Oredništvo In apracnišfuo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhaja ▼ pondeljek, sredo in petek popoldne. Rdopisi se ne vračaj a Z ttredmžtvom se more govoriti ▼»ril dan od 11.—12. ure dopold. Telefon St. lis. V STRAŽA Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo Št. 81. Maribor, dne 18. julija 1910. tMnina listo: Celo leto..........[2 K Pol leta ...... 6 K Četrt leta......... 3 K Mesečno............ 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Letnik II. Ne pozabimo na delavstvo. Govoriti hočemo prav odkrito besedo.. Naša, politična organizacija kaže veliko vrzel. Poskrbeli smo sicer za združenje kmečkega ljudstva, i prezrli smo pa, da imamo na, Spodnjem Štajerskem veliko delavstva, katerega moramo v najkrajšem času strokovno in stanovsko organizirati, Premotrimo samo nekoliko položaj, V Trbovljah, Hrastniku, Velenju, Zrečah, potem v Celju, in okolici, v Mariboru in okolici imamo veliko delavstva. Ako k tem stotinam prištejemo šo lesne delavce v Dravski, Savinjiski in Šaleški dolini, ter viničarje, potem dobimo ogromno število. Položaj vsega tega številnega delavstva ni ravno zavidanja vreden. Splošni gospodarski propad, ki so ga povzročile razne nezgode in drugi nezdravi pojavi, ni ostal brez posledic tudi za naše delavstvo. Vse je nezadovoljno in nujno rabi-po-moči. Ta pomoč pa za enkrat ne [mora obstojati v drugem, (kakor da poskrbimo za delavsko organizacijo. Med spodnještajerskim delavstvom je organizacija skoro brez izjeme zelo pomanjkljiva. V Trbovljah1, Hrastniku in po naših mestih imamo sicer organizirano delastvo, a to je tudi vse. Vsi drugi tisoči so navezani na lastno usodo. Pri vseh teh tužnih razmerah pride pa Še v poštev, da jie organizacija, kjerkoli obstoji, skoro izključno socialdemokratična. iTo dejstvo je pa ravne najžalostnejše. Socialna demokracija ne pozna samo strokovne in stanovska organizacije. Ona izrablja in izkorišča organižatorično delo vedno in povsod v svoje strankarskopolitične namene. Kaki so pa ti nameni, je znano vsakemu, ki se je le površno zanimal za soei/aldemokratipno gibanje. Popolni mater a^zem in pa hujskanje enega stanu proti drugemu, to ste dve glavni maksimi socialne demokracije. Da se pa tem potom ne pride do nobene rešitve sedanjih, ne ravno prijetnih odnoŠajev, je jasno. Začeti moramo Zjdati na popolnoma novem temelju, ako hočemo priti do zdravih razmer. K temu nas kliče tudi naša sveta dolžnost. Nič se ne ženiramo izreči, da je naša, v prvi vrsti merodajnih faktorjev, sveta dolžnost, da obrnemo vso pozornost delavskemu vprašanju. iAko že delamo na izboljšanje gospodarskih in političnih odnoŠajev našega ljudstva,, potem moramoj v prvi vrsti skrbeti za one, ki so najbolj zatirani in rabijo najnujnejše pomoči. r Našemu delavstvu se faktično ne godi dobro. Razni bogataški magnati ga izrabljajo na vseh koncih in krajih. Izkoriščanje in direktno izsesavanje PODLISTEK. Borza. Predaval v S. K. S Zv Ljubljani caad, iur. Ogikek. (Konec.) Taki ljudje seveda niso več trgovci, ampak le Špekulanti najgrje vrste, hazardni igralci, ki mislijo jedino na razliko kurza, ki so pripravljeni lagati, varati, slepiti ljudstvo z izmišljenimi poročili, _ samo da privrejo tečaj višje ali nižje. Najprvo nakupijo veliko vrednostnih papirjev, ali tudi blaga, nato f pa trobijo med svet, da je ravno v teh papirjih najbolje in