta perfhla dva ptujza, vfa 110 . revna raftergana in lazhna. Profila fta me, de nnl ki jih prenozhil, ker dnarjev nimata. Eden je ' J, bil she vzherej grosno flab, danf pa mu je s ] 0 sbe befedo saperlo; bojim fe de bi bres fpove- ga di ne umeri. Tovarfh njegov mu lepo ftreshe ilc P a s ’ nami ne more nizh govoriti, sdi fe mi jjj. de je Franzos. Tudi ne vem kake vere je bol- nik, na vratu ima majhno lepo tablizo nave¬ de. Sano, na tablizi je gofpofka shenfka namalana. j a | Shkof Paule gre per tej prizhi k’ bolniku, ga e ] t vprafha vezh rezili, nizh ni mogel odgovoriti, sa tako je oflabel. Shkof je dobro snal govoriti n j. franzofko, torej vprafha bolnikoviga tovarfha: ( ] 0 Od kod prideta in kam grefta? Franzos mu od- m! g ov °ri: Is rufovfkiga zefarftva prideva is deshe- ' 0 - le §iberije, kjer fva bila vjeta, in greva vfak ita proti fvojimu domu. Franzos je bil vefel, de ,,t> je fhkof Paul tako lepo po franzofko snal go- 48 vorid, in mu je vfe raeloshil ob kratkim,- kako tam fe jima je godilo: Jed fim pravi Franzos, je ) e dan pride fiberfki poglavar in ukashe naji pred- ® a ’ fe perpeljati. Ko prideva, nama rezhe: Sahva- he, lita Boga, refhena lla, tukej je pifano povelje ;he, prifhlo od zefarja, vaji per ti prizhi ispufliti, °k- in vaji vfaziga na fvoj dom poflali. Od vefelja die- f 0 f e nama per tem osnanilu tol se uderle. Karl nit- m e ohjame in rezhe: Glej bratez, Bog naji je lap. uflifhal, de fva dozhakala refhenja. Vidifh, oho prav je, de ii me ubogal in v’ Boga saupal. she Ako bi ti bil vedno tako nepoterpeshliv in ne- lnn voljin, kdo ve, kaj bi fe bilo s’ tabo sgodilo. <«P Sahvaliva tedej Boga, kteri tako dobrotljivo in ) n0 ufmiljeno s’ nama dela. Pokleknila fva in na 'ig a glaf molila. Prezej drugi dan fe vsdigneva in >jih fva fe na pot podala, fvoje ljube domovine iek ifkat. Žele kvatre she hodiva, vfe oblazhilo je bil flrohnelo, obutalo je ftergano , jeki le toliko ima- sa- va, kar per dobrih ljudeh fprofiva : Dnarzi, kar ne- fo nama Rufi dali, fo kmalo pofhli, in sdej haf fva slo oflabela. Vzh era j pa je mojimu l o var¬ alo fhu tako hudo prifhlo, dene moreva vezh na- ra- prej. Pa naj fe nama godi, kokor hozhe, ne zlu sapufiim ga fvojiga svelliga prijatla, de osdra- sh- vi, ali pa zhe je boshja volja tako, de mu ozhi rej satifnem. Od hifhe do hifhe bom hodil in no fprofil, kar bom mogel, de mu pomagam in in poltreshem, tudi on v’ veliki revi ni mene sa¬ ta- pultih V’ ferze fe je fhkofu ushalilo per teh ni- befedah, in rezhe: Glejte hvaleshniga prijatla! na Potem fe oberne k’ Franzosu in mu pri jasno ila rezhe: BasileJ! tv-oja fkerb sa prijatla mi je slo v’ vfhezh, in vfim ljudem tukej okoli lep isgled. 4 50 Shlahtno ferze imafh in hvaleshno, ti delafh, v ’ kakor nam kerfhanfka ljubesen sapoveduje, to- p 0 rej bodi potrofhtan , ne bo ti treba profiti, pre- ve J fkerbljen bo tvoj bolni prijatel, in sraven tudi Jfp ti. S’ tem fe Paule Shkof oberne in gre. Preden fl a fe odpelja, poklizhe hifhniga gofpodarja, kjer j a je bolnik leshal, mu da dva tolarja, in uka- she, hitro kokofh saklati, shupo bolniku dajati, na: mefo pa naj njegov sdravi tovarfh povshije, in kar bo fhe sraven potreboval, naj mu da , vle (Ul bo poplazbano. Vfak da*i zeli teden fe je Paul ] Jr < §hkof perpeljal bolnika obifkat, in svefto je fker- Zh bel, de je bil dobro pobreshen. Bolnik fe je bolj- tuj fhal, tako de gaje ofmi dan Shkof ukasal v’ fvoje tal prebivalifhe perpeljati, in tudi tovarfha s’njim, bi¬ de mu je ftregel. Dva mefza ha obala per B b fhkofu bolnik in njegov tovarfh, s’ vlim bolj ko tui doma prefkerbljena. Tudi hvaleshna fta bila tei oba sa tolike dobrote. Vfak dan ha fhla v 1 do zerkev, potem kader je slie bolnik vdajal, fin h v a- je lila Boga ter pridno in ferzhno molila, de bi Bog ve< poplazhal Shkofu take dela milobi. Kader fe od je bolnik she dobro terdniga zhutil, gre po- p a nishno s’ fvojim tovarfhem k’ fhkofu ga sahva- f T ( liti sa vfe dobrote, in ga profiti, de naj jih J n sdaj pufti naprej, ifkat domovine. Nifta vedila, bil kako bi prav fe sahvalila, kar govoriti ni Ha in: mogla, roke ba mu kufhvala in s’ folsami jih v’ mozhila. Karl je toliko rekel: O gofpod fhkof! bi' vi be me oteli od fmerti, drusiga ne vem po- pe verniti, kakor dokler bom shivel bom sa vaf hi molil, in folse fo fe mu uderle. Shkof Paul tei ,, i pa jima rezhe prijasno: Saupajta vfelej terdno di 51 ifh, to- pre¬ budi den kjer i ka¬ li ti, in vfe 'nul °t' zhe obvarval na poti. Jutri pa, ker je velik lie ‘ prašnik, ne pojdemo naprej; zhe je vama prav, hi, bomo tukej oftali, molili in Boga zhaftili; ne )n ' fpodobi fe tak fvet prašnik popotrati bres po¬ log trebe ali bres file. Vfi trije pokleknejo in glaf- kal no Boga hvalijo. Po vezherji in po vezherni h> e " molitvi fe k’ pokoju podado. Binkufhtno ne- >h°- deljo sjutrej, ko je jelo po v lih zerkvah liftiga v meda dnevu svoniti, je fhkof Paul vftal in po- ar- klizal oba tovarfha, de fo vkup molili. Glejta, la, jima rezhe fhkof: Danafhni dan je fveti Duh 11 ta na fvet prifhel zhes apofteljne, kteri fo bili v’ j* molitvi shrani, molimo tudi mi de bomo vred- 111 ni prejeti f. Duha; on naf bo rasfvetlil, on bo ’°g nafhe ferza ovefelil. Pokleknejo in vfi trije ta, zeli zhaf molijo dokler je svonilo. Ko od mo- s’ lijo, jima rezhe fhkof Paul: Vidva sdaj, zhe ru- hozheta, fhe safjjita nekoliko zhafa, jeft pa e*’- bom molil in fe perpravljal k’ fveti mnfhi. Oh til- 7. bomo fhli v’ zerkev, jeft bom opravil ofer v f. mafhe, vidva pa v’ zerkvi molita in Boga ie- hvalita, ker drugiga opravka nimata. Vender ?o- Karl! povej mi fhe pred, kako je to , de fe ti , danf tako na fmeh dershifh , ker te fhe nitim do vidil ne enkrat fe safmejati, in dobre volje bi- >er ti, danf pa fi tako vefel? Gnadlivi gofpod fhkof! ro odgovoid Karl, kako bi ne bil, ki imam taki- »r- ga shlahlniga dobrotnika kakor fte vi,'kteri ne le- fkerbi farno sa moje telo, ampak tudi sa mo- -e- jo dufho. Vfo jiol fte nama take lepe nauke v’ dajali, de je zelo moje ferze k -1 Bogu obernje- ga no, in vneto sa boshjo ljubesen. Salo fim no¬ re- zoj slo vefelo nozh imel. Zhe vam fmem po- 54 vedati, fzer na Janje nizh ne dershim, vender fo me nozojfhne fanje rasvefelile. Sanjalo fe mi je, de fo me moja mali obifkat prifhli, vfi vefeli in sdravi, sato lim danf tako vefel. Shkof Paul odgovori: Morebiti ti je Bog kako vefelje dati namenil, pojdi v’ zerkev in lepo moli. VIII. Po fhhofu Paula najde Karl baron Gap fvojo mater. ,8bkof Paul gre v’ zerkev, opravi s’ veliko andohtjo f. mafho, in fhe potem dolgo v’ zerkvi moli. Ko odmoli, gre domu fhe druge dolsh- •. ne duhovfke molitve opravit, tovarfhem pa u- kashe v’ zerkvi biti, potem pa po mellu iti kaj pogledat. Vef samaknjen v’ molitvi fhkof fam moli v’ kamerzi, kar okoli defete ure saflifhi okoli ofhtirjeve hifbe veliko jezhanje, sdihva- nje in vprafhanje. Pogleda per oknu, kar vidi veliko revnih, bolnih in flaboshnih, kteri fo okoli hifhe hodili in pobiti eden drugimu per- povedvali: Ni je danf nafhe Kordule! ni je danf! Shkof Paul ne ve, kaj to pomeni, rado¬ vedno komej zhaka, de tovarfha domu prideta in hitro rezhe Karlnu. Pojdi ofhtirja vprafhat, kaj pomeni de danf toliko reveshev okoli po¬ haja in po nekaki Korduli oprafhuje. Na to oflilir gre fam k’ fhkofu s’ Karlnam vred in mu pravi: Nizh ni zhudniga to. Vfako ne¬ deljo jih toliko pride okoli defete ure, profit vb( j e g a fe na: Je fp< vfi pr: po sai po g a ko ve de na sh ko pc la ja, ft( Ki f P d« lil ra fl ni zl rr h 55 !cr v bo gaj m e nekake gofpe po imenu Kordule. Ona fe je slo dobrodelna. Daje rada reveshem, poma- vli ga bolnikam, veliko dobriga bori. Ob xo. uri (of fe vfako nedeljo perpelja v’ zerkev, in fe per lje naf vfelej malo pomudi, de reveshem rasdeli. Je dobro uro od tukej grajfliinza, kjer ona go- fpoduje in tako tiho in brumno shivi, de je vfim lep isgled. Danf je pa sjutrej k’ mafhi prifhla, in fe kmalo vernila, mora she kaj pofebniga opravila doma imeti. Pieveshi fo jo J° samudili, sato sdaj po nji oprafhujejo. Karl poflufha svelto ofhtirjevo perpovedvanje , in ga vprafha, kako fe ta dobra gofpa pifhe? od - dobro gofpo, rad bi jo vidil in posnal, ker to- a liko reveshem pomaga. Sdaj fbe le vem ob- t, rajtati in zhaftiti dobrodelne ljudi, ker flm i- fkufil, kako dobro dene zhloveku v’ nadlogah 0 najti dobrotljiviga pomozhnika. Shkof Paul re- 1 zhe: Prava in dobra' je tvoja mifel. Ne le fa¬ rno ti, tudi jeft grem obifkat dobrodelno go- t fpo, vredna je, de jo gremo rasvefelit. Pa om* 56 lir! povejte mi, pravi Sbkof: Bi pa gofpa Kor- ar dula rada vidila, ko Li jo mi trije prifhli obi- vj fkat? O rada, pravi ofhtir, veliko vefelje ji bo d( to, fhe vfaziga kmetifhkiga zhloveka prijasno P( fprejme, kaj bi vaf ne? Dobro vem, de jo K bofte slo rasvefelili. Po kolilu ukaslie fbkof sn Paul naprezhi in peljati do grajfhinze gofpe tr Kordule, djal je: Danf, ker je prašnik, ne ol gremo naprej, drugiga opravka nimamo, labko ir gremo tedej obifkat dobrodelnizo, in malo kra- tr je ogledamo. Perpeljajo fe fbkof Paul in oba g' lovarfha do gradizha gofpe Kordule, kteri na fl grizhku boji. Tam kopijo is kozhije, in gredo fl pefh proti gradu memo verta, kteri je pred gra- n dam ograjen bil. Memo verta grede vidijo na s c vertu bliso pola fedeti na klopizi perletno slie- f) nizo, zhedno oblezheno, ki je bukvize brala n in pa jokala. Shkof jo s’ prijasno befedo po- L prafha: Shena! bi nam povedali, ako fo gofpa ri Kordula doma? Shena hitro vbane, ker pred J ni nobeniga vidila, ii hitro ozbi obi'ifhe, in p gre fbkofu roko kufhnit, ker je po oblazhilu ji .vidila de je duhoven, in odgovori ponishno: t< Doma fo gofpa Kordula, doma. Sbkof: So fa- f mi? Shena: Nifo farni, gofpod in gofpa s’ dve- f' ma otrozi ba per njih, pa nobeniga ne posnam. P Odjedli fo, sdej nekaj igrajo, meni pa fo rekli j na vert ili, de me dve uri nizli ne potrebuje- f jo. Sbkof: Kaj be vi gofpejna flushabniza? She- 1 na: Sim slie dolgo let. Shkof: Sakaj pa joka- v te, kaj je gofpa tako huda ? Shena: O Bog va- 2 ruj! Sej ne jokam, le shalujem, defiravno mi I je dobro ; gofpa me ima ne kakor flushabnizo, 'j 57 tor- ampak kakor prija tli 7, o, vfe mi saupa, vfe me >l)i- vprafha, salo ker ve, de lim fkerbna sa vfako l)o delo. Sdihujem pa savoljo drugih britkoh. Shkof: sno Pojdite vprafliat gofpe: Zlie fmemo iti jo obi- jo Tkat, ker fmo ptujzi is Dunaja, in nizh s’ njo kof snani. Sliena gre hitro v’ grad povedat, de fpe trije gofpodje is Dunaja bi radi prifhli gofpo ne obifkat, eden med njimi je Shkof, slat krish ko ima na vratu. Gofpa Kordula rezhe: Tezi hi¬ ra- tro doli in rezi jim, de jih lepo prolim prezej ha gori priti. Paul fhkof gre s’ tovarfhama v’ grad, na flushabniza jim pokashe ftanovanje. Ko v’ hi- dd fho pridejo, fe po navadi eden drugimu perklo- 'a- nejo in fe posdravijo, potem rezhe Paul fhkof: Ne na samerite shlahtna gofpa, de vaf pridemo obi- ie- fkat, zhe ravno fe ne posnamo: Prašnik je danf, ila ne fpodobi fe popotvat, is Dunaja pridemo, do io- L... grem o, danf pozhivamo. Glaf vafhih dob- pa rih del naf je obudil, de pridemo vaf obifkat.: ;d Jeli Jim fhkof v’ I., ta dva ha moja tovarfha, in prideta fhe is bolj daljne deshele. Revesha Jfla , lim !u jih jeh k’ febi v’ kozliijo vsel, domovanja ifhe- i : ta, popotnika ha, kakor fmo vil na fvetu. Go- a- fpa Kordula je bila vfa vefela, profila jih je, de e- fo pofedili, in ukashe pernehi vina, kruha, i. putra in redkve, in je rekla: Velika zhah mi H je, de fe tako delezh ponishate gnadlivi go- fpod fhkof, k’ meni priti, in me ubogo shaloh- no sapufbeno vdovo obifkati, v’ ferze me to i- vefeh: Pa ne samerite gnadlivi gofpod fhkof, i- z he vaf vprafham, kako vam je ime. Shkof ' i Paul odgovori: Paule mi je ime, pifhem fe , §vetin; is Ilirfkiga Jim doma. Potem rezhe: 58 Shlahtna gofpa! vafhiga imena drujiga-ne v4m ka- ol kor Kordula, fmem vaf vprafhati, kako fe fhe p< vam pravi? Gofpa Kordula odgovori malo nerada, te salo ker fvojiga praviga primka fhe nikomur ni po- K vedala : venderrezhe: Vezh let fim she vdova, ni moj mosh je bil na vojfki ubit, in sdaj fim bi od vlih sapufhena. Karl, kteri je gofpej Kor- in duli ravno nafproti fedel, jo je vedno ogled- di val, in ferze fe mu je treflo. Oh ! je rekel v« fam per febi, moja mati je bila ravno taka; ti kako slo ji je ta gofpa podobna, le farno pre- jo vezh je kumerna, moja mati je bila debela. 