g pv'** ».utr*., u
^	rsrc—.ir •
i yr
I f
) i
<,->i-rv Afi-ier-rv

■-
1----|Z
I
\ /
if n
! x /
xn/
»•■»(»V.«**'
>	4v,
S
k
‘V.
I Ll UvruOV>
\ /-
< f o \
X f S s

M*
■Z-
if
,S:'y
s^estofflEas
Umrl je kralj„zaprl oči, a mrtev ni,saj v nas živi ’
rav.rjOjda bol s časom tone, a glejte primer,da beži čas v boli,a bol še vedno raste. Tri leta so prešla,odkar ga ni med nami„ Tri leta ze leži na Oplenou,v srcu Šumadij e,poleg svojega velikega očeta.kralj a v ^ v o L o d... v e j. a, v ej.etok živih, teoe mimo n j ega, ki je v mir potopljen.
egov o .L iakev ar že m.; lij oni Njegovega naroda. Obkrožen s prapori herojske srbske vojske obuja spomine na težke borbe pri Humanovem,Ceru, uosma j .1.; Rudniku ? Dobrem polju in Ka j mak č al anu, Te zastave so na Njegovo zapoved naskakovale sovražnika in z njim vred krstile rojstvo Jugoslavi, j e.,
Zgodilo se je pred tremi leti,ali kakor da se je zgodilo včeraj. Še vedno nam brni v ušesih in srcih mrtvaška pesem zvonov, Še vedno nam zveni bolesten jok stotisočih ob pogledu na mrtvega kralja. Marsikaj se je spremenilo po smrti Velikega kralja,toda v srcih vseh poštenih in borbenih Njegovih državljanov je ostala živa in neizpremenje-na njegova oporoka ; Čuvajte mi Jugoslavijo ! Kot apostol miru je šel v Francijo in tam so ga zadeli usodni streli. Za Jugoslavijo je trpel v vseh osvobodilnih vojnah,za Jugoslavijo je izkrvavel v Maršeju. Naši sovražniki so s kroglo namenjeno Njemu,merili v Jugoslavijo. Oni niso verovali,da je prešel Viteški kralj tako globoko v jugoslovanska sroa, da bo Jugoslavija nadaljevala Njegovo začrtano pot,pa če tudi bo morala žrtvovati še katero dragoceno življenje.
Tri leta že leži v grobu prvi kralj Jugoslavije. Mar ne stisne vsakemu pravemu Jugoslovanu srca bol in žalost ob tem neizpremenljivem dej stvar- Svest si je bil zahrbtnosti sovražnikov jugoslovanskega naroda vendar je hodil hrabro naprej in je podrejal oelo svoje dragoceno življenje skupnim koristim, Jugoslavija bo še jačja,ako zanjo umrem, je dejal nekoč. Kolke ljubezni in žrtvovanja je zlitih v teh besedah. Bil je res Jugoslovan pred Jugoslavijo. Kot je na Ka j makoalanu 1.1916, ko je odprl vrata Jugoslaviji^ vzkliknil vojakom : Naprej junaki,v domovino !?tako je v vsej dobi svojega vladanja vzklikal sebi. ; Naprej,za domovino• Kralj Aleksander ni bil samo junak na bojnih poljanah,ampak tudi apostol miru. Pripomogel je raznim prijateljskim zvezam,ustvaril je balkanski pakt,prožil je Bolgarom roko,ter ustavil bratomorne incidente na jugoslovanski - bolgarski meji»Na enaki poti v Francijo pa ga je Njegovo junaštvo s^alo življenje.
Kot vladar je bil prežet ljubezni za svobodo in napredek celokupnega svojega naroda,Njemu je posvečal vse svoje misli in vse svoje
napore. Plemenitost značaja,velike izkušnje mladosti in prirojeni drsa miški dar so mu omogočili,da je mogel dosledno graditi prijateljstva za našo zunanjo varnosti Vse Njegovo delo do 9„-oktobra 1934,je bilo prežeto svete volje,da ustvari v Jugoslaviji politiko resničnega državnega in narodnega edinstva,na podlagi enakopravnosti vseh krajev in vseh delov naroda. Dal je državi novo ustavo,prežeto nacionalne misli,- Marsikatera zamisel Velikega kralja ni. bila izpeljana tako naglo in tako dobro,kot si je On želel. Nihče pa ne more zanikati resnice, da ni kralj Aleksander v trenutku največ j e nevarnosti za naš narodni obstoj,svest si. svojega zgodovinskega poslanstva postal rešitelj naše svobode in neodvisnosti in kot tak resnični kralj Zedinitelj našega naroda. In ker je bil Zedinit el j so mu neprij;atelj i Jugoslavije pripravili 9«oktober in ga naredili za kralja Mučenika, Toda tisti, ki so mislili,da bodo z kraljevo smrtjo zadali Jugoslaviji smrtni u~ darec,so se motili» Tisti,ki so upali ob splošni zmedi na bogato žetev, so se varali. Tri leta je poteklo; Jugoslavija ni. propadla! Kraljeva mučeniška smrt nas je združila kot še nikdar,odprla nam je oči, vlila nam poguma, le da bi narod v svojih strasteh ne prezrl njegove oporokei
Kralj junak se je vrnil k svoji armadi,ki spi kakor kralja Matjaža vojska v kraju,kamor ni pristopa, Ko se je zaprl grob v cerkvi na Oplenou,so pokopali našo najboljšo nado,zaprli so v grobnico umrljivo posodo plemenitih misli in vroče ljubezni do nas vseh Komu bi no bila v duši vstala upornost prosti usodi.ki je iztrgala iz naše srede najmodrej šega voditelja v dobi,ko j e gradil nase oodocosriost,
Še danes.po' treh letih ne moremo docela razumeti, velike žrtve kralja Aleksandra.' Slutimo le,da je padel kot velik junak in hočemo zato,da nam bo vsem njegova smrt in njegove, poroka sveta. Danes tudi smrt spaja to.kar je ustvarilo junaško delo živih. Saj ni več niti Aleksandra, niti njegovega prijatelja Masaryka in dva slovanska naroda ihtita: Glejte,umrla sta nam očeta domovinei
Mladina! Odpri oči. in srce,spoznaj.vzljubi domovino,kakor jo je ljubil On,da jo boš znala braniti,ko pride čas„ Duh. padlega junaka se bo boril z vami. Na vas je,da izpolnite njegovo oporoko,kajti tudi Viteški kralj Aleksander 10Zedini telj je stavil svoje upe v vas = Za vas se je boril, Saj je dejal ob neki priliki:"Mi se ne borimo samo za nas temveč tudi za naše otroke,za naše potomce,in za bodoča pokolenja. Za njih prinašamo in bomo tudi prenašali do kraja vse potrebne žrtve,kakor se je Kristus žrtvoval za človeški rod " Njegova žrtev ,]e bila res popolna. Morda ni bila poslednja,kajti ne veje veter miru in sprave nad njegovim grobom = Zato mladina v tvojih roKah 0e l.c o da. domovine.