najsigurneje naložen denar,, lahkoverno občinstvo se jim vsede na lim in kupuje papirje,!' a potem 1 pa zopet, ko so hosisti napolnili svoje žepe,, se ne brigajo več. Ostudno gonjo borzijancev je najstrožje obsojati na borzah, kjer se prodajajo živila, I ki ( so za ljudstvo neobhodno potrebna. Med tem ko prodajajo ali kupujejo v velikih množinah živila, vplivajo bodisi navzgor ali navzdol na ceno. In če se ponuja na tisoče hi žita, katerega sploh! ni nikjer, poskoči u-mevno cena živilam in podražuje vsakdanji kruh. Kajti čim večja ponudba, tem manjše cene, Seveda pa se pri terminskih in diferencijalnih kupčijah ponuja ogromno blaga, katerega ni na celem svetu, in tako vpliva špekulacija ali borzna igra nehote, da cene vzdigujejo ali padajo, kot bi bila resnično taka množina blaga na svetu. Zato je nevarnost takega kupčevanja spoznala je posebno pri lesnih delavcih na dnevnem redu. Jasno je, da se moramo za te trpine zavzeti z vsemi silami. Ne samo nas politični program, ki mu je ko-nečni cilj duševna in gmotna dobrobit našega ljudstva, ampak že svetovno naziranje, na katerem bazira vse naše delo* to odločno zahteva. Obračamo se na merodajne faktorje (in jim odkrito ter brez ovinkov povemo: Za naše delavstvo se je dosedaij storilo veliko premalo. Skrajni čas je, da v tem oziru popravimo, kar smo zamudili. Ker socialna demokracij a„ ne pozna stanovske in strokovne organizacije, ki nima strankarske primesi, moramo poskrbeti mi za taka organizacijo. Delp nam jfc v tem oziru že zelo olajšano. 'Centralo, okoli katere lahko zberemo raztresene moči, že imamo. Jugoslovanska strokovna zveza v Ljubljani nudi prostora vsem, ki si hočejo zboljšati stanovski pobožaj, brez ozira na politično mišljenje, »V Jugoslovanski strokovni zvezi moramo združiti vse naše sedaj tako desorganizirano delavstvo. Samo tem potom bomo lahko pomagali temu najbolj tlačenemu stanu na noge j Odloč Ine kroge resno pozivljemo, naj to zadevo nemudoma vpoštevajo, ker bi bilo drugače mogoče kmalu prepozno. Na delo!Ne pozabimo na delavstvo, to mora biti sedaj naše geslo. Prodiranj© Nemcev na Ruskem. Ruska vlf,da je nedavno Izroojja državni dumi v pretres zelo važen zakonski načrt 1 o omejitvi tfbjega zemljišonega posestma v jugozapadni Rusiji. Zhano je, da se iz .Nemčijo' iz strategičnih ozirov ' izdatno podpira nemška kolonizacija'' v jugozapadnem delu Rusije. — Naseljevanje Nemcev v Rusijo je pričejlo za časa ruske carice Katarine II., a v 60-letih mino-Iega stoletja se je silno ojačilo. Ko se je 1. 1882 vršilo popisovanje v inozemnih gubernijah, in sicer v kijevski, podolski ,in volinski, 93.108 naseljencev, ' ki so zavzemali 552,707 desetin zemljišča, a v santi volinski guberniji, da je 87,730 naseljencev z 330.953 desetinami. To naglo in silno naraščanje tujih kolonistov v obmejnih gubernijah / je obrnila nase pozornost ruskih oblasti, in ruska vlada je pričela zaježevati tuji naval. Leta 1887 je bil izdan zakon, f s katerim ^ se tujcem zabranjuje kupovati zemljišča v 21 gubernijjah zapadne Rusije. Nu, ta zakon je naperjen proti, ino-< zemcem v obče, a, ne posebej proti opasnim nemškim kolonistom. Ti so vsprejeli rusko državljanstvo, in tudi avstrijska postavodaja in skušala to zlo omejiti s primernimi postavami. Leta 1903 se je s postavo od dne 4. januarja prepovedala terminska kupčija na borzah za žito in moko. Važnejše