1“ Vef je bil Karl smeden in rudezh, kar befede p 1 ni mogel govoriti; potem fe vender ferzhniga ff flori, fe perklone ponishno in rezhe: Shlahtna p 1 gofpa Kordula ! kaj ne, vafh mosh je bil baron fr . Gap, ki je bil v’ pervim boji umorjen, in vafh 11 | lin je bil Karl, ki je fam rado voljno k’ fran- ] 3 zosam fhel, deliravno fte mu vi slo slo brani- j € li. in je potem na Rufovfkim smersnil ? Vfa « c bleda gofpa Kordula poftane in pravi: Oh vi v ' vefle od mojiga Karlna! povejte mi, kje je smers- u nil, kje je sakopan ? kupit pofhlem njegove Vl kofli, ali pa farna grem ponje, de bo vfa j mer- fl tev sravn mene prebival, ker te frezhe nimam, ^ ga shiviga vezh viditi. Oh moj Karl! oh moj z Karl! je sdihvala na glaf gofpa Kordula. Sakaj ^ me nili ubogal, fej lim ti naprej povedala de fe ti bo kaj taziga sgodilo. — ^ Karl fe sdaj vezh ni mogel premagati, ^ ker je sa gotovo vedil, de je gofpa Kordula ^ njegova mati. §olse fo fe mu uderle, glafno 11 sazhne jokati, vftane in gre k’ fvoji materi jo 0 59 ka- objame in kufhne, rekozh: Oh ljuba moja fhe pei'ferzhna mati. Ne shalujte ne slialujte! lej- da, te, jeft fim vafh Karl, vafh lin, vafh neboglivi lin. po- Kordula fe sazhudi, ne verjame, de bi ta nje- va, ni lin bil. Oh kako bi to bilo mogozhe? de fim bi ta moj lin Karl bil? Karl odpne kamsholo or- in vsame is vrata tablizo s’ podobo gofpe Kor- ed- dule, in jo da Tvoji materi rekozh: Lejte mati kel vafho podobo, ravno tiho, ktero fte mi dali er . veshe tiftiga kraja, in jim ukasala dati obilno eb’ jeki in piti. Vfe fe je vefelilo v’ gradu in su- in nej grada. Vli ljudje fo djali: Lejte, vender 0 Bog she tudi na tem fvetu nekoliko dobrote la, povrazhuje. Koliko dohriga je tlorila gofpa Kor- L bo dula, kolikim reveshem pomagala. Sraven je er . smeram sdihvala sa fvojim tinam, sdaj pa je [. e r frezhno prifhel, v’ taki shlahtni tovarfhii, je na¬ sul fhel dobro mater, in dobra mati je nafhla fvo- ern jiga tina zhes toliko let. Brumno shiveti vfelej {er prav pride, im ite, _._ mo SOS bo ala 64 IX. l Shkof Paul najde fvoj o maier. D rugi dan, bil je ravno binkufhtni pondelik, je Shkof Paul v’zerkvi, ktera je bliso grada bi¬ la , s’ pervoljenjem fajmafhtra tiJfe fare ozhitno boshjo flushbo opravil, kjer fo vil vkup konz mafhe hvalno pefem sapeli. Ko domu pridejo sajterkvajo in'pa fi eden drugimu perpovedu- jejo, kako fe je godilo. Nikoli fe nifo mogli sadofti sgovoriti. Vfim vkup je Bog danf fpet novo vefelje perpravil. Med tem je bilo kolilo gotovo. Dobre in drage jedi fo flusliabniki na miso nolili, vfe je bilo perpravljeno. Pokliza- ni k’ miši, preden fe k’ jedi ufedejo, na glaf molijo, fhkof Paul je naprej molil, ni fi tega pomifhljeval ali bi glafno molil ali ne, ker per gofpodi ni navada pred jedjo in po jedi glafno moliti. Shkof Paul kar moli, drugi fo sa njim molili. Po tem fe k’ miši ufedejo, je¬ do in fe od mnogih rezki pogovarjajo. Vfi ve- feli in dobre volje fo bili. Kmalo potem per- nefe Nesha, tiara svetla flushabniza in prijatli- za gofpe Kordule, novo dobro jed na miso. Gofpa ji rezhe : Glej Nesha! kako fim frezhna, k ek fim fina fpet dobila, kteriga nifim nikoli viditi miflila; is zeligfi ferza tudi tebi tako frezho pervofhim; shelim de bi tudi ti kdej tako vefelje vshivala. Nesha na to nizh ne od¬ govori ampak globoko sdihne. Ne shaluj lju¬ ba moja Nesha ! ji rezhe gofpa: Dva fina imaflij vender fe bo lahko sgodilo de eniga najdefln Shl Koi mi Ne; fim feb kaj ma j 1 . 1 niz zhe fan kje je. pri. tak fa ni kaj Vaf mi{ Go Ne; ti ; Pa^ ne fe je. po^ Ne; otr in gel 65 §Klvo, potem vkup oftali, fe s’ gokarijami vefelili, ! ni eden drugimu fvoje pergodbe perpovedvali, in imi Boga hvalili, kteri jim je tolikiga vefelja she ati! na tem fvetu dozhakati dal. Ofmi dan fe lo- go- zhijo, pa teshavno je bilo lozhenje, vlim fo ati, bile folse v’ ozlieh. Shkof Paul je rekel: Ne elje posabimo boshjih dobrot, bodimo svetli dobrot- Jelt Ijivimu Bogu, in dal nam bo tudi frezho, de tali. fe bomo na unim fvetu fpet nafhli, kjer fe ne ma- bomo nikoli vezh lozhili. Franzosu Basiliju je kar dala gofpa Kordula toliko dnarjev, de je bil lit« do fvojiga doma obilno prefkerbljen, ker je bil bal tako sveti 1 tovarfh Karlnov. Kader ga Kordula ali od febe fputli, mu rezhe sa odhodnjo: Bog n« vam daj tudi najti fvojo mater, in ji toliko ve- 'aul felja koriti, kolikor ga je meni moj Karl ko¬ ko, ril. Zhe boke tako frezhni jo slavo in sdravo ano najti, pifhite mi, de bom deldshna vafhiga ve- e- bi pa fhe vezh hotel, bi tudi rad dal, kolikor le- bi fam smiflil. Janes, kteri je sdaj sa gotovo ti fposnal, de je to pravi gofpodar najdene mofh- h- ne, fpodobno rezhe: Gofpod! ali vam nitim prav be pravil, de le v’ Boga saupajte in nizh shaliga ve ti ne Borite? glejte kako kmalo vaf Bog po- ;r- trofhta. S’ temi befedami potegne mofhno is ne arsbeta rekozh: Ali je to tifta vafha sgubljena le. niofhna? Gofpod jo ugleda in savpije, moja, mo- >0- ja, in od vefelja mu fkorej teshko pride. Gofpod ti fanta objame, od vefelja joka in pravi: Pofhte- ij, ni fant! koliko hozhefh de ti dam sdaj, ker ti 10- nieni toliko dobriga Boril, le povej, le povej hi- la- tro, koliko hozhefh, kaj ti sherefh. Taushent 10- goldinarjev tim fam obljubil, pa ti morafh vezh p- vseti. Ti ii me otel od nefrezhne fmerti. Ja- 11- nes na to rezhe: Vefeii me, de tim praviga 76 gofpodarja dobil, in dal premoshenje, zhigar je, ne vsamem pa nizh nizh, bo bi me ne vem babo Jilili. Sdaj fe gofpod fhe le prav zhudi, de fant nizh daru nozhe, in de fe tabo terdno .brani, sato ga vprafha: Fant povej mi, sakaj vender nizh nozhefh od mene vseti, bo ii mi toliko dobriga boril? Fant Janes ob kratkim odgovori: Sabaj bom od vaf jemal, ber nizh saflushil niJim; de lim vam nasaj dal bar iim nafhel, to je bila moja dolshnoft. Simvefel, de Jim fe ptujiga blaga bmalo snebil. Zhe Jim pa s’ tem baj vam pomagal, ber Jim vaf malo na Boga fpomnil, mi bo she Bog poplazhal, va- fhiga dnarja pa nozhem. Hvalite Boga sa to frezho ne mene, Bog vaf je hotel fkufiti. Me¬ ni tudi nizh ni treba, pravi fant nadalej; jefti in piti imam, obleko mi napravijo, per dobrih ljudeh Jim, radi me imajo. Gofpod bo vidi, de fant nizh daru vseti nozhe, vsame mofhno v’ roke, jo odpre in pravi: Fant! vfaj to mi po¬ vej kako ti je ime in perimk, baj Ji in kje Ji. Fant pravi: Janes mi je ime, pifhem fe Sve¬ tin , pebovfki fant Jim per peku pred rudezhim moftam v’ TerJtu. Gofpod vfe to s’ plaibefam sapifhe, in Janesu en zekin v’ arshet porine in gre. Janes pa rezhe: Bog vaf obvari. Jai S dor goJ gof nes fpo me var niJi obe Nif pa nil mu di rez' lo mu boi vi: zek gle uni saj saj 77 gar II. era . l( jj Janes fivehn per velkim tergovzu v Terjta. Ino £o kaj O vefelim ferzam pride Janes proti vezheru m j domu, in hitro da fohranit slati zekin fvojimu :im gofpodarju. Kje li dobil ta dnar, ga vprafha izh gofpodar? Vefh de velja devet goldinarjev? Ja- (im nes pravi: Nekaj lim nafhel in nasaj dal go¬ de fpodu, kteri je sgubil, on mi ga je dal. Silil as ’ me je vezh vseti, pa nilim hotel. Janesovi to¬ na varfhi pa fo ga sa norza dershali rekozh: Sakaj va- nili vezh vsel neumnefh, kako lahko hi bil ti to obogatel! Janes pa drusiga ni rekel, kakor to: /J e . Nilim saflushil, pa nilim vsel, kar ne saflushim efti P a tudi ne vsamem! zhe mi je Bog kaj name¬ rili nil mi bo she dal. rji. Drugo jutro prezej pridejo trije gofpodje no k’ peku po fantu vprafhat. Nimate vi fanta, oo- mu pravijo, kterimu je Janes Svetin ime, ra¬ li. di bi ga vidili in s’ njim govorili. Mojlter pek ve- rezhe: Imamo ga, ni ga ravno doma, pa kma- im 1° pride. Smem vprafhati, pravi pek, kaj bi nn niu radi? gofpodov eden odgovori: Fanta vam no bomo vseli. Na to fe mojlter uftrafhi in pra¬ vi: Sa boshjo voljo, kaj je naredil, gotovo je zekin ukradel, kteriga je vzherej fpravit dal; tega hi ne bil nikoli od fanta miflil. Gofpodje fo fe pa pofmehvali. Med tem fant pride, u- gleda tri gofpode, in prezej med njimi fposna uniga, kterimu je vzherej najdeno blago na¬ saj dal, in mu rezhe: Kaj vam nilim vfiga na¬ saj dal, ki 11 e sa mano prifhli? Gofpod pravi: 78 Vfe vfe, le prifhel fim profit tvojiga gofpodar« ja in tebe, zhe bi hotel ti-s’ rnanoi iti in per meni obati; dobro ti bo fvoje shive dni, ker fi tako veliko dobroto meni boril. Tibi gofpod pa je bil veliki tergovz v’ Terbu, imenitin go¬ fpod, una dva ba bila mebna pifarja, de fla v’ prizho peka sapifala, de tergovz hozhe Sve¬ tina fanta prefkerbeti do fmerti. Torej vprafha gofpod: Janes fi dovoljin s’ mano iti in per meni biti; imel bofh kar bofh hotel, uzhil fe bofh kupzhije, pomagal bofh per barantii. Ja-, nes rezhe: Grem rad, zhe me gofpodar pubi: bres njegoviga dovoljenja ne grem, on mi je she veliko dobriga boril. Pekovfki mojber, kte- rimu je tergovz vfe dopovedal, kako lepo fe je Janes sadershal, in ga pred nefrezho obvar- val, fe oberne v’fanta rekozh: Janes! Nerad te pubim od hifhe, sato ko fi sveb in priden; rad bi te imel; ker pa te ta gofpod hozhejo, in te do fmerti prefkerbe, te je frezha dofhla.j Ne bom ti branil, pojdi le pojdi s’ gofpcdam, in tudi sa naprej bodi tako priden in sveb, ka¬ kor fi bil do sdej; frezho ti bo Bog dal. Grem pravi srlaj Janes, pa profim. Jamo to, de me v’ fholo pofhiljate, ker imam velike shelje, fe kaj .vezli nauzhiti. Gofpod mu vfe obljubi; ven- der preden fe lozhi, fe mu je tako vshalilo, de je na glaf jokal. Lepo fe potem sabvali fvoji- mu mojbru, mu roko kufhne in gre. Svetin, sdaj fo ga le tako klizali, je pe ; ' fvojim novim gofpodarji nar vezhi vefelje imel v’ tem, de je v’ fholo hodil. Svebo i n pridno fe je uzhil, pa tudi v’ drugih rezheh do do; do] j e tol: no kili pif ja vez s’ I nel in vef gle po fki sa shi m e dn< ne kd( sve ko she zhi fpo bo ka Ion 79 lar- doma pridno pomagal per prodajanji. Nauzhil peii fe je franzofko, lafhko, in anglefhko govoriti in ker dobro pifati, pofebno fe je v’ velikih rajtengah pod dobro suzhil. Vli ib ga radi imeli, sata ker go- je bil le toliko priden in brihten, sraven pa fta toliko ponishen. Nikoli ni fhel v’ hudo nevar- sye- no tovarfhijo, ampak ob delavnikih in prasni- fka kih je fhel v’ zerkev, potem pa je doma kaj per pifal ali pa dobre bukve bral. Ob kraji mor- 1 fe ja fe je nar rajfhi fprehajal hodil; tudi je fhel Ja-j vezhkrat pod tiho drevo, kjer je hil mofhnizo ifti: s’ dnarji nafbel, ktero mu je pef v’gobzu per- i je nefel. Tilto drevo je imenoval drevo frezhe, kte- in tihi kraj je imenoval vefel kraj. Is tiftiga fe : vefeliga kraja je Svetin vezhkrat preko morja var- gledal; vnele fo fe v’ njem shelje delezh delezh l te po fvetuiti, de hi v’ daljnih krajih kaj vidil kaj en; fkufil. Vezhkrat je v’ mnoge kraje pifal, de hi ?jo, sa mater svedil, pa nikoli mu ni mogla nobena h la. shiva dufha povedati, ali je mati fhe shiva ali uri, rnertva, ali kje de je. Sato je premifhljeval eniga lta-j dne pod drevefam frezhe: Ne vem sa ozheta •eni ne sa mater, Bog ve kod fe morata klatiti, me; kdo ve kako fe jima godi, o kako hi rad sanje , fe svedil, de bi jim sdaj kaj pomagal, kar hi lah¬ en' ko ftoril, ker imam she nekaj laftniga premo- cle shenja. Vedno fo bile v’ njegovim ferzu ve- oji- ®hi shelje kidshem fveta iti, pa fe ne upa go- fpodarju v’ mifel vseti, ker je vedel, de gane per bo puttil. dje Eniga dne pride v’ Terft velika velika bar- in ka is franzofke deshele, is melta ki fe mu Tu- ieh Ion pravi. Gofpodar barke fam fe je tudi per- 80 peljal v’ Terft savoljo nove kupzhije a’ shida- nim blagam. Gofpodar barke je bil filno bogat tergovz ali kupez is Tulona, perleten moder mosh, sraven pa brumen in pofhten. Ta pride po barantii v’ hifho Svetinoviga gofpodarja. Ko fla kupza she fvojo kupzhijo obravnala, in fe zhes vezh rezhi pogovorila, rezhe Franzos Svetinovi- mu gofpodarju: Skufi mi dobiti brihtniga zhlo- veka, kteri bo snal nemfhko, lafhko, franzofko, in anglefhko govoriti, slo ga potrebujem per mojih velikih kupzhijah. Imam jih vezh per hifhi, taziga vender nimam, de bi vfe te jesi- ke snal govoriti, in pa de bi bil brihten per kupzhii. Dobro mu bom plazhal, ne bo fe kfal de je k’ meni prifhel, zhe bo priden. Svetin je te befede flifhal; bile fo mu kakor mezh fkosi lerze, vender fe ni upal nizh rezhi. Sko- rej je she sinil, in fe ponudil, vender je mik lil: Ne fpodobi fe ponujati, obmolzhi in fkle- ne fkrivej fvojiga gofpodarja profiti, de naj ga ponudi. Svetinov gofpodar rezhe Franzosu: Imam ga she jefl taziga zhloveka, kakorfhniga vi ske¬ lite dobiti, to de jeft ga fam potrebujem, to¬ rej ga tudi ne dam; glejte ga, ravno ta le je; pokashe Svetina. Franzos prijasno Svetina po¬ gleda rekozh: Ali bi pa ti ne hotel iti s’ nia- noj zhes morje na franzofko, ko bi te gofpodar .puftil in pervolil? Svetin hitro odgovori: Rad in s’ grosnim vefeljem bi fhel, ker sdavnej she imam grosne shelje iti po fvetu kaj fkufit. Go¬ fpodar pa rezhe Franzosu: Vfe vam ftorim, te¬ ga fanta pa vam ne morem puftiti, ne le sa- to, ker mi je tako potreben, ampak on je mo) dol Sve bol tin le I bra zosi tin, pok puf sna: nizi mej mi she] ten Ril. pon kjer val. gel bon bon fhi Zhe nar Poli roki fim hva §vel zhi perj 81 lida- dobrotnik, in vfe rasloshi in pove, kako fe je lOgat Svetin sadershal. Franzos, ki jje to flifhal, fhe oder bolj fili in proti, de naj mu pubi Svetina. Sve- iride tin tudi tam proti ga pubiti po fvetu, ker ima o Ih le tolike sbelje. Gofpodar ni hotel po tem vezli zhes braniti, ki je videl, de fant slo sheli s’ fran- novi- zosam iti. Rad grem na franzofko, je djal S ve- zhlo- tin, de bom videl deshelo, kjer fo moj ozhe ofko, pokopani. Potem rezhe gofpodar Svetinu: Pre¬ peri puftim te temu mojimu prijatlu, kteriga po¬ per snam, de je pofhten mosh; per njem ti ne bo jesi- nizh hudiga. Shelil tim, de bi ti smiram per per meni obal, ker nikoli ne bom posabil, koliko ti kfal mi dobriga boril, ker pa le po fvetu kaj fkufiti retin shelifh, pojdi, dovolim ti. Bodi vfelej tako pame- nezh ten, kakor ti bil do sdej, in Bog te ne bo sapu Sko- bik Ko bi ti ti utegnilo hudo goditi, ali bi kaj mik pomanjkanja mogel terpeti, le vediti mi daj, fkle* kjer koli bofh, dal ti bom, kolikor bi potreb- a j ga val. Ko bi utegnil ob flushbo priti, in ne mo- -no ni gel druge dobiti , pridi nasaj, s’ vefeljem te s he- bom fprejel, in ti bom vfelej hvaleshen. Ne ? to- bom posabil dobrote tvoje. Ti ti k’ moji hi- e j e ; tki shegen boshji prinefel, in mene sbrihtal. po- Zhe tudi jeb med tem umerjem, bom jerbam ma- narozhil sate fkerbeti, kolikor bi ti potrebval. iodai' Poln vefelja je sdaj Svetin fvojimu gofpodarju Raft r °ko kufhnil in pametno rekel: Gofpod! sahva- sbe -im, de be.mi toliko dobri; ne mene le Boga Go- hvalite. Potem pelje gofpodar fvojiga ljubiga te- §vetina k’ franzosu v’ kamro, in mu ga isro- e s a- z hi g’ temi befedami: Tukaj vam isrozbim in moj perporozhim svebiga in pofhteniga flushabni- 6 82 ka. Ravnajte lepo s’ njim; vem de vam Iio ve- felje delal. Svetin fe ponishno perklone, in obljubi priden in pokoren biti. Zhes ofem dni; barka odrine, in Svetin fe pelje s’ fvojim no¬ vim gofpodarjem po morji proti franzofki de- sbeli. Lep dan je bil, dober veter, barka pla¬ va hitro ko ptiza na luftu. Svetin shaloftno gle¬ da nasaj proti Terftu, in pravi: ,,Bog te obva¬ ruj ljuba domazha deshela; morebiti te nikoli vezh ne bom vidil; pa fej je Bog povfod, že¬ la semlja je boshja, on dobrotlivi ozhe, kteri me je do sdej tako fkerbno pred hudim var- val, me bo tudi sanaprej ohranil; v’njega bom vfelej saupal, on me ne bo sapuftil. <£ Med tem fo le mu folse uderle, ker fe je /pomnil, kar! je vezhkrat od matere flifhal, kako shaloften je tudi njegov ozhe bil, ker fe je mogel od doma lozhiti. Naflonil fe je v’ barki, v’ mi- flih vtopljen je premifhljeval, kako fe mu bo sa naprej godilo. Ko fpet ozhi povsdigne in fhe enkrat proti Terftu pogleda, mu je sgi- nil fpred ozhi, drusiga.ne vidi okoli in okoli febe, kakor seleno vodo morja. Ravno 19 let je bil §velin ftar, ko je fliel is Terfta na Fran- zofko. III. Janes vet in na morji. Želih 19 dni fo fe vosili po morji, preden na Franzofko pridejo, ker jim je veter nagajal- Bi fe, g 1 ' ba in ni P ( ol ni bi fh n j lo i e d ( m br b( dc ve kt dj ve fb ni in sd te te in vi sb 85 ve ' Bila je barka eniga dne v’ nevarnofti vtopiti 111 fe. Strafhno vreme fe je po morji pergnalo, dni grosen vihar volove shene vifoke ko hribje; no ' barka fe je gugala ko sibel. Brodniki fo kleli •E' in rotili, ker vihar nozhe nehati. Takrat fhe pl*' ni bilo velike nevarnolti, kader fe je pa barka gl®'; popolnama po Hrani nagnila, fo vfi brodniki Jva " obledeli, sazhnejo moliti, in vfe fvetnike na po- koli niozh klizati. Vfak je takrat molil, kdor je ze ' bil v’ barki, tudi Svetin, kleri fe je vef trefel, l erl fhe ni nikoli tako svelto molil, ko takrat. She var ‘; njegov gofpodar Teodor Eskeles,—tako je bi- lom lo ime tiftimu velikimu tergovzu is Tulona, — tem j e rekel Svetinu: Fant! ti fi fhe morebiti ne¬ ka! dolshen, vemo, de Bog nedolshne rajfhi uflifhi, d en moli moli, de naf Bog obvarje, zhe ne, vfiga bo konz. Svetin komej odgovori od ftrahu vef n11 ' bojezh: Gofpod! fej molim zeli zhaf. kar hu- mu do vreme terpi, de bi me le Bog uflifhal. g ne Zherna nozh je pokrila nebo in morje; s g*‘ velika temota je portala. Drusiga fe ni vidilo l« 0 ! 