Njegova oporoka mora biti izpolnjena,če tudi žrtvujemo zanjo vse kajti bolj dragocena in večja žrtev,kakor je bilo Ijegovc živ j. j enj e, ne more biti več položena domovini in bodočnosti na oltar» Naša enotna ljubezen naj se zlije ob njem,Mučeniku,v tej ljubezni naj bo upo-
4
dobljen lik,ki bo večno izgovarjal onemelo besedo Voditelja : Čuvajte mi Jugoslavijo!
Slava Kralju Mučenika!
Kastelic Rožca,učiteljica
Dr . T . G-. Mas ar y k .
o polagajo v zemljo zemske ostanke ustanovitelja in predsednika čehoslovaške republike, prijatelja in zaveznika naše države dr.Tomaža Masaryka,si oglejmo pobliže njegovo življenje.
Masaryk je bil Slovak iz vzhodne Moravske,
nj egov oce je bil ogrrki Slovak in mati Mora-vanka.
Slovaštvo mu je dalo ognjevitost in vztrajnost,odpor proti sanjarenju in kaj kmalu si je pridobil nezlomljivo voljo,ki je ni bilo enake v 19.in 2o,stoletju. Njegovo življen-skc načelo je postalo: biti svoj za vsako ceno,ne glede na soglasje ali nesoglasje drugih ljudi.
Po materi je bil vzgojen v strogem katoličanstvu,ona ga je naučila moliti "Oče naš",ki ga je molil tudi kot zrel mož,češ,da vsebuje vse,česar potrebujemo.
Po očetu,ki je bil nižji uslužbenec na cesarskih posestvih,se mu je zgodaj začel vzbujati čut za "ponižane in razžaljene". Daši je bilo leta 1848.odpravljeno podložništvo,so se vendar še vedno ohranjale njegove oblike na cesarskih posestvih,kar je rodilo slabe posledice. Vsak,ki je imel kaj oblasti,si je skušal nagrabiti,kolikor je mogel; kradlo se je vse vprek,a delavno ljudstvo je trpelo gospodarsko in duševno. Masarykovooče je bil poštenjak,ki ni kradel,zato so ga premeščali s posestva na posestvo,dokler ni pustil-cesarske službe sam. Masa-ryk je nekoč videl ob velikem lovu,kako so ti ubogi Slovaki - priganjači trgali drug drugemu iz ust ostanke rezancev in kosti,ki so jim bile vržene z bogato obložene mize visoke in najvišje gospode. Zasovražil je gospodo,tem bolj,ker oče ni mogel vzdržati v tej službi.
Saj je moral oče prositi celo za dovolj enj e,da je smel sin študirati.
česa se je vsega učil mladi Masaryk? Odlikovalo ga je izredno hrepenenje po izobrazbi,da je skušal vedeti in znati vse. Prvotno je bil namenjen za rokodelstvo,učil se je ključavničarstva in kovaštva. Pozneje je bil pomožni učitelj in je po takratni navadi obenem oprav-
.i.jax cerkovniško posle,dokler ni prišel na srednjo in visoko šolo.Bil je n_una.r j on, od.li.con dijak, ki je učil tudi druge, da se je pr oživljal. Poleg šolskih predmetov se je učil tudi jezikov:francoščine,poljščine, ruščine in angleščine.
Na visoki šoli na Dunaju je študiral najprej klasično joziko slovj e,ter prebiral polog starih latinskih in grških pisateljev,tudi spise cerkvenih očetov.
Učil se je tudi arabščine,ker je prvotno hotel postati diplomat. To misel jo potem opustil.Vrgel se je na učenje prirodoslovnih državo-slovnih,narodnogospodarskih in bogoslovnih ved,dokler se ni tako vsestransko pripravljen vdal učenju modroslovja.Postal je doktor modro-slovja.
leta 1882.je prišel Masaryk,kot profesor na češko vseučilišče v Prago.Prišel je med svoje,a ti ga niso poznali.Avstrijska vlada in češka družba sta bili proti njemu radi nekega njegovega znanstvenega spisa.
