POSLEDNJI GRAŠČAK NA ŠTAJERSKEM Stran 19 11-LETNA DEKLICA TOŽI DRŽAVO Stran 9 KANDUTI JEVA: BLAŽENA MED TEŽAVAMI Stran 10 ŠT. 46 - LETO 57 - CELJE, 14.11.2002 - CENA 350 SIT Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn STRUPEN ANTIBIOTIK V MLEKU S CELJSKEGA StranS ZORAN JANKOVIC: »MERCATORJEIN BO OSTAL PRVI!« Stran? 2 DOGODKI NOVI im UVODNIK Levo, desno ali poprek? Nedeljske volitve kakšnih vročih in ostrih sprememb v Celja niso prinesle. Še naprej bo občino vodil isti žapan, mestni svet pa bo še naprej zelo levo asmerjen. Če na- mreč seštejemo mandate ta- ko imenovanih levih strank - LDS, ZLSD, SMS, DeSUS in Zelenih, bo imela levica v ob- činskem parlamentu večino, dirigirala pa bo desnica. Dirigent, če tako poimenujemo župana Šrota, je namreč že pred volitvami sklenil pakt s socialdemokrati in s tem nakazal še nekoliko bolj desno usmeritev od sedanje. Že res, da bo o politični barvi in usmerjenosti Celja mogoče govoriti šele potem, ko bodo sklenjene tudi povolilne koali- cije, a če bi bilo vse po pravici in volji volivcev, si ti želijo predvsem močno desno vlado in zelo levi parlament. Logično, pravzaprav. Zakaj bi vsi skupaj voz vlekli le v eno smer in nekritčno ter brez pravega svetniškega nadzo- ra popustili vajeti le eni opciji, ki pogostoma, kot smo se navadili v zadnjih štirih letih, hodi po zelo tanki vrvi med številnimi interesi, pa tudi med legalnostjo in urejanjem stvari bolj po domače? Toda - prave odgovore bo prinesel šele naslednji mesec, ko bosta nesporni županski zmagovalec in prav tako nes- porni svetniški zmagovalec pričela »kupčkati«. Večjih kom- promisov ni pričakovati, lahko pa sklepamo, da bo vsaj pri najpomembnejših funkcijah to pot »izvisela« Združena li- sta, ki je, pravzaprav edina na teh volitvah, pridobila. V mestnem svetu bodo namreč imeli sedež več kot v prejš- njem mandatu. Pa še to - bodo predstavniki tako imenovanih neodvisnih list, v mestni svet so se prebili štirje, po volitvah pokazali prave barve, bodo vztrajali na predvolilnih programih ali pa se bodo le izkazali za podmladke in kadrovske kuhinje velikih strank? Kot so se pri prejšnjih volitvah, naprimer, mladi za mlade, ki so gladko prešli v vrste LDS? BRANKO STAMEJCIC^ Volivci se bojijo žuljev v drugi krog za predsednika države Janez Drnovšek in Barbara Brezigar Na Celjskem kar 22 starih-novih županov, novi imeni le v Mozirju in Lučah - Drugi krog v osmih občinah že udeležba na predča- snih volitvah od minulega torka do četrtka je pokaza- la, da se zaradi Martinove nedelje v Sloveniji volivci ne bodo odrekli svoji pra- vici (nekateri jo imajo tudi za dolžnost) do volitev. Tudi na samo volilno nedeljo so bila volišča dobro obiska- na; udeležba je po neurad- nih podatkih presegla 71 odstotkov, volitve po Slove- niji pa so z redkimi izjema- mi bile izjemno mirne in brez posebnosti. Na Celj- skem, denimo, se ni zapletlo nikjer. Na odgovor, komu - če ko- mu, bodo prav Kučanovi škornji, bomo čakali še 17 dni. Zanje pa se, glede na od- ločitev volivcev v Sloveniji, potegujeta Janez Drnovšek in Barbara Brezigar. Drnovš- ka že skoraj poldrugo deset- letje spremljamo kot spret- nega pogajalca, domačega v mednarodnih vodah ter do- volj politično pragmatične- ga, da tudi v domači politiki kroti različne ideološke stru- je. Brezigarjeva prisega na pravno državo in, v šali, šte- vilka njenih stopal je 39, ena- ko kot pri Kučanu. V Slove- niji je v prvem krogu Drnovš- ka podprlo 44,40 odstotka vo- livcev, Brezigarjevi je svoj glas oddalo 30,76 volilnih upravičencev - na Celjskem je bila podpora z rahlimi od- miki podobna, le v volilnem okraju Mozirje je Brezigar- jeva s 40,5 odstotka prema- gala Drnovška, ki je prejel le 33,56 odstotka glasov. Če pa pogledamo neuradni volilni rezultat v okraju Velenje I, drugega kroga predsedniških volitev ne bi bilo treba, saj je Drnovšek prejel 52,15-od- stotno podporo volivcev. Podpora uhojeni obutvi če si še enkrat sposodimo prispodobo o škornjih, ka- že, da občani oziroma voliv- ci na Celjskem prisegajo na uhojeno obutev. Bolje je ob- držati poznano, kot pa izbi- rati na policah med novimi čevlji, ki te lahko ožulijo... Kako naj si drugače razla- gamo, da so volivci v kar 22 občinah ponovno izvolili no- ve-stare župane? In tudi to, da se le dva bivša župana, Mir- ko Zamernik v Lučah in Slav- ko Krajnc v Vitanju nista od- ločila za ponovno župansko kandidaturo. S tega stališča sta zanimivi še občini Mozirje in Šentjur; v Mozirju je bivši župan Jože Kramer že v pr- vem volilnem krogu gladko odpadel, nasledil ga je do spomladi še mozirski župnik Ivo Suhoveršnik, v Šentjurju pa čaka Jurija Malovrha trd boj s protikandidatom Šte- fanom Tislom, ki mu je, mi- mogrede, v