AR 2010/1
73
T adeja	Zupančič
VSEž IVLJENJSKO IZOBRAž EVANJE O GRAJENEM OKOLJU ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ SLOVENIJE
K l j u b 	 t e m u , 	 d a 	 j e 	 d e l i t e v 	 n u j n a 	 i n 	 l o g i č n a , 	 s e 	 p o v e z a v e 	 m e d	
njimi	 sčasoma	 izgubljajo	 (primeri:	 razcep	 predmeta	 spoznavanje 	
okolje iz prvega triletja OŠ v predmeta naravoslovje in tehnika 
t e r 	 d r u ž b a , 	 v 	 z a d n j e m 	 t r i l e t j u 	 p a 	 v 	 p r e d m e t e 	 g e o g r a fi j a ,	
z g o d o v i n a , 	 d r ž a v l j a n s k a 	 i n 	 d o m o v i n s k a 	 v z g o j a 	 t e r 	 e t i k a , 	 fi z i k a ,	
k e m i j a … ) . 	 P r i s o t n o s t 	 i n 	 z a s t o p a n o s t , 	 p r e d v s e m 	 p a 	 u č i n e k	
integralnih tematik kot je kulturna trajnost razvoja s tem slabi. 
P o s l e d i c a 	 t e g a 	 j e , 	 d a 	 s e 	 k l j u b 	 r a z v o j u 	 o p a ž a n j a 	 v 	 n i ž j i h 	 s t o p n j a h ,	
iskanja vzrokov v srednjih in kasneje iskanja rešitev v višjih, ne 
izkoristi	 priložnosti	 večje	 zrelosti	 mišljenja	 in	 stališč	 učencev/
dijakov za obravnavo kompleksnih tem kot so kulturna trajnost 
razvoja.
Probleme povezovanja najdemo tudi v samih zapisih pri 
posameznih predmetih: 
državljanska	vzgoja	in	etika	navaja	npr .	preobremenjevanje	 •	
ekosistema, ne pa tudi predmeta tehnika in tehnologija, 
za iskanje in zmanjševanje virov preobremenjevanja; med 
medpredmetnimi povezavami ni naveden niti en predmet iz 
likovnega	področja	
umetnostna zgodovina pri medpredmetnih povezavah navaja •	
strokovne/znanstvene discipline, ne pa osnovnošolskih 
predmetov;	pri	filozofiji	za	otroke	pa	je	povezava	navedena	z	
napačnim	naslovom	predmeta
nekateri predmeti navajajo konkretne medpredmetne pov- •	
ezave v tabeli skupaj s cilji predmeta, drugi pa v posebnem 
poglavju	v	zaključku	učnega	načrta	–	primerljivost	učnih	
načrtov	je	tudi	zaradi	tega	deloma	otežena
Vertikalno so marsikateri obvezni predmeti osnovne šole, ki 
še zelo skromno obravnavajo vprašanja kulturne dimenzije 
trajnosti razvoja, nadgrajeni z zelo obetavnimi izbirnimi 
v s e b i n a m i . 	 N j i h o v a 	 i z b i r n a 	 n a r a v a 	 p a 	 m o č n o 	 s l a b i 	 p o t e n c i a l n e	
učinke	odličneje	zastavljenih	vsebin.
Skromna je, z obravnavanih vidikov, tudi vertikalna povezanost 
o s n o v n e g a 	 i z o b r a ž e v a n j a 	 p o 	 s t o p n j a h 	 t e r 	 o s n o v n o š o l s k e g a	
i n 	 g i m n a z i j s k e g a 	 i z o b r a ž e v a n j a . 	 S p e c i a l i z a c i j a 	 r a z l i č n i h	
s t o p e n j 	 i z o b r a ž e v a n j a 	 p o m e n i 	 n a m r e č 	 g r o ž n j o 	 k o m p l e k s n i m	
horizontalno bolj bogato povezanim predmetom, ki bi ustrezali 
naravi	 obravnave	 kompleksnih,	 integralnih	 vprašanj,	 ki	 pritičejo 	
obravnavanim vsebinam.