določbe so nekako te-le vsebine: Par, 10.' Borzne terminske kupčije za žito in moko so prepovedane. Par. ,11 prepoveduje vodstvu borz določitev u-sanc za take kupčije. Par. 14 prepoveduje javna poročila o kurzih takih kupčij v uradnem kurznem izveštju; ravnotako je prepovedana vsaka pomnožitev takih kurzov in njih objavljenje na katerjikoli način. Par, 14 določa, da je taka kupčija pravno neveljavna. Kar se je plačalo pred, pri ali po sklepu take kupčije, se lahko še tri leta po sklepu le kupčije zahteva nazaj. Ta zakon obsega razven tega kazenske določbe zoper one, ki se pregreše zoper njega. Par. 17, Kdor tako prepovedano kupčijo sklene, ali posreduje, ati koga, k temu zapelja, se kaznuje s strogim zaporom od treh dni do treh mesecev, even-tuelno z denarno kaznijo 500—5000 K. Par. 18, Kdor izkorišča nevednost drugega ali njegovo lahkomjšljenostv in ga zapelje f k ta,ki kupčiji, se kaznuje s strogim zaporom od 1 meseca do 1 leta, in eventtuelno 2000—20.000 K denarne kazni. Par. 19. Kdor namenoma, da bi vplival na borzno ceno, ^klepa navidezne kupčije, ' se kaznuje s strogim zaporom od 1 tedna do .1 leta in eventuelno do 20.000 K kčvzni. Par, 20. Kdor obeta drugemu plačilo, ali si ga obetati pusti za napačno kurzno poročilo v tisku, ali kdor si pusti plačilo obljubiti za opustitev resničnega kakor taki so se svobodno širili po veliki zapadni Rusiji. Na ta način je njihovo štovjlo naraslo do leta 1890 na 200,000* to je za 128%. Nemški naseljenci so poplavili zlasti volinsko gubernijo. To veliko naraščanje tujega prebivalstva pa je vznemirilo rusko vlado, ki je izdala leta 1892 prav stroge odredbe proti naseljevanju v volinski gubernija Nu, fe odredbe so bile v veljavi samo tri leta,, a potem so Nemci mogli zopet kupovati v onem kraju zemljišča, ali le. z dovoljenjem guberpijske oblasti, Tudi to dovoljenje je bilo leta 1905 odpravljeno in takoj je začelo rasti število nemških naseljencev istotam. V treh letih so nakupili Nemqi v tej guberniji 36.000 desetin, in sam v minolem letu že 21.598 desetin, tako, da imajo sedaj Nemci v volinski guberniji 700.000 desetin, to je vse izvenmestno zemljišče razun 12%, To je v resnici žalostna slika za ruske razmere! Ruskim kmetom preti resna nevarnost, da jih nemški kolonisti potisnejo iz evropske Rusije v Sibirijo, kakor priznava tudi samo vladno raztolma-čenje zakonskega načrta. Ti kolonisti so ostali čisti Nemci, prezirajo Ruse in so pijonirji germanskega pohoda na iztok. Zato dobivajo izdatne pomoči iz Nemčije. Znano je, da dajajo nemške banke tem Nemcem posojila z 2 %!1 za nakupovanje zemljišča v Rusijo. Nemške naselbine se raztezajo ob meji Pruske in ob vseh važnejih strategičnih točkah obkrožujejo ruske trdnjave, na primer Dubno in Kovino. 'Novii zakon jemlje nemškim naseljencem v kijevski, podolski in volinski guberniji pravico, da kupujejo zemljišča eji jih jemljejo v nakup. S tem se bržkone zaustavi nevarno prodiranje Nemcev v zapadno Rusijo. Politični pregled. Položaj. V današnji ‘„Montagszeitung“ poroča neki parlamentarec o položaju sledeče: Od odgodenja parlamenta je preteklo Še-le malo časa, (vendar se da po 1 izjavah'1 poslancev rejznih strank, ki so bili zadnji teden na Dunaju, sklepati, da se je situacija zboljšala. To ne velja samo o Poljakih, ki čakajo na odgovor, ki, ga bo dalo ministrstvo glede na gradbo prekopov, ampak tudi