Predaval je modroslovje in drušboslovj e.Boril in delal je kljub temu, cin je bil 15 let izredni profesor,ker vlada ni izpolnila pogodbe
z njim,da bi postal redni profesor po treh lotih.Zbiral jo o.-rog sobe nadurj ene sodelavce,Vsemu narodnemu udejstvovanju je skušal dati novo smer;ki jo je imenoval realizem. To je bilo načelo in način dela:boj praznemu navdaševanju,oboževanju preteklosti in precenjevanja samega sebe z velikimi besedami,stvari je treba spoznavati takšne,kakršne so
in jih izboljševati z izobrazbo in nravnostjo.Vedno in povsod - tako
je učil - je treba odstranjevati zlo,naj bo to zlo nravno ali znanstveno ,umetniško ali politično,gospodarsko ali socialno,s stvarno delavnostjo, z drobnim delom in ne bežati pred odgovornost j o,ker vprašanja so zato tu,da jih rešimo odkrito in temeljito,kolikor je to v danih razmerah možno.
Mas ar y k jo veliko in globo teo mislil o usodi češkega naroda in o
usodi vseh Slovanov.V svetovni vojni je Masaryk zadal Avstro-ogrski . smrtni udarec,
Že kot 65 letni mož je prepotoval tri zemlje:Evropo,Azijo in A-meriko5da pridobi dražavnike antante za razbitje Avstro-ogrske,da se na njenih razvalinah, osnujejo samostojne države,med njimi tudi Jugoslavija, za katero je vneto delal in da se tako osami Nemčija,ki naj se zadovolji s svojo lastno narodno državo.
Masaryk je sam z vojaško silo pomagal rušiti Avstroogrsko ;na njegov poziv so ustajali kakor iz tal češko-slovaški legionarji in se uvrščali v antantine armade.
In tako se je Masaryk v spremstvu svojih legionarjev o božiču leta 1/18 slovesno vračal v zlato Prago kot ustanovitelj in predsednik češko slovaške republike,da zasede na Hradčanih prestol,ki so ga imeli pred njim Habsburgovci 5oo let.
Da pa je zmogel vse te napore in boj e,moram omeniti,da je bil Sokol telovadec in popolen abstinent.Živel je trezno in zmerno,de si D e s tem ohranjal telo za krepko dušo.
Draga mladina!Slomškovo načelo je bilo:Malo govoriti,veliko de-"ki,vso potrpeti! a Masaryk naj ti bo vzor nepretrganega dela in ne—
zlomijivo voljo zo. dosego n^jvišjih'namenov naroda in človeštva.
Veliko je poklicanih in malo izvoljenih.Množica poklicanih je
slepa in gluha ali iz nevednosti ali iz sebičnosti ali iz zlobe,samo
izvoljenim poedincem sta dana bister vid in tenak sluh,da jasno uvidijo misel svojega naroda in zaslišijo razločno utripanje njegovega
srca.Skušaj biti po svojih močeh med izvoljenci!
In tako odhaja k počitku mož,ki jo vse življenje služil resnici. Truplo bodo prepeljali iz Prago v Lany,kjer ga bodo položili polog žene na vaško pokopališče.Kakor jo bil vso življenje z ljudstvom,tako hoče biti v smrti.
Ustanovitelju in predsedniku češko-slovaško republike, in zavezniku naše države dr.Tomažu Masaryku:
Slava,Slava,Slava!
Ivanc Majda,učiteljica.
Ob tretji obletnici kraljeve smrti. Prijatelj Milka IV.r.v.l.š.
Zvenel je cvet,onemel glas pastirja,strta so krila Sokola.Tri leta je minilo,ko je v Maršeju prenehalo biti Tvoje plemenito jugoslovansko srce.
V dragoceni rakvi spiš in sanjaš sen pravičnega,Aleksander naš! Tvoja rakev je okrašena s cvetjem,zlatimi venci in svečami.Toda iz zemlje pod Teboj vejo mraz.
Tja,na Tvoj grob roma neprestano Tvoj narod,ki Te ljubi in Te ne more pozabiti.Tam črpa novo moč in tolažbo,ki jo drugje ne najde,kot v Tvoji neposredni bližini.
Tretjič se je povrnil tisti temni 9»oktober,ko T£/ je zločinec usmrtil sredi napornega dela,misleč,izgubile so zbegane ovce svojega dobrega pastirja.pa se bodo razkropile na vse strani. 0,takrat smo Te šele vzljubili z vsem srcem,z vso dušo,gorje pa smo mirno in vdano
prenašali .j'o d .-'m os o toni promišljuj emo, spoznavamoda ar: o izgubili najboljšega očeta,plemenitega,viteškega kralja. 0,le po junakih sega smrt!
basa srca bodo zopet potolažena tedaj,ko bo zasedel prestol Tvoj vredni naslednik,kralj Peter II.
Slava in pokoj Tebi,blagi kralj Aleksander!
Naj živi kralj Peter II.!
Vseh mrtvih dan.
Petrič Marija IV.r.v.l.š.
Ovenelo je pisano cvet j e,utihnile so mile pesmi ptičev,zavela je mrzi , ,j .'senska barja.Približal se je vseh mrtvih dan, dan tužnega spomina in oreče molitve za drage umrle sorodnike,prij atelj e in znance!
