Potek pokraiinske skupščine pov. UJU — Ljubljana v Šoštaniu. Od letai do leta z vidnimi korakj, na predujeio naše skupšeine in se izpolnjujejo tako glede dela. kakor tudi priprav s strani okrajnih učiteljskih društev. Pripravljalni odbor in Šoštanjsko učiteljsko društvo si lahko štejeta v east in poTios. diai so iim priprave tako brezhibno uspele, ker v slehernem udeležencu je njih gostoljubje vzbudilo neizbrisen spomin na prijetne dni. ki smo jih preživeli v Šoštanju in prijetni in lepi okolici. Čast gre predsedstvu, 5ast odboru in čast vsemu članstvu! A tudi glede stvarnega dela se poglabljajo skupš5ine od leta do leta. tako da tvori delo ene skupšeine le izpopolnjevanje predhodnih. Kulturna in prosvetna smer organizacije se zrcali vedno bolj. ker se stanovska vprašania. po veliki zaslugi organizacije, vedno boli ustaIjujejo in stopa potreba za borbo v stanovskih zadevah vedno boli v sekundarni štadij. Šoštanjsko prebivalstvo je pozdravilo u5iteljstvo z narodnimi in državnimi zastavami in pri.iazni mestn; prebivalcf so storili vse. da so zborovalci prebili dneve zborovtani v zadovoljstvu in so odnesli s seboj najlepše spomine. U5iteljstvo je prihitelo v velikem številu na skupšSino, tako da ie biilo poleg delegatov vseh 32 okrajnih učiteljskih društev iz ljubljanske in mariborske oblasti navzo5ih tudi mnogo nedelegatov. 51anov UJU. Dne 4. t. m. ie točno ob 10. uri otvoril poverjenik L. Jelenc sejo širjega sosveta^ na kateri je bil zastopam ožji sosvet, vsi predsedniki okrajnih učiteljskih društvo fz Slovenie in staini 51ani odsekov. Porazdelilo se ie delo odsekam. ki so se pomnožili s člani izmed delegacije. Odseki so šli takoj na delo. Seje odsekov. Odseki so poleg došlih predlogov od okrajnih učiteljskih društev in posarne«nikov obravnavali še sledeea: vprašanja, ki jih je dalo vodstvo organizacije v razpravo: S t a n o v s k o i n š o 1 s k o p o 1 itični odsek: Projekt novega šolskega zakona. Referent I v a n D i m n i k , urednik »Učit. Tovariša« v Ljubljani. Narodno-prosvetni in kulturno - pedagoški odsek: Enoten poslovnik za oba odseka. Referent V i H b a 1 d R u s . sreski šolski nadzornik v Knanju. Odlsek za stanovski niar a š 5 a j: Poročilo o delovaniu okrajnih odsekov za naraščaj in smernice za bodoče delo. Referent Anton Skala, strokovnj učitelj v Mariboru. O d s e k z a obmejno š o 1 stvo in neodrešeno ozemlje: Poročilo o delovanju in smernice. Referent P. Močnik. sreski šolski nadzornik. Gospodarski odsek: Račun in proračun Pov. U.JU. Referent M. F e g i c . glavni blagajnik Pov UJU v Ljubljani. Pravno-obrambni in tiskovni odsek.- Ustanovitev pravnega zastoostva za učitelfstvo in ooslovnika za pravno - obrambno zastopstvo. Referent A 1 e k s. A11. predsednik Mariborskega učiteljskega društva. Odseki so letos delovali še intenzivneje kakor v Krškem in je zelo razveseIjiv pojav, da so se delegati v velikem številu udeleževali posvetovanj v odsekih. Za prihodnje bi svetovali delegatom, da vsi do zadnjega sodelujejo v odsekih in tam uveljaviio želie in zahteve, ki jih izrazijo člani okrajnih učiteljskih društev pri zboroviainjih tekom leta. Odseki so poleg gradiva od društev in odkazanih razprav imeli v razpravi tudi predlog za resolucije. ki ga je izdelalo poverjeništvo na podlagi laktualnih vprašani in došlih predlogov za skupščioio s strani okrajnih društev in posameznih članov. Odseki so zborovali od 11. ure dopoldne do delegacije. netateri so morali celo med delegacijo dokomčati svoje delo. Delegacijsko zborovanie. Ob 16. uri je otvoril poiverjenik tov. ravnatelj Luka Jelenc delegacijsko zborovanje ob polnoštevilnem zastopstvu delegatov in imemoval ziapisniikarjem gdč. E r n o P e v n i k o v o iz Šoštanja in šolskega upravitelja L j u d e v i t a Museka iz Št. Vida pri Ptuju. predsednika Ptujskega učiteljskega društva. Nato je bil iz-voljen redakcijski odbor za resoJucije. ki je imel nalogo izdelati na podlagi izprememb v odsekih, končno redakcik) resolucij, ki naj se oredlože še delegaciji v nazpravo in odo^brenje. Iz tega vzroka ie zboroval redakcijski odbor med delegaciiskim zborcvanjem. V redakcijski odbor za resolucije sta bila izvoljena po dva čliaina iz vsakega odseka, in sicer: Tov. Rajšp, Peček, Skulj Andrej, Skala H r e n . M o 5 n i k, IF e g i c , L u z nar, Alt, šumer, Rus in Šega. Za tem