Obličnost,	 zasnova,	 struktura	 in	 razdelanost	 učnih	 načrtov 	
m e d 	 o s n o v n o š o l s k i m 	 i n 	 g i m n a z i j s k i m 	 i z o b r a ž e v a n j e m 	 s e	
precej razlikujeta. Obširnejše razlage ponekod zamenjajo bolj 
skope alineje, ki se dotikajo posameznih poglavij in tematik, 
nakazovanje povezav z drugimi predmeti ali poglavji pa se v 
v e č j i 	 m e r i 	 o p u s t i . 	 Č e 	 s o 	 t o r e j 	 v 	 o s n o v n o š o l s k i h 	 u č n i h 	 n a č r t i h	
povezave vsaj zapisane pri posameznih tematskih sklopih 
(operativne), jih v gimnazijskih najdemo le še med splošnimi cilji 
predmeta	 (načelne).	 Zato	 lahko	 predvsem	 na	 prelomu	 stopenj 	
i z o b r a ž e v a n j 	 g o v o r i m o 	 t u d i 	 o 	 n a j v e č j i 	 i z g u b i 	 h o r i z o n t a l n e	
povezanosti	 z	 vidika	 kulturne	 trajnosti	 razvoja,	 zaradi	 vse	 večje 	
diferenciranosti in specializiranosti obravnavanih tem pa tudi 
vertikalne povezanosti.
R e š i t v e 	 z a 	 v e č j o 	 h o r i z o n t a l n o 	 p o v e z a n o s t 	 s e 	 k a ž e j o 	 v	
(neformalnem) medsebojnem dogovarjanju pedagogov znotraj 
ene stopnje – ‘medpredmetni dialog’ za usklajeno podajanje 
integralnih vsebin, katerih del so tudi teme kulturne trajnosti 
r a z v o j a . 	 I z 	 u č n i h 	 n a č r t o v 	 l a h k o 	 r a z b e r e m o , 	 d a 	 s o 	 i z b i r n i	
predmeti namenjeni predvsem poglobitvi predmetnih znanj, 
spregledan pa je njihov medpredmetni horizontalno povezovalni 
potencial.
Pri vertikalnih povezavah znotraj osnovnih in znotraj srednjih 
šol gre za podobne rešitve. Institucionalni okviri med 
o s n o v n o š o l s k i m 	 i n 	 s r e d n j e š o l s k i m 	 i z o b r a ž e v a n j e m 	 s o 	 t e ž j e	
premostljivi – prvi korak bi lahko predstavljal poenotenje 
o b l i č n o s t i 	 i n 	 s t r u k t u r i r a n o s t i 	 u č n i h 	 n a č r t o v 	 z 	 n a k a z a n i m i	
p o v e z a v a m i , 	 n a s l e d n j i 	 p a 	 v e č j a 	 v s e b i n s k a 	 p o v e z a n o s t 	 p r e d m e t o v	
v smeri spodbujanja integralnega pristopa pri spoznavanju, 
učenju	in	nenazadnje	uporabi	znanja.