Teden dni pred praznikom gremo na pokopališče,da zrahljamo in o-krasimo temni in tesni prostor zadnjega doma naših dragih.Zadnji dan pred Vsemi svetimi nanesemo na grobove svežega cvetja in zelenja,pota posujemo z belim peskom.
Drugi dan se oblečejo ljudje v žalno obleko.Priroda miruje,se je pač tudi ona zatopila v temno in žalostno usodo svojih umrlih gospodarjev.
Zvonovi turobno zvone svojo žalostno enakomerno pesem kot pozdrav vsem,ki leže in Čakajo vstajenja.
Ljudstvo hiti s sklenjenimi rokami,trdo stisnjenimi ustnicami in resnimi obrazi
" na tisto tiho domovanje,
kjer mnogi spe nevzdranmo spanje, kjer kmalu,kmalu dom bo moj in tvoj!"
Tam pokleknejo,prižgejo sveče in molij o,molijo .......
Zgodaj preide dan v noč.Pokopališče se izprazni.Nastane tema,v kateri se skrivnostno svetlikajo lučke,dokler ne ugasnejo druga za drugo c
7ojna,vojna.	Mihelič Slava IV.r.v.l.š.
Že par let pred svetovno vojno je bila velika napetost med bivšo avstroogrsko monarhijo in 'kraljevino Srbijo.
Zmagoslavni pohod srbske vojske v balkanski vojni je utrjeval vero pri Slovanih v monarhiji,da bo kmalu prišel dan,ko ne bosta ne Nemec ne Madžar več zatirala našega naroda.Vsled tega je Avstrija nagajala Srbiji,kj er je mogla,kar ji kot velesili ni bilo težko.Akoravno je Srbija bila v vojni zmagovalka,ji niso privoščili obale Jadranskega morja - izmislili so si Albanijo in nahujskali Bolgare za bratomorni
b°j.
8
Oto vojni stn Srbijo zolo izčrpali,Zato so v Avstriji kovali žo-lozo in iskali povoda,da bi ji napovedali vojno.
Na Vidovdan lota 1914,jo ubil Princip v Sarajevu avstroogrskega prestolonaslednika,ki je prišel,da prisostvuje vojaškim vajam.
Vsled tega umora je poslala Avstrija Srbiji ultimat,na katerega bi morala Srbija odgovoriti v 48 urah.Šesta točka v ultimatu je bila naj tež ja.G-lasila se je, da bi avstrijski detektivi lovili po Srbiji zarotnike,predvsem četniškega majorja Tankosiča,Srbija ni mogla tega dopustiti,ker bi s ten sama priznala tujo nadoblast nad seboj.
Avstrija je kljub pomirjevalnemu srbskemu odgovoru s škodoželjnostjo napovedala Srbiji vojno,in se ni ozirala na to,da so druge evropske državejzačele posredovati, da ne bi prišlo do vojne.
Napočil je nesrečni 26.julij 1914.1eta - nedelja -naše farno žegnanje.Na večer tega dne je ljudstvo v strahu pričakovalo,kaj se bo zgodilo.Poštni urad jo bil tako v Sodražici kot drugod celo noč odprt.
Na Fajdigovem vrtu bi se imela vršiti sokolska prireditev,ki pa se ni vršila^ne samo vsled splošne mobilizacije /temveč tudi zato ne, ker je ravno tisto noč umrl g.Pogorelec,poštni adjunkt v pokoju,ki je stanoval pri Fajdigovih,navdušen Slovan,velik dobrotnik siromašnih in blag podpornik tukajšnih društev.
Že na vse zgodaj je oznanjal glas trobente začetek vojne.Prestrašeni ljudje so vrveli iz hiš in ena sama grozna misel jih je pre-šinjala:vojna bo!vojna bo!
Ljudje,ki so se od daljnih in bljižnih vasi zgrinjali proti trgu k prvi maši,so že od daleč slišali vpitje:"Vojna - vojna!"
Pred cerkvijo so razglašali in pozivali fante in može na vozove z besedami:"Od 21.do 42.leta vsi moški na vojsko!" Marsikateri jo je namesto na voz ubral nazaj domov ter prebil tako vsaj še en dan pri svojcih,kjer je bilo treba urediti še to in ono.
V meglenem in deževnem jutru so se odpeljali možje na postajo. Žene so se s solznimi očmi poslavljale od njih.Točažili so se,da pridejo čez en mesec ali dva že nazaj,a so se hudo motili.
Minil je mesec,minilo je leto,a še jih ni bilo!Doma so žene in otroci stradali,ker ni bilo dovolj živeža,primanjkovalo je vsega,a najbolj so pogrešali skrbnih gospodarjev in očetov.
Z bojišč so prihajala strašna poročila,da je ta ubit,drugi ranjen,tret ji pogrešan.
Štiri aolga leta je trajala brezmiselna svetovna vojna,ki je zapustila toliko zlih posledic,ki pa je imela vendar eno dobro - prinesla je nam svobodo v novi domovini Jugoslaviji.
V	koledarju Podmladka Rdečega križa za šolsko leto 1937/38 oltarno na 71.strani:
"Statistika mednarodnega urada dela v Ženevi je najverjetnejši vir podatkov o izgubah ^adnje svetovne vojne.Po tej statistiki je odšlo na "bojna polja 7o milijonov ljudi. Od tega ogromnega števila se je po končani moriji vrnilo okrog 34 milijonov. Deset milijonov ljudi je bilo na frontah pobitih,tako je vsak sedmi vojak plačal vojno s svojim življenjem. Vsak deseti vojak se je vrnil k svojcem pohabljen. Lažje ranjenih je bilo 14 milijonov ljudi. Šest milijonov vojakov se šteje med ujetnike in izgubljence.