1 ko blifk, kteri je okoli barke ftrafhno fhvigal, El drusiga fe ni flifhalo, kakor grosno buzhanje •an- vetrov in trefkanje nesnano, ktero je na morji fhe veliko hujfhi, kakor na fuliim. Vfi brod¬ niki fo sdaj upanje sgubili, po kotih popadali m fe k’ fmerti perpravljajo, djali fo, vezli ni , sdaj pomozhi, vervi in platna nam je vihar po- tergal, ne vidimo vezh kam barka leti, perle- tela bo na kako fkalo, fe bo gotovo rasbila, m nafh konz je bliso. Vfi fo sdihvali od per- len viga do sadnjiga; tudi Svetin fe je k’ fmerti jak she perpravil, in fhe li’ materi boshji je s’ po¬ ti * 84 febnim saupanjem sdihovkl, in sa pomozh pro¬ fil. Ravno o polnozhi je bilo, in vihar je sazhel pojemati, megle fo fe jele raspotegvati, fpet fe je rasjafnilo, in barka fe je fpel farna porav¬ nala, morje je pokojno perhajalo. To fo brod¬ niki kmalo zhutili, upanje fe je v’ njih ferzah obudilo, fpravijo fe na noge, in potegnejo hi¬ tro sa vervi, kar jih ni bilo poterganih. 01) dveh zhes polnozhi je bilo morje popolnoma tiho, bres vfe nefrezhe je minilo hudo vreme, rasen teshkih rezhi, kar fo jih po gofpodarje- vim povelji v’ vodo pometali. INikoli fhe ni Svetin vidil, veliko manj pa fhe fkufil takiga Itraha, nikoli fhe ni bil v’ta¬ ki nevarnolti, pa tudi potem, ko je hudo vre¬ me minilo, ni vidil ne obzhutil tolikiga vefe- Ija, kakor takrat v’ barki. Gofpodar barke je ukasal nove vervi in nove rjuhe nategniti, po¬ tem poklizhe vkup vfe brodnike, in druge kar jih je bilo v’ barki, vli morajo poklekniti, fara tudi poklekne in ozhitno sahvalijo Boga, de jih je obvarval v’ taki nevarnolti in jih per shivljenji ohranil. V’ tilti fmertni nevarnolti na morji je Svetin terdno obljubo Itoril, nikoli v’ nobeno krivizo ne pervoliti, ampak vfelej svelto in pofir teno ravnati, naj fe mu godi kakor hozhe. To obljubo je tudi dershal zeli zhaf fvojiga shiv- Ijenja. n Ja i : pri ti M zo ve. go na zh Le ta v’ tir v’ ] j' kr Ke po “i te no hr Si¬ ra ne sh hi be hi °1 85 pro- zhel et fe ra v-j rod-j •zah! hi- Oh ima me, ,rje-| i P« ’ ta- vre-j efe- ,je po- 1 kar a ni ph Miji [je 3110 fh- To; iiv- IV* Janes i Suelin v' mejin Talona na Franzofkim. Dvajfeti dan po nevarni voshnji po morji pride barka k’ kraju; bil je ravno tudi dvajfe¬ ti dan niefza kimovza, to je tiki dan pred f. Matevshem. Svetin sdaj pervizh ugleda fran- zofko deshelo, is barke je pregledal zelo lepo veliko franzofko meko Tulon, kamor iti je nje¬ gov namen. Ko Svetin is barke pride in kopi na fuho semljo, fe prezej sjoka, ker fo mu o- zhe na mifel prifhli; rekel je fam per febi: Lej tukej je semlja, v’ kteri koki niojiga ozhe- ta pozhivajo, ali pa zhe fo fhe shivi, Bog sna v’ kterim kotu tizhe, in kako fe jim godi. Sve¬ tin fe hitro sbrihta, obrifhe folse in gre vefel v’ hifho s’ fvojim gofpodarjem. Ko pred per- ljuden fant je s’ vfakim prijasno govoril, in fe kmalo, kar jih je per hifhi bilo, fprijasnil. Kader ga je gofpodar peljal Boji kari gofpej pokasat, je Svetin fpodobno Boji novi gofpodi- nji roko kufhnil rekozh: Gofpa! profim vaf imej¬ te poterpljenje s’ mano, dokler vlili hifhnih navad ne svem. Rad bom koril vfe, kar mi boke ukasali, farno de vem, kaj vam je vfhezh. Shelim vam ukrezbi, in nikoli ne miflim vaf radovoljno sbaliti. Gofpa je bila prav sadovolj- na imeli tako perljudniga in poldevniga flu- shabnika. Torej mu rezhe: Lepo fe vedi, svek bodi in priden per vlih opravilih, tudi jek ti bom dobra, bom ti kakor mati. Na to fe sa- hvali Svetin, in gre profit gofpodarja mu dati opravila, kterih fe hozhe vaditi. 86 Ker je Teodor veliki tergovz Lil v’ Tulo- on nu, kteri je delezh in delezh v’ velikih kup- ni zhijah saplelen Lil, ni hotel Svetina prezej v’ V’ fhtazuno djati, ampak v’ fvojo pifarnizo ali ve kanzlijo ga dene, de ga fkufi, koliko je Svetin pa uzhen v’ kupzhijfhkih rajtengah. Pa kmalo je m Teodor vidil, de je mladi Svetin v’ rajtengah na tako prebrifan, de nobeden njegovih flushab- jil nikov, kterih je fhe fedemimel, ne tako: Nar Sv teshji in nar hujfhi rajtengo, nad ktero fi je va vfakteri po 3 po 4 ure glavo belil, preden dr jo je naredil, pa fhe vezhkrat je bilo kaj na- Sv pak, je Svetin naredil ko bi mignil s’ lohkobo vi bres veliziga truda. Perletni tergovz Teodor, ve kteri li she savoljo ftarolli ni mogel s’ rajten- ki gami veliko glave beliti, je kmalo vidil, kako ni potreben mu je Svetin savoljo tolike umnofti m v’ rajtengah. Kmalo ga je rajfhi imel ko vfe d< druge fvoje flushabnike. Kader je bilo treba n, kako teshko rajtengo narediti, ali kako drugo vi popraviti, le Svetin je bil poklizan, kteri je s’ v; vefeljem in hitro nar bolj smotene in sahomo- d tane kupzhije in raj ten ge v’ red fpravil in ras- d jafnil, kar mu je veliko vefelje in njegovimi' z ' gofpodarju Teodoru fhe vezhi vefelje bilo. p Tako vfelej prav pride zhloveku, kar fe v’ k mladofti s’ pridam nauzhi, febi in drugim ve- p felje dela. Teodor je savoljo fvoje neismerjene ti kupzhije grosno rad imel Svetina, verider fku- j h fhen mosh je she vezhkrat fe nad kakim mla- g denzhem golfal, torej mu ni veliko saupal. Re- v kel je: §vetin je brihten fant, le premlad je, d njegove sveftobe fhe niiim preprizhan. Zhe bo p 'ulo- kup- ej v’, i ali e l in o je iga h lab- Nar fi je Jen na- obo lor,. ten- ako infti vfe eba Llg0j e s’ no- ras- mu ve- jne ku- ila- Te- ) e ’ bo 0 7 O/ 011 tudi tauo sveft, kakor je brihten in priden, ni ga meni treba boljfhiga flushabnika ifkati. V’ sveftobi ga je potem vezhkrat fkulil. Pod- vergel mu je dnarje, tudi druge drage rezili; pa Svetin nikdar nar manjfhi ftvarize ni pre¬ maknil, zhe je kaj nafhel, je vfelej pofhteno nasaj dal. Gofpodar potem narozhi enimu Tvo¬ jih flushabnikov fkrivej, de naj Ti persadeva Svetina fvojiga tovarfha v’ krivizo sapeljati. To- varfh fkufi, Svetina nagovarja, de naj deli s’ njim dnarje, sa ktere je fvojiga gofpodarja ogoljfal. §vetin pa, ko ni vedel, de je to nalafh le k’ videsu, proTi tovarfha rekozh: Ljubi moj to- varfh! fe ne bojifh Boga? sakaj fi gofpodarju krivizo ftoril? Ne vefh de golufi, tatje, krivizh- niki nikoli ne pojdejo v’ nebefa? Sdaj pa fhe mene hozhefh smotiti in sapeljati. Ni sadofti. de Ti hudoben fam, fhe druge sapeljujefh. Daj nasaj gofpodarju, zhe ne, jeft bom povedal, in vem, de per ti prizhi pojdefh od hifhe. To- varfh mu rezhe: Neumen Ti, sakaj fe branil h dnarjev, tudi drugi tako delajo, ne bo fe sve- dilo, kaj bofh na vfako rezh porajtal ? Zhe no- zhefh deliti s’ mano, bom fam imel. §vetin pravi: Ljubi moj tovarfh! zhe bofh tako de¬ lal, kakor druge hudobne vidifh, bofh delezh prifhel. Nikoli fe ti ne bo dobro godilo ne na tem ne na unim fvetu. Zhe tudi pred ljudmi fvoje krivize fkrijefh, ali jih morefh pred Bo- gam f kri ti? Glej kako pofhteni delajo in pra- vizhni, hudobnih krivizhnih ne pofnemaj. Veth, de krivizhen krajzer defet pravizhnih uje ! Ker pa tovarfh ne neha Svetina motiti in ga k" kri- 88 vizam sapeljevati, gre Svetin eniga dne k’ go- fpodarju fam in mu rezhe : Gofpod ne sam eri- te! Nekaj bi vam rad povedal od vafhiga flu- sliabnika, eniga mojih tovanhev, farno profim, ne fbtrafujte ga savoljo tega, ampak pofvarite ga, de fe poboljfha, in fe ne navadi hudobije. Krivizo vam dela, in mene tudi vam kri vi zn delati sapeljuje. Gofpodar mu rezhe prijasno: Prav je ljubi moj §vetin, de fi mi povedal, ne fkerbi, bom naredil, de te vezli ne bo moti!. Od liftiga zhafa mu je Teodor she velike re¬ zili saupal, bolj ko marlikterimu drugimu Sve¬ tinovima tovarfbu. Eniga dne fedi Svetin v’ pifarnizi fam vef samifhljen v’ rajtenge, ktere mu je gofpodar Teodor rekel sdelati, kader je is doma fhel v’ blislino melto savoljo nekake velike kupzhije. Kar hitro ftopi v’ pifarnizo velik imeniten, k’ vide- su shlahten lepo oblezben gofpod, in vprafha: Si le ti Svetin Teodorov flusliabnik, kteri je tako umetaln, pofebno v’ rajtengab ? Svetin od¬ govori pohlevno: Sim ja, kaj pa mi ukasbete, kaj bi radi, vaf ne posnam , vaf nifim fhe ni¬ koli vidik Ptuji gofpod na to drusiga ne rezhe kakor te befede: Se bova she v’kratkim vidiku in vsame is arsheta mofhnizo, in jo Svetinu verske. Na, pravi, to je tvoje in besih is pi- farnize. Svetin fkozbi hitro sa gofpodam, de bi mu mofbno nasaj dal, ker je rekel: To m moje, ih kar mojiga ni, nozbem ; vender go- fpoda she’ nikjer ni bilo. Svetin vsame mofh- no v’ roke, jo odpre in najde noter sa tri fio frankov vrednofli. Mifli, in inifli, kaj mu je 89 ftoriti. Ne ve, saka j mu je lo pubil gofpod, kleriga ne posna. Ko gofpodar Teodor domu pride , je Lila Svetinova perva fkerb , de je ti¬ ho mofhno vsel in mu jo nefe rekozh: Lejle to mofhnizo mi je nesnan gofpod pernefel, tri ho frankov je v’ nji, nizh ne vem sakaj mi je to dal, profim vaf fpravite te dnarje, sakaj jeft jih nozhem in ne morem imeti. Teodor mu rezke: Na moje befede fpravi dnarje, in jih imej, tvoji fo, fe bo she svedilo, od kod in sakaj fo tebi v’ roke prifhli. §vetin uboga. Kmalo potem ga Teodor poflilje v’ blishno me- llo rajtenge na zhiflo sdelat s’ kupzam, s’ kte- rim je Teodor malo pred kupzhijo ftoril. Sve¬ tin pride v’ tiho mefto, gre v’bifho karan ta v- za, kamor ga je gofpodar poflal rajtenge is- zhiftit, kar ugleda tiftiga gofpoda, kteri mu je mofbiio dnarjev pofilil, in to je bil fam tilli tergovz, s’ kterim je Teodor kupzhijo boril, sato mu hitro rezhe: Lej Svetin! fej fim ti re¬ kel, de fe bova v’ kratkim 'vidila. Vedil fim, de te bo gofpodar jjoflal s’ mano rajtingo fto- rit. I.jubi moj Svetin! nikar me ne bori ne : frezhniga. S’ tvojim gofpodarjem imava she velike rajtenge vkup: pa zhe pojde vfe natan¬ ko, vfe po pravizi, vem de bom ob vfe prifhel, tvoj gofpodar me bo na berafhko palizo fpra- vil, jeft in žela moja drushina pojdemo vbo- gajme prolit, zhe ti zbibo in pravizhno rajten- go borifh. Lej tvoj gofpodar je bogat, fej ima de fam ne ve koliko, barje, otrok nima vezh ko eno farno hzher; jeb pa imam veliko otrok, opomogel fim fi nekaj, ker fim per rajtengah 90 tvoji ga gofpodarja slo vfhipnil, venrler vfelej tako de ni zhutel. Zhe sdaj zhilto rajtengo in pravizhno florimo nafhe barantije, moram biti firota. Svetin sdaj ne ve, kam fe oberniti, kaj sazheti in rezhe: Gofpod! po krivizi ne fmem delati, fpet fe rajfhi ljudem kakor Bogu sarne- rim. S’ temi befedami gre, ukashe naprezhi in fe pelja domu, bres de bi bil rajtengo le perzhel. Ko Svetin domu pride, ga she gofpo-; dar na dvorifhi zhaka in ga hitro vprafha: Kako je to, de fi tako hitro prifhel, tako kma- lo opravil, ker fim menil, de bofh nar manj 5 ali 4 dni opravili imel. Svetin rezhe: Gofpod! sakaj lim tako kmalo nasaj prifhel, vam ne jrovem drugazhi kakor fkrivej, de nobeden zhlo- velt ne bo flifhal. Teodor pelje sdej Svetina v’ fvojo pifarnizo in mu pravi, sdaj govori. Sve¬ tin rezhe: Rad fim per vaf, sato ko vidim, de fte mi dobri, vender grem rajfhi od hifhe danf, kakor de bi s’ tem tergovzam rajtengo delal, kamor fle me danf poflali, on je ti tli, ki mi je mofhno dnarjev polilil, de bi sdaj krivizhno rajtengo delal; tega me Bog varuj. Teodor mu rezhe: Svefti pridni flushabnik moji sdej fposnam , de fi svefl, pojdi nasaj, flori raj¬ tengo s’ unim tergovzam na zhilto, savoljo te¬ ga ne bo nefrezhen, zbe bi bil tudi kaj dol- shan vfe mu bom odpuftil. Svetin uboga, ker ne ve, de vfe to je bila le fkufhnja njegove svetlobe , kakor fla fe bila gofpoda pogovorila. Od sdaj sanaprej je Teodor vfe le Svetinu saupal. in ga sa perviga ali velkiga flusbabni- ka ftoril. Kar je bilo leshkih in nevarnih oprav¬ kom mu mo dai i e pre v’ arn ti lej no k : ko jij vet bu je kej i e : K’ val ted tre m? ko po m; ne pri vfl vi far bo 91 '[ e j, in j )iti | Uaj em ie-; shi I le 30 - ia: ia- 1 o 'd! ■ ne io¬ na H lie 3 ° ti) a i li- ij' i j- e- , 1 - er ;e a. u i- I(ov, je le Svetinu isrozhil, ker je redil, de mu bo sredo opraril. To de Svetin ni bil fa¬ rno sred in priden r’ flushbi, de ga je gofpo- dar rad imel, ampak zelo njegoro sadershanje je bilo tako, de fo ga rfi radi imeli. Ni bil prevseten saroljo tega, ko je bil per gofpodarji r’ zhadi, ni fe nikoli zhes druge povikfheval , ampak s’ rfimi