o krščanskih socialcev in nemških nacionalcjih. borznega poročila, se kaznuje s strogim zaporom od treh dni do treh let in eventuelno denarno kaznijo do 5000 K. Par. 21. Z isto kaznijo se kaznuje tisti, kdor namenomaj poroča o kurzih prepovedanih terminskih, kupčij proti par. 14. Par, 22. Kdor je z eno omenjenih kaznij kaznovan, je izključen za tri mesece od takih borz, kar se lahko celo podaljša' od borznega vodstva na tri leta. Določbe so sicer stroge, vendar pa je še gotovo veliko prefriganih tičev, ki kljub temu vganjajo sleparije, katerih pa žalibog ne more z lahka doseči roka pravice. Zanimiva je zadnji čas gonja protikršča,nskega tabora, da se .ta postava odpravi. Zato se je deželni zbor nižje avstrijski čutil dolžnega, da, je dne 31. januarja 1909 pozival z večino krščansko-socialnih poslancev, da vlada nikar ne skuša odpra.viti tega zakona. Seveda se je toplo zavzemal za odpravo nemški .„Freisinn“ in socialdemokrati, ti navdušeni „borilci“ zoper draginjo in kapitalizem. Kakor rečeno, borza ima kakor vsaka stvar svoje dobre in slabe strani. In ka,kor pameten človek ne more biti zoper pošteno trgovino, ki obstoja v posredovanju med producentom in konzumentom* lako tudi nihče ne more biti zoper borzo, dokler ne posta,-ne sredstvo ostudnega izkoriščanja ljudstva, katerega je treba preprečiti z primernimi postavami in postaviti vse borze pod strogo kontrolo države. * * * * * . Pričakovati je, da bo v jeseni delavna večina, podpirana od kake male skupine, trdno koalirana in bo lahko rešila, najnujnejša vprašanja,. Samoobsebi umevno je, da ne deluje nobena resna stranka, na razpust zbornice, posebno ker bi brez reforme poslovnika v novi zbornici ne bilo mogoče delovati. Ministrski predsednik baron Bienerth je zadnje dni ponovno povdarjal, da računa na, sodelovanje parlamenta ter je odločno pobil govorico, ki “hoče vedeti, da bi sedanji kabinetni Še! najraje potisnil zbornico ob stran. V „Tagesposti“ od nedelje pa razvija neki parlamentarec sledeče misli: „Vlada se obstrukciji v jeseni ne^ bo udala, ker ima baron Bienerth trdno zaslombo pri kroni. Taktika opozicije, ki ne odreka vladi proračuna,! rekrutov in drugih takih nujnih zadev, jo bo le utrdila. Vle.đa slovenske obstrukcije ne bo odkupila, ker bi se potem enake, metode poslužile tudi druge male stranke. Zavedati se mora, pa vlada po drugi strani, da ne sme na surov način izzivati, ker bi naletela na še hujši odpor. Vladin princip mora biti: Mirno čakati, dokler ne bodo vstyarjeni vsaj predpogoji za narodnostno premirje. Združitev Hrvatov iu Srbov v Bosni. Hrvaški in srbski zastopniki v bosanskem sar boru so sklenili medsebojno tesno zvezo. Besedilo tega sporazuma se glasi: (Hrvati in Srbi .tvorijo enotno politično stranko. Hrvaške in pa srbske zastave ter cirilica ka,kor latinica ste, enakopravni. Obe združeni stranki zahtevati obligatorično kmečko odvezo. Zadnja postavka ! je naperjena proti muslimanom. Pristaši „Udruge“ niso bili povabljeni h konferenci in tudi niso podpisali pogodbe z motivacfijo, da manjka v njej zveza Bosne s Hrvaško. Agrarno vprašanje v Bosni. Iz Sarajeva javljajo, da, vlada še v) tem zasedanju predloži deželnemu zboru zakonski načrt glede rešenja agrarnega vprašanja potom fakultativnega odkupa kmetov. Načrt bo izročen posebnemu odseku in pride še v fern zasedanju v razpravo [ v državni zbornici. 