je otvoril po overovljenju delegatov s striani strokovnega tajnika poverjenik tov. L. Jelenc delegacijo s sledečim nagovoroni: Spoštovani delegati in delegatinje! Na poziv širjega sosveta Udruženja Jugoslovenskega uSiteiljstva poverjenšštv,a Ljubljana ste se zbrali, spoštovaini delegati in delegatinje. na delegacijsko zborovianje. da čujete porocilo o prizadevanju in delu ožjega in širjega sosveta poverjeništva Ljubljama od 9. julija lanskega leta do danes. Presodili boste, smo li delovali v Vašem smislu. smo li storili vse. kar ima biti v krepak razvoj in napredek osnovnega šolstva in dotorobit našega stanu. Odkritih besed. resne kritike in pravične sodbe pricakujemo od Vas. Delegacija pa mora izvršiti še drugo važnejše opravilo. Vaša draštva so Vas poslala na današnje delegacijsko zborovanje, da daste navodilia obema sosvetoma za delovanje v prifoodnji upravni: dobi, določite smernice in pokažite pota, da pridemo čiTnprei in čimlaž.ie do zaželenega ci-rja in povoljnih uspehov. Vi, cenjeni delegati in deliegatinje. ste posredovalci med poverjeništvom in svojimi društvi. Iz Vaših društev mora priti življenje in svež duh v Udruženje. Vaši mandati ne ugasnejo po današnji delegacijski seji, temveč so polnomočni do priho'dnje pokrajinske skupščine. Zato pa tudi. ne sme jenjati Vaše posredoivanje. O vsakem novem pojavu na osnovnošolskem polju v Vaših okrajih obvestite poverjeništvo. vsako željo, nasvet in predlog svojih društev prijavite poverje1ništvu, ki ga bo skušalo udejstviiti. 5e sodi v njegov delokrog. V podrobnosti ogromnega dela, ki ga je izvršilo poverjeništvo v minuli upravni dobi, se ne bom spuščal. vse to boste posneli iz tajnikovega ponočila, dotakniti se hočem le glaivnih momentov te dobe. Najve5 dela smo imeli s proiektoim osnovnošolskegia zakona. Prejšnja leta že smo sodelovali pri izpremembah im izpopdnitvah šolskega zakona o narodnih šolah z dne 19. iunija 1919; sodelovali smo in stavili spreminjevalne predloge pri vseh štirih nadaUnih projektih osnovnošolskega zakona. ker smo se zavedali. da je od dobrega, modernega, na demokria:ti5nth principih sestavljenega šolskega zakona odvisna vzgoja naše mladine, sreča in blaginja našega naroda. veljava, vpliv in mogočnost celokupne domovine — naše Jugoslavije. Od dobrega šolskega zakona je odvisna usoda. neodvisnost. svoboda u5iteliskega stanu in uspehi njegovega prizadevaniia in dela v šoli in na polju pro- svete zunaj šole. Zavedali smo se v tem za učiteljstvo m osnovnošotetvo resnem času. resnega položiaija. Zato smo sklicali takoj, ko smo dobili iz Beograda projekt csnovnošolskega zakona. ki gia namerava minister prosvete predložiiti parla-mentu v razpravo rn sklepanje. anketo, ki se ie posvetovala o načrtu in stiavila spremmjevalne, oziroma dodatne predloge ter iih poslala vsem merodajnim krogom s pozivom, da jih uvažujejo. Ko se Je ta na5rt pozneje v nekaterih 51en'h še poslabšal. smo ponovili svoje nasvete in predloge ter jih utemeljiii v obširni spomenici. ki se je zopet poslala vsem merodajnim krogom v. uvaževanje. S kakšnim uspehom, bo pokazala bodočnost. S polnim prepriSanjem lahko trdim. da ie naše poverjeništvo v tem pogledu storilo popolno svojo dolžnost. Nobenega koraka ni opiistilo. o katerem smo nrslili. da nas dovede do uspeha. Imamo še mnogo upravičcnih zahtev, ki se naorajo prej ali stej za nas ugodno rešiti. Naj omenim samo nekatere. Odpraviti monamo krivico, ki jo trpe z državnimi uradniki poro5ene učiteljice glede draginjskih doklad. Da bi odpravili to krivico. se nam še ni posrečilo, daisi je poverjeništvo storilo vse, kar je sploh storiti mogoče. Delati moramo na to. $&¦ se spremeni praviJnik pri postopanju upokojitve učiteljstva. zahtevati. da se izpla5ajo šolskim upraviteljem opravilne dokliade, da se izboljša sreskim šolskim referentom gmotni njih položaj, da dobe učitelji, ki delujejo v obmejnih krajih in v drugih težavnih Drilikah. nagrade; zavzeimamo se z& to da se zedna^ijo draginjski razredi. izpla5ajo upokoijeiicem od 23. aprila 1919 diferenoe in nove dinarske pokojnine. Z ostrimi resolucijami in sklepi zahtevamo ob vsaki ugodni priliki iziplačilo razlik .od 1. oktobra 1923 do mak: 1924. Več teh zahtev bo rešenih z novim šolskim zakonom. za ugodno rešitev drugih se bomo morali še dalk boriti Na drugi strani pa ne smemo podcenjevati