je bil prijasen in pohleven, pro¬ ti fvojimu gofpodarju pa tudi ponishen in vfe- lej boglir. Tudi na franzoski semlji fe je rav¬ no tako varoval, pa fhe bolj ko pred, sahajati k’ norzhijam ali igram v’ tovarfhije, ampak rfa- ko nedeljo in vfak prašnik je fhel v’ zerkev k’bosh- ji flushbi dopoldne in popoldne , potem pa je vedno doma bil in sredo fvete in druge dobre bukve bral. Na franzoskim fo imeli navado in je fhe sdaj, de imajo o prašnikih ozhitne igre , keglanje, jesdarenje, plefanje in druge norzhi- je, kjer je sraven vfelej tudi musika in pijazha. K’ tem norzhijam fo tovarfhi Svetina velikokrat vabili in ga perganjali , ker fo mu rekli:-Zeli teden fi s’ hudimi rajtengami glavo belifh in fe trudifh , sakaj bi ne fhel s’ nami v’ nedeljo fe malo rasjafnit in rasvefelit. Svetin vender ni¬ koli ni hotel iti, ampak rekel jim je: Mi ni potreba, rasvefelim fe nar bolj, kader fam do¬ ma odanem , in kaj pridniga berem , tudi me 11 e vefeli hoditi k’ takim igrazham, kjer fe nizh prida ne vidi in ne flifhi. To je bilo pa slo vfhezh gofpodarju, darimu Teodoru in njego¬ vi gofpej Heleni in njuni hzheri Kridini, ktero farno da imela, ker vil trije fo bili brumni in bogabojezhi kridjani. Želih ofem let je bil 92 Svetin por tem gofpodarji, in vfe je fhlo flie bolj po frezlii kakor pred, kakor de bi bil on. shegen boshji h’ hifhi pernefel. Vil, kolikor jih je bilo per hifhi, fo Svetina zhiflali in obraj- tali, tudi fofedje in vfi, kteri fo ga posnali, fo vefelje nad njim imeli; tako fe je snal v’ vfih okolifhinah lepo vetli. Na tem fvetu vender ref ni prave frezhe, ni ga vefelja na fvetu bres grenkobe. Sraven Svetina, kteri fe je frezliniga miflil, fe je luna- lo sredila fkrivej tlrafhna kazha, ktera mu je vfo frezho slo ogrenila, in mu veliko shaliga napravila, in to je bila nevofhljivoft eniga nje¬ govih tovarfhev, kterimu je bilo ime Ludvik Bodin. Ta Ludvik Bodin, franzoski rojak, šali mladenzh, per nar lepfhih letih, je bil she od mladofti per hifhi , in tudi na tanko sveti fvojimu gof[)odarju, sato ga je bil Teodor ravno pred dvema letama sa fvojiga nameltnika poftavil, in namenil ga sa seta vseli, mu hzher Kriftino v’ sakondati, in mu vfe premoshenje isrozhiti, po- febno , ker je vedil , de fe Ludvik in Kriftinn rada vidita. Sdaj je Ludvik vidil, kako je Sve¬ tin od vlili obrajtan, videl je, de ga gofpod in gofpa in tudi gofpodizlma Kritima radi imajo. To mu je bilo mezh v’ferze, nevofhljiv je bil> torej je Svetina ravno tako gerdo gledal, kakor Kain fvojiga brata Abelna. V’ ferzu ga je zhes vfe fovrashil , rad bi ga bil v’ shlizi vode vlo- pil, ko bi bilo mogozhe, vender fe mu je k videsu po hinavfko prijasniga kasal, fkrivej ])» vedno ifkal ga s’ lepo od hifhe fpraviti, tode ni bilo mogozhe. Ko je pa Teodor Svetina sa ! 95 velikiga flushabnika boril, fe je Ludviku ne- vofhljivob fhe bolj vnela in jesa mu je is ferza kupela. Ozhitno ga je od sdaj fovrashil, vedno mu sabavljal, in ga per gofpodu zhernil, de bi ga bil prezh fpravil. Miflil je, zbe Svetin per hi- fhi obane, me sna ob vfo frezho perpraviti, fhe gofpodizhno Kriftino mi sna smotiti, de me ne bo hotla vseli , in prezh je moje premoshe- nje inbogabvo, kteriga s’shenitvijo dobiti upam. Pasim pa she tudi nekaj zbala, de je Hribini ta ptujz vfhezh. Vezhkrat fi je persadeval Lud¬ vik per gofpodarji Svetina v’ samero perpraviti, in je rekel: Gofpod, ne vervajte toliko, ne sa- upajte vfe temu pertepenzu, to je hudoben zhlovek; ni tako ponishen kakor fe kashe , le hiflavz je, de vaf s’ tem flepi, v’ veliko fhko- do vaf sna perpraviti, zhe ga od bifbe ne de- nete. Gofpodar Teodor pa, bar fkufhen mosb, je kmalo vidil, de mora tukaj nevofhljivob vmef biti, mu prijasno rezhe: Ljubi moj Ludvik ! od mladobi fi per meni, vefh de te rad imam m ti vfe saupam, salo fim ti namenil hzherv’ sako n dali, vender to le takrat, zbe bo farna radovoljno pervolila, de te rada vsame. Svojo hzher, ker farno imam, vefh de jo ljubim, torej fim ji na sberanje dal mosha vseli ka- korfbniga bozbe. INikoli ji ne bom nobeniga fibl, in ne branil, brihtna in poduzhena je sa- dofti, de bo vedla prav sbrati. Zhe nar vezhi- ga berazha ali fromaka vsame sa mosha, fim dovoljin, fej bo farna s’ njim shivela. Premo¬ ženja pa ji ne bo manjkalo, toliko bom she sap ubil, de bota ona in njeni mosb lahko sbive- 94 la, naj vsanie tega ko hozhe. Glej Ludvil;! zhe bi fe permerilo, de bi te moja hzhi Kri llina v’ sakon vseti ne hotla, je ne bom nizh lilil, zhe ravno lim ti jo namenil. V’ takih re- zheh llarfhi tudi nimajo pravize otrok filiti, le farno dober fvet njim samorejo dati. Sato pa bodi bres llrahu, ti bofh ravno tako pre- fkerbljen, jeli bom s’fvojim premoshenjem she tako obernil, de bo sa te prav, nikoli ne bofli pomanjkanja terpel. Svetina pa ravno tako ne morem od hifhe djati, ker mi je kakor vefb savoljo rajteng tako slo potreben, pasil boin nanj, zhe kaj napazhniga nad njim snajdem, ga bom prezej od hifhe fpravil in fpodil, do sdaj pa v’ nar manjfhi rezhi ne fposnam, de bi bil kaj nerodniga ali krivizhniga floril. Lud¬ vik! Ludvik! jeli ilm ti ozhe, lim ti prija tel in dobrotnik kakor vefh, naravno.il ti povem sato ker ti dobro hozhem, ne daj nevof hi ji vo¬ lti proliora v’ fvojim ferzu, to je kazha, k teni te bo umorila. JNikoli ne bofh imel frezhe, zhe bofh nevofhljiv. Kdor fvojimu blishniniu frezhe ne pervofhi, ni vreden, de bi frezhen bil. Sakaj li v’ ferzu hudoben, ker lim jeli Svetinu dober? Pojdi in bodi pameten! Ludvik je vfe te befede ponishno poflu- fhal, to de do ferza nifo mogle; sakaj v’njem' je tlela grosna jesa in hudo fovrashtvo; kar vezh ni mogel Svetinu lepe befede ne lepiga ozhefa dati. Ludviku je bilo le sa Kriftino; bal fe je, de bi mu je ne bil Svetin ispihal. P° pravizi mu je bilo sa premoshenje vezh ko sa Kriftino. Vfe li je persadeval §vetina od hifl> e fpr grt ne tin dol kni ne l e Ura ral Ura pol rez li 5 fe dar in ta j c dje fini mo sa naf fod pre liro pov¬ irno je ] kaj tin ima 95 vil;! Kri- lizh i re- lili, 3ato pre- she >ofli ne efli »oni em, do de ,ud- o tel -e m ivo- tera he, mu lien jeli flu- ieiB' ltar liga bal Po sa flie fpraviti, in ker per gofpodarji ni zli ni opravil, gre eniga dne fkrivej lam do gofpodinje Hele¬ ne, in je krafhne rezili ji napovedal zhes Sve¬ tina in lagal. Sadnizh rezhe: Gofpa! vafha dobra brumna Krikina je v’ nevarnoki; zbe v’ kratkim tega hinavfkiga pertepenza od liifhe ne fpravite, boke vidili, kaj le vam bo sgodilo ? Gofpa Helena kara brumna shena, ktera je fvojo hzher Krikino fkerbno in v’ boshjim ftrahu sredila, in jo pred fpazhenim fvetam var- rala, je bila na te Ludvikove befede vfa pre- ftrafhena in sbalokna. Svezher fhe tikiga dne poklizhe k’ febi fvojiga mosha Teodora, in mu rezke: Ljubi moj mosh! Slo me danf ferze bo¬ li savoljo najine hzheri, svedila lim danf, de fe fkrivej nerodno vede, zhudne befede mi je danf Ludvik povedal. Ker fmo do sdaj lepo in pofhteno vkup shiveli, in vfi ljudje naf obraj- tajo, bi pazh to bilo meni teshko, ko bi lju¬ dje od nafhe hifhe kaj nerodniga govorili; pro- fim te, de Svetina od liifhe fpravifh. Ljuba nioja shena! Vefel fim, de imafh toliko fkerbi sa naji lizherko, sa pofhtenje in sa dobro ime nafhe liifhe, vender mi ne fmemo nikogar ob- foditi in ga sa hudobniga fhteti, pred de fe preprizliamo, ali je obdolshenje ref ali ne. Do- hro ime fvojimu blishnimu odvseti je lahko, poverniti ga je grosno teshko, vefh de je do- |n-o ime bolji ko dnar. Ti ii flifhala le to, kar je Ludvik povedal, sdaj morafh tudi flifhati, l ( aj ti bo Krikina na to rekla, kako fe bo Sve- hn odgovoril. Helena pravi: Ref je tako, prav "narh, fhe nozoj fe moramo na tihama do do- 96 briga smeniti. Kriftina je bila nar pervo po- bližana, ktera je prezej pertekia po navadi, ka¬ kor je vfelej rada ubogala. Kaj je Ludvik go- fpej povedal, nizh ni vedila. Vti trije, ozhe, ma¬ ti in hzhi fe sapro v’ kamerzo in tiari Teo¬ dor vprafha hzher: Kriftina! Si fhe per volji s’ Ludvikam Bodinam fe sarozbiti, kakor ti pred nekaj zhafam bila. Moja in tvoje matere Itaroft vidifh de prihaja, zhaf je prifhel, de ti sberefli mosha, kteri bo po tvoji volji, in gofpodarftro žele hifhe mu bom isrozhil, ti bofh gofpocli- nja. Kriftina odgovori s’ ponishnoltjo, kakorfk- no je otrok tlarfhem dolshan, in pravi: Ljubi ozhka! ljuba moja mamka! Rada tim imela Ludvika, in grosno tim bila vefela, ker tle rm dovolili fe s’ njim sarozhiti, kader bom ho tla; sdaj pa vam naravnoll povem, de ga nozbeni is dveh ursbabov. Pervizh sato, ki ga nikoli ne vidim moliti; kjer molitve ni, ni frezhe, ne bo shegna boshjiga. Drugizb ga nozheni sato, ko ima nevofbljivo in grosno fovrasbno ferze. Glejte, kar tle vi Svetina sa perviga flushabnika naredili, ga ne more viditi; ne- vofbljiv mu je, ker ga vi radi imate. Pofeb- no nekaj zhafa Svetina grosno fovrashi, kai' me je vidil s’ njim fe pogovarjati. De pa nif- va nizh nerodniga ali nefpodobniga fe pogo¬ varjala, vam snata povedati dva vafha flushak- nika, ktera tla tudi sraven bila. V’ fkrivnin 1 ali V’ famotnim kraji pa nitim s’ njim ne be- fedize pregovorila. On pa meni sdaj to ozki' ta. Svetin mi je veliko bolj vfhezh, sato k° rad moli, fe lepo sadershi in je ponishen, ter 97 nima tako fovrashniga ferza; venci er s’ njim fe sarozhiti nozhem tudi is dveh urshahov. Per- vizh sato ne, ker je ptujz. Ko bi Svetin do- mazh rojak bil, bi on same bil po moji volji. Drugizh fe ne sarozhim s’ Svetinam sato, ker bi Ludvik vedno jeso nanj imel. Torej tih dveh nobeniga nozhem; profim vaf, gofpodarite fhe tako dolgo, de najdem zhloveka, kteri ho me¬ ni in vam vfhezh. Teodor pravi fvoji sheni: Ali ti nilim pravil, de mora zhlovek pred fe preprizhati, preden takim opravljivim befedam verjame? Kribina pojdi in poklizhi Svetina. Sve¬ tin pride hitro, fe perklone in pravi: Kaj bo- fte ukasali. Teodor pravi: Svetin! vefh de lim ti she veliko dobriga boril, in fhe ti boriti snam, zhe bofh priden, pa sakaj mojo hzher Hribino motifh in sapeljujefh? Svetin odgovo¬ ri fpodobno: Sahvalim vaf sato, kar be mi do¬ briga borili, hvaleshen vam bom vfelej; tega pa, zhefar me dolshite, mi fhe nikoli v’ mifli ni prifhlo, kako bi fe tudi kaj takiga boriti predersnil? Na farnim nifim fhe nikoli nobene befede s’ gofpodizhno pregovoril, kar fim pa ozhitno govoril, oni ki fo flifhali, lahko pri¬ kujejo, de ni bilo nizh napazhniga. Sdaj vi¬ dim, de je mogel Ludvik zhes-me take rezhi govoriti, in me vam toshiti, ker me od tibiga kafa, kar je gofpodizhna s’ mano govorila, v ezh kar viditi ne more. De tega raspertja v’ rafhi hifhi ne bom jeb kriv, de bobe v’ miru kiveli, kakor poprej, vaf profim de mi flovo dabe, grem fi ifkat drusiga gofpodarja; vi bo- fte dobili drusiga flushabnika. Ludvik me fo- 98 vrashi in me ifhe od hifhe fpraviti, salo ker fe boji, de bi ga ne fpodlesel. Nepotreben je ta njegov krah, sato ker ne miflim tukej oka¬ ti, ko bi tudi tako priliko imel, fhel bom v’ Tvojo deshelo nasaj. Vfak Ilirjan rad nasaj pri¬ de i tako tudi jek. Samo de bi od fvojiga o- zheta kaj svedel, ker je bil na franzofko od¬ peljan! potem fe prezej vernem v’ Ilirijo. Stari Teodor in njegova gofpa Helena ha rekla: Sve¬ tin! oba fposnava sdaj tvojo nedolshnok, ne bofh hodil prozh, ampak per hifhi bofh, ker Ti potreben, tudi Ludvik nama je potreben, torej okaneta oba, kakor ka bila, vender lo- vrashiti fe ne fmeta; jek vaji hozhem fpet fpri- jasniti. Teodor poklizhe Ludvika in mu rezke vprizho Svetina: Ludvik! od mladoki te imam, in per meni bofh, dokler bom shiv, vender mo¬ ral h vediti, de fovrashtva v’ moji hifhi nikoli ne terpim, fpravita in fprijasnita fe s’Svetinam, glej posnam ga, de ti ne bo nizh napotja de¬ lal, ker perpravljen je od hifhe iti, rajfhi ka¬ kor v’ fovrasbtvu shiveti; kjer je fovrashtvo, tam tudi ni frezhe. Ludvik fposna sdaj fvojo krivizo, poda prijasno roko Svetinu, in v’snain- nje prave prijasnoki fe kufhneta, in po tem greka po fvojih opravilih. Vii fo bili te fpra- ve vefeli, in fo v’miru naprej shiveli. Ludvikovo kufhvanje vender je bilo le Judeshevo kufhva- nje; fprijasnil fe je s’ Svetinam le k’videsu, v’ ferzu pa je tlelo smeram fkrivno fovrashtvo naprej. v. Janes fivetin v' jezhi. 99 Eniga dne fe je liari Teodor napravil ili po kupzhijah v’ mefto dva dni hoda od Tulona, in fl je perpravil v’ fhkatlizo i5 fto slatih ze- kinov, takih ki eden velja 17 fl. 57 kr.; ker ravno toliko je imel nekimu tergovzu pla- zhati sa blago. Svezher je bilo vfe perpravlje- no, drugi dan sgodej mifli Teodor odriniti, fhkatlizo s’ zekini v’ misnizo fpravi, in gre fpat. Drugi dan fe napravi, flushabnikov nektere fhe k’ febi poklizhe, de jim narozhi, kako naj rav¬ najo med tem ko njega ne bo doma, pofebno je vezli rezhi narozhil Svetinu in Ludviku. Ko¬ nji she napresheni fo ga zhakali pred hifho; ko vfe opravi rezhe: Sdaj grem, fhe fhkatlizo 5’ zekini vsamem, de plazham blago, kteriga fim she prejel. Pa kako fe savsame, ko mis¬ nizo odpre ; fhkatlize s’ zekini ni bilo. Ifhe m ifhe, ni je najti. Vprafha Ludvika, vpra- fha Svetina, kje de bi bili zekini, nobeden nizh ne ve. Teodor Jflari fe jesi in pravi: she no- heniga ni bilo fnozhi per meni; preden fim fhel fpat lim zekine v’ to misnizo djal, in jo saklenil, potem ni bilo nikogar k’ meni; zeki- nov vender le ni, v’ semljo fe nifo vderli, kdo jih more imeti, Bres de bi Teodor bil komu kaj rekel, ali koga dolshil, pofhlje Ludvika v’ kafarno , in proli ofizirja, de naj prezej pride ® fheft foldati deshelfke pravize, kakor fo Jim Krajnzi fhtrikarji rekli, Franzosi pa jim . „* •., rj -Jf pravijo shandarmi, Ko foldatje pridejo, rezhe Teodor ofizirju: Dobro vam bom plazhal, fker- bite, de fe tat najde; nozoj ponozhi mi je ukra¬ dena fhkatliza polna zekinov. Ofizir ukashe hitro obftopiti hifho, in varvati, de nobeden ne vun ne noter ne pojde, in pravi: sdaj bomo doma nar pervo vfe preifkali, zhe fe najdejo, bomo tatu kmalo imeli; zhe nizh ne najdemo, bomo ga fledili drugod, ne bo delezh. Pre¬ den sazhnejo preifkvati, poklizhe Teodor vfe Tvoje flushabnike shenfke in moshke, kar jih je imel per hifhi, in jim rezhe: Med vami To ukradeni zekini; vdaj fe, kdor jih je vsel; nizh hudiga fe mu ne bo sgodilo, ozhitno obljubim. §he je zhaf, fposnaj kdor jih ima, dokler ne aazhnemo ifkati. Per kterim jih najdemo, gorje mu bo, fej vefte, kako grosne in ojftre fo na- fhe poftave sa tako nesveftobo. Vfe molzhi, kar befede ni flifhati. Teodor rezhe naprej: Nerad vidim, de bi kdo is moje hifhe mogel ozhitno fhtrafan biti, fhe je zhaf, vfaziga fhe pofebej poprafham , zhe ve kaj sa zekine. Od perviga do sadnjiga fo odgovorili eden sa drugim: Jeft fim nedolshen. Sdaj sazhnejo preifkovati, vfah je mogel fvojo fkrinjo odpreti, foldatje svetlo ifhejo. Ko pridejo do Svetinove fkrinje, vfe oblazhila vun smezhejo, kar, glejte na dnu Sve¬ tinove fkrinje je bila fhkatliza s’ zekini. Sve¬ tin obledi, s’ rokami vkup vdari in pravi: Bosh- ja roka me je sadela, kako je to mogozhe ? jeft jih nitim vseh Vti fo fe preftrafhili, in sha- loftni poftali, ker fo Svetina radi imeli in g* sa sveftiga fhteli. Shandarmi ga preaej vkleoe- jo in r’ jezho peljajo. ni kali fhe ko Fra ga pof nji de: dol nat ved fod pre fen rar na nec ahč bi jin vec dif do' Ta tin in 101 ? 