nedeljo manjkal manj kot odstotek, da bi bil izvoljen že v prvem krogu. V 24 občinah na Celjskem, kjer so župane oziroma županjo dobili že v nedeljo, sta le dve novi imeni; ob mozirskem Suhoveršniku še Ciril Rose v Lučah. V trendu neodvisnost Osnove strankarskega plu- ralizma smo v Sloveniji vo- livci že osvojili, a kot zaen- krat kaže, »strankarsko« vo-. limo zlasti državnozborske poslance. Predsednik države naj bi bil predsednik vseh dr- žavljanov in mu je pretirana identifikacija s stranko prej v škodo kot v korist, podob- no pa so politične stranke po- tisnjene ob rob tudi na lokal- ni ravni. V občinah, kjer so ljudje stopili skupaj in želeli poti- sniti lokalni voz razvoja na- prej, že v preteklih letih strankarska pripadnost po- sameznikov ni bila pretira- no pomembna in so pone- kod tudi zaradi tega nasta- jale dokaj »nenaravne« koa- licije. Pred letošnjimi župan- skimi volitvami pa je bilo za- nimivo, da je tudi nekaj žu- panskih kandidatov, ki so bili pred štirimi leti izvoljeni kol strankarski, pred svojo kan- didaturo prilepilo pridevnik »neodvisni« s podporo... In bili so uspešni, saj je med v nedeljo izvoljenimi župani kar tretjina neodvisnih. Kar precej neodvisnih kan- didatov je volivce prepriča- lo tudi pri volitvah v občin- ske svete, kjer bo v nekate- rih občinah prihodnje tedne zaaimivo opazovati, kako bodo nastajale vladajoče koalicije. Niso namreč osam- ljeni primeri, ko je v občini izvoljen »desni« župan, v se- stavu sveta pa prevladujejo »levi« svetniki, pa tudi obrat- no. In kam se bodo obrnili neodvisni? Končno odločitev v Slove- niji, na Celjskem pa še v Šent- jurju in v sedmih manjših ob- činah, kjer je potreben tudi drugi krog županskih volitev, bomo dobili prvo decembr- sko nedeljo. IVANA STAMEJČIČ Foto: TT, KRATKE-SLADKE Zeblo je v Vojniku, kjer gradijo pli- novodno omrežje, so prido- bitev izjemno slovesno pre- dali namenu v četrtek, tik pred volitvami. Z govorniki, župnikom, pevskim zborom, pihalno godbo ter plameni- co, ki jo je prižgal županski kandidat Beno Podergajs (skupaj s predstavnikom vodstva Adriaplina). Zmago- valcu nedeljskih volitev pa je bila naklonjena celo višja si- la, saj je bilo med družab- nim srečanjem na prostem zelo mrzlo. Pridobitev, ki bo pogrela v najhujšem mrazu, so si udeleženci gotovo za- pomnili. iUioiicje zlato Konjiški župan Janez Jaz- bec je tradicionalni slavnost- ni govornik na martinovanju v mestu cvetja in vina. V so- boto, na dan volilnega mol- ka, pa so zbrani Konjičani za- man čakali na njegove bese- de. »Če je volilni molk, bom pač molčal,« si je verjetno mi- slil takrat še županski kan- didat. Neodvisni kandidat za občinskega svetnika Jože To- minšek se (sedaj mu je ver- jetno žal) ni zgledoval po njem. Navsezadnje, če si predsednik vinogradnikov, ki martinovanje organizirajo, te- ga ne moreš kar »prešprica- ti«. In je nastopil. Čeprav je govoril samo o vinu in prid- nih vinogradnikih, naslednji dan ni bil izvoljen. Molk je zlato (očitno samo v konjiš- ki občini). Lahko bi, pa niso Vsi, od prvega do sedme- ga, kandidati vitanjskih so- cialdemokratov za občinski svet so bili izvoljeni. V 10- članskem občinskem svetu imajo tako 70-odstotno ve- čino, lahko pa bi imeli še več- jo: »Če bi imeli še več kandi- datov, bi bila to vrnitev v eno- strankarski sistem!« ugotav- lja predsednik občinskega odbora stranke Andrej Po- klic. To pa bilo glede na od- nos stranke do tega spomina na preteklost več kot neoku- sno, kajne. No, zato so ime- H samo sedem kandidatov... Zaposlena administracija Priznati je treba, da so imeli občinski administrativ- ni delavci v zadnjih dneh res dela čez glavo. Pa ne toliko z zbiranjem rezultatov nedelj- skega glasovanja. Kar precej jih je imelo namreč največ preglavic s pošiljanjem elek- tronske pošte. Dokazali so, da »emajliranje« ni vedno tudi najhitrejši način prenosa po- datkov. Pa po lojtrci gor... Prav zanimivo je bilo opa- zovati nedeljsko večerno do- gajanje v Narodnem domu v Celju, kjer sta imela sede- ža občinska in okrajna vo- lilna komisija. Ne toliko za- radi pridnih »števcev«, ki so po nadstropjih sem in tja pre- našali kuverte z glasovnica- mi. Bolj zaradi »strankarskih vohunov«, ki so z mobiteli v rokah postavljali rekorde v hitrosti premikanj iz prve- ga v tretje nadstropje in na- zaj. Vmes pa so se uspeli, po zvezah, se ve, »prišvercati« tudi do najbolj tekočih štev- nih podatkov o uspehu nji- hovih kandidatov in list. Iz mobitelov, s katerimi so se praktično zrasli, se je ta ve- čer kar kadilo. Iz enih vese- lo, iz drugih je bil dim bolj žaloben. Če ne bom župan Brezdomca Kikerja smo v petek popoldan povprašali, če se je že preselil v novo za- vetišče. »Danes še nekaj ma- lega nažicam, potem grem v Ljubljano, da bom videl, če bom župan. Če ne bom, se bom v zavetišče selil v pone- deljek.