pridobitve in uspehe naše orgiamizaciie v gmotnem oziru. Ne bom jih našteval. ker so znane vsakemu učitelju, ki s paznim očesom sledi našemu delu in prizadevanju. Naše vrste se pomnožujejo od leta do leta. Iz tajniškega poročilia boste povzeli. da je naše clanstvo naraslo od lanske -poikra.iinske skupsčine v Krškem do danes skoraj za 200 novih čtamov. To je razveseljiv pojav v vrstah nap-rednega u5iteljstva. Z brzimi koraki se bližamo onemu trenutku. ko bo v Slovenijii pri uciteljskem stanu »en hlev in en pastir«. Viažna naloiga iin sveta dolžnost naše lepe organizacije pa je, da vzbuja v svojem članstvu krepko. neomaino stanavsko zavest. ki se ne klonj nobenemu še tako krutemu terorju. posebno pa ne onemu, ki nas ho5e zasužniti in na& spraviti pod oblast onih, ki so od pamtiiveka sem najhujši. najzlobnejši nasprotniki naprednega učiteljstva in svobodne šole. Pod oblast onih, ki bi nas radi napravili za mežnarje žalostne konkordatske dobe, zavedno napredno učiteljstvo ne gre. S prosvetnim delom med narodom si utrdimo tuidi tu trdno pozicijo. ki je ne premagajo najzlobnejše nakame, najhudobnejše hujskanje naših sovražnikov Krepka volja in neumorno delo nas dovede k popolnj zmagi naprednih naših idej in stremljenj. V tem duhu otv&rjam delegacljsko zborovanje in Vas vse še enkrat poizdravljam najiskrenejše. Poverjenikovemu poročilu je sledilo poročilo strokovnega tajnika tov. Rudolfa Dostala.ki smo ga v zadnji številki prinesli v celoti. V debato k tajniškemu poročilu so posegii tov.: Medivešček, T o m a -. ži5. Mavri5. Zemljič, Moderndorfer, Flerž. Ivanjšiič, Brinar. Štravs, Kmet, Peterlin, R i b ii 5 i15, Š e g a , K n a f t i 5. D ii m nik in Dostal s sklepno besedo kot poročevalec. Delegacija je zahtevala, da se delegatu Logaškega učiteiljskega društva tov. Medveš5ku vzame beseda radii neparlamentarnega izražanjia in ker je svoja izvajanja puš5al neutemeljena. Poverjenik je tov. Medveš5ka pozval radi neparlamentarnega izražanja k redu. Za tajniškiim poročilom je poro5al glavni blagajnik in upravnik vseh listov Pov. UJU tov. M i r k o F e g i c. Poročal je najpreje o računu Pov. UJU. nato o bilaoici. kar je bilo oboie natisnjeno v 26. številki »Učiteljskega Tovariša«. Utemeljevai in pojasnil je posamezne postavke. Nato je prešel k utemeljitvi Prora5una za poslovno leto 1926. Posebej je podral ra5un in bilanco mladinskega lista »Zvonček« za zadnji dve poslovni leti in istotako proračun tega lista. V debato so posegli pri tem tov.: Brinar. Hude, Pe5ek, Cvetko, C u 5 e k . S k a 1 a. Tomažičeva, Moderndorfer, Š t r a v s , Hren, Humer, Luznar. Spre.jeti so bili nato sledeSi predlogi referenta, ki jih je predlagal v imenu gospodarskega odseka: I. Gospodarski odsek je vzel na znanje poročilo gkvnega blagajniika o računu poverjeništva in »Zvončka« ter zavzel k poročilu o splošnem finančnem stanju »Zvončka« sledcče stališče: a) Delegati zbrani na V. poknaiiinski skupš5ini v Šoštanju pozivljaio vse svoje tovariše in tovarišice resno in nujno. da store napram upravi »Zvon5ka« nemudoma svojo dolžnost. b) Delegacija apelira na vse prizadete in iih še enkrat prosi da poravnajo svoi dolg pri upravi Ako ne bodo zalegle prošnje. naj upnava izterja dolžno naročnino brezpogojno iin brezobzirno, ker ne moremo dopustiti, da bi se organizačno ;'n tiskarniško premoženje na tak način uničevalo. II. Gospodarski odsek osvoja predloge blagajništva k prora5unu poverjeništva in »Zvončka«. ki se glase: a) Mladinski list »Zvonček« izhajaj v bodoči dobi od septembra do meseca junija v 10 številkah, in sicer vsakega 15. v mesecu. b) Članstvo UJU poverjeništvo Ljubljana se pozivlja, da zastavi vse svoje sile v procvit našega mladinskega lista ter skuša pridobiti čim več celoletnih naročnikov. Za meseonike naj pobirajo nabiralci naročnimo vnaprej in jiavljajo upravi to5no do določenega termina število naročnikov. t. i. do vsakega 10. dne v mesecu. c) Kot naročnike sntatra.i uprava samo tiste. ki upošljejo na račun naročnine primeren znesek vnaprej. Naročnina »Zvončka« se v letu 1925./26. zniža letno na 25 Din. iposamezna štev pa 2.50 Din. d) Predsedstvo poverjeništva skrbi, da se proira5un niti v pogledu obsega lista. niti v ostalem ne prekora5i. Dalje osvoja gospodarski odsek predloge blagiajništva k proračunu poverjeništva, in sicer: 1. Delegacija potrdi proiračuo pov-erjeništva v skupnem znesku prejemkov .... 