7,})0 ker- kra- ishe 'den DIDO; ejo, mo, Pre- vfe! jili ami iizh im. ne >rje na¬ kar rad tno bej iga reft fak flo vfe re- re- ;h- eft ia- g* ie- Vezh ko pol leta je Svetin sdihoval v’ tem¬ ni jezhi obloshen s’ teshkim shelesjem, na ro¬ kah in nogah vklenjen. Velikokrat fo ga ispra- fhevali, in fodniki ozhitno fklepe dershali, ka¬ ko ali koliko fhtrafenge hi mu perfodili. Na Franzoskim je hila in je fhe sdaj navada vfazi- ga hudodelnika ozhitno foditi, de vfak ime iti poflufhat. Per vfakim fprafhevanji in /klepa¬ nji Svetin ni drusiga odgovoril, kakor te befe- de: Gofpodje! fodite me, kakor hozhete, ne- dolshin lim, zekine ite ref v’ moji fkrinji nafhli; kako pa fo noter prifhli, ne morem vediti, avedilo fe bo gotovo, zhe pred ne na fodni dan ; vsel jih nikoli nilim. Sodniki ga pregovarjejo: Naj ohlloji, naj fposna, bo fhtra- fenga manjfhi, veliko hujfhi bo, zhe ho sme- ram tajil, in fe nedolshniga delal. Svetin je na to vfelej rekel: „godite me, kakor hozhete, nedolshin lim. Ojftro je bil §vetin v’ jezhi der- ahan, pa ni bil tak, kakor drugi jetniki, de bi bil rotil, preklinjal, in hudo pervofhil fvo- jim fovrashnikam, ampak pridno je molil in vedno sdihoval rekozh: Dobrotljivi Bog! ti vi- difh moje ferze, farno tebi je snana moja ne- dolshnoft, tvoja volja naj fe sgodi nad menoj. Taka ferzhna molitev in nedolshno ferze je Cve¬ tina terdniga ftorilo hudo jezho voljno terpeti, in ferzhno je fvojiga ohfojenja perzhakval. 102 VI. t Svelin k' J'mer ti obfojen. V ofmim mefzu Svetinove ježke fo fe fodni- ki sadnjikrat savoljo njega v’ ozkitni fodnifhni- zi sbrali zhesnj fklepat. §odba je bekla, ohfo- jenje je bilo Svetinu v’ prizko veliko ljudi bra¬ no , med kterimi je tudi Teodorova hzhi bila. Obfojenje pa je bilo tako : Janes Svetin je sa¬ voljo velike tatvine in nesvebobe k’ fmerti ob¬ fojen, de mu bo s’ fekiro glava odfekana. Sa¬ voljo njegove nehvaleshnobi pa, ker je tatvino boril fvojimu gofpodarju in fvojimu dobrotniku, in savoljo terdovratnobi, ker fvoje pregrehe no- zhe obbati in fposnati, mu bo pred defna ro¬ ka , potem fhe le glava odfekana. Ko Svetin to obfojenje saflilhi, ga je fmert- na britkob obfhla ; fkorej je omedlel, od bra¬ ku, vef prepaden ne ve kam ozki oberniti. V fodni hifhi je bila na beni podoba Jesufa na krish perbitiga, pred ktero fo perfegali, kader je bilo perfegati treba; v’ to podobo milo po¬ gleda in v’ ferzu rezhe: O Jesuf! Ti iti same veliko vezh prebal, ki li bil bolj zhib ko foln- ze , tebi h’ zhabi hozhem fvojo martro preter- peti. Ti fam vefh de fini nedolshen v’ ti rezki, v’ kteri me fodijo; daj mi gnado, de ne oma¬ gam, ampak do konza v’ tvoji ljubesni bano- viten obanem. O Jesuf! kmalo fe trofhtam k’ tebi priti. Vfi ljudje, kteri fo per obfojenji sraven bili, fo sdihovali, vfim fe je fmilik Shandarmi Svetina peljajo v’ jczko nasaj; tri hli¬ ni i- l.fo- ira- ■ila. sa- ob- Sa- ino ku, no- ro- :rl- ra- r m ler ) 0 - ne ! ii- jr* L a- o- I k’ I dni je imel odloga fe k’ fmerti perpraviti. Dali fo mu fpovednika brumniga mniha; kteri je po dnevi in po nozhi per njem bil, ga trofhtal in ga k’ fmerti perpravljal. Med drugim ga je dobri pater tudi opominjal, in mu prijasno rekel: Ljubi moj Svetin! sdaj vidifh, de um¬ reti morafh, bliso je tvoja sadnja ura, tvojiga shivljenja ure fo isfhtete, prolim te j flori zhiflo rajtengo s’ Bogam, fkorej bofh (topil pred bosh- jiga fodnika Jesufa Kriftufa; fposnaj fvojo pre¬ greho, ne taji vezh, de s’ greham ne pojdefh is tega fveta, ne bodi terdovraten. Sraven je meni tudi od deshelfke pravize narozheno, ti povedati, de ti ne bodo roke odfekali, zhe fvojo pregreho fposnafb ; flori to, de ne bofh tolike martre terpel, ker le umorjen bofh. Sve¬ tin s’ jafnim obrasam, na kterim fe je nedolsh- noft ozhitno vidila, odgovori fpovedniku s’ fpo- dobnimi befedami: Ljubi moj pater, duhovni ozhe! Ubogal raf bom, kakor me uzhite, vi¬ dim de umreti moram, je she boshja volja ta¬ ko; vem, de lim v’ fvojim shivljenji vezhkrat Boga rasshalil, vender fini velikih pregreh vfe- lej fe fkerbno varoval, in sdaj ker hm she bli¬ so fmertnih vrat, me nobena rezh ne premore greh flori ti; bojim fe s’ greham obloshen is tega fveta iti; velik greh bi ftbril, ko bi jeft lagal in rekel., de fim v’ refnizi to pregreho ftoril, sa~ voljo ktere fim k’ fmerti obfojen, She fizer v’ shivljenji fim fi vfelej persadeval zhiflo fpoved opraviti, sdaj pred fmertjo bi jeft lagal in ne¬ vredno fpoved ftoril? tega me Bog varuj- Zhi- fte fo moje roke od krivizhniga blaga; zhe mi [J. ri 104 roke In noge odfekajo preden me umore, s’ greham ne bom bolezhin odvrazheval, Bog mi bo dal mozh vfe preterpeti, in on pravizhni fodnik naf bo enkrat drugazhi fodil. Le to is ferza shelim, de bi moj fovrashnik, kteri me je v’ tako nefrezho perpravil, fposnal Tvojo kri- vizo, in Te fpokoril preden umerje. Tudi Teodorova hzhi Kriftina je fhla k’ fmerti obfojeniga Svetina obifkat, in ga je s’ fol- cami v’ ozheh profila fposnati pregreho in je ne tajiti. Ljuba moja gofpodizhna! rezhe s’ shaloftno befedo: Tega, kar nikoli nifim ftoril, ne morem fposnati. Dofti de fim tukej tako nefrezhen od vfih ljudi savershen, de bom mo¬ gel tako sanizhlivo, ftrafhno fmert ftoriti, kaj ho- zhete, de naj me tudi Bog savershe ? hozhete de bi jeft The sdaj greh delal in lagal ? Dobra gofpo¬ dizhna! povejte vafhimu ozhetu moje sadnje posdravljenje, režite mu, naj verjame, de fim nedolshen; kader bom she mertev, naj popra- fhujejo, kako fe je to sgodilo, s’ zhafama bo vfe na dan prifhlo; molite sa me! Gofpodizhna Kriftina gre shaloftna domu, in pove ozhetu vfe Svetinove befede, ktere fo mu v’ ferzu veliko shaloft delale, sato je rekel: Oh! de fe je to ravno v’ moji hifhi moglo sgoditi. Bog naf fkufha, kaj nam pomaga bogaftvo, premo- shenje, ktero nam greni shivljenje. Boshja vo¬ lja je tako, fposnati moramo, de na fvetu ref nikoli nikjer ni praviga refnizhniga vefelja. Ko¬ likor je bilo ljudi Teodorove hifhe, vfi fo shalo* vali sa Svetinam, le od njega fo fe pogovarja¬ li, ip ga milovali, vfim fe je fmilib Tudi Ludvik, fkri der tepi Lu n pri od< Svt fhl Le nil jat mc tej tal fv( fe pe vil fh til de le: ns P ( de m 105 * > s mi hni ) is me kri- fkrivni fovrashnik, fe je filil shalollen biti, ven- der je enkrat rekel: Sdelo fe mi je, de ta per- tepenz ne bo nizh prida, nizh mu nilim saupaL tu. . k’ fol- i e > s’ ril, iko no- io- bi 10 - ije im «- bo in v’ ie >g o- o- ef 0- 1- a- Ludvik Bodin , 4 Svetinov Jovrashnik, hud.odel- nik, vjet. Drugi dan popoldne Svetinoviga obfojenja prideta dva gofpoda obifkat tlariga prijatla Te¬ odora, ki tla flifhala njegovo shalotl savoljo Svetinove fmerti. Bila tla ta dva gofpoda smed fhtevila titlih fodnikov, ki fo §vetina obfodili. Lepo tla ga pogovarjala, de naj ti te sgodbe nikar k’ ferzu ne jemlje in tla mu rekla : Pri- jatel! kaj bofh sato shaloval, fej vefh hudobija mora fhtrafana biti, praviza to ukasuje, ti niti tega kriv; nafhe potlave tako sapovedujejo, de taka hudobija fe mora ojtlro fhtrafati. Teodor tvoja dva prijatla perdershi per vezherji, de bi fe dalej s’ njima pogovarjal. Vezherja je bila perpravljena, vti fe vfedejo k’ miši, le Lud¬ vika fhe ni bilo, Teodor ukashe hifhni ker- fhenzi iti klizat Ludvika k’ vezherji, ona gre tiho v’ njegovo kamerzo, ker je menila de fpi, de bi ga na naglim ne sbudila. Najde ga leshati na dolgim blasinatim tlolu, kterimu ka- nape pravijo, pa prellrafhena fe ne upa ga poklizati, ker je bil merlizhu enak, vef prepa¬ den in plafhen je leshal kakor v’ omedlevzi, m vezhkrat globoko sdihnil in kakor v’ hudih 106 fanjah od zekinov govoril. Hifhna tiho gre is kainerze povedat gofpoclarju, kar je vidla. Te¬ odor in oba njegova prijatla vftanejo bersh od mise, in gredo v’ Ludvikovo kamerzo tiho po perftih. She je bil v’ omedlevzi, sdihval je in vezhkrat te befede isgovoril: „0 nedolshni Sve¬ tin, o peklenfki zekini!“ Trikrat je te befede tako isgovoril, de fo jih vli dobro flifhali, nizb ni vedel, de ga kdo flifhi. Eden Teodo- rovih prijatlov migne tiho iti is kamerze in pa ga per miru pulliti. Ko prideta fpet k’ miši rezhe tifti gofpod, ki je rekel ga pufkiti: Tiho bodita, gotovo fe bo boshja praviza danf po- kasala, Bog nedobhniga varje ; kmalo bomo kaj vezh svedli. Puftite Ludvika per miru, de jeft nasaj pridem. Gofpod, kteri je bil fodnikov eden, gre, in ko bi trenil kmalo nasaj pride, in perpelja s' fabo tri shandarme, poklizhe sra- ven Teodora in uniga fvojiga tovarfha. Vii gre¬ do v’ Ludvikovo kamerzo tiho; fhe je leshal, in fhe fo mu nekterikrat ufhle is uft tifte be¬ fede ,,0 nedolshni Svetin, o peklenfki zekini.“ Sodnik ukashe shandarmam Ludvika obftopili, on ftopi k’ njemu, ga sa roko prime, in s’ oj- ftrimi befedami nad njim sakrizhi: Ludvik Bo- din! ti gerda pofhaft, prezej vftani in s’ nami pojdefh, svedili fmo, kaj fi ftoril, ne bofh od- fhel ojftri pravizi ne. Ludvik plane na noge, pa fe vef trefe, ne ve, ali fe mu fanja ali j e refniza, drusiga ni vedel rezili, kakor hitel je: Sej grem, fej grem „Ref lim jeft zekine u* kradel ref, pa lim jih fkrivej v’ §vetinovo fkrinjo nefel; Svetin je nedolshen. Shandar- mi fo ga svesali in varno ga v’ jezho vlezhejo. Kriftina Teodorova hzhi je prezej, ko fo Bodina odpeljali, tekla v’ jezilo Svetinovo, de bi mu bila povedala, kaj fe je »godilo, pa ni- fo jo foldatje k’ njemu pultili, ker je bilo po- nozhi; profila in profila je le eno farno befedo s’ njim govoriti, pa ni bilo dovoljeno. Pogla¬ var firashe vender potem rezke: Gofpodizhna! zhe nimate ref vezh kakor eno farno befedo s’ njim govoriti, vam dovolim, pa drugazhi ne kakor od delezh, bliso njega ne fmele iti, in vfi moramo flifhati, kaj bolte rekli! Kriftina s’ tem dovoljna prodi de naj vrata odpro, de ga bo od delezh vaditi mogla. Ko ga ugleda, mu rezhe od delezh: Svetin! Tvoja nedolshnolt fe bo pokasala pred ko umerjefh, in potem je tekla hitro domu. Ob eni zhes polnozhi pri¬ dejo v’ jezho trije zherno oblezheni gofpodje, kjer je Svetin ravno fladko fpal. Nedolshno ferze je v’ nar hujfhi nadlogi in v’ nar vezhi nefrezhi pokojno, in mirno, sato ker ve, de zhe tudi terpi, mu bo terpljenje k’-vezhi frezbi tek¬ nilo. Gofpodje Svetina »bude, in mu osnanijo, de njegova fmert je odlosliena, de sdaj fhe ne bo umorjen , ker morajo fodniki fhe eniga pred isprafhati savoljo ftorjene tatvine. Sdaj je Sve¬ tinu sazhelo v’ ferzu rafti upanje, de bo more¬ biti njegova nedolshnolt na dan prifhla; rekel je fam per febi, morebiti fe me vender Bog ufmili, in me refhi is roke fovrashnika ; pa naj fe sgodi boshja volja, dovoljin fim, kakor Bog s’ mano oherne. Dva mefza fo fodniki Ludvika isprafheva- li in zlies-nj fklepe dershali, kakor fe je pred 108 *’ §vetinam godilo. Od konza je vfe tajil, in le rekel, de je v’ fanjah govoril, ko^ni vedel kaj; posneji pa je vfe obfial in fposnal, de je on to pregreho boril, savoljo ktere je §vetin obfojen. En vezher je Ludvik Bodin proiil k’ febi fodnika, de bi nekaj rad s’ njim govoril. Sodnik kmalo pride, in Ludvik mu rezhe: Veit me grise nozh in dan, ni mi vezh shiveti, jeft fim kriv §vetinove nefrezhe, profim vaf, vsa- mite me kmalo pred fodbo, vfe bom po pra- vizi povedal; borite s’mano kar hozhete, fhtra- fajte me, kakor fe vam sdi, vreden fim. Rajfhi umerjeni, kakor de bi v’ takim Araku, v’ ta¬ kim vednim nepokoji fvoje veAi shivel. Kje mi ,je mogozhe shiveti, ker po dnevi in po no- zhi mi je nedolshen Svetin pred ozhmi, kako pohlevno podaja fvojo nedolshno roko, de mu jo bodo odfekali. Smeram ga vidim pred fa- boj, kako fe trefe in trepeta, ker ga rabeljni perpravljajo mu glavo odfekati, in jeA fim te¬ ga kriv, on je pa nedolshen; to mi ferze neu- fmiljeno terga. Tudi zekine vidim vedno pred faboj, pa vfi kervavi fo, ne rumeni, kteri vpi¬ jejo, de mi bodo vekomej v’ peklenfkim bres- nu na dufhi goreli. Prezej drugi dan je bil Bodin k’ ozhit- ni fodbi peljan, kjer je fvojo pregreho fposnal in ozhitno vfe po pravizi povedal, kakor je bo¬ ril. K’ fodnikam fe oberne in rezhe: Gofpodje! fodite me po poAavah, kriv fim vfiga fam jeft> nobeden drugi, in pubite nedolshniga §vetina. Gerda nevofhljivoA me je sapeljala, velike fhtra- fenge fim vreden, pa jo tudi rajfhi terpim, ka- 109 kor M v’ takim ftrahu, s’ tako teshko veftjo shivel. Drugim iim jamo kopal, fam lim va¬ njo padel, prav fe mi godi; ftrafhen isgled bom sdaj mogel biti ftarim in mladim, v’ ka¬ ko nefrezho perpravi zhloveka nevofhljivoft in fovrashno ferze. Naloshite mi fhtrafengo, ka- korfhna fe vam sdi, terpeti jo hozhem ftano- vitno, saflushil lim jo, oh de bi le Bog meni toliko ftrafhno krivizo