Vojna je trajala 155o dni,torej je vsak dan padlo 7742 žrtev;
vsako uro je na frontah umrlo 323 vojakov.
Materijelna škoda svetovne vojne je znašala 2o 000 000 000 000 din
Iz gorenjih podatkov je razvidno kako velikanske žrtve je terjala svetovna vojna.
ludi iz naše doline so se fantje in možje borili na raznih frontah,bili so ranjeni in mnogi izmed njih se niso vrnili nikoli več.
V	mnogih krajih so se občani oddolžili padlim junakom s spominsko ploščo,po nekod so postavili vsem vojnim žrtvam skupen spomenik.
Ker pri nas nimamo ne tega,ne drugega^smo,kolikor se je dalo,zbrali imena v svetovni vojni padlih in pogrošanih ter jim na ta način v našem listu posvečamo skromen spomin.
wm\
N'
El
1
i
S
ter
1
trr
Sr:
uiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiMiiiuiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiini
GE:
IŠE
:,.r .
1
a
id
d
[.d iG3
kr."
6
LE
P
EE.
v™
feT
i
L~
E
Oj Doberdob,slovenskih fantov grob.
Kjer smo mi pokopali,za svobodo domovine, kjer smo mi pokopali slovenske fante.
Oj Doberdob,slovenski grob.
IN t
ti s
j r . aNDOL J ti EK IVaIJ .Sodražica
125
aŽMaH LEOI’OLD, učitelj HUDOLIN JOŽE, SODRAŽICA 22
JUG ALTON,
>r~:i
Ie3 KOŠIR ANION,
pl
i
v.;.":
lE
1 -N-~.
F-' j.-Ej
KOSIH FRaITO,	"
KOŠMRLJ ALOJZIJ, " LEVSTIK LUDVIK, " NOVAK FERDINAim, PRIJATELJ IVAN, samsa Karel, " ŠTUPIOa ALOJZIJ, " VESEL ALOJZIJ, " VESEL VINKO,
ČAMPA ERaITC , Žirnarice DEBELJAK JANEZ, " TRHLEN FRANC,	"
loo
109 151
17
21
44
119
110 16 6o 6o lo 5o 74
m
, f
v t
M
V *■
■
• : fe|
r 54I
‘
L«:;
"'i
m
.v v-‘.
s
■ '1
L,#:: i
' r ’ ^
MIHELIČ Janez, Zamostec 56 MIHELIČ RUDOLF, "	54
oražem Janez, "	24
FUŽELJ BOŠTJAN, "	4
ŠEGA IVAN,	"	IB
Marn FRANC,Vinice	19
PAKIŽ PRIMOŽ, "	9
MIHELIČ MIHA, Globel	IB
ARKO ALOJZIJ, Podklanec	24
ARKO JOŽE,	w	15
DEBELJAK IVAl, "	13
STUPICA ALTON, Preska	5
STUPICA JANEZ,	"	2
KOŠOROK POLDE, Ravni dol 9 KOŽER ANTON, Sinovica	12
m
-~3
v,.::.'.'
mm
aa
■S
"
3
3
3
2:1
E;
teSi
=5
rEH
r5
r:
'Dl
.3
p
Pogrešani:
OBERSTaR VENCE,Sodražica 47 KOŠMRLJ LUDVIK,Podklanec 16
Matko alojzij, "	17
NOSAN ALOJZIJ,Žirnarice 44 ZaJO FRIDERIK, "
PERUŠEK ANTON, Globel 22 PAKIŽ JOŽE, Vinice 9 LESAR JANEZ, Zapotok 4 MAROLT JANEZ,Sinovica 9 STUPICA FRANC,Preska 5
S
iž

11 -
Smrtna nesreča našega soseda,17 letnega Ivana Oblaka.
Gornik Milka IV.a r.
Ta pretresljivi slučaj se je zgodil ravno tedaj,ko se je napelja-vala električna razsvetljava.Pri Oblakovih so imeli monterja in enega delavca na hrani.Ker je bila košnja,reče delavec Gregor Modic od Sv. Gregorja:"Pojdem jutri pa tudi jaz vam pomagat kosit."Potem gredo vsi skupaj na skedenj na seno.Zgodaj zjutraj gredo na Vrnilek kosit:gospodar, n j egov sin Ivan in dotični delavec.Okrog šeste ure je začelo deževati, da so morali prenehati z delom in so šli domov v hišo in posedli
okrog peči.Gospodinja jim reče:"Kar malo počakajte,bo kmalu kuhano." Svojemu sinu Ivanu pa pravi:"Veš,ajdove žgance kuham,jih boš jedel?" "Seveda jih bom,saj so dobri,samo hitro dajte,sem lačen."