276.710 Din 1'zdaitkov 273.106 » prebilka 3.604 Din 2. Odmeri vsemu 51anstvu za upravno leto 1926. sledečo 51anarino: a) Redni 5lani pla5ujejo blagajni poverjeništva a 100 din letno. '(Za »U5it. Tov.«, Prosveto«. »Fopotnika«, 51anarlna centrali 10 Din in upr. pov.) b) Z učitelji porooene učiteljice a 30 Din letno. c) Upokojencj (po starem upokojeni) a 40 Din letno. d) Vsi rediii 51ani dobivajo oba stanovska lista upokojenci samo »U5it. Tovariša«. poročene učiteli.ce pa tudi tega ne. 3. Poleg odmerjene članarine plaeuiejo vsi organizirani člani še 10 Din letno za Učiteljski nanaš5aj. III. Gospodarski odsek je vzel na znanje slede5e >poro5ilo »Učiteljske Samopomoči«: Društvo »U5iteljska Samopomoč« je stanovsko-gospodarska organLzsaciJa. Na" men ji ie pomagati dedičem umrlih 51anov z denarnhni prispevki — posmrtnicami. Danes šteje društvo 12 0 0 51 a n o v , posmrtnina je 6 0 0 0 D i n. Posmrtnina 5-krat tolika kot je olanov. »U5iteljska Sanroipomoč« sprejema Slane učitelje (profesorje) in njih soproge, učiteljice, vdove uSiteljev (profesorjev), kiniso še stari 45 let. Priglašence nad 45 let (neomejeno v starosti) sprejema i z jemoma v tem letu še do koncaavgusta 1925. — Z nizkim enkratnim vplačilom od 25 do 325 Din in s članskim prispevkom a 5 Din za vsak smrtni slučaj zagotovim svoji družini. sorodnikom za slučaj smrti lepo denarno podporo. Vsa vplačila za e<no življensko dobo ne znašajo polovico sedanje posmrtnine. ki se bo pa s prirastkiom novih članov še mo5no zvišala. Vsak misleč tovariš(ica) mora postati član U. S. K temu poro5:lu dodaia gospodarski odsek slede5e; E. 1.—2. Gospodarski odsek s'e ie uveril. da služi U. S. skoro docela namenu. ki ga ima začrtanega S. U. S., ee izvzamemo slučaje obolelosti. Tia gospodarska organizaeija nai se pa v toliko preustroji, da bo nudila svojim članom 'pomoč tudi v sluča.iu bolezni- IV Dalje je gospodarski odsek osvojil tudi resolucijo poverjeništva, ki meri na podporo naših gospodarskih podjetij. Še posebei priporoča največio gospodiarsko ipodjetje »U&teljsko tiskarno«. Vplivni 51ani našega poverjeništva naj pa gledajo na to. da bodo cene pri Učiteljski tiskarni take. da bodo lahko konkurinale vsem izdelkom ostalih podjetij. Vimenu nadzorstva je tovariš Fr. Luznar predlagal blagajniku in poverjeništvu absolutorij. ker je vse račune našel v najlepšem redu. Za tem je referiral kot odposlanec ministrstva prosvete referent tov. Piavel Flere o »adaninifst r ati v nih in pravnih zadevah učiteljstva z ozirom na sedanji p o 1 o ž a j«. Govorrl je po stvarnem uvodu o administraciji v obče. o vstopu v službo, kontraktualnem uradništvu, stalnosti. napredovanju, penziji in odmeri penzije; o dopustih; o pravnem razmerju. popravi rešenj. vojnih letih in 'Prejšnjih letih sploh. Govoril je o »Osnovni Nastavi« in o potrebi. da se učiteljstvo točno ravna in zasleduje tamošnje odloke. Nešteto je pa podal praktičnih primerov za ueiteljstvo. ki bodo zelo dobro služili ueiteljstvu pri razumevanju administrativnih vprašamj in pravr.ega razmeria do države in prosvetne uprave. Poročilo referenta P. F1 e r e t a je učiteljstvo ziasledovalo z napetim zanimanjem in Vnela se ie za tem obširna in interesantna debata. V debato so posegli tov.: K m e t, Priistovšek, nadzorniik Š k u 1 j. nadzornik Černej, Luznar. nadzornik M očn i k. Na vsa številna vprašanja. ki so se razpravljala tekom debate je taikoi odgovarjal referent tov. Flere in razjasnil nejasne zadeve. Ob 21. uri zve5er ie prekinid poverjenik delegiacijo in jo zopet sklical na 8. uro prihodnjega dne. Sokolska akademiia. Zvečer se je vršila na 5ast gostom odli5no uspela prireditev šostanjskega Sofcola v Sokolskem domu. Občinstvo, domačini in zborujoče učiteljstvo je rnaipolnilo obširno dvorano do zadnjega koti5ka. ObSudovali smo precizno tzvajane proste vaje za leto 1925. od moškega naraščaja in 51anic člani so nam pokazali 1 uro v telovadnici. gojenke pa ritmi5no vežbo »Petko« Prekrasni so bil: članski kipi: mornar, disk, lok. kopje, • preže. borilno sabljanje. Zaključila je skupina vseh oddelkov. H koncu je stopil na oder starosta brat Tone Kurnik in v dolgem temperamentnem govoru izvajal hvaležnost poedinca do staršev in učiteljev. hvaležnost sokolskega društva v Šoštanju do učiteljstva, ki je bilo vedno med prvimi borci, opisal je u5itelja-vrtnarja. sejalca  in zlatarja. Spomnil se ie še posebno navzočih učiteljev - veterahov, ki so obhajali 44- 'n 454etni jubilej učiteljevanja, oziroma mature (Trobei.