Matija Svetina
ANKETA O 'TRAJNOSTNIH' ARHITEKTURNIH 
TEMAH ZA UČENCE IN DIJAKE 
V študiji je sodelovalo 2333 otrok in mladostnikov od prvega 
r a z r e d a 	 o s n o v n e 	 d o 	 č e t r t e g a 	 l e t n i k a 	 s r e d n j e 	 š o l e 	 i z 	 t r e h 	 o s n o v n i h	
i n 	 t r e h 	 s r e d n j i h 	 š o l . 	 G r e 	 z a 	 o s n o v n e 	 š o l e 	 v 	 L j u b l j a n i 	 ( V i č ) ,	
Kamniku (OŠ Toma Brejca) in v Stranjah, ter za gimnazije v 
Ljubljani	 (V ič),	 Kamniku	 in	 v	 Grosupljem.	 Šole	 so	 bile	 izbrane 	
k o t 	 r e p r e z e n t a t i v n e 	 p r e d s t a v n i c e 	 r a z l i č n i h 	 s t o p e n j 	 u r b a n o s t i ,	
t a k o 	 g l e d e 	 a r h i t e k t u r n i h 	 z n a č i l n o s t i , 	 k o t 	 g l e d e 	 g r a v i t a c i j s k i h	
o b m o č i j 	 p o s a m e z n i h 	 š o l . 	 	 V z o r e c 	 j e 	 s e s t a v l j a l o 	 5 3 % 	 d e k l e t 	 i n	
47% fantov, njihova starost pa se je gibala med 6 in 19 let. 68% 
o t r o k 	 i n 	 m l a d o s t n i k o v 	 j e 	 v 	 č a s u 	 r a z i s k a v e 	 ž i v e l o 	 v 	 e n o d r u ž i n s k i	
h i š i , 	 1 1 % 	 p a 	 v 	 v e č j i h 	 v e č s t a n o v a n j s k i h 	 o b j e k t i h 	 k o t 	 s t a 	 b l o k	
ali stolpnica. Sodelovanje v raziskavi je bilo prostovoljno, 
u p o š t e v a j o č 	 e t i č n e 	 i n 	 z a k o n s k e 	 s m e r n i c e 	 r a z i s k o v a n j a 	 v	
osnovnih in srednjih šolah v Republiki Sloveniji. 
S t o p n j o 	 o s v e š č e n o s t i 	 o t r o k 	 o z . 	 m l a d o s t n i k o v 	 o 	 t r a j n o s t n i h	
arhitekturnih temah smo ocenjevali na podlagi analize anketnega 
vprašalnika. Anketna pola je vsebovala 18 vprašanj izbirnega 
tipa in 7 vprašanj o demografskih podatkih kot so npr. spol, 
starost, kraj bivanja. Vsa vprašanja izbirnega tipa so bila slikovne 
narave, v barvnem tisku na polah v velikosti A4. Nanašala so 
se na otrokovo in mladostnikovo razumevanje trajnostnega 
razvoja v kontekstu grajenega okolja; nekaj primerov nalog 
j e 	 p o d a n i h 	 t u d i 	 v 	 p r i č u j o č e m 	 p r i s p e v k u . 	 V s e b i n s k o 	 v e l j a v n o s t	
vprašanj smo zagotavljali z metodo ekspertnih ocen treh 
ocenjevalcev arhitekturne stroke. Testiranje je potekalo od 
m a r c a 	 d o 	 j u n i j a 	 2 0 0 9 . 	 P r e i z k u š a n j e 	 j e 	 b i l o 	 s k u p i n s k o , 	 č a s	
r e š e v a n j a 	 n i 	 b i l 	 o m e j e n , 	 v 	 p o v p r e č j u 	 p a 	 j e 	 t r a j a l 	 o d 	 3 0 	 d o 	 4 0	
m i n u t . 	 V 	 č a s u 	 r e š e v a n j a 	 v p r a š a l n i k a 	 j e 	 b i l 	 v 	 r a z r e d u 	 p r i s o t e n	
učitelj,	 ki	 je	 otrokom	 pojasnil	 eventuelne	 nejasnosti.	 Navodilo 	
je bilo podano na vprašalniku. Zbrane podatke smo vnesli v 
Excel in jih obdelali s programskim paketom SPSS 16. Pri 
analizah	 smo	 uporabili	 statistične	 teste	 za	 analizo	 frekvenčnih 	
distribucij. Kot mero povezanosti med spremenljivkami smo 
upoštevali vrednosti p < 0,05. 
Tomaž Novljan
OSVEŠČENOST OTROK IN MLADOSTNIKOV O 
'TRAJNOSTNIH' ARHITEKTURNIH TEMAH
S t o p n j a 	 o s v e š č e n o s t i 	 u č e n c e v 	 i n 	 d i j a k o v 	 i z 	 o b r a v n a v a n e g a	
vidika	s	starostjo		v	večini	narašča.