odpuftil, kakorfhno lim jeft Svetinu ftoril! kakor Kajn s’ fvojim bratam lim jeft naredil. Kader fo Bodina fodniki vpra- fhali, kako je zekine ukradel in jih v’ Svetino¬ vo fkrinjo perpravil, je fam tako povedal: So- vrashtvo do Svetina je v’ mojim ferzu she sdav- nej fe kuhalo, nevofhljivoft je to fovrashtvo vnela. Dolgo lim ifkal ga is poti fpraviti, pa ni bilo mogozhe. Ker mu s’ jesikam nizh ni- fim mogel fhkodvati, lim fkrivaj dal narediti enaki kljuzh od Svetinove fkrinje, in enaki kljuzh od gofpodarjeve kamre. Tiftivezher, ko je nafh gofpodar Teodor fe na pot napravljal po kup- zhifkih opravilih, in li zekinov v’ fhkatlizo perpravil, lim dobro pasil, kam jih bo tifto nozh djal. Videl lim, de jih je v’misnizo vtak¬ nil, tudi lim videl, kam je od misnize kljuzhik fohranil. Miflil lim, sdaj je prilika lepa kaj nagoditi fvojimu fovrashniku, O polnozhi, ko je vfe terdo fpalo, lim tiho vftal in bof fhel v’ gofpodovo kamro, ktero lim tiho odperl s’ kljuzliem, sa kteriga nobeden ni vedel. Misni¬ zo tudi tiho odprem in vsamem fhkatlizo s’ zekini vred. Vfe lim tiho fpet posaperl in fhel v’ fvojo kamro. Vedel lim, de ima § ve lin 110 navado vlako jutro sgodej vdajati; vlak dan je fhel pred v’ zerkev, preden je kako delo sazbČl. Svetlo tim poflufhal, kdaj bo Svetin fhel v’ zer¬ kev; ko odide, grem v’njegovo kamro, odprem njegovo fkrinjo, persdignem oklazhila, in na dno denem fhkatlizo s’ zekini. Spet fim lepo vfe posaperl, nobeden ni mogel nizh posnati, kako bi bil kdo noter prifhel. Komej Svetin is zerkve pride, she naf je gofpod poklizal nam fhe kaj narozhiti. Med tem ko gre is doma, hozhe vse ti zekine, pa ni jih bilo. Tako fim fvojimu blishnimu nefrezho nakopaval, fam fim v’ njo prifbel. Prav mi je, ker nitim sa lepe nauke kerfhanfke vere nizh maral, ampak bo¬ ril fim le to kar mi je prevsetnofl in nevofh- Ijivotl fvetvala, ta gerda pregreha je v’ mojim ferzu hude korenine borila, in is njih je po¬ gnalo fovrashtvo, ktero je vedno fkrivej v’ fer¬ zu tlelo, in me v’ tako llrafhno pregreho fpra- vilo. Tako fe godi vfakimu, ki fe da gofpoda- riti od hudobnih tirati. Jeti fim Boga sapuilil in Bog mene; o de bi me Bog le na unim fvetu ne fhtrafoval! Naj fe vfakteri nad menoj sgle- duje, de ne pride v’ tako nefrezho. VIII. Janes ( Svetin ispufhen , Ludvik Bodin umorjen■ Eionz drusiga mefza fo fe fodniki sadnjikrat sbrali Ludvika Bodina ozhitno fodit. Ljudje fo slo svedli, de bo tifli dan zhes-nj fklep Hor- 111 jen, de mu bo obfojenje osnanjeno, sato je j grosovitno veliko ljudi vkup prifhlo is radoved- , nodi, kako bo fodba dekla, in kaka fhtrafinga bo Bodinu perfojena. Ko fo bili vli fodniki sbrani, perpeljejo Bodina v’ fodnizo oblosheni- ga s’ teshkimi ketnami na rokah in na nogah vkljenjeniga. Vikfhi fodnik ga vprafha rekozh: Ludvik Bodin! Je vie to ref, kar li povedal, kakor li fposnal fvojo pregreho? Odgovori: VTe ref, vfe poterdim. Sodnik pravi: Sposnafh in verjefh, de li fhtrafenge vreden? Odgovori: §posnam, naloshite mi jo, kakor fposnate, de je prav, rad jo bom predal in preterpel, de bi le na unim fvetu v’ vezhno terpljenje ne prifhel. §odnik fhe sadnizh vprafha: Je tvoj fovrashnik Svetin nedolshen? Odgovori: Popolnama nedol- shen je, veliko krivizo lim mu ftoril, ker lim ga v’ fmertne britkodi perpravil, in mu tolika shalodi in terpljenja nakopal. Pa vezh ni moj fovrashnik, moj prijatel je, prolim vaf moji fodniki! dovolite mi vfaj toliko, preden umer¬ jeni, de Svetina fhe enkrat vidim, in ga sa od- pufhanje prolim. Veliki fodnik sdaj vdane s’ pifanjem v’ rokah in rezhe: Ludvik Bodin! Vda* m sdaj (sakaj dokler ga fprafhujejo hudodel- ftik fedi) in poflufhaj fvoje obfojenje, in je bral: Ludvik Bodin, je velike pregrehe tatvine, eesveftobe in krivize preprizhan, sato je po po- ftavah k’ fmerti obfojen; ker je pa to tatvino ftoril fvojimu gofpodarju in dobrotniku; potem, fter je ftoril to pregreho sato de hi fvojiga ftlishnjiga v’ nefrezho fpravil, mu bo nar per- \° leva roka, potlej defna, in sadnjizh glava s fekiro odfekana. 112 Tri dni mu je bilo dovoljeno fe k’ fmerti perpravljati. Premoshenje pa, kar ga je imel, je bilo vfe §vetinu perfojeno, ker je po nedolsh- nim taki ftrah preftal. Vfe ljudftvo je savpilo: Prav je, prav. Naj pogine hudobni Bodin, naj shi- vi nedolshni Svetin. Ko je fodba zhes Bodina minila, osnani flushabnik deshelfke pravize rekozh: Kdor ho- zbe flifhati obfojenje fhe eniga jetnika, naj malo pozhaka. Ludje radovedni vfi zbakajo viditi tiftiga, ki ga miflijo foditi. Zhes malo perpeljajo foldatje vkljenjeniga pred dvema mef- zama k’ fmerti obfojeniga Svetina. Vfi gledov- zi fo bili vefeli, in vezbkrat fo savpili, dolgo naj shivi nedolshni Svetin. Na vifoko miso fo ga poftavili, sato de ga je vfak lahko videl. Veliki fodnik vftane in rezhe: Glejte nedolsh- niga Janesa §vetina; nedolshnoft fe je nad njim pokasala; pravi budodelnik fe je nafhel, ta p« je bil po krivizi k’ fmerti obfojen , ozhitno je sdaj sa nedolshniga fposnan, ozhitno ispufhem Vsamite mu prozh shelesje, ktero je tako dol¬ go po nedolshnim nofil; hitro ga ozhitno od¬ klenejo. Dajte mu lepo oblazhilo, dofti dolgd je po nedolshnim revfhino vshival. Peljite g* s’ zhaftjo v’ hifho njegoviga dobrotnika. Pre¬ den §vetina odpeljajo, je Ludvik Bodin profil s’ njim fhe eno farno befedo govoriti. §vetin gr® k’ njemu in Bodin mu rezhe: Profim te odpU' fti mi, odpufti mi tako krivizo, nifim vredin odpufhanja, pa zhe ne savoljo mene, savoljo Boga mi odpufti. §vetin ga objame in pravi: Bog naj ti odpufti, jeft ti vfe is ferza odpuftio 1 ) 113 jefl na vfe posabim, In profil Lom sate Boga, de danovitno predojifh, kar ti je perfojeniga. Lozhila da fe in oba jokala. Svetin je bil s' 7, kadjo v’ hifho fvojiga gofpodarja v’ kozhii pe- ljan, veliko ljudi ga je /premilo. Bodin je zhes tri dni umorjen bil. Od drahu, od brilkodi. in od draihnih bolezbin je rij ul kakor divja sver, ko fo mu roke eno sa drugo odfekali, ' tako de fe je vfim fmilil, vender je na Boga smeram saupal, in v’ njegovo ime klizal tako dolgo, de mu je bila glava odfekana. Stari Teodor, de bi povernil Svetinu tolike britkodi, ki jih je po nedolshnim terpeti mogel, ga je sbral sa fvojiga seta in mu zelo fvoje veliko pre- rnoshenje isrozhil, in mu fvojo lizher Hribino v’ sakon dati obljubil. Poroke pa Teodor pred ni dovolil, kakor de obletniza mine. 114 TRETJI DEL. I. Franze ^Svetin, ozhe Janesa in Paula , navoj- fki vjet, in na franzofko odpeljan. Franze Svetin, kteri je takrat, ko je s’bram- bovzi mogel na rojfko iti, sheno in oba maj¬ hna fantizha sapudil, je dolgo zhafa shaloval in le na dom miflil. Ko je pa videl, de ii ni mogel pomagati, le je boshji volji vdal in mi¬ nil : Bog je dober ozhe ; bo she preshivel she¬ no in otroke, de bi le jed per shivljenji odal, in jih fhe enkrat vidilj molil in profil bom sme- ram Boga, de bi me v’ nevarnofti pred nefrezho obvarval. Kmalo ko brambovzi na lafhko pri¬ dejo, fo fe s’ Franzosam /prijeli, veliko je bilo pobitih Franzosov in nafhih. Svetinu fe ni ni«h shaliga sgodilo, ampak tida truma, med ktero je Svetin bil, je bila od Franzosov sajeta, in vil br mbovzi tide trume fo bili vjeti in na Franzofko odpeljani. Gnali fo jih Franzosi do meda Besanfona, tam fo jim dali prodod delat iti, kar kteri sna, in kjer delo dobi. Ljudje medni in kmetifhki fo vfe brambovze pobrali, in jim fhe radi dobro plazhvali, sato ker je ta- 115 krat mofhkih grosno po franzofkim mankalo, hude dolge vojfke fo jih filno veliko posherle. Svetin je dopovedal, de sna fukno tkali, de je she nekdaj per takim delu vezh zhafa kil; kmalo ga je neki gofpod najel, kteri je fuknarijo ali fahriko, kjer fe fukno dela, imel. Ker je go¬ fpod vidil, de Svetinu gre delo dobro od rok, mu je dal dobro jeffci in piti in oblazhilo, sra- ven pa fhe vfak dan v’ dnarjih en frank. Svetin je smeram shelel fhe kdej v’ fvojo domovino priti, in viditi fvojo sbeno in fvoje otroke. Voj- fka s’ Franzosi je pojenjala, vjeti po fran¬ zofkim raskropljeni zefarfki podloshni fo bili na dom fpufheni; Svetina je pa gofpodar ved¬ no pregovarjal fhe ollati. Ne hodi fhe domu, mu je smeram rekel, vem de shelifh viditi fvo¬ je ljudi, pa kaj ti pomaga, kader domu pridefh, fpet bofh mogel foldat biti, vojfka nova fe fpet kashe. Bodi per meni fhe kaj zhafa, de li kaj perflusliifh, in kader fe bo j rav umerilo, te kom fpuftil in ti fhe dobro popotnizo dal. Sve¬ tin, ker mu je per fuknarji dobro bilo in ii je lepe dnarje perflushil, fe je dal pregovoriti, de je želih fedem let per fuknarji oftal, in li toliko premoshenja perdobil, de fi je upal do¬ ma na Ilirfkim pofhteno shiveti. She mu je gofpodar obljubil tifto leto ga domu fpufliti, kar fo Franzosi s’ Shpanjoli hudo vojfko per- zheli; kar je bilo terdnih moshkih, vfe fo v’ shold pobrali, bodi li domazh, ali ptujz. Tudi §vetin je mogel biti sdaj Franzofki foldat. a * 116 II. Franze , Svelin, franzofki foldat , rtjhiJvojiga generala. She tibi mefiz, ko je Svetin bil vset k’ fran- zofkim foldatam, je mogel ili s’ drugimi vred na fhpanfko, in fe je mogel vojfkovati tam s’ ljudmi, kterih nikoli ni posnal, in sa take, ki mu nizh mar nifo bili; sato je vedno na ti- hama sdiboval in Boga profil sa frezho, de bi per slavljenji ollal, in ne bil ubit v’ ptuji de- sheli. Pervi dan, ko fo fe Franzosi udarili s’ t Shpanjoli, je bil generalov sbivotni flushabnik ubit. General M. fi je smed vlili drugih‘fol- datov sa shivotniga flushabnika ali bresti e ta is- bral Svetina; slo vfhezh mu je bil. Bog je tako naklonil, in generalu tako mifel dal, de fi je Svetina isvolil, ker je Svetin vedno Boga profil, de bi fe mu ne bilo treba breljati in ljudi pobijati. Svetin v’ vlih rezheh umen in sbrifan, je fvojimu generalu lepo bregel in sve- bo flushil, torej ga je gofpod tako rad imel, de fe bres njega ni nikamor ganil. Kamor koli je general fhel, ga je mogel Svetin fpre- miti in vedno sraven njega biti. Eniga dne mu general rezhe: Ljubi moj Franze Svetin, vidim, de smeram po domu sdihujefh, rad In fhel v’ fvojo deshelo nasaj, ker imafh sheno m otroke, ne samerim ti tega, ali glej, tudi jeb imam doma sheno in otroke, vender moram fe tukaj bojvati; bodi potrofhtan, zhe bofb smeram tako meni sveb in priden, kakor fi do 117 sdaj bil, te bom fpuhil domu, in s’ vlim te prefkerbel, de le vojfka mine, in de s ; fbpan- jolam mir naredimo. Le Boga proli in moli de naji Bog per shivljenji obrani. Svetina je to slo vefelilo, tako dobriga gofpodarja in oblah- nika dobiti, kar je malo kdej per fo Ida tih; fbe bolj pridno mu je hregel, pa sraven tudi pridno molil. Per velikim mehu, po imenu Salamanka, na fhpanfkim, fo fe vhavile obe vojfke franzofka in fhpanjolfka. Na ti hrani vode, ktera je memo tekla, fo hali Franzosi, na uni hrani fo bili Sbpanjoli, kteri fo fklenili tukaj Franzo- sam fe terdno v’ bran pohaviti. Oboji fo zha- kali povelja, kdaj fe bodo udarili. En vezher gre general M. na tihama ogledovat, kako fe Shpanjoli k’ boju perpravljajo; rad bi bil vidil, kako fe rasfhirjajo ob vodi, in kam fo fvoje hrashe pohavili. Drusiga ni vsel s’ fabo, kakor fvojiga svehiga flushabnika Svetina. Vfak na fvojiga konja fedeta, in isdarita ob vodi eden sa drugim. Prevezh dolezh je od fvoje hrasbe jesdel general, in fe prevezh od fvojih ljudi odlozhil. Ravno fe je she verniti miflil, kar blishniga germa per vodi planejo fhtirje Ibpanjoli, generala F flusbabnikam vred obho- pijo in pufhe vanj obernejo. General isdere niezh in fe hozbe braniti, pa ni mogozhe. Nato safuzbe konja in ga fpodbode, de bi fhpan- jole poderl in oddirjal, in Svetinu tudi tako horiti rezhe, pa Shpanjolov eden je dregnil konja s’ bajonetam v’ trebub, de fo mu zbeva ' nn fhinile, in kar pade s’ goneralam: oditi 118 vezh ni mogozhe. Svetin, ker je miflil, de je tudi general ranjen, fkozhi fam is konja, de vsdigne generala fpod konjfke krivi, in pravi: Gofpod general! ne branite fe vezh, de per shivljenji ohaneva, fej vidite, de sdaj ni vezh mogozhe li pomagati, zhe fe s’ lepo sdaj ne podafte, naji bodo pomahali in umorili. General je nehal fe braniti, in Shpanjoli mu roke in noge sveshejo in ga v’ zholn denejo, sraven njega perveshejo Svetina, in tako oba vkup zhes vodo prepeljajo. Veliko vefelje fo Shpanjoli obhajali, ko fo fvojiga nafprotnika sdaj v’ fvoji oblalli imeli. Tifti moshje, ki fo ga vjeli, fo veliko plazhilo dobili, ker fo fe v’ fmertni ne- varnobi na franzofko hran podali in v’ germu pasili kakiga Franzosa vjeti. General M. in Svetin ba bila vfak pofebej saperta, in fkerbno varvana. General je bil vef s’ vervmi svesan, Svetin, ki je bil le flushabnik in sraven fhe ptujiz, ni bil svesan, le farno sapert je bil in varvan. General je miflil, de bo le Shpanjol- fki jetnik, de ga bodo kam delezh gnali med Sbpanjole, kjer bo mogel, dokler vojfka ne mine, v’ fliishnobi oftati; ko vojfka mine, bo fpet v’ fvojo domazho deshelo fpufhen, kakor je per vojfkah navada. Kako grosno fe prebra- fhi general, ko drugi dan pride povelje, kaj je s’ vjetim generalam boriti, obfojen je bil k fmerti. Shpanjolfki general fam je prifhel k njemu v’ jezho, in mu osnani obfojen je, ktero je bilo tako le: Franzofki general M., kteri je nar veahi fovrashnik Shpanjolov, in fe ni radovolj' no vdal nafhim foldatam, kteri fo ga vjeli, ampak J19 fe je hranil in tudi eniga ranil, je k’ fmerti obfojen, de ko jutri sjutrej ob 7. uri per vodi uftreljen. Svetin pa njegov flushabnik tudi vjet je fvojiga gofpodarja pregovarjal fe podali, on ker ni franzofki rojak, ampak llirjan, tudi salo ker ni nizh oroshja imel, ni k’ fmerti obfojen, ampak per generalovi fmerti mora sraven bili, potem bo fpufhen, in Franzosam nasaj poflan, jim povedati, kaj fe je s’ generalam sgodilo. Ko je ta obfodba osnanjena bila, je bil general M. fhe hujfhi svesan s’ vervmi, ker fhpanjoli ravno shelesja sa vklepali nifo imeli, in fhe ve¬ liko bolj fkerbno varvan. Svetin je bil prezej rasvesan, in tudi mu je bilo dovoljeno fvojiga gofpodarja iti trofhtal v’ fmertnih britkoftih. Ki bilo to po pravizi, vjetiga generala k’ fmerti obfoditi, pa grosno fovrashtvo je bilo med Fran- aosi in med Sbpanjoli, sato zhe fo le kakiga ime¬ ni tniga Franzosa vjeli, fo ga k’ fmerti obfodili; tako fo tudi s’ tem generalam ftorili; vender fo mu poflali fpovednika, kteri je zeli popoldan per njem bil, in ga k’ fmerti perpravljal. .Sve!in je med tim, ker je fmel okoli hoditi tega pol dne, ob vodi hodil in pogledoval, kje bi bila nar manj globoka, in p&sil dobro, kje in kako delezh napasen Sbpanjoli ke ftrashe ftoje. Svezher, ko fpovednik od generala odide in mu obljubi sjuitrej sgodej fpet priti, in ga fpremiti na morifhe, pride Svetin k’ generalu, kteri je vef sbaloften in plafban v’ fmertnih britkoftih sa miso fedel v’ revni lefeni hilhzi tako terd- no svesan, de je she v el vifhnjav perliajal, fol- datov flielt je halo sraven njega na ftrashi. 