^ Farkaš, Cugmus. Kit. Viher. Štibler. Šalomon. Šmid, Porekar. Smolnikar. Zotter). Po prireditvi se ie razvila prijetna zabavia s petjeni plesom im neumornim sviraniem salonskega orkestra. Drugo jutro, v nedelio dne 5. julija se je nadaljevalo n&jprej prekinjeno delegacijsbo zborovanje. Porooevalci1 odsekov so podali svoje referate in so se napravili sklepi za delovanje organizacije v bodočem letu Vsi odseki so podali poročila o sklepih in predtogih, ki so jih napravili prejš-nji dan. V debato so posegli pri razpravi o nredlogih stonovsko - politiškega odseka tov.: Gnus, Peček, Keršič, Alt. Musek. Godčeva, liren. Poro5evalec tov. R a j š p. K debati o narodno - prosvetnem odseku so se oglasili tov.: R i b i 5 i 5 , Kmet, Pečnik. Knaflič. Dimn l k . V a u d a. Poročevalec nadz R u s. Pri uoročilih . gospodarskega odseka so se oglasili v debat: tov.: J e 1 e n c , L a p a j n -e . H r e n . Tomažičeva. Moderndorfer. Skala. Brinar. Zupančičeva, Tominc. JVlajc e n. Poroeevalec tov. F e g i c. Odsek za obmejno šolstvo tov.: Dimnik. iiren. obl. nadz. S c h e 11. Refereiiit tov. M o 5 n i k. Odsek za stanovski naraš5aj. Referent tov. nadz. Š k u 1 i. Kultumo - pedagoški odsek: Referent tov. Š e g & I v Pravno - obrambni odsek Referent tov. Alt. Sprejete sklepe in smernice prinesemo v prihodnji številki skupno. Glavna skupščina. Ob pol 11. uri ie otvoril v sokolski dvorani g poverjenik Luka Jelenc 5. pokrajinsko skupščino UJU poverjeništva Ljubljana ob navzočnosti 800 do 1000 članstvia. Obsirna sokolska dvorana ni mogla sprejeti ogromne mase m je moralo mnogo udeležencev poslušati zborovanje pri odprtih vratih. Pov. L. J e 1 e n c je otvoril skupščino s siedečimi besedami: Slavni zbor! Dne 2. junija letos je minulo 19 let. odkar se je zbralo slovensko u5iteljstvo. včlanjeno v takratni »Zavezi slovenskih učiteljskih društev«. prvič .na zborovanje tu v lepem, iprijaznem Šoštanju. Danes zborujemo tu vdrug:5. Takrat osrednja naša organizacia še ni bila tako mo5no razvita in krepka, kakor je danes, ki se razprostira po vsej lepi naši domovini. a zastopala ie iste nazore in gojila iste ideje ikakor danes. Te ideje in nazore, kj jih zastopamo. se širijo. Ni nobene moči več. da bi zaustavila napredno misel. ki se z elementarno silo širi med učiteljstvom. To ie naš ponos, to je sad našega dela, to je dokaz, da ie prava le tista pot. ki bodimo po nji; naravnost in zmagovito stopamo svojim smotrora nasprotl. To je pa tudi dokaz, da ie brezuspešen vsak poizkus niaiših sovražnikov, da bi zaustavUi naše delo. na§ napredek ter razbili naše vrste. Zato vse priznanje. zahvaia in slava tebi zavednemu. maiprednemu in nepremagljivemu učiteljstvu. Povdarjal sem že v5eraj na ddegacijskem zborovanju, da se mora učiteljstvo z vztrajnim delom na 'prosvetnera polju utrditi med ljudstvom trdno pozicijo To se je po nekaterih krajih v veliki meri že tudi zgodilo. kiar so nam v dokaz šolske prireditve v ravno m'nulih dneh. ki se iih je ljudstvo udeleževalo v velikem številu in se o njih izražalo prav pohvalno. S svojim delom zunaj šole v korst in blaginjo naroda naj pokaže u5iteljstvo. dia so sleparji in lažniki tisti, ki govore in Pišejo da se ie napredno u5iteljstvo odtujilo narodu! Bili so in se 'ponavljajo tudi v sedanjih dneh tužni trenutki za nas učiteljski stan in narodno šolstvo. Cesto smo stali s a m i sredi planjave v vztrajnem delu in obrambi Dridobljenih pravic in v boju za nove pravice; skrbno smo čuvali ugled učiteljskega stanu. 5uvali kakor zenioo svojega očesa neodvisnost osnovne šole. dia bi ne prišla v požrešno žrelo reakcionarnih strank, kjer bi se zadušila v tej plesnjivi in zaduhli atmosferi. Tudi v sedanjih dneh bijemo Srdit boi za projekt modernega šolskega zakona, ki ga je prediožil minister Pribičevič narodni skupš5ini v razpravo in sklepanje. Klerikalna stranka v Sloveniji dela z vsemi dopustnimi in nedopustnimi sredstvi. dia bi spravila osnovno šolstvo pod svoio oblast hi učiteljstvo v odvisnost od nje. Od Ijubljanskega škofa pa doli do najpriprostejše Marijine device tam gori v zakotni gorskj vasi, vse je po svoje na delu. dia bi preprečili moderni. na demokratskih načelih zamišljeni šolski zakon. Vsako sredstvo je dobro v dosego svojih namenov. Iz prižnic. odkoder bi se morala razlagati besed-' božja. se 5uje be&no hujskiamje proti načrtu šolskega zakona, šolski otroci se goniio k sv. obhajilu, da bi bog po priprošnjah nedolžne mladine pokvaril in uničil .