« Št. 46-14. november 2002 novi TEDNIK DOGODKI _3 Ne začenjali, nadaljevali bomo! Glede na to, da so volivci ve- činsko podprli stare-nove župa- ne, v večini občin ni pričakovati kakšnih revolucionarnih spre- memb. »Nadaljevali bomo po pro- gramu, ki smo ga zastavili pred štirim (ali osmimi, ponekod dva- najstimi) leti,« smo največkrat do- bili odgovor na vprašanje, kako bodo novoizvoljeni župani popri- jeli za delo. In kako bo to v največjih obči- nah na Celjskem, kjer imajo v sed- mih občinah že izvoljenega župa- na, Šentjurčani pa bodo svojega iz- brali v drugem krogu? Bojan Šrot, župan Mestne ob- čine Celje: »Proračun ima solidne dohodke, smo ena od 28 sloven- skih občin, ki se samofinancira. Še bolj pomembno pa se mi zdi, da smo uspeli proračunske odhodke strukturirati tako, da je precejšen del proračuna naložbeno naravnan. Na tem področju smo med prvimi v državi. Le investicije iz skladov, državnega denarja in občinskega proračuna, pa tudi iz zasebnega de- narja prinašajo razvoj. Glede na to, da so volivci moje delo v prvem mandatu dobro ocenili, sem pre- pričan, da bom mestu lahko pustil svoj pečat. Že sedaj je vidnih veli- ko sprememb, izvajamo investici- je, za katere si pred leti še pomisli- li nismo upali, da bi jih lahko spe- ljali... Delo bomo nadaljevali brez večjih pretresov in mrtvega teka, saj je sestava mestnega sveta podob- na prejšnji, novi svetniki so bolj kot ne le predstavniki kakšne liste. Verjamem, da bodo pri svojem de- lu imeli pred očmi zlasti to, da smo vsi Celjani in da se pri večjih odlo- čitvah ne bodo opredeljevali po strankarski ampak po celjski logi- ki. Nove ekipe še ne sestavljam, po- džupane bo na moj predlog iz vrst svetnikov imenov^ mestni svet. Po- zval bom partnerje, s katerimi bo- mo sklenili koalicijo, da predlaga- jo kandidate. Pričakujem pa, da bo ekipa, vsaj v grobih obrisih, precej podobna.« Srečko Meh, župan Mestne ob- čine Velenje: »V bistvu dela nismo niti končali, saj ga je dovolj. Voli- tve so po mojem mnenju zgolj pre- verjanje, če z ekipo sodelavcev de- lamo pravilno in so nekakšen odraz v preteklih letih uresničenih pro- gramov. S predstavniki list smo se že srečali in dogovorili za nadalj- nje nemoteno delo, ocenjujem pa, da se v mestnem svetu razmerja sil niso bistveno spremenila. Zdi se mi pomembno, da župana podpirajo tudi stranke, saj potem ni potreb- no dajati veliko koncesij in se delo nemoteno odvija.« Jože Rajh, župan Občine Laš- ko: »Prva naloga bo zagotovo spre- jem odloka o občinskem proraču- nu za leto 2003, ki smo ga v prvem branju obravnavali tik pred voli- tvami. V Laškem se držimo tega, da je normalno finančno poslova- nje zelo pomembno za občino, za- to sprejemamo proračun v roku in ne poznamo hnanciranja po dva- najstinah. Sicer pa bomo nadalje- vali zastavljeno delo in upam, da bomo uspešni. Neuresničeni napo- vedi izpred štirih let; ureditev mest- ne tržnice v Laškem in odprtje le- karne v Rimskih Toplicah nas ča- kata spomladi, težje pa bo z oživ- ljanjem zdravilišča v Rimskih To- plicah. A to, žal, ni odvisno samo od nas v občini...« Lojze Posedel, župan Občine Žalec: »Veseli me odločitev voliv- cev. Praznovali smo v ponedeljek, v torek pa že začeli z normalnim delom. Glede na rokovnik, ki smo ga sprejeli, bo konstitutivna seja ob- činskega sveta 28. novembra. 16. decembra bo redna seja, na kateri bomo sprejemali rebalans prora- čuna ter 16. januarja prihodnje le- to obravnavali proračun za leto 2003. Točne sestave občinskega sve- ta še ne poznam (v torek v jutra- njih urah, op. US), je pa v bistvu vseeno, saj bomo z delom pričeli popolnoma na novo. S tem priča- kujem in upam, da bodo pozablje- ni tudi spori iz prejšnjega manda- ta.« Ivan Suhoveršnik, župan Ob- čine Mozirje: »Verjetno ni nihče, tudi sam ne, pričakoval takšnega razpleta. Nekako smo pričakovali drugi krog, zato me preseneča pod- pora ljudi. Za naprej zaenkrat še ne vem točno, kako in kdaj bomo začeli, saj se še nismo pogovarjali o podrobnostih. Dejstvo je, da ni- mam izkušenj, hkrati pa čakam, da se bodo strasti pomirile. Potem se bomo lažje pogovorili in dogovo- rili, saj smo nenazadnje ljudje.« Janez Jazbec, župan Občine Slo- venske Konjice: »Občino vodim že 8 let in v nedeljo so mi volivci namenili kar 77,57 odstotka gla- sov. Takšno podporo občutim na eni strani kot potrditev dosedanje- ga skupnega dela, zlasti pa kot ve- liko odgovornost za naprej. Prepri- čan sem, da bodo vsi, ki so jim vo- livci izkazali zaupanje, znali strni- ti dobre želje v korist občine. Že doslej sta nas v občini krasili strp- nost in sodelovanje in verjamem, da si nihče v novem občinskem svetu in vodstvih krajevnih skupnosti ne bo postavljal drugačnih ciljev, dru- gih poti. Vsi smo za svoje delo od- govorni volivcem, ki od nas priča- kujejo največ, kar lahko naredimo za občino v celoti, za vsak posa- mezen kraj, za vsakega občana.