501etniea združitve Savo je s Francosko. V nedeljo so na slovesen način proslavili v Parizu 50-letnico združitve Nice in Savoje s Francosko. Na slavnosti je govoril minister zunanjih stvari Pi-chon. Rekel je, da sta se Nica in Savoja enodušno izjavile za. združitev s Francosko, a Piemont je na to pristal (po vojni leta 1859). S tem je bilo zadovoljeno načelu narodne suverenosti. Jubilej kneza Nikole. Belgradski „Novi List“ poroča iz dobro informiranega vira: Kolikor je dosedaj znano, posetijo ob priliki jubileja kneza Nikole Cetinje: prestolonaslednik 'Aleksander, ki bo čestital knezu v imenu kralja Petfra; minister za zunanje zadeve f dr. M. Milovanovič, ki pojde na Cetinje v imenu vlade, in posebna misija, Bolgarskji car ne pojde na Cetinje, temveč pošlje prestolonaslednika Borisa. Italijanski kraljevski par in avstro-ogrski prestolonaslednik, nadvojvoda Frajuc Ferdinand., so že prijavili svoj dohod na Cetinje, Razven teh ' posetijo Še ( od' vladarskih gostov Cetinje: grški, rumunski in turški prestolonasledniki inj eden ruski veliki knez, potem po en princ jiz vladarske hiše nemške in angleške. V koliko to poročilo belgradskega lista, odgovarja dejstvom, nam ni znano, mi ga registriramo po nalogi vestnih kronistov. Samo glede na poset našega prestolonaslednika konstatiramo, dä oficielni listi Izjavljajo, da jim ni o kakem posetu na Cetinjah nič znanega. Pred revolucijo v Portugalski? Pa.riškim listom javljajo iz Lizbone: Republikanci v Portugalski računajo za gotovo, da bo Portugalska v kratkem proglašena za republiko. Vsak dan se vrše burna zborovanja,. Na letakih se zabavlja čez slab finančni položaj ter zahteva odstavljenje kraljevske dinastije. — Kra,lj sme na ulico le ob izrednih varnostnih odredbah. Armada tudi ni zanesljiva, fRadi velike finančne stiske se notranja kriza poojsltruje Še bolj. Bati se je, da pride vsak čas do krvavih dogodkov, Hrvatje o slovenski obstrukciji. V glasilu Hrvaške seljačke stranke „Domu“ z dne 13. t, m. je priobčil Stjepan Radič članek, v katerem navdušeno pozdravlja slovensko obstrukcijo, ki je popolnoma zmagala. Med drugim izvaja: Nasprotniki Slovencev in nas vseh Slovanov so se vedno rogali, da je slovenska obstrukcija že vnaprej obsojena v sramotni poraz, ker hoče vlada Italijanom dati fakulteto naredbenim potom. Slovencem so se rogali tudi socialisti, kateri bi radi bili nepristranski, a so tako na Hrvaškem, kakor na Slovenskem prave politične papige. Vodja V. L. S. dr. Šušteršič, je začel obstrukcijo v takem času in na tak način, da je mal slovenski narod pritjisnil avstrijsko vlado in njeno večino tako, da si vlada, ni znala drugače pomagati, kakor z odgodenjem. Današnja avstrijska vlada se ni ozirala na zahteve Jugoslovanov,, ter se je obnašala nasproti Slovencem in Hrvatom, : kakor da bi. (to ne bila nikak narod, in da zastopniki teh dveh narodov niso vredni upoštevanja. Sedaj se je še-le. dunajska vlada uverila, da ni tako. .To je v prvi vrsti zasluga S. L. S. Zastopniki te stranke v državnem zboru so politično zreli in vrše svoje dolžnosti tako, da je vedno vseli 17 ne, svojem mestu. Poleg tega so pa vsi tudi tako siložni in jednodušni, kakor nobena druga stranka v, državnem zboru. Radi te svoje samozavesti in jedinosti ima S. L. S. v državnem zboru, dasiravno razmeroma* mala po Številu, tak ugled kot največja državnozborska