šolo in jo pahnil nazaj v konkordatsko dobo. prirejajo se protestni shodi, ob5inski odbori sklepajo mairočene proteste in resoiucije, škof pošilja spomenice na ministrski sy.et in grozi s kulturnim bojem. če se vzakoni predloženi na5rt. Kaj po5ne ves klerikalni tisk. pa presega že vse meje dostojnosti in resnosti. Trdijo gorostasno nesmisel. da hoče minister Pribičevic z novini šolskim zakonom izbrisati slovenski niairod iz zgodovine narodov, da nam fooče vzeti z zakonom o osnovnih šolah naš slovenski jezik, našo narodno slovensko šolo, da hoče slovensko šolo razkatoličiti; pišejo in brezmiselno trdijo, da slovenski narod ne bo imel vec šole. v kateri bi se vzgajalia njegova mladina v katoliškem duhu. ker bo slovenski katehet pregnan iz šole. Ves klerikalni tisk in vsa klerikalna strankia. razven onih njenih somišljenikov. ki so udarjeni s klerikalno slepoto .n onih, ki načrta niti čitali niso, kai šele preštudirali. pa ve prav dobro, da to ni res. da takih določil v projektu ni. Kjlerikalcem gre le za klerikalno šolo, da bi v šoli gospodarili in zapovedovali škoije, dekani. župniki in kaplani, učitelji pa bi bili njih hlapci in sužnji Za to^— Da samo za to — ta boj! Hvala bogu, da je klerikalna stranka popolnoma osamljena v tem brezmiselnem boju, ki ga bije brez upa zmage. Še zagrebški madškof ni hotel podpisati spomenice škofa JegUča. — Proti klerikalni gonji delujejo vse napredne stranke v parlamentu. — Naša centralna organizacija z nad 13.000 člani ie neprestano na straži. da ne zanesejo klerikalci nazadnjaških načel v zakon, na drugi strani na priporoča in nasvetuje spremembo nekaterih členov v projektu, kar bi bilo v prospeh šoli in orid učitelistva. JVSSi bočemo moderen1. demokratičen šolski žakon, na katerega podlagi vzgojimo ,nov rod. ki mu bo prva in zadnja misel sreča naše mile domovine. Zato napredno učiteljstvo ne bo nikdar pristalo na klerikalni šolski zakon. Moči 5utimo toliko v sebi, da preprečimo to nesrečo. Pod oblast krive padce ne gremo! S temi uvodnimi besedami otvarjam V. pokrajimsko skupščino. Pre*den preidem na dnevni red mi dovolite še par besedi. Pozdravi gostom. V naši sredi imam čast pozdraviti prvega meščana lepega mesta Šoštanj g. župana F r. V r e 5 k a. Vaša navzočnost na naši skup§5ini, g. župan. nam izpričuje. da veste ceniti veliki pomen in važnost osnovnegia šolstva in da se zanimate za naša stremljenja. prizadevanja in delo. Pa tudi prebivalstvo tega lepega mesteoa ceni in spoštuje učiteljstvo. Pokazalo je to s tem. daienam v pozdrav tako bogato okrasilo svoie domove z zastavam:. Bodite jim, g župan za ijubav tolma5 naših hvaležnih čustev. Pozdravljam navzočega zastopnika celjskegia sreskega pogiavarja g. komisarja L i 1 e k a. Sreskemu poglavarju ie izračeno osnovno šolstvo in usoda učiteljstva v srezu. Mnogo lahko stori za razvoi šolstva in v marsikaterem pogledu lahko lajša težavno delo u5iteljstva. Kličem vam. gospod komisar: Dobro došli na skupščini in prisrčni: Živeli! Z radostnimi čustvi pozdravljam med nami 51ana gerentskega sveta mestne občine ljubljanske, g. gerenta A n t. L i k o z ia r j a. Razume se samo ob sebi, da z veliko vnemo deluje na odffovornem svojem rnestu v prosfpeh ljubljanskega šolstva in v korist ne samo ljubljanskega, temvec v korist sloveinskega dela osnovnošolskega uSiteljstva sploh. V priznanje in ziahvalo mu kličem s tega mesta: Živel! Današnie skupš5ine se udeležujejo tudi oblastni šolski referenti Mariborske oblasti. gospod S c h e 11 iti oblastni šolski referent Ljubljanske oblasti g. Eng e 1 b e r t G a n g 1. ki sta oba i zšlia> iz učiteljskih vrst in prišla riai ta odlična mesta. Nekdai taka mesta niso bila dostopna osnovnošolskemu učiteljstvu. Zasedali so jih možje iz »imenitnejših« stanov; zato so se nas ogibali in niso nik- dar prišli na naša zborovanja. Tudi to se je danes spremenilo. Sedanji obllastni šolski referenti so živeii med učiteljstvom in skusili vse prijetnosti in težaive našega stanu. Prišli