« Jože Čakš, župan Občine Šmar- je pri Jelšah: »Z 90,20 odstotka gla- sov sem si prislužil že tretji župan- ski mandat v novi šmarski občini. Ponovna izvolitev za župana potr- juje moje dosedanje delo in zmer- nost, ki jo želim vnašati v vsakda- nji utrip naše občine. Verjamem, da bom tudi z novo izvoljenim ob- činskim svetom znal dobro sode- lovati in da bomo skupaj z mojimi sodelavci in vsemi, ki v naši občini ustvarjajo na različnih področjih, delovaU za razvoj, urejenost in na- predek občine Šmarje pri Jelšah - volivkam in volivcem pa iskrena hvala za zaupanje.« V Občini Šentjur bo v nedeljo, 1. decembra potreben drugi krog županskih volitev. Pomerila se bo- sta Štefan Tisel, kandidat LDS, SDS in NSi, ki ga je v nedeljo podprlo 49,15 odstotka volivcev, in Jurij Malovrh, poslanec v DZ in dose- danji župan, kandidat SLS, ki je do- bil 31,46-odstotno podporo. Tisel prisega na povezovanje ljudi, sku- pinsko delo in poudarja, da je tre- ba izkoristiti pomembne strateške prednosti, ki jih v občini imajo, a ostajajo prezrte. Malovrh pa zase pravi, da velja za uspešnega poga- jalca za pridobivanje državnega de- narja in daje obljube šele, ko so uresničljive. BS, US, MBP, BoJ, IS Odlikovanja za naše planince Včeraj je slovenski predsednik podelil častne znake svobode Repub- like Slovenije. Med dobitniki odlikovanj so tudi Adi Vidmajer iz Žal- ca, Božo Jordan iz Šempetra in Jože Melanšek iz Velenja, ki so se izkazali z delom v planinskih vrstah. Vsi trije so dolgoletni člani pla- ninskih društev, poslanstvo v planinskih vrstah pa opravljajo tudi v Savinjskem meddruštvenem odboru. Vidmajer je tudi podpredsednik, Jordan pa član upravnega odbora Planinske zveze Slovenije. US Št. 46-14. november 2002 □ VOLITVE 2002 Jure Cek uta starša sta se ga razve- selila in ga prvič poujčka- la junija 1952. Zlasti oče, prvoborec, mu je v zibel položil mnogo vrednot, ki jim je kasneje zvesto sle- dil. Levo usmerjenost, de- lavnost, ljubezen do lepe- ga... Sam je tem lastnostim dodal izredno podjetnost, poslovnost, več kot le šče- pec bonvivanstva in še marsikaj. Današnji petdesetletnik, še pred leti eden največjih playboyev slovenske scene, se je doslej že krepko izži- vel in daje vtis, da se poča- si umirja. Čeprav na njego- vo nemirno naravo še na- prej kaže ljubezen do hi- trosti. Okoli se prevaža z uglednim beemvejem, a sr- ce mu hitreje bije šele, ko sede na svojo yamalio in na dveh kolesih drvi nekam proti prihodnosti, s tistim lažnim občutkom svobode in samozadostnosti. Dejs- tvo, da itha še vedno tudi svoje prvo motorno kolo, solexa, s katerim je kot mu- lec zasmrajal Celje, kaže tu- di na nostalgično noto v nje- govi naravi. Da gajev največji možni meri zaznamova- la mladost, ne skriva. Kot ne skri- va svojega članstva v Zvezi ko- munistov in dejstva, da je kot otrok v šoh neizmerno užival, ko je v zborčku prepeval prelepe partizanske pesmi. Študiral je tehniko, ohra- nil je tudi stike s sošolci iz srednje tehniške šole, ki so danes najbolj goreči zago- vorniki njegovih političnih ambicij. Biznis je zavohal, ko je odkril svojo nadarje- nost za mešanje in preliva- nje barv. Njegovemu početju v zgodnjih letih ni mogoče reči slikarstvo. A kovinski krožniki, na katerih so se v nenavadnih, surrealističnih oblikah prelivale barve, so šli dobro v prodajo. In prav poslovna žilica, prodaja, ga je gnala naprej, da je svojo nadarjenost razvijal. Legen- darna ostaja zgodba o po- slikanih urah. V njih je na- šel tržno nišo in proizvajal- ca prepričal, da bodo šle v prodajo. Poskusna serija je šla za med. Le redko kdo je vedel, da so jo pokupili pred- vsem prijatelji. Na nasled- nji, veliki seriji, se je leta nabiral prah. Potem je spoznal, da s su- rovim, neobtesanim talen- tom ne bo prišel dlje kot do konfekcijskega prodajalca poslikanih okrasnih pred- metov. Podal se je čez lužo in se učil slikarstva v Kali- forniji in na Havajih. Leta 1984 je prvič razstavljal v New Yorku, kjer ga je spre- jel celo generalni sekretar Združenih narodov Perez de Cuellar. Vsaj dvestokrat je odtlej preletel ocean, raz- stavljal, veliko blefiral, do- bro prodajal, predvsem pa je s svojo simpatično odkri- tostjo stkal številna prija- teljstva. »Čas bi že bil, da bi uspe- he slikarjev merili tudi pri nas tako kot v tujini, namreč po njihovih delih in ne po akademskih nasldvih in raz- stavljenih delih v >uveljav- ljenih< galerijah naše domo- vine,« rad