Kosci se nekaj časa pogovarjajo v hiši.Nato reče delavec:"Ivan, nesi tole spravit."Ivan stisne pod pazduho v suknjiču zavito puško in steče na onostran pota,kjer imajo posebno shrambo za-različno orodje. Mama pa še vpra.ša za njim: "Kam pa greš,ko tako dežuje?" Ivan molči in gre urnih korakov naprej.Delavec pa čez nekaj časa vstane,ker se mu je dozdevalo,da ni fanta dolgo nazaj,gre proti shrambi,odpre vrata in - dobi Ivana na tleh.Silno se prestraši in zavpije:"Ojej,ojej!" Nato pa še mama zavpije iz veže:"I,kaj pa j e"in teče proti mestu,kjei se je zgodila strašna nesreča.Svojega, sina zagleda umirajočega na tleh, poleg njega pa razdrto puško.Bila je prej nabita,a Ivan ni tega vedel. Ker je bila razdrta , jo je Ivan sestavljal,a se mu je po nesreči sprožila.Bil je zadet ravno v srce.Nato je prisopel tudi njegov oče.Stresal ga je za ramena in klical:"Ivan,Ivan,kaj pa je?" Ali on je samo še brez glasu pogledal in življenja ni bilo več v njem.Prenesli so ga
v hišo na postelj o.Prihiteli smo vsi sosedje.Silno so žalovali starši in njegov edini brat,a tudi nas vse je potrla ta žalost.Položili so ga na mrtvaški oder,okrog njega je bilo vse v cvetju.Ljudje so prihajali od vseh strani,ga kropili in staršem izrekli sožalje h tako žalostnem dogodku. Na nedeljo je bil pogreb.Veliko vencev so nesle deklice v belih oblekah.Mnogo ljudi ga je spremljalo na njegovi zadnji poti.Vsakemu se je oko orosilo,ko so ga položili v jamo,Grob je bil ves v vencih,tako,da je bilo videti,kot da je s cvetjem zasut.Kar ločiti se nismo mogli od njega.Za vedno nam ostane v spominu.Večkrat se ga spominjamo v molitvi.Za vse mu bodi Bog večni plačnik!
Spomini starega moža.	Debeljak Ludvik I.v.l.š.
Neke nedelje popoldne sem ostal sam doma za varuha,drugi so sli vsi v cerkev. Med tem časom je pa prišel k nam star mož iz sosednje vasi."Kaj si sam doma,"me vpraša."Sam",mu odgovorim "drugi so sli v cerkev in se bodo kmalu vrnili". "Ti se pa učiš" pravi,ko je videl,da imam knjigo v roki."To ni šolska knjiga,ampak Josipa Jurčiča "Zbrani spisi",čitam pa "Jesenska noč med slovenskimi polharji". "Kaj,ali je Jurčič tudi polhe lovil"me vpraša. "Ne,on je bil šel samo gledat,kako so lovili drugi',' mu odgovorim in ga vprašam: "Kaj pa vi,ali ste^oili šli kdaj polhe lovit?" "Da,dvakrat,pa mi ni bilo nobenkrat všeč".
12
"Prosi i,povejte ni,kako jo bilo".Moš ni jo začul pripovedovati:"Bilo je leta 1872.jaz sen bil tedaj star 13 let.Pri nas sno bili dobili čevljarja,in sicer Jurjevoga Franceta iz Vinic.Rokol jo.da bo nalo prej nehal šivat,ker pojde polhe lovit.Prosil so;.; ga,da je tudi meno vzel s seboj.Mati so mi dali kruha in jabolk.Francetu sen šol iskat stekleničico žganja k Jofnin v Zapotok,kjor so imeli tedaj gostilno.
Hato se odpraviva.V vroči sva imela pasti skrinjice.Po poti sva nabrala še nekaj lesnik za vabo.Ko prideva na Marinovec,sva pri plazu zakurila velik ogenj.Potem je France raznesel in nastavil pasti.Od tam sva šla k polšnji,kjer sva ujela v past par polhov.Kor jo bilo bolj hladno, sva so namenila k ognju.
Ko prideva na sredo laza,malo počijeva.Jaz pa zagledam pri ognju nekaj črnega in vprašam Franceta,kaj j e.Odgovori mi,da je menda kdo štor zavalil zraven.Sedela sva šo nekaj časa,kar je začelo tani nekje za Lenčkom lajati in pokati,da so mi kar lasje stali pokonci.Zopet sem bil radoveden,kaj to pomeni.France pa jo menil,da gredo Potočanj e po trame.Potem vstane in pravi,da no bova donos nič več lovila.molče sva odšla.Ko prideva domov,mi je šele povedal,da jo bil pri ognju medved, tisto lajanje in pokanje pa	divji lov.Nikoli več ne grem lovit,
sem si mislil.A že drugi teden,ko sem mu nesel zašit čevelj,me je France zopet pregovoril,da sem šel z njim polhe lovit.Drugi dan smo šli na polhe France,Mežnarjev Miha,Mojškrn Matic in jaz.Vzeli smo bili dosti jedi in pijače s seboj.Pili so pa vsi radi.Ko pridemo na Marinovec,smo zakurili ogenj,nastavili pasti,potem pa posedli okrog ognja.Začeli so piti,kmalu so postali korajžni in so začeli oponašati sovo,katera je skovikala nekje na Sodraških lazih.Oglašalo se jih je čedalje več in priletele so k nam.Jaz jih nise^i^Rikdar videl.Zame so se bali in so me zavili pri ognju v vreče.France,Miha in Matic so pa lučali ogorke po vejah proti sovam.Strah jih je bil hitro streznil,razmetali so bili skoro ves ogenj. Jaz bi nikomur ne svetoval ponoči sove dražit".	. ,
"Stric,kaj pa,če bi bil prišel še medved zraven?"sem vprašal jaz. -"Kje neki,saj bi se bal teh rogoviležev,tako so vpili.Ampak tisto leto so bili res Zadulčanje opalili medveda". "Res?Kako je bilo pa to?"sem vprašal j-».z .Pa mi je mož povedal še naslednjo zgodbo: "Pet kmetov iz Zadalja pri Ribnici je šlo polhe lovit v Veliko goro.Zakurili so ogonj in nastavili veliko pasti. Sami so pa lovili pri polšn j ah. Nalovili so -/t-*" lili veliko polhov.Krog polnoči so prišli k ognju.Tu so polegli okrog ognja in zaspali.Ko se eden izmed njih prebudi,zagleda zraven ognja sedečega medveda.Hitro zbudi še drugo tovariše.Vstati se niso upali, ker so se bali,da se no bi medved vanje zapodil.En polhar je imel zraven sobo iz leskovih palic zvezano baklo,da bi svetil z njo proti domu. Počasi jo vtakne na žerjavico,ko so dobro razgori,jo porine sedečemu medvedu pod prednje nogo.Dlaka se jo takoj osmodila.Medved je zarjovel in tako brcnil z zadnjimi nogami v žerjavico,da so se polharji otepali od žerjavice in pepela.Medvod jo bežal v eno stran,polharji pa v drugo."