ste danes med nas. da čujete tudi sedanje naše.težnje in zahteve, ki jih uvažuite in skušaijte udejstvit:. Zato vas iskreno pozdravljam med nami! Enako iskreno pozdravljam vse navzoče sreske šolske referente. ki se neumiorno trudijo za razvoj in napredek šolstva in za dobrobit učiteljskega stanu v svojih srezih. Kličem vam prisr5ni: Živeli! Nato ie pozdravil g. Antona P o t o 5 n i k ia . predstojnika sodnije, povdarjajoč, da ima prvič. kar predseduje. čast pozdraviti nia naši skupščini tudi zastopnika tega odli5nega stanu. Prav iskreno pozdravljam starosto tukajšnjega Sokolskega društva gosp. Tone Kurniki&. Že enkrat se ie naglašalo na eni naših skupšSin: »Kdor učitelj — ta Sokol«. To povdarjam danes tudi jaz. S tem pavdarkom priznam javno in jasno. kako važno smatra učiteljstvo Sokolstvo in v kako tesni zvezi so Sokol, učiteljstvo — šola. Učiteljstvo začne vzgajati izročeno mladino v Sokolskem duhu, v Sokolski iideji in H vcepuje v nežmo srce Sokolske vrliine in kreposti. V tej dobi že pristop! Sokol instoji učiteljstvu ob strani. Ko odrase mladina šoli, jo vzgojuje Sokol dalje v svojem duhu in istem smislu. Vzajemno hoče delovati učiteljstvo in Sokolstvo na poiju vzgoje, da vzgojimo mladino. ki bo v ponos in blaginjo edinstvenemu narodu in edinstveni državi. Zato ie prav. g. starosta, da ste prišli na niašo skupščino, da sam" vidite in čujeta naša stremljenja. Kličem Vam v pozdrav krepak: Zdnavo! Nadalje j.e pozdravil zastopnika Orjune g Petra R i h t e r i 5 a . povdarjajoč skupna macionalna stremljenja Orjune in učiteljstva. Vsaki naši skupščni daje posebno slavnostno lice prisotnost dragih in milih gostov. bratov po rodu in zvanju. Navdaja me veliko veselje. da morem tudi danes pozdraviti v naši sredi vrlega in odličnega odposlanca in zastopnika Glavnega odbora Udruženja Jugoslovanskega Uciteljstva v Beogradu. g. M i h a j 1 o S t a n o j e v i č a. Kličem Ti iz dna radostnejja srca dični tovariš m dragi brat; Dobro došel med nas! Klličem Ti v imenu svojem in v imenu slovenskega dela osnovnošolskega u5'teljstva, Nudi se mi pa danes prijetna 'prilika, da §e v drugem pogledu spregovorim par besed. 40-letnica Mih. Stanojeviča. Letos praznuje naš dioni tovariš g. M i h a i II >o S t a n o j e :v i č . znamenit, redek jubilej, 40-letni jubilej plodonosnega svojegia dela. Vsak zaveden slovenski učitelj pozna našega Mihajlo Stanojeviča po njegovih delih. V niem čisla in visoko ceni odllčnega vodjo našega statiu, vztrajnega delavca na prosvetnem. nacionalnem in književnem polju. Na književnem polju se je začel Stanojevič že v zgiodnjih mliadeniških letih udejstvovati. 2e kot dijak ie pisal v mladinske liste. Pozneje ie z veliko marljivostjo sodeloval pri raznih pedagoških in u5iteljskih listih. Izboren pedagoSki list »U5itelj« ureja in vodi že 20 let Povzdignil ga je na tako visoko stopnjo popolnosti. da se lahko merj z najboljšimi pedagoškimi revijami. Stanojevič je eden izmed najboljših pedagoških pisateljev. Kot izvrsten metodik je izdal celo vrsto, 18 po številu, šolskih knjig za osnovne, obrtne in druge šole. Stanojevic je sodelovail tudi pri raznih politionih 1'istih, v katerih se ie z vso njemu lastno energijo potegoviail za napredek. šolstva in pravice uciteljstva. Svoje bogate skušnje na šolskem polju in uciteljskem bitju in žitju uspešno uporablja pri šolski zakonodaji. Udejstvoval se je pri šolski zakonodaji v predvojni Srbifi in deluje z neumOTno vztrajnostjo na sedanjem projektu osnovnošolskega zakoma. Stanojevic si je pridobil nevenljivih zaslug za našo stanavsko organizacijo. Vsak odbor, vsak zbor z največjo pazljivostjo sledi njegovim izvajanjem. pazno posluša njegovo mirno, tehtno. stvarno besedo in io uvažuje Tako vidimo. da ie bilo dosedanje življenje tovariša Stanojeviča en sam velik delovni dan. Nad njim se uresničujeio besede našega pesnika Simona Gregorčiča. ki poje: Ne sarno, kar veleva tnu stan. kar more, to mož je storiti dolžan. Na 'Tvojem 40-letnem nspešnem in plodonosnem delovanju Ti. dragi prdatelj Stanojevič oestitam najiskreneje v svojeim in v imenu vsega slovenskega dela osnovnošolskega u5iteljstva. iz11^žajoc vrooo željo. da ne odložiš peres do konca svojih dni. Nato pozdravi prav prisrčno tudi odposlanca ministrstva odličnega masega tovariša g referenta Pavla Fleret a. fci ie prišel v našo