pove in s tem po- sredno prizna, kako želo ga boli, da ga nekoliko vzviše- na slovenska akademska sli- karska srenja ne priznava. In da ga ima kritika še na- prej za mazača, ki pa zna dobro prodajati slike. Julija pa je treščilo kot strela z jasnega. Napove- dal je kandidaturo za pred- sednika države. In od ta- krat dosegel ogromno. Spoznala ga je celotna Slo- venija. Mnogi so se mu po- smehovali, češ da ima predsedniške ambicije le za to, da bo še bolje pro- dajal slike in se rešil ogromnih dolgov, o kate- rih je zadnje čase veliko slišati. Toda kolikor poznamo Jureta, za- nesljivo ni bil razlog, da se je dal v zobe slo- venski jav- nosti, le v tem, da bi promoviral svoje slike. To bi bil preozek in preveč prit- lehen cilj. Jure je dovolj naiven, da je v resnici verjel v mož- nost svojega uspeha, ki naj bi mu dal priložnosti za mnogo višje afirmacije, mnogo močnejše samopo- trditve. In že to, da se je edini brez strankarskega zaledja prebil v finale predsedniške dirke, je us- peh brez primere. In do- kaz, da res lahko vsakdo voli in je (lahko) izvoljen. Da si je ob tem z javnimi nastopi pridobil mnogo simpatij, da je pokončno prestal tudi mestoma prav ponižujoča vprašanja v in- tervjujih, le priča o tem, iz kakšnega testa je. In o tem, da je mnogo več kot le posebnež s Prekorij, lju- bitelj psov, ki je sorodstvo svojega Askana z že pokoj- nim Drnovškovim Artur- jem izkoristil še za eno po- membno znanstvo, le po- trjuje, da abrahamovec Ce- kuta še ni izrekel zadnje besede na političnem pri- zorišču. Tem bolj zato, ker je v času kampanje stkal »na fakulteti za predsednika«, kot se je duhovito izrazil, kar nekaj koristnih znan- stev. Bi bil boljši predsednik kot slikar? Morda, čeprav ostaja dejstvo, da je Jure Ce- kuta zagotovo največji slo- venski samopromotor. BRANKO STAMEJČIČ MESTIiA OBČIMA CELJE Bojan Šrot, 57,67 odstot- ka, kandidat SLS, SDS in Ze- leni Slovenije V 33-članskem mestnem svetu bodo: LDS: dr. Radko Komadina, Marjan Krajnc, Robert Host- nik, Zdenko Podlesnik, Pri- mož Posinek, Suzi Kvas, Jože Zimšek, Borut Alujevič, Vla- dimira Skale in Jožef Turnšek ZLSD: Franc Knafelc, Sta- nislav Rozman, Primož Br- var, Janja Romih, Damir Ivančič SDS: Frančiška Vodopivec, Janez Čakš, Stanislav Hren, Franci Filipčič SLS: Marko Zidanšek, Mi- roslav Trbovc, Bojan Šrot (na- domestil ga bo Boris Jagodic) DeSUS: Emil Kolenc, Jo- žef Bučer NSi: Marta Mikša, Janez Lampret Vse za nova delovna me- sta: Stanko Esih, Milan Kos SNS: Cveto Kavka SMS: Urban Majcen ZELENI: Harald Flis Celjska neodvisna lista: Štefan Jug Mladi za našo prihod- nost: Tina Gril OBČINA SLOVENSKE KONJICE Janez Jazbec, 77,57 od- stotka, neodvisni kandidat s podporo SLS, LDS, SNS, De- SUS in ZLSD V 23-čianskem občinskem svetu bodo: LDS: Darko Ratajc, Boži- dar Punčuh, Marta Šmalc, Miroslav Železnikar, Miran Vehovar SDS: Ivan Furman, Anton Ofentavšek, Bojan Podkraj- šek, Jožef Satler SMS: Tadej Slapnik, An- ton Noner, Stanko Kolar, Er- vin Jančič SLS: Stanislav Frim, Slav- ko Hren, Dušan Arbajter SNS: Ivan Vertnik, Anton Jelovšek N.Si: Leon Tisovic, Vera Zi- danšek DeSUS: Franc Tepej SEG: dr. Marinka Vovk Neodvisni: Ivo Križnic MESTNA OBČINA VELENJE Srečko Meh, 66,32 od- stotka, kandidat ZLSD V 33-čianskem mestnem svetu bodo: 12 sedežev zasedli svetni- ki iz vrst ZLSD, 8 iz LDS, po 3 iz vrst DeSUS in SDS, po 2 svetnika bosta zastopala SLS in Mlade Slovenije, po 1 svet- nik pa NSi in SNS. OBČINA DOBKNA Martin Brecl, 80 odstot- kov, neodvisni kandidat s podporo SDS, SLS in LDS V 8-čianskem občinskem svetu bodo: LDS: Marija Deu-Vrečer, Štefan Pohajač, Aleksander Podpečan in Stanislav Bož- nik SDS: Jožef Majer in Milan Grobelnik SLS: Janez Čerenak ZLSD: Ivo Žemva^. OBČINA MOZIRJE Ivan Suhoveršnik, 62,54 odstotka, neodvisni kandidat s podporo SLS V 19-članskem občinskem svetu bo: 5 članov SDS, 4 iz vrst SLS, 3 mandate imajo v LDS, po 2 v SMS, DeSUS in NSi, ZLSD pa bo zastopal 1 svetnik. OBČINADOBJE Franc Salobu-, 78,25 odstot- ka, kandidat SLS, SDS in LDS V 7-čianskem občinskem svetu bodo: SDS: Leopold Arzenšek in Jožica Salobir SLS: David Salobir, Edvard Kovačič, Ivan Tovornik in Jo- že Uduč Vladimir Robič (LDS) in Kad Čadej (ZLSD) sta dobi- la enako število glasov in o sedmem svetniku naj bi od- ločal žreb. Ta je odločil v prid Čadeja, Robič pa se je prito- žil. OBČINAŽALEC Lojze Posedel, 80 odstot- kov, neodvisni kandidat s pod- poro DeSUS, SLS in ZLSD V 29-članski občinski svet so izvoljeni: LDS: Gvido Hribar, Andrej Vengust, Jože Meh, Gregor Vovk Petrovski, Zlatka Ma- snec, Marijan Turičnik, To- mislav Kalčič, Milan Čadej DeSUS: Ernest Ramšak, Ivan Jelen, Milan Dolenc, Fer- dinand Haler ZLSD: Janko Kos, Ivan Lin- dič, Ivan