120 General fnarne pertlan in ga Ja §velinu s : temi befedami: Hrani ta perllan dobro, in bo na franzofbo pridefb, pobashi ga moji sheni, povej, babo fe je s’ mano godilo, in trofhtaj jo, ona bo sate fberbela, in tvojo sveflobo ti povrazhe- vala. §velin vsame perflan in vfe obljubi sve¬ tlo opraviti, sraven pa rezhe: Gofpod general! slo fe mi fmilite, ber jutri bofte mogli umreti, zhe drugazhi ne more bili, podajte fe v’ boshjo voljo, poterpile voljno fvojo nefrezho, obernite fmertne britbolli Bogu b’ zhatli sa poboro va- fhili preflopov; Bog je dober in ufmiljen, vfe vam bo rad odpullil, zhe bofle voljno preftali tubaj, vam ne bo treba terpeli tambej. Zhe vam je pa dobrotlivi Bog fhe shivljenje odlo- zhil, vaf tudi fhe lahho refhi is rob fovrashni- bov, in b’ temu pomagati bom tudi jeli po- fbufil. Saupajle v’ Boga terdno; morebiti fe vaf ufmili in vaf per shivljenji ohrani. Vsamite fbiivej ta zebin, bteriga hm jeli v’ frajzi saflii- tiga imel, de ga Shpanjoli nifo nafhli tabrat, bo fo nama vfe pobrali. Ko fe vezher flori, dajte ga foldatam, bteri bodo tabrat na tlrashi vaf varvali} režite jim, naj fi piti sanj bupijo in naj na vafho frezhno fmert pijo, jirofite jih tudi vam malo dati. Zhe fe napijejo, morebiti sadremljejo, opolnozhi bom prifhel, in na obno tiho poprafbal, fbufite mi ga odpreti, potem — sdaj je mogel Svetin generala sapulliti in iti v fvojo jezho nasaj. Ko fe je trna ftorila, pridejo drugi fhpan- jolfbi foldalje generala varvat; med njimi I c bil b’ frezlii eden, de je franzofbo govoriti snal. 121 General mu prijasno rezhe: .Ljubi moji vojfha- ki! vi velte, de julri me bofte uilrelili; umreti moram, kaj mi pomaga dnar! tukaj imam fhe zekin, vsamite ga, kupite li dobriga vina sanj, ker fle trudni in sdelani, pite na mojo frezhno fmert, in profim vaf tudi meni malo dati, de loshej terpim. Soldatje veleli kupijo dobriga vina, pijo de fo vef zekin sapili, tudi generalu dado piti. Tovarfhe, ki fo sunej kajshize na ftrashi bili, fo foldatje noter poklizali in fe napajali. S’ zhafama vli po kotih pofedejo in sadremljejo, ker fo fe pogreli, mersezhe je bilo she takrat, bilo je to v’ adventu. Ni bilo fhe polnozhi, pride {Svetin tiho pod okno in malo {leno pofhkrablja, okno pa je sbe bil general odperel. Svetin rezhe tiho na ufhefa generalu; Sdihnite in pihnite luzli, ktera je she malo berlela, general pihne in lampizo ugafne, in tega nobeden foldatov ni fpasil, sato ko fo bili vinjeni. Podajte mi roko, de vam vervize po- reshem, s’ kterimi fte svesani, pravi Svetin, potem vsamite noshizhek meni is roke, pore- diite hitro vervi na nogah in kjer lle svesani, hitite, noshizhek je nabrufhen, de fe med tem kteri foldatov ne sbudi. General ima komej >'oke profte, vsame Svetinov noshizhek, in ko hi mignil, je vfe vervi in vervze poresal. Ko je bil profl, general hitro v’ okno slese, in Svetin mu sunej pomaga, de fe je frezhno smafhil fkos okno, ktero je prezej tefno bilo, general pa prezej trebufhen. Preden sbeshita, fta fhe °kno saperla, in nobeden foldatov ni nizh fli- ^hal, vfi fo fpali. General je sdaj le tezhi 122 hotel in vlekel Svetina sa fabo, Svetin mn pa rezhe: Ne tako, nevarno je, le pozhali hodiva, Bog naji bo varoval, angelz varh naji ho fpre- mil; zhe bi tekla, kmalo naji sna kdo ugledati. Shpanjoli tukej okoli ponozhi vedno fhvigajo, prezej bi vedli, de fva uhajovza, zhe pa po- zhafi pojdeva, bo vlak miflil, de fva domazha; in ref je bilo tako. Vezh ko tri trume fta fre- zhala Shpanjolov, kteri fo fimtertje bodili, in pasili, kaj na drugi Hrani Franzosi pozhno,' ker fta pa pozhali fhla in vlak en kol na rami. nefla, jima nobeden ni nizh ftoril; vil fo mi- flili, de fta domazha foldata. Svetin je poprejfhen popoldan dobro ogle¬ dal, kje je voda nar bolj plitva, in kje ne Hoje ftrashe; na tiffco mefto pelja generala, kamor fta dve uri hodila. Svetin rezhe generalu: Tu¬ kaj ni nobenigu fhpanjolfkiga foldata bliso, voda tudi ni ravno globoka, sdaj morava pre¬ plavati, odfhla fva frezhno eni fmertni nevar¬ no Hi, Bog daj, de bi le fhe frezhno zbes vodo prifhla. Zhe tudi voda ni slo globoka, vender je bilo treba plavati prezej na fhiroko. Svetin je snal dobro plavati, famiga ni nizh fkerbelo preplavati, general je tudi nekdaj snal, pa sdej, perletin in prezej rejen je bil, ii v’ vodi n* mogel veliko pomagati, torej fta oba bila v veliki fkerbi. Ni bilo zhafa veliko pomifhlje- vati, ampak oba fta fe Bogu isrozhila in a»' gelzu varhu fe perporozhila, fe sa roke p rl ' meta in bredeta. Lahko fta bredla nekaj zh&' fa, dokler je bila voda plitva; ko fta na gl a ' bokejfhi vodo prifhla, fta mogla plavati. ( ,e ' neral je plaval nekaj zhafa, sakaj v’ hudi k 11 tl7> zhlovek grosno veliko kori, vender dolgo ni mogel, jel je pefhati in omagvati. Svetin mu poda roko, in pravi: Jek snam nekaj zhafa s’ eno roko plavati, dershite fe me, in pomagajte fi kolikor morete, de frezhno zhes prideva. Ta¬ ko plavata vkupej nekaj zhafa. Svetin je sa- zhel pefhati, general je vef omagal, nizh vezh ni mogel naprej, she fe je sazhel topiti in vo¬ da mu je she v’ gerlo fhla. Svetin vef fpehan in trudili, je vender generala smeram fhe sa roke vlekel, de ga ni pukil vtoniti. General pa je popolnama opefhal, vender k je vfo mozh vsel, de je fhe Svetinu te hefede rekel: §vetin! le pubi me, de vtonem, vfaj ti refhi hoje shivljenje, de oba konz ne vsameva. Rad umerjem rad vtonem, de me le Shpanjoli ne bodo kreljali. Bog ti ho povernil, kar li meni koril, plavaj frezhno Svetin, in povej povej --tukaj je generalu befedi smankalo, vto- pil fe je, roke je fhe is vode molil s’ njimi grabil in pomozhi ifkal, pa ni ga bilo, de hi mu jo dal. Svetin plava naprej in fe vezhkrat nasaj osre na tiki kraj, kjer fe je general vto- pil. Ni bil Svetin tri korake od njega, fe ge¬ neral is vode pokashe in klizhe: Svetin, ljubi moj Svetin, plavaj nasaj k’ meni, de pozhijeva. h°g je moje molitev pod vodo uflifhal, glej ko- jmo na fkali, voda mi je do vrata. Svetin fe °berne plava do generala, in fe sraven vkopi na fkalo, ktera je bila v’ fredi vode. Na tej fkali ha kala in pozhivala vezh ko pol ure. Med lem je general Svetinu tako govoril: Takrat, bo li me fpukil in fim fe sazhel topiti. hm k' 124 Bogu is dna fvojiga ferza sdihnil, in rekel: O dobrotljivi Bog! ufmili fe me, uti a fim vkup tifhal, de me ni voda šalila, s’ rokami fim pod vodo na vfe kraje fegal in pomozhi ifkal, ka¬ kor vfakteri v’ fmertnih firitkoftih, kar fim s’ roko v’ fteno sadel, krilita fhe nifim sgubil ta¬ krat, hitro fe sazhnem poprijemati, vifbej, vifhej, tako dolgo de fim fe na fkalo vftopil in fpei dihali sazhel, ko fim glavo sunej vodfc imel. Svetin pravi: Glejte! kolike dobrote vam fka- suje ufmiljeni Bog. Ko tla na fkali sadolli po- zhivala, sazhneta naprej plavati. General plava nekaj zhafa, pa je slo opefhal. Svetin mu fpet poda roko in le s’ eno plava, tako je Svetin prezej delezh s’ teshkim trudam vlekel generala sa fabo po vodi. Ko fe je general fpet s a zli d topiti, kar na enkrat savpije poln vefelja: Zb«® Bogu do dna fim s’ nogami, bredem lahko, tudi Svetin fe vftopi in vkupej bredeta pozhafu do kraja. Ko do kraja perbredela, je she per kraji vode bil franzofki foldat na tl rasla in sav¬ pije: Kdo je? General rezhe: Tiho bodi, de ne flifhijo Shpanjoli, jeft fim vafh general, pojdi hitro klizat tovarfhev, de mi pridejo po - magat is vode. Soldat je generala bersli p° befedi posnal, tezhe klizat tovarfhev , kteri fo prifhli s’ dolgimi preklami, de fo generala m Svetina is vode islekli; velik in ftermen breg je bil tam. Nikdar ni general tako ferzhno s’ taki»' gorezhim ajfram molil, . kakor takrat, ko J® frezbno is vode prifhel, in fmerti odfhel. ^ prizho vfih foldatov je pokleknil. Svetin f 125 mogel sraven njega poklekniti, in je tako mo¬ lil: O dobrotlivi ufmiljeni Bog! kdaj bom po- vernil dobrote, ktere fi mi boril. Sposnam, de tolikiga ufmiljenja niti m vreden, od vlili sapu- fhen lim fmertne britkobi she okuiil, in ti o Bog li me refhil is rok mojib fovrashnikov, tebe o Bog! bom vfelej zhabil, dokler bom shiv. General je bil potem s’ Svetinam vred peljan v’ blishno mebo, kjer je prezej pifal do zefarja Napoleona, in mu povedal, kako je frezhno refhen nasaj k’ fvojim prifhel v’ veli¬ kih nevarnobih, in profil Svetina obdarovati sa toliko fkerb in ferzhnob. Kmalo je prifhlo pifanje od zefarja s’ po¬ veljem , de general naj gre na fvoj dom fe pozhit in osdravit od takiga brahu in terpljenja. Sa Svetina je poflal zelar slat krishiz, kteriga naj s’ vifhnjevim in rudezhim trakam pervesaniga na levi brani perf perpetiga nofi, in sa pla- zliilo sraven tega 5o frankov vfak mefiz dobiva. General je med tem tako slo sbolel od brahu m od terpesha, de fo ga mogli hitro domu odpeljati, fvojiga svebiga Svetina je pubil per bojih konjih in per drugim blagu, in mu je rekel: Kmalo bofh sa manoj prifhel, fkerbi sa moje blago, de fe ga nizh ne pogubi; kader pridefh, ti bom dobrote ktere fi mi boril obil¬ no povernil; dal ti bom, kar koli fi bofh smi- Gil, boril ti hom karkoli bofh poshelel, nikoli ne bom posabil, de fi me ti otel pred fmertjo, h fi bil moj varh. 126 III. Franze ^Svetin na morji vjet in v' Afriko odpeljan . j^ifesapopadlivo je bilo vefelje, kteriga je s d a j Svetin obzhutil. Nar bolj ga je vefelilo in mu v’ ferzu pofeben trofht dajalo, de je zhlovek in pa The fvojiga oblaftnika otel, in ga pred fmertjo obvarval. Vefelilo ga je, de ga je ze- far tako povikfhal in ga sa konjika zhallniga reda poftavil. She bolj pa ga je vefelilo, de je imel upanje kmalo priti v’ fvojo domazho deshelo, in de'je bil sdaj s’ vlim prefkerbljen, de mu ne bo treba pomanjkanja terpeti, in fe po fvetu okoli klatiti. Oh, kako fim frezben je rekel fam per febi, de mi je Bog toliko do- briga ftoril, in me v’ tolikih hudih nevarnoftih obvarval! Sdaj fe trofhtam fhe kdej viditi lju¬ bo domazho deshelo. Shel bom ifkat fvoje shene in dveh fantizhev, zhe fhe kteriga per shivljenji najdem. Veliko jim bom vedel po' vedati, in marfkak lep nauk jim dati. O Bog mi daj fhe tega doshiveti. Zhafna, pofvelna frezha je pazh golufna; velikokrat zhlovek mifli, de jo she v’rokah ima- pa mu uide, in nameft nje oftane britkoll u> shaloft. Tako je bilo tudi s’ Svetinam sdaj ? miflil je kmalo priti domu in v’ miru vshivati, kar je saflushil, pa revesh ne ve kaj ga zhaka. Po fuhim ni bilo varno generaloviga blag a pofhiljati sa njim, ker fo Shpanjoli per zeftah fkriti vedno preshali Franzosam pobrati in fhko- 127 de flori ti, l sarija napozhi, she pride perganjazh, kteri jij' s’ vpitjem, s’ kletvo in s’ tepenjem k’ teshki- mu delu perganja, ktero morajo do terdne no- zlii opravljati, bres de bi fe kaj oddihnik Tako shaloden je dan flushnih, de fe mu mo¬ rajo fmiliti, kdorkoli jih vidi. Savoljo nar m*' njfhi rezhi, zhe je prav ne opravijo, fo gro- sno tepeni. Po pet do palz dobijo nekteri p° 129 podplatih, de imajo vfe rasbeljene noge, in ven- der jih gonijo neufmiljeni perganjazhi, de mo¬ rajo kamnje ali vodo ali druge rezili teshko no- liti. Neufmiljeno delajo s’ revnimi flushnimi, tako de vlak umreti sheli, in komej fmerti zha- ka. Jeki dobe sjutraj malo, in fpet svezher malo zherniga kruha, pukiga in grenkiga. Bres vliga troflita, bres pomozhi fo v’ oblaki neu- fmiljenih turkov, kteri jih gerdo sanizhujejo in pretepajo. Tudi duhovniga trofhta nimajo ti reveshi, ker nimajo ne mafhnika ne boshje flushbe. Pred nekaj zhali jih fhe sakopavali nifo mertvih flushnih krikjanov, ampak mertve fo vergli pfam, de fo jih rastergali. Refhiti fe is take hude flushnohi je teshko, ker veliko dnarjev hozhejo sa vfaziga flushniga, zhe ga kdo odkupiti hozlie. Vfe to je mogel Svetin malo manj ko dve leti terpeti. Vezh njegovih tovarfhev je she od isbaloki in od terpljenja pomerlo. Svetin je ved¬ no Boga profil, de bi mu dal sdravje in mozh vfe voljno preterpeti. Svetin je bil tudi v’ flush- nofti pridin in svek, ,sato je tudi toliko bolji Imel, de ga je gofpodar bolj obrajtal, mu bolj saupal, de mu ni bilo treba vedno vklenjeni- mu hiti. Hifha Svetinoviga gofpodarja ni bila delezh od morja, kamor fe je Svetin vezhkrat osiral, ko bi mogel kdej sagledati barko, de bi ga odpeljala in ga refhila is tolikih nadlog. Eniga dne fe je permerilo, de je bil prav fanti na njivi okal, nar dalej od hifhe odldzheni. E*an fe je nagnil, trna fe kori, Svetin gleda proti morju, mika ga potegniti jo, in ujiti. 