stranka. — Evo najvažnejše stvari:. Ti slovenski zastopniki nikdar ne pozabijo povdarjati, da se zamore slovenski narod najbolje obdržati in razviiti na nabavnem temelja ljudske slovenske politike. Zato so tudi dosegli, da so jih v tej borbi podpirali Poljaki s .tern, da niso redno dohajali k sejam proračunskega odseka. Se bolj pomembno je, da so nekateri poljski politiki izjavili, da se raje zamerijo vladi nego pa Slovencem. Ako se pomisli, da so bili Poljaki z vsako vlado zvezani, potem se Še-le najlepše vidi, kako dalekovidno in trezno vodi dr. Šušteršič politiko, s katero so se zamogli združiti v nekoliki meri celo oprezni in modri Poljaki. Zato moramo vsklikniti: „Živeli Slovenci!“, pa ne samo v bra.tskem oduševljenju, ampak tudi v uve-rjenju, da nas bode taka trezna in odločno slovenska politika pripeljala s Časom do popolne zmage in pa združitve.“ Raznoterosti» Osebna vest'. Naš prem. gospod knezoškof so se v petek dne 15. t. m. odpeljali v, Solnograd k Marijanskemu kongresu. Istega se udeleže izmed lavantinske duhovščine med drugimi tudi profesor dr. Lukman in mladinski organizator g. Gomilšek. Petindvajsetletnica, Pri Sv. Križu tik Slatine obhaja danes vele. gospod nadžupnik ■ in djakovski konzistorialni svetovalec Fra.nc Korošec 251etnioo svojega mašništva, Imenovani gospod je bil mnogoletni urednik „Slovenskega Gospodarja“, katerega je povzdignil na sedanjo višino, ker mu je znal z odločno in krepko besedo pridobiti zaupanje med našim ljudstvom, Sedaj deluje vneto na dušnopasffirskem polju pri Sv. Križu tik Slatine ter je kot načelnjik političnega društva za rogaški okraj tiudi na čelu političnega pokreta za, ondotni okraj. Vrlemu možu, zvestemu pristašu in nekdanjemu našemu časnikarskemu kolegi kličemo: Se na mnoga leta! Kultura tevtonskih divjakov. Dne 12. t. m. je srečal slovenski mladenič J. D. iz L. na potu v Maribor nemške burše. Bili so ovenčani z modrižem, ka-kor govedo, kadar je ženejo na planine. Na prsih slovenskega mladeniča je pa blestel Orlov znak. To je razljutilo tevtonske divjake in napadli so fanta s koli in to — pri belem dnevu . . . Eden izmed njih je izdal „junaško“ parolo: „Nieder mit dem windischen Heuochsen!“ In začeli so udrihati po njem, da, je bilo groza. Da bi yedeli imena, bi se že še zopet videli... Ko so bili pijani „zmage“, je zahreščalo „aus deutscher Brust“ „Die Wacht am Rhein“.“ Res, žalostno, pa resnično! Človek ne ve, če se napoti v Maribor, ali bo prišel še vsaj z zdravo kožo domov ali ne! Železničarski štrajk na Francoskem, Sindikat železničarjev je publiciral dne 15. t. m. sledeči razglas: Ker so vsa pripravljalna dela že izvršena in bojni načrt izdelan že do zadnjega,, se na dano znamenje ustavi ves promet na vseh progah. Pošta ne bo poslovala, zaradi tega1 se bodo morali posluževati za korespondenco pisemskih golobov. Vsled tega se bo s splošnim štrajkom prisililo železnice, da zahtevam železničarjev v polni meri ugode. Iz finančne službe. Prestavljeni so: davčni o-skrbnik Jakob Senjkovič iz Marenberga v Ljubno; davčni oficijal Oto Smeka,l, davčni kontrolor v Sevnici, k davkariji v Marenbečg kol uradni načelnik; davčni asistent Viktor Suske iz Maribora v Sevnico; davčni oskrbnik Rudolf Postružnik iz Schladminga, k davkariji v Maribor, davčni asistenj/ Karl Mraz iz Celja v Stainz,, davčni asistent Jernej Videnšek iz Gornjegagrada v