sredo. da vzdrzi vezi, ki nas družijo v dobrobit naše prosvete in našega stanu. Na predlog predsedstva sta bili oddani sledeči pozdravni brzojavki: Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru Prvemu, Bled. — Ueiteljstvo, zbra.no na peti pokrajinski skupšSini Udruženja Jugoslovenskega Učiteljstva Poverjeništva Ljubljana dne 5. julija v Šoštanju, pozdravlja prožeto iskrene ljubavi od ujedinjene domovine svojega viteškega vliadarja kot vrhovnega predstavitelja države iti pokrovitelja narodne prosvete ter mu izraža Suvstvo neomejene vdamosti in zvestobe ter požrtvovalne ljubavi do • cele prevzvišene kraljeve nodovine. Gospod minister prosvete Svetozar PribiSevič. Beognad. — Učiteljstvo zbrano na V. pokrajinski skupšč'ni Udruženja Jugoslov. U5it. Pov. Ljubljana dne 5. julija v Šoštanju prisrčno pozdravlja svojega prosvetnega šefa v iskreni ljubavi, zvesto zaupajoS njegovii priznani naklonjenosti in dalekovidnosti. da bo uresničil upravicene želje in zahteve u5;teljstva in šole pri uzakonitvi novega zakona o narodnih šolah Sledili so pozdravi zastopnikov. in sicer: Z ia S a 1 e š k o d r u š t v o je v prisrčnih besedah pozdravil skupšcino predsednik tov. Stopar, ki se ie posebno spominjal v svojem govoru zaslug pov. tov. Jelenca. V vzVišenem govoru je za sresko poglavarstvo pozdravil skupšSino g. komisar R i 1 e c. V imenu mesta je pozdravil skupš5ino župan g. Fran Vrečko. V imeinu velikega župana in prosvetnega inspektora mariborske oblasti g. dr. Poljanca je pozdravil skupščino oblastni šofeki nadz. g. H. S c h e 11. Nato je govoriil starosta Sokola gA. Kurnik. Imenom ministra prosvete in minjstrstva je kot pooblaščenec govoril g. P. Flere. V imenu centrale UJU je temperamentno giovoril g. M i h. M. S t a n o j e v i c. V imenu Orjune, Ciril-Metodove Družbe in Jueoslov. Matjce ie z nacio nalnim govorom pozdravil skupščino g. Peter RihteriS. Nato ie nazdravil in nagovoril skupščino tudi zastopnik obrtništva, ki ie povdarjal vezi ueiteljstva z obrtništvom in skupno delo na poiju obrtno-nadaljevalnega šolstva. Želel ie Ł-m intimnejših vezi med učiteljstvom in slovenskim obrtništvom. 30-letni jubilej L. Jelenca. Nato si ie zaprosil besedo poverje¦njkov namestoik tav. Anton G n u s , šolski ravnatelj na Dolu pri Hrastniku. in prav ginljivo čestital. prisr5no. kakor more to samo prijatelj in tovariš, Luki J e 1 e n c u k 30-letnemu jubileju niaoelske učiteljske organizacije. V rmerau članstva mu je izročil skromno darito, zlato uro in verižico s poklonitviio »UJU po\rerjeništvo Ljubljana 1895.—'1925.« Burno odobravanje je siedilo temu redkemu. a zato tem bolj pomembnemu dogodku. Poverjenik Jelenc se ie v iskrenih besedah ziahvalil za čestitke in darilo ter je poudarjal. da ga je pri vsem iijegovem delovanju vodila vedno le skrb za narodno šolstvo ter za 5ast in ugled učiteljskega stanu. V imenu Glavnega odbora UJU j€ iskreno čestital tov. Jelencu g. M i h. M. Stanojevič, povdarjajoč Jelen5ev ugled pri vsem jugoslovenskem učiteljstvu :n njegove velike zasluge za državno učiteljsko organizacijo. V znak sve5anosti se ie skupščina prekinila do 14 ure popoldne. Referati. Ob 14. uri se ie skupščina nadaljevala in sta podala oblastni šoiski nadzornik v Beogradu g. M i h a i 1 o S t a n o j e v i č in šolski upnavitelj v Studencih prl Mariboru tov. A n t o n Hren svoji poročili. in sicer prvi o temi »N o v i p okreti u vaspitanju; radnaškola i Daltonski plan«. drugi o temi »S e d a n j a doba i n u 5 i t e 1 j s t v o«. Referate prinesemo v celoti v eni prhodnjih številk. Resolucije. Končno je še prečitai urednik »Učiteljskega Tovariša« I v a n D i m n i k resolucije. ki iih je na podllag« elaboratov posameznih odsekovr izdelal poseben redakcijski odbor. ki smo jih prinesli v zadnji številki Brzojavno in pismeno so pozidnavili skupščino: Za izvršilni odbor UJLJ v Beoerradu podpredsednik Pero Vuksanovic, v imenu UJU poverjeništvo Beograd Milan Popovič iz Splita sreski poglavar Viher, iz Kastva predsednik učit. društva Ante Rubeša in šolski maidzornik Baf, sreski šolski nadzornik v Logatcu Fr. Merljak :n upok. šolski upravitelj v Kandiji Janko Leban. Nj. Vel. kralj je poslal skupščini brzojavno ziaihvalo in pozdrave. Veličastna. stvarna in impozantna je bila šoštanjska skupščina. utrd'la nam je medsebojne vezi in orgianizacijo.