Krašovc, Jože Randl SLS: Gorazd Selišnik, Ivan Marjan Razboršek, Ferdi- nand Kunst Nestrankarski: Dušan Pungartnik, Anita Seles, Tat- jana Žgank Meža SDS: Januš Rasievvicz, Si- mon Mali, Jurij Blatnik SMS: Danijel Novak, Mat- jaž Jazbec NSi: Jožef Dobrave, Andrej Križan OBČINA VOJNIK Beno Podergajs, 75,08 odstotka, kandidat SLS, NSi in Zeleni Slovenije V 18-članskem občinskem svetu bodo: LDS: Ladislav Jezernik, Dt šan Horvat, Janez Špes, da Močenik in Jožef Kocmai SLS: Peter Oprčkal, Jane Karo, Marjan Kovač, Viljel Kveder in Branka Čretnik SDS: Milan Dečman, Bran ko Delčnjak, Janez Korošei in Ida Hudej NSi: Branko Petre in Simol Stagoj DeSUS: Jožef Korošec ' Nova generacija: Alja Tihl< St. 46-14. november 2002 m TEDNIK VOLITVE 2002 5 OBČINA ŠMARJE PRI JELŠAH Jože Čakš, 90 odstotkov, kandidat SLS s podporo NSi V 19-članskem svetu bodo: SLS: Stanko Javornik, Ivan Žaberl, Jože Gajšek, Marjan Čuješ, Igor Habjan, Franc Na- murš in Franc Jančič LDS: Jakob Romih, Dušan Rožencvet, Marjan Babic in Erih Strašek SDS: Janko Šket in Franc Jager DeSUS: Vjekoslav Javorič in Franc Sever SMS: Bogdan Jančič in Sa- ša Ogrizek NSi: Janez Čakš Neodvisna lista za obči- no Šmarje pri Jelšah: Jože Jagodic OBČINA BISTRICA OB SOTLI Jožef Pregrad, 83 odstot- kov, kandidat SLS, SDS in LDS V 7-članskem občinskem svetu bodo: SLS: Adrijan Černelč, Ma- rija Pavlin in Darja Babic Neodvisna: Marjan Fendre in Franc Božiček LDS: Franc Debelak NSi: Jožef Vračun Ciril Rose, 54 odstotkov, neodvisni kandidat V 9-članskem občinskem svetu bodo: Nestrankarski: Karel Aj- nik mL, Mirko Pečovnik, Va- lerija Robnik, Stojan Funtek SLS: Jože Bezovnik, Vin- ko Krivec, Tomaž Pečovnik SDS: Mirko Zamernik, Bo- jan Germelj OBČINA STORE Franc Jazbec, 56,25 od- stotka, kandidat SDS s pod- poro NSi in DeSUS V 14-čianskem občinskem svetu bodo: SDS: Zlatko Knez, Stani- slav Šoba, Marjan Doberšek, Mojca Vrečer in Stane Gaj- šek LDS: Aleš Gabršček, Moj- ca Korošec in Ivan Jani Jur- košek ZLSD: Gojmir Klinar, Go- ran Blatnjak in Jožef Kragelj DeSUS: Marjan Tržan NSi: Miran Bukovšek SMS: Srečko Križanec OBČINA JMIGATEC Martin Mikolič, 84,9 od- stotka, kandidat NSi in SLS V 12-čianskem svetu bodo: NSi: Anton Roškar, Tere- zija Vrtnik in Jože Polajžer LDS: Romana Prevolšek in Anton Poharc SLS: Franc Žerak in Zvon- ka Ozvaldič Društvo upokojencev Ro- gatec: Velimir Novak in Eli- zabeta Vreš ZLSD: Fredi Ferčec DeSUS: Gabrijel Pust SDS: Leopold Šturbej OBČINA NAZARJE Ivan Purnat, 79,5 odstot- ka, neodvisni kandidat V 11-članskem občinskem svetu bodo: Nestrankarski: Božo Go- vek, Matej Pečovnik, Štefka Goltnik, Janez Vačovnik, Da- rinka Plesnik, Boštjan Ciga- le, Bojan Štrukelj, Anton Blat- nik, Stanko Flere SLS: Anton Slapnik DeSUS: Janez Štiglic OBČINALJUBNO Anka Rakun, 90,64 od stotka, neodvisna kandidatka V 11-članskem občinskem svetu bodo: SLS: Vid Prušnik, Jože Gre- šnik, Frančiška Štiglic, Pri- mož Budna, Stanko Zagožen LDS: Božo Križnik, Raj ko Pintar DeSUS: Majda Urank, Ana Kladnik Nestrankarski: Franc Ir- nar NSi: Bernard Štiglic OBČINA VRANSKO Franc Sušnik, 60,04 od- stotka, kandidat SDS in NSi V 11-članskem občinskem svetu bodo: SLS: Sašo Urankar, Martin Florjan, Darko Kramar, Franc Urankar, Ivan Dolin- šek NSi: Marjetka Kapus, Ivan Rokovnik, Boris Piki ZLSD: Emil Jelen, Vladi- mir Rančigaj SDS: Marjan Pečovnik OBČINA ZREČE Jože Košir, 87,06 odstot- ka, kandidat LDS V 16-članskem občinskem svetu bodo: LDS: Jožef Košir, Gorazd Korošec, Ludvik Smogavc, Filip Gorjup, Zdenko Kova- čec, Marjan Kos, Milan Sojč SDS: Drago Šešerko, Dra- go Padežnik, Manfred Anton Hren SLS: Alenka Sekirnik, An- ton Rošer ZLSD: Maksimilijan Breč- ko, Domen Vogelsang SMS: Tatjana Padežnik, Darijan Belak Vivod _ OBČINA ŠOŠTANJ m Milan Kopušar, 55,66 od- stotka, kandidat LDS V 20-članskem občinskem svetu: je 5 mandatov dobila LDS, po 2 mandata SLS, ZLSD, SDS, NSi, po 1 mandat pa SMS, DeSUS in nestrankar- ski kandidati (Cvetka Tina- uer, Vladimir Videnšek, Vi- ki Drev. Drago Kotnik in Li- sta za razvoj mesta in vasi). OBČINA SOLČAVA Vojteh Klemenšek, 84,16 odstotka, neodvisni kandidat V 7-članski občinski svet so izvoljeni: Marko Logar, Vincenc Slapnik, Janez Čerček, Kle- men Matk, Edvard Preprod- nik, Franc Podbrežnik, Da- nilo Stakne (vsi nestrankar- ski!. ..... , OBČINA LAŠKO Jože Rajh, 62,86 odstot- ka, kandidat ZLSD, LDS in tieSUS V 23-članski občinski svet so bili izvoljeni: LDS: Andreja Križnik, An- drej Vesenjak, Marjan Salo- bir. Roman Matek, Edita Me- jač, Edvard Gračner SLS: Vladimir Petek, Bog- dan Pungartnik, Boštjan Praž- nikar, Vladimir Rajh DeSUS: Matevž Kolar, Oton Stare, Danijel Doberšek ZLSD: Anton Velikonja, Silva Brod SDS: Marjan Grešak, Franc Tratnik