Celje; davčni asistenti Alfons Ribič iz Ra.dgone v Gornjigrad; } evidenčni nadgeometer Henrik Hohn iz Slovenjgradca v Maribor;, evidenčni geometer drugega razreda Ludvik Vesel iz Gradca v Slovenjgradca; davčni asistent Maks Cvirn je imenovan za kontrolorja pri davkariji v Sevnici, in revi-dent Avgust Flak za kontrolorja pri glavnem carinskem uradu v Mariboru; višji rešpicjjent Martin Kovač iz Ptuja v Maribor, rešpicijent Franc Sošner iz Šoštanja v Ptuj; nadpaznik Rok Bratuša iz Ptuja v Celje, Franc Magerl iz St. Jurija, v Ragono in Miha Ferenčak iz Vranskega na Ptuj. Odlikovanje. Cesar je imenoval državnega in deželnega poslanca dr. Žitnika za stolnega kanonika v LjuhljanL 'Mnogozaslužnemu možu iskreno čestitamo. Iz pošte. Trgovinski minister ja imenoval poštnega oficijala Ludvika Budešinsky za poštnega kontrolorja v Mariboru. Velik nemški rumel bo 24. in 25. septembra v Celovcu, kjer se bo zbral ves nemški frajzin. Kakor glavni režiserji bodo nastopili: dr. Sylvester, ki bo govoril o splošnem političnem položafu. Pacher in dr. Pergelt,: ki bosta pripovedovala, kako bo treba delati na to, da Nemci ponemčijo Čehe, Dobernig pa, kako Jugoslovane. Nadalje govori Chiari o industrijskih, Einspinner o obrtnih, dr. Damm in Jesser pa o agrarnih vprašanjih. Steinwender ima končno besedo. Kako bo ta nemški sejem končal, bodemo že še poročalj. Promocija. V petek dne 22. t. m. bo promoviran na graški univerzi doktorjem prava član „Zarje" Martjln Malnerič. Mlademu doktorju naše iskrene čestitke. Gg. Majcenu in Kapunu, ki sta, v Gradišču zatajila Narodno stranko, a sta se sedaj kot spokorna grešnika vrnila zopet v naročje edinozveličavne stranke celjskih advokatov, v odgovor. Pri udeležencih shoda v Gradišču smo se informirali glede senzac. novic, s kat. polnita celjske liste, in izvedeli sledeče: Po zaključenem shodu se je vnel Zasebni razgovor med g. Pušenjakom in gg. Majce-nom in Kapunom, delali so se razni dovtipi, mnogi na račun g. Kapuna, — saj se še spominjate g. Majcen, da ste celo opozarjali na to, da postane lahko g. Ka-"pun „divji“ —, in v tem razgovoru je v šali omenjal g. Pušenjak, da je izvedel, da sta dobila iz Celja poziv, da razbijeta, shod in, ko sta silno goreče tem, v šali izgovorjenim besedam ugovarjala, vaju je še nadalje podražil, saj se je videla, kopija, pisma. Ce te besede v zasebnem razgovoru v šali izgovorjene smatrata kot ivelevažne, se vidi, da sta še zelo, zelo mlada, neizkušena „politika“, H koncu naš, nasvet: Ce imata še mnogo Časa na razpolago, začnita zopet od začetka z opisom razbitega shoda pri Sv. Duhu, opišita namen, s katerim sta prišla v Gradišče, poskus, po duhovskem vzgledu razbiti shod in pa — temeljito popolno blamažo. To bo silno zanimivo! Za mesec dni je odpotoval g. prof. dr: Avg. Stegenšek. Grunwaldske slavnosti. O, teh zanimivih poljskih slavnoštih bomo prinesli daljše izvirno poročilo. Za danes na kratko samo to-le: V petek, dne 15. t. m. je bilo slavnostno odkritje spomenika Vladislava Jagiella, poljskega kralja. Pri odkritju je bilo nad 50.000 ljudi. Od Slovencev so v Krakovu zastopniki mesta Ljubljane poslanci dr. Žitnik, dr. Benkovič in Fon, od dijaštva pa štirje zastopniki kat. nar. dijašt-va. K Grunwaldskim slavnostim so prihiteli Poljaki iz vseh krajev celega sveta. Poljaki pravijo, dai v Krakovu ni bilo še nikdar toliko ljudstva. Nova vodna