Mod tem se odpro vrata in stopijo v sobo domači in še par drugih ljudi.Najinega pogovora je bilo konec.Meni je stric obljubil,da se bova že še prihodnjič kaj pomenila.
Med počitnicami so mi stara mati pripovedovali razne pravljice in pripovedke.Med drugimi tudi naslednje:
Nekoč je živel star mož Andrejče,ki je s posebnim veseljem lovil polhe.Binkoštni petek se odpravi,da bi nalovil kaj polhov.Drugi dan, ko ga še ni bilo domov,je začelo njegovo ženo skrbeti.Zato je prosila vso vas,naj ga gre iskat in kdor ga najde,dobi lepo plačilo,Šli so in po dolgem iskanju so ga našli pri polšhji — mrtvega. A njegova žena ni hotela nič vedeti,kaj jim je obljubila.Zato je osemdesetletna ženica, po domače so ji rekli Kukčevka zložila pesem:
Kaj se je v Sedršc zgudlu, Andrejče se je v gozd zgublu, -poču je en takšen glas-iskat ga je šla cejla vas.
Tam pri poušn so ga dubl, kjer so se pouh naluvl.
Nesli so ga prav tešku, smil se taužentkrat Bogu!
V sodniji je morala pa pesem celo zapeti.pred gospodo.Po končani razpravi sta se ženici vrnili spravljeni in dobre volje domov.
Babica pripoveduje
Levstek Danica IV.b
Letošnja .jesen._	Pri j at el j Milka IV.r .vtl,š ,
Neštetokrat si se še vrnila k nam vsa smehljajoča in krasna.ter si nas obdarila s svojimi slastnimi sadovi«
Toda letos si dospela nekam potrta in žalostna.Kmetovalen nudiš mnogo manj sadov kakor druga leta.Nevesel pospravlja s trdimi žulji pridobljene pridelke,Neprestani dež je zelo škodoval vsemu„Krompir,ki je v poletju kazal,da bo povrnil številni sad, j e po veliki večini zgnil že v zemlji.Zeljatki je glavna prehrana kmetovalca.so se polastile zlobne gosenice in ga docela uničile,Le redko kdo jim je bil kos s tem,da jih je pokončaval s strupom ali obiranjem,kar pa je silno zamudilo kmetovalca,ki ima v poletju vse povsod polne roke dela.Sadna letina je letos sicer mnogo boljša od lani,vendar je tudi sadju škodilo deževj e.
Kes drag bo letos kruh za ubogega kmetovalca,kajti le koruza, sadje in še nekaj drugih pridelkov je,ki so mu vsaj za silo obrodili.
Pogled proti gozdu je pri nas sedaj krasen.List je na drevju se spreminja v rdečkastorumenih barvah.Pozno v jeseni pade z drevja še o-stalo listje,katero kmet pograbi ter pospravi domov in ga rabi za steljo,Potem pa haj d v gozd s sekiro,ki grozeče poje in podira bukev za bukvijo.
Ko so pridelki'spravljeni,ko je stelja z^ živino doma,je treba razžagati in razcepiti drva,potem se šele lahko brez skrbi vsedemo h gorki peči,ko zunaj brije huda burja.
Nadejamo se, da boš prišla drugo leto bolj vesela,ter boš bolj pravično povrnila kmetovalcu njegov trud z obilnejšimi pridelki.
Ličkanj e.	Vesel Stane IV.r.v.l.š.
Letos je kljub deževnemu vremenu koruza dobro obrodila,in zopet se vrš j. vse večere slačenje ali ličkanje koruze,zdaj pri enem.zdaj pri drugem sosedu.
Pri ličkanju obrnemo najprej koruzi vse liste navzgor,slabe odtrgamo, tri do štiri dobre liste pa pustimo ter zaženemo tako oličkano koruzo na drugi kup,kjer sede starejši,ki povezujejo po tri do štiri koruze skupaj.
Med koruzo,ki je navadne rumene barve,se dobi včasih tudi Kakšno rdečo.Takrat pravijo domači:"Oe dobiš tri rdeče koruze,greš lahko spat! Včasih omaga kakšen otrok še prej,nego je dobil tri rdeče koruze in trdno zaspi.Temu naredimo potem s kako snetljivo koruzo brke,ki sežejo prav do ušes.