SMS: Sebastijan Lesičar, Mirko Privšek NSi: Anastazija Deželak, Jože Senica Neodvisna: Stanko Selič, Drago Zupan OBCINAGORNJI GRAD Toni Rifelj, 83,37 odstot- ka, kandidat SDS in NSi V 11-članskem občinskem svetu bodo: SLS: Stanko Ogradi, Blaž Presečnik, Ivan Ugovšek, Raf-' ko Kerznar, Anton Pistotnik SDS: Franc Rup, Janez Rih- ter, Ludvik Miklavc Nestrankarska: Marko Potočnik in Dani Trbovšek NSi: Lilijana Bele OBČINAPREBOLD Vinko Debelak, 66,26 od- stotka, kandidat LDS Zaradi zaple- tov do zaključka redakcije občin- ska volilna ko- misija še ni po- sredovala imen članov občinske- ga sveta. O njih so se odločali na včerajšnji popol- danski seji. St. 46-14. november 2002 6 VOLITVE 2002 OBČINA POLZELA Ljubo Žnidar, 90,02 od- stotka, neodvisni kandidat s podporo SDS, LDS, SLS, ZLSD in DeSUS V 16-čianskem občinskem svetu bodo: LDS: Simon Ograjenšek, Tomaž Satler, Andrej Štok, Bojan Lenar, Janko Keblič SDS: Igor Pungartnik, Franc Bašič, Jože Kužnik SLS: Anton Mešič, Vladi- slav Kolenc, Andrej Potočnik NSi: Simon Cukjati, Sta- nislav Novak DeSUS: Franc Dobnik, Emil Praznik ZLSD: Marjana Šmajs OBČINA ROGAŠKA SLATINA Branko Kidrič, 83 odstot- kov, kandidat SLS in SDS V 20-članskem svetu bodlo;;^ SDS: Cvetko Sedminek, Martin Kene, Vincenc Škrabl in Ivan Mijošek LDS: Karmen Šrimpf, Ja- nez Lorber in Radovan Bu- folin SLS: Erih Krašovec, Irena Žolgar in Anton Plevčak Nestrankarska lista: Bo- židar Kolar, Nanika Čakš in Jože Erjavec ZLSD: Andrej Del Fabro in Anton Pelko DeSUS: Franc Mužina in Zvonko Amon NSi: Branko Mikša in Franc Koražija SMS: Boštjan Berk OBCINATABOR Vida Slakan, 45,22 od- stotka, neodvisna kandidatka Vilko Jazbinšek, 38,75 odstotka, kandidat SLS V 7-članskem občinskem svetu bodo LDS: Tatjana Kobale-Khodary, Anton Gržina, Vid Poznič, Nestrankarska: Vinko Goropevšek, Jože Cestnik SDS: Leon Strnad SLS: Janko Drča OBČINA RADEČE Franc Lipoglavšek, 44,32 odstotka, kandidat ZLSD in Zveze za napredek Radeč Ludvik Sotlar, 31,35 od- stotka, neodvisni kandidat s podporo SDS, SMS in SLS V 16-članskem občinskem svetu bodo: po trije predstavniki ZLSD, Zveze za napredek Radeč in LDS, dva z liste SMS, po en občinski svetnik pa bo zastopal barve NSi, SDS, DeSUS. SNS in SLS. Štefan Tisel, 49,15 odstot- ka, kandidat LDS, SDS in NSi Jurij Malovrh, 31,46 odstotka, kandidat SLS V 26-članski občinski svet so bili izvoljeni: LDS: Anita Kolesa, Jure Godler, Sebastjan Jaklič, Bori- slav Zupane, Branko Gorečan, Jožef Artnak, Gregor Kovač, Miroslav Pajek SLS: Janez Čoki, Jožef Bračko, Anton Kolar, Martin Luskar SDS: Gregor Kovač, Alojz Gajšek, Jože Korže, Ludvik Žafran SMS: Marko Diaci, Jernej Košak, Jernej Jančič, Boris Belej ZLSD: Florjan Cveto Erjavec, Viljem Zatler NSi: Drago Arzenšek, Franc Gračnar DeSUS: Stanko Artiček SNS: Sandi Kovačič OBČINA VITANJE Slavko Vetrih, 38,17 od- stotka, kandidat SLS Marjan Plankl, 33,33 od- stotka, kandidat LDS , V 10-članskem občinskem svetu bodo: SDS: Marijan Borovnik, Andrej Poklic, Marjan Korošec, Anton Rošer, Milan Lončarič, Jože Navršnik, Rudolf Pesjak LDS: Viktor Jager Neodvisna: Stanislav Krajnc, Zdenko Plankl OBČINA PODČETRTEK Marjan Drofenik, 41,49 odstotka, kandidat SLS Srečko Gobec, 19,07 od- stotka, kandidat LDS V 12-članskem občinskem svetu bodo: SLS: Milena Hladnik in Maks Jurak SMS: David Ivačič in Niko Lipnik LDS: Darko Pepevnik in Marijan Šviglin Svobodna lista krajanov KS Pristava: Gojko Lončarič Lista za razvoj in obnovo domov: Zdravko Počivavšek Samostojna lista Polje ob Sotli: Martin Vrenko DeSUS: Milan Feldin Neodvisna lista za Podčetrtek, Imeno, Golobinjek ter Olimje: Darko Šelekar Samostojna lista Virštanj: Franc Trupaj JOBCINABRASLOVCE Dušan Goričar, 32 odstot- kov, kandidat SLS Marko Balant, 31 odstot kov, kandidat SDS in NSi V 15-članski občinski svet so izvoljeni: Nestrankarska lista: Bogdan Trop, Franc Rančigaj, Franc Pustoslemšek, Jože Završnik SDS: Ivan Fale, Rudi Sedovšek, Miran Kranjec SLS: Vinko Drča, Marija Elizabeta Marovt, Viktor Kokov- nik NSi: Mateja Perger, Jožef Rožič LDS: Janez Štusej DeSUS: Tone Repih ZLSD: Marjan Kumek OB. ŠMARTNO OB PAKI Alojz Podgoršek, 37,6 od- stotka, kandidat ZLSD Frančišek Fužir, 30,8 od stotka, kandidat SLS V 10-članskem občinskem svetu bodo: SLS: Marjan Poprask, Marija Žerjav, Ivan Rakun, Ivan Ko- lar, Franc Fužir, Damjan Ločičnik ZLSD: Janko Atelšek, Bojan Prašnikar SDS: Darko Pokleka LDS: Bojan Kladnik OBČINA KOZJE Dušan Andrej Kocman, 45,12 odstotka, neodvisni kandidat Jože Planine, 38,76 odi stotka, kandidat LDS 1 V 15-članskem občinskem svetu bodo: LDS: Miroslav Zidar, Marjan Potočnik, Veljko Kolar, Jož^ Planine in Franc Černelč SLS: Judita Potočnik, Božidar Sok in Milan Brilej SDS: Franc Plahuta in Darko Čebular DeSUS: Andrej Kolar in Jože Pirš NSi: Anton Jazbinšek in Peter Krivec ZLSD: Dušan Vah Št. 46-14. november 2002 INTERVJU 7 »Mercator je in bo ostal prviff Predsednik uprave Mercatorja Zoran Jankovič o prvi in novi petletki, širitvi na jug in načrtih na Celjskem Ko je Zoran Jankovič konec ok- jbra 1997, le dobre tri tedne po irevzemu mesta predsednika iprave v Poslovnem sistemu Mer- ator, d.d., delničarjem na skupš- ini napovedal, da bo tržni delež ilercatorja iz 15,4 odstotka zra- el na 20 odstotkov, so mu rekli, laj nikar ne bo tako ambiciozen. 