9 150 Dolgo zhafa premifliluje, Daj I>1 ftoril: Sdej lahko ujidem , pravi fam per fehi, nozh je, pogrefhili me ne bodo tako bersh; pa kam zhem iti, ne posnam kraja ne ljudi; kamor pridem, me bodo popadli, in morebiti fbe huji s’ mano delali. Vender naj fe mi godi kakor hozhe, hujfhi mi ne more biti, kakor mi je; to sgovori in sbejshi v’ tmoti, in hiti proti morju. Pet ur je bodil po gojsdu in po gresih de je do jutra prifhel k’ morju, pa ni fe upal po- kasati shivimu zhloveku savoljo ftraliu , de ki ga ne prijeli in k’ poprejfhnimu gofpodarju na- saj ne gnali. Ker viak gofpodar v’ tikih kra¬ jih ima pravizo flushniga umoriti, zhe ga vja- me uhajavza. Slushni pa fe vfi po obleki pos- najo. Vef plafhan pertezhe Svetin proti morju fhe pred dnem. Kar je barko sagledal, tje hiti in profi, de bi ga v’ barko vseli. Sa boshjo voljo vaf profim pravi, pomagajte mi, ufmilite fe me, uhajavz fim, hudo fe mi je godilo; povem po pravizi. Gofpodar barke fe hitro o- glafi : Ne boj fe le k’ nam pojdi, nizh ti ne bo hudiga, in ga potegnejo v’ barko. Velel je bil Svetin, in miflil, frezhen fim, de fini sadel prezej tako k’ dobrim ljudem. Pa kako kratko je bilo njegovo vefelje! Ko v’ barko pri¬ de, fe uftrafhi, ker vidi, de je prifhel ravno takimu moshu v’ roke, kteri je prifhel ljudi fkuplovat in jih potem v’ drugim daljnim kra¬ ji s’ dobizhkam prodajat. Pahnjen je bil Sve¬ tin med flushne she kupljene na dno barke; ker je pa fam prifhel in ni bil plazhan, sato 151 ni bil kakor drugi vklenjen. Drugi dan she fo odrinili s’ barko, ktera je fhe zhes dve fto flushnih v’ Ameriko na prodaj peljala. Dva niefza fo bili na vodi, vezhkrat v’ fmertni ne- varnolli. Svetin je vedno molil in druge Tvoje revne tovarfhe trofhtal, ki jim je rekel : Bosh- ja volja je to ; terpiino voljno ; Bog nam bo po fmerti dal boljfhi frezhnejfhi shivljenje. IV. Franze 4 Svetin v' Ameriko odpeljan in prodan. Karka, v’ kteri je Svetin bil flushni jetnik, je frezhno perplavala v’ Ameriko , in odane per velikim medu, ki le mu pravi Novijork. Pre- zej drugi dan je gofpodar barke flushne v’ me- do peljati in jih na femenj poftaviti ukasal. Ali f 0 bili prodani, tudi Svetin je sdej dobil noviga gofpodarja. Dober in ufmiljen je bil Svetinov gofpodar, imeniten Amerikan, kteri je bliso meda Novijorka lep velik vert v' lad imel. Svetina je torej vprafhal, po tem ko ga je ku¬ pil, zlie sna kaj vert obdelovati? Gofpod! mu §vetin ponishno odgovori, v’ mladih letih fim s’ vertnim delam snan bil, vezh let fim vert obdelovati pomagal ; torej bom fpet f’ zhafama fe temu delu lahko pervadil. Gofpodar mu re- zhe : Prav ! zhe bofh priden in sved delavz na mojim vertu, ti ne bo krivize. Ne bom te imel kakor flushniga, ampak kakor domazhiga. Zhe fim te ravno kupil , ne bofh zhutil, de fi 9 * 152 (lushen; ehe bofh priden in sveti. Jeti imam ufmiljeno ferze, dobro ti bo per meni, zhe bofh pofhteno in svetlo ravnal. Zhe bofh pa kaj napak delal, ti povem, de bofh zhutil te- sho moje ferditolli. S’ tem je fhel s’ fvojim novim gofpodarjem domu. Svetin fi je vfe per* sadeval prijasnoll fvojiga gofpodarja ohraniti; torej je pridno vert obdelval, in ga tako ofker- bel, de je fvojimu gofpodarju veliko vefelje boril. Gofpodar vidi, de je Svetin sveti in pri¬ den , ga putli famiga po vertu, tudi mu fhe pervoli vfako nedeljo in vfak prašnik k’ f. mafhi iti v’ metlo, zhe bo o pravim zhafu nasaj prifhel. To je bilo Svetinu zhes vfe vefelje, ker she vezh let ni per mafhi bil. Kolikokrat je re¬ kel Svetin: Bog je vender dober, ker mi je ta¬ ko dobriga gofpodarja dal in ufmiljeniga. Per njem bom, dokler bom shiv, ker fvoje doma- zhije vem de nikdar vezh vidil ne bom. Dve leti fo minile, kar je Svetin per tem gofpodar- ji , in je vefel, v’ daljnih krajih dobiti tako do¬ briga zhloveka, de ve kako gre s’ zhlovekam ravnati. Eniga dne pride s’ gofpodarjem po vertu fe fprehajat imeniten perleten gofpod; bil je franzoski general M. pa po gofpofko oblezhen; po franzosko s’ gofpodarjem fe pogovarjeta, kar je Svetin dobro rasumel. Prideta blishej Sveti¬ na , in ogledujeta roshe, ktere fo bilo lepo o- fkerbljene. Svetin uterga lepo roshizo, in jo po¬ da ptujimu gofpodu s’ temi ponishnimi befeda- mi: Gofpod! zhe fe vam ne samerim vsamite to roshizo od mene; s’ vefel jem vam jo podam, 153 a de vaf le The shivih vidim. Gofpod pogleda b Svetina po flushno flabo oblezheniga in od sha- j lofti vliga revniga, in ga vprafha: Kaj me pos- - nafh ? Svetin odgovori, kaj pa de vaf posnam i general M., kaj vi mene vezh ne posnute, ki • fini vaf otel na Shpanfkim, ko lim vaf zhes ; vodo fpravil, de vaf Shpanjoli nifo ultreljili. • Gofpod fe savsame in pravi: Ti fi Franze Sve- i tin! Sa boshjo voljo, kako fi ti fimkej prifhel? Svetin ni imel zhafa perpovcdvati, ker je nje¬ gov gofpodar gofpoda hitro odpeljal. Samo toliko je fhe rekel. O gofpod! zlie je mogo- zke pomagajte mi. Kader General M. s’ Sve¬ tinovim gofpodarjem v’ hifho pride, mu rezhe: Gofpod profim vaf, dovolite mi, de s’ vafhim flushnim vertnarjem fe malo pogovorim. Ime¬ niten Amerikan fe sazhudi in pravi: Tak go¬ fpod kakor fte vi, general in od franzoskiga kralja fim poflan savoljo imenitnih opravil, fe bol; s’ takim hlapzam (flushnim) pogovarjali! General rezhe: Imam mu nekaj pofebniga po¬ vedati. Na to gofpodar hitro Svetina poklizhe mu ukashe iti k’ generalu, in gre Hrani: Ko je Svetin fam sdej pred generalam, ravno tiftim, ki mu je pred nekej zhafam shivljenje obvarval, sazhne jokati, nizh ni mogel s’ generalam dru- siga govoriti, kakor te befede : 0 Gofpod! zhe je mogozhe pomagajte mi. General ga potrofh- hv m mu rezhe: Ne hoj fe, nifim posabil ne, baj fi ti meni ftoril. Sam Bog je mene fim per- peljal tebe refhiti. Le poterpi fhe dva mefza, potem bo moje opravilo per konzu in fpet poj¬ dem na Franzosko nasaj. Odkupil te bom od 154 flushnofti, naj velja kolikor hozhe. Lahko je sdej Svetin terpel Tvojo neTrezho, ker je imel fiaclko upanje Tkorej refhen hiti. Dva mefza mineta, kar pride general k’ Svetinovimu go- fpodarju , Te poTiovit, in proli, de hi mu vert- narja Svetina iTpuftil. Gofpodar rezhe: Tega Tam mozhno potrebujem , ker mi veliko opravi. Zhe bi ga pa vender le radi imeli, vam ga dam, tode drugazhi ne, kakor de mi dafte sanj fto tolarjev. General mu prezej odfhteje fto tolar¬ jev, in poklizhe Svetina, de mu pove, de od¬ kupljen je sdej, in de pojde nasaj v’ Tvojo do- mazho deshelo. Kdo Ti more sadofti miTliti Sve¬ tinovo veTelje, kteriga je sdej v’ Tvojim Terzu obzhutil. Hvali Boga, kteri tako po ozhetovTko sanj Tkerhi, in ga dobrotljivo reThi is neTrezhe. Med tim je general M. Svetinovimu goTpodarju vTe dopovedal, kako ga je v’ grosni Tmertni ne- varnofti otel , in mu shivljenje ohranil. Preden grefta; poklizhe goTpodar Svetina in mu rt.ihe- Glej fto tolarjev Tim sate dobil, pa ker Ti tak poThtsn in dober zhlovek, jih tebi vTe dam, vsemi jih, imej jih sa popdtnizo, in hodi Trezh- no v’ Tvojo domazho deshelo. V. Franze JSvelin najde fvojiga fina. ... . . >3 grosnim veTeljem je Thel Svetin proti morju s’ Tvojim generalam; barka ga zhaka tam, kte- ra ga bo peljala v’ domazho deshelo. Mak’ 135 «thafa fhe fta fe pomudila v’ meftu Novijork, de fe General per fvojih prija tlih sadnizh po- flovi. Perii dan velkigatravna mefza grefta v’ bar¬ ko; veter je Lil pravi, brodniki rjuhe napnejo, kakor ptiza gre barka po morji proti FranzOski desheli. Svetin fhe sadnikrat pogleda Ameriko, in »dihne rekozh : Dve leti in dva mefza fim frezhno preftal flushnoft, Bog mi je dal frezho, poflal mi je angela, kteri me je refhil is rok amerikanfkiga gofpodarja; hvaljen bodi dobrot¬ ljivi nebefhki ozke. Sdej fe peljem fpet proti fvoji domazbi desheli po nevarnim morji, o Bog! varuj me pred nefrezhami. Želih petdefet dni je bil Svetin na morji v’ barki per fvojim generalu. Devetnajfti dan mef¬ za roshenzveta fe perpeljata do franzoske de- shele; is barke grefta v’ mefto Haver, in fe po¬ tem po ftihim peljata, ker fta fe oba po morji vositi navelizhala, de prideta v’ mefto Tulon. Tam je general M. do fmerti oftati fklenil. Sve¬ tinu pa rezhe general : Ti per meni oftanefh in s’ mano bofh per miši jedel, dokler fe ti ho sljubilo per meni shiveti. Ne bofh vezh sdej moj flushabnik, ampak moj prija tel, ti fi mi slavljenje obvarval, vfelej ti bom hvaleshen. Zhe bofh oa hotel v’ fvojo domazho deshelo-iti, ti bom toliko dnarjev dajal, de bofh lahko shivel. Med tem je bilo v’ meftu Tulon imenitno she- mtvanje. Veliki tergovz ftari Teodor je fvojo bzher omoshil, in k’ tej shenitnini fo prifhli tudi generala M. Svetinoviga gofpoda povabit. General pravi: Rad grem k’ vafhimu shenitva- n )u, tode drugazlii ne, kakor zhe fme s’ mano 156 priti tudi moj flushabnik Franze Svetin; pa ne č de bi per miši Itregel, ampak de bi per rhisi s’ 1 manoj vred fedel; sakaj zhe ravno je flushah- s nik, je pa moj nar vezhi dobrotnik. Stari Teo- 3 dor je v’ to rad pervolil, ker Ita bila s’ gene- j ralam velika prijatla. 3 To shenitvanje fo obhajali ravno na veliki 1 Shmarn. Veliko imenitne gofpode fe je vkupej 1 sbralo. Vli fo Teodoru frezho vofhili in tudi neve- i Iti Kriltini; vli fo -bili vefeli in dobre volje, farno 3 Svetin je sraven fvojiga generala fedel vef sa- 3 mifhljen, in ga vfa gollarija ni rasvefelila, ker 1 je bil s’ fvojimi miflami vezh per fvojih ljudeh, ' kakor per fvatih. General je vfe sgodbe fvojiga ! shivljenja fvatam perpovedval, kako fe mu je na Shpanfkim hudo godilo, in kako mu je sve- 1 Jti Svetin shivljenje o.tel, Sato fo ga vli fvatje 1 fpofhtovali, in tudi na njegovo sdravje pili. Pos- neje vltane eden smed fvatov, prime kupizo v ' roke in pravi: Naj shivi tudi Ilirija, kjer je nafh ■ shenin doma. Na te befede Franze Svetin od 1 vefelja vef rudezh poftane in mifli: Lejte she¬ nin je tudi Ilirjan kakor jeft; kdo mora neki to biti. Svetin vprafha tiho fvojiga generala, kako fe shenin pifhe. General pravi: Pifhe fe Svetin kakor ti. Piad bi bil Svetin slienina vprr fhal, od kod je doma, pa fe ni upal savoljo gofpodov, ki fo okoli njega bili. Posneji, ko fo fvatje sbe vinjeni bili, in fe jeli lim ter tje pre¬ hajati, dobi Svetin perloshnoll s’ sheninam fa¬ rnim govoriti, in ga tako vprafha: Morebiti fva midva bliso vkup doma, ki imava oba eno im e- povejte mi vender od kod fte vi prav doma- | 137 Shenin odgovori: Bliso metla L.... fim doma, kjer je bila fuknarija flovezha. Svetin vprafha shenina, imate fhe ttarifhe? Shenin na to sdih- ne, in folse fe mu po lizih vdero, pa hitro h jih obrifhe in pravi: Ozheta nifim nikoli pos- nal, na vojfko fo mogli, ko fim bil dve leti tiar; mater fim mogel saputliti v’devetim letu in ni¬ koli vezh nifim nizh od njih flifhal ; Bog ve ali fo fhe shivi, ali ne. Ozhetu je bilo ime Franze, materi Nesha, tudi brata fim imel Paula po imenu, pa tudi od njega nifim nikoli vezh nizh flifhal, toliko vem, de je sa paftirja flushil. Po tih befedah je Franze Svetin fposnal, de ravno shenin je njegov fin, pa ni vedil, kako bi fe bil fposnati dal. Sato profi shinina, de hi fe fmel s’ njim v’ kaki fkrivni kamerzi pogovorili. Shenin je bil vefel in fe rojak s’ rojakam rad pogovarjal. Pelje ga v’ lepo kamerzo, fe ufe- deta na mehke tlole, in shenin pravi: Noozhe! kaj bi vi radi s’ manoj fkrivaj govorili. Fran¬ ze Svetin sazhne od preveliziga vefelja na glaf jokati in pravi: O Bog! kako fi ti vender do¬ ber! Veliko britkofti in terpljenja fim mogel preflati, vfe fim preterpel zhatt Bogu , in sdej me dofeshe tako vefelje. Ti fi moj fin Janes, in jeli fim tvoj ozhe Franze Svetin. Kdo hi bil miflil de te bom tukaj in pa v’ takim bogaltvu nafhel! Shenin oflermi, gleda, fe zhudi, ne ver¬ jame. Svetin pa saviha rokava in pokashe v kosho saresane snamnja s’ rudezho farbo. Na defni roki je imel saresano „Franze Svetinna levi roki pa ,,Nesha Terpinz-h Shenin fe fpora¬ ni , de ima na rokah ravno take snamnja sare- 10 138 sane, ktere mu je mati fhe majhnimu naredila. Takrat je fposnal, de je to ref njegov ozhe, saviha rokave in ozhetu pokashe, de je ref ta njegov fin. Objela fta fe ozhe in fin, in oba na glaf jokala od vefelja, tako de fo fvatje flifhali in prifhli gledat in vprafhat, kaj to pomeni. Ker fo svedili, de je generalov svefti flushabnik sheninov ozhe, fo bili grosno vefeli; vli fo sdej sheninovga ozheta slo fpofhtovali in ga zhaftili, v’ kot ga pofade sa miso in ga gofte po gofpo- fko. Med fvati je bil tudi shininov prijatel Ba- sil po imenu, kteri je per velikih vojfkah in delezh po fveti bil. Ko fo vli eden drugimu sgodbe fvojiga shivljenja dopovedali sazhne tudi on fvoje pergodbe raslagati, kako fe mu je po daljnih deshelah godilo in pravi: Dve nar bolj vefele sgodbe fim doshivel fvoje shive dni: Sdej in pred nekej leti na Shtajerfkim v’ neki graj- fhinzi, kjer fta dva fina na enkrat nafhla vfak fvojo mater, de li fe nifla trofhtala. Nafhel je fvojo mater mladi baron Karl Gap ; gofpa tifte grajfhinze je bila njegova mati. Neki fhkof, Paul Svetin mu je bilo ime, je ravno per tifti gofpej nafhel fvojo mater, ktera je bila dekla. O koliko vefelje fmo obhajali takrat in fe go- ftili. Shkof je fhel potem v’ fvojo fhkofijo, in fvojo mater s’fabo vsel; meni pa dnarjev dal, de fim sloshno domu prifhel. Morebiti je bil tu¬ di tifti fhkof vafhiga rodu, ker je bil ravno te¬ ga imena. Pifhejo fhkofu is Tulona in ga vpra- fhajo od kod je doma. Kmalo pride odgovor, in tako fo sa gotovo svedili, de Shkof je Jane- sov brat. Pogofto fo fi potem pifarili in eden 159 drugimu perpovedvali fvoje zhudne shaloAne in vefele sgodbe. Mati fhkofova je kmalo potem umerla, vender je fhe doshivela svediti od fvo- jiga mosha, in od fvojiga lina Janesa sdej veli- kiga in bogatiga tergovza v’ velikim meAu Tu- lonu na Franzoskim. Franze Svetin she Aar, je vender fhe nekaj let frezhno in velelo shivel per fvojim linu Janesu, in vidil lepo raAi in rediti fvoje vnuke. S’ Aarim Teodoram Jane- sovim taftam Aa bila vedno prijatla , in Aa vezh- l:rat od nekdajnih rezhi le pogovarjala. Gene¬ ral M. tudi Aar jih je vezhkrat obifkal, in s’ njimi vefelje delil. Tako fo Svetinovi ljudje, to je žela njegova hifha, lepo v’ edinoAi v’ bosh- jim Arahu shiveli, in veliko frezho imeli. Bliso fedemdefet let je Franze Svetin doshivel, potem je fladko v’ Gofpodu safpal. Vli fo sa njim jokali, ker fo ga radi imeli in ga zhaAili s’ ta¬ ko zhaAjo kakorfhna fe Aarifhem fpodobi. Ta¬ ko da Bog vzhaii she na tem fvetu frezho v’ nefrezhi, zhe zhlovek tudi v’ nefrezlii vedno Bogu sveft oAane. r&J J &