Starejši ljudje se spravijo skupaj,kjer se pogovarjajo o dnevnih in krajevnih razmerah.Mlajši svet pa se zbere v svoj krog ter uganja pri delu svoje tri in štiri.Vsak pove kaj,včasih tudi zapojemo,čas teče in kup se hitro manjša.
; o ir-vot
1 4
Med tem-ko ličkamo, pripravi j o zunaj fantalini k.-.ko bučo napravijo ji odi,nos,usta,oblepijo t0 z rdečim papirjem ~er vtaknejo
od spodaj gori v odprtino gorečo svečo. Hato se previdno splazijo do vrat.jih po-tihem odprejo in zastrašijo v ličkanje in pogovor zatopij ene delavce.Seveda morajo j. on jaj-ini oezar.i., voasrh do o e za svoje malovredno delo tudi primerno plačilo.
Nekega večera sem šel k staremu o~ četu pomagat ličkat,a ker tam ni bil prav velik kup,smo kmalu dokončali in šli še k sosedovim pomagat.Tam smo se posebno smejali povesti o Ribnčanu in njegovemu sinu,ki sta potovala s suho robo ponoči skozi gozd»Očetu se zazdi,da visi'na bukvi sveta podoba in reče sinu:"Sin,lej vzdignu te buom.pa še zame kušnl" Oče vzdigne sina, sin poljubi, past za polhe se sproži, in prime prestrašenega dečka zg. ustni,03»Preljubi sin seveda ni mogel povedati očetu, kaj se mu je zgodilo,samo renčal j e..Očetu se je zdelo.da traja poljubljanje že dovolj dolgo,a ko hoče postaviti dečka na tla.čuti,da sina nekaj drži,tedaj reče:"če s vrag,drž,če s pa Bug, spust:" Nato spusti sina,ki pade s polšjo pastjo na ustnicah na tla.
Ko je pobir.il proti jutru polhar nastavljene pasti in spravljal mastne polhe v malho/se je pošteno jezil,ko je opazil močno okrvavljeno past na tleh;češ.največj emu in najdebelejšemu polhu se je posrečilo rešiti se .iz polšje pasti in uiti „Pravi junak je moral to biti!
Ko se kup zmanjša,gre gospodinja v kuhinjo ter pripravi poveče-rek,to je kos kruha in mošt»Ličkamo navadno do 11 <,zvečer. Po končanem delu si želimo
lahko noč ter se hitro razidemo k: počitku,.
Zjutraj je bolj težko vstati toda nič ne pomaga,vstati moramo, kadar nas pridejo mama zbuditk.
* 1.6 -
Zlata koklja z zlatimi pišoeti,	Pakiž Ana III r.v.l.š.
Ob cesti.ki pelje: iz Sodražice proti 'Ribnici skozi Zamostec, je koncem Zamostca hiša "pri Jagerbirtu"* Mimo pelje pot na desno v gozd z imenom Kobila. Na levi strani pa vidimo lepo zaraščen gozd Lisec.
Pot pelje po ravnini, do velikega laza,katerega lastnik je Ovar iz Zamostca.Tam zavije pot navkreber proti Gradišču. Ko gremo proti vrhu hriba,vidimo mnogo lepih steza, ki peljejo vse v eno smer,vse proti vrhu, kjer se strinjajo meje štirih vasi:Sinovice, Zapotoka,Vinic in Zamostca.
Doma sem vprašala,zakaj ima ta kraj ime Gradišče,pa so mi tako le razložili:
Pred davnim časom je stal na ravnini vrhu Gradišč velik lesen grad. Kakor po raznih gradovih,tako je bil tudi ta gospodar hudoben in neusmiljen,še bolj hudobna in neusmiljena pa je bila graščakinja,Pripoveduje se,da je nekoč prišla k nji uboga žena z otrokom v naročju in jo poprosila, rekoč:"Milostljiva gospa,prosim,pomagajte mi in darujte kaj tudi za moja dva bolna otroka,ki ležita doma," Graščakinja pa jo je grdo pogledala in rekla: "Raj ši vidim, da se na, mestu vderem m spremenim v kokljo!" Ubogo žensko so oblile solze,nato se je obrnila proti nebu
in zašepetala: "Bog te usliši,neusmiljena graščakinja!''
Uboga žena se je jokaje vrnila navzdol proti domu,hudobna graščakinja pa se je krohotala za njo, Nato je sla v klet,da si pogasi jezo s pijačo,a naenkrat se je grad potresel in v tistem hipu je zadela graščakinjo kazen božja,kakor si jo je sama zaželela.
Graščakinja se je udrla globoko v zemljo in z njo ves lesen grad. Spremenila se je v zlato kokljo,a njeno premoženje v zlata pišče-
ta.
Ko je lota 1891 zgorel skedenj pri Jagerbirtu,j e bilo vse v^svet-lobi,ves stari grad,Gradišče in vsa Kobila,čeprav je bila ura^l čez polnoč. Tedaj so videli prav razločno tudi zlato kokljo s piščeti. Slišijo jo tudi na kresni večer,ko kliče svoja puščata pod zemljo =
Komur se bo kdaj posrečilo odkopati kokljo s piščeti,bo zelo srečen in bogat,ker to je velik zaklad.
V: V
■>&
Pristopite v Podmladek Rdečega križa, ker s tem podpirate tudi naš list!