3anes ima Mercator 37,2-odstot- li tržni delež, s franšizami pa (krog 42-odstotnega. »Naša že- ja je, da bi tudi v prihodnje ohra- ijali tržni delež na ravni med 35 a 40 odstotki, pravi Jankovič, ki jO mu stanovski kolegi v septem- iru podelili naziv menedžerja leta. Se vam zdijo takšna pričako- lanja realna? Mislim, da so. Mercator je in bo ostal prvi trgovec v Sloveniji. Pri- iotni smo v skoraj vsaki občini, te josebnosti pa tudi nihče drug ni- na. Verjamemo v partnerstvo in da- lano absolutno prednost slovenski pizvodnji. Na naših policah je 76 odstotkov slovenskega blaga. Vsa- kemu proizvajalcu, ki izgubi mož- lost prodajati v naši mreži, je go- bovo težko. Leta 1997 smo imeli j.500 dobaviteljev, danes jih ima- mo le še okoli 1.700. Izbrali smo velike, dobre dobavitelje. Merca- tor ni le kupec, ampak je partner svojim dobaviteljem. Skupaj načr- tujemo in se razvijamo, skupaj gle- damo v prihodnost. Prvih 76 doba- %ljev pomeni pri nas 67,5 odstot- l(a celotnega prometa. Mercator bo letos naredil čez 300 milijard to- l^rjev prometa, od tega tri četrtine s slovenskimi izdelki. Zato vedno pravim, da pri nas ni zaposlenih Siino 15.000 ljudi, ampak jih je 'udi 70.000 iz živilske industrije, '^dela za Mercator. Določeno skrb ^tim tudi za te ljudi. Torej je Mercator tisti, ki nare- ke razvoj živilske industrije? Spodbujamo ga. Pred petimi leti ^ se mnogi pritoževali zaradi na- ^ trdih pogojev, zdaj pa se vsi za- ''^ajo, da smo jih z njimi tudi mi ^fisilili v racionalizacijo. Zaradi ^^rcatorja se je dobršni del živil- ■'^e industrije povezal. Kako potem komentirate kriti- da je Mercator grobar sloven- ^ živilske industrije? ^prašajte tiste, ki tako pravijo, hoteli smo le red na trgu in da se ^siio ve, da tisti, ki največ kupi, "^bi tudi najbolj ugodno ceno. Tr- ^^'ina je zelo preprosta: zahteva J'2ke stroške poslovanja in najnižje dobaviteljeve cene. Naš rezultat iz- iz nizkih stroškov poslovanja, ^koga smo grobar? Za tistega, ki i^ls za nas, ali za tistega, ki ne de- ?Ce bi hoteli, bi, na primer, lah- ''.Pripeljali ustekleničeno vodo iz (J^iine, ampak na naših policah ne ^ste našli tuje vode, ker je naša, okenska, najboljša. Ker sem že rav- no na Celjskem, naj vzamem za pri- mer Pivovarno Laško. Dokler ima- jo v pivovarni dobre plače, bo do- ločeno število zaposlenih kupova- lo v Mercatorju. Da bo teh naku- pov še več, moramo postaviti Mer- catorjeva centra v Laškem in Ce- lju. To je ta povezava med nami in proizvajalci - dopoldne so zaposleni v proizvodnji, popoldne so naši kupci. Prihodnost neke regije lah- ko gledamo samo skozi povezavo trgovine in proizvodnje. Drugače ne bomo preživeU. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je danes Mer- cator 73. največji trgovec v Evro- pi. Oktobra se je začel vaš drugi petletni mandat. Kdaj vam je bi- lo v minulih letih najtežje? Prvih pet let je bilo zelo lepih in uspešnih, pa tudi zelo trdih. Naj- bolj burno je bilo leto 1998. Na eni strani smo se lotili drastičnega zniževanja stroškov, na drugi pa so me lastniki, zlasti državni, ki niso zaupali upravi, poskušali zamenjati. Težko je bilo, ko smo samo v Ljub- ljani morali odpustiti 300 zaposle- nih v režiji, vendar je šlo za vpra- šanje preživetja. Ob tem pa smo mo- rali zastaviti še strategijo razvoja. Kakšno prihodnost napovedu- jete Mercatorju v naslednjih pe- tih letih? Po sanaciji in stabilizaciji sloven- skega dela trgovine je na vrsti inter- nacionalizacija. Čez pet let bo ime- la Skupina Mercator čez 500 mili- jard tolarjev prihodkov, bo prvi tr- govec v Sloveniji ter prvi ali drugi na Hrvaškem, v Bosni in Hercego- vini in v Srbiji. Pri tem bodo vsi na- ši potrošniki imeli enak standard, ne glede na to, kje bodo kupovali. Mercator bo v naslednjih letih v vse tri države zelo veliko vlagal. Raču- nam, da bomo 40 odstotkov reali- zacije ustvarili zunaj Slovenije. Strategija osvajanja južnih tr- gov je gotovo povsem drugačna kot ste jo imeli v Sloveniji? Na Hrvaškem ni kaj kupiti, saj sta tam samo dva prava trgovca. Pu- stili bomo, naj sama ugotovita, na kakšen način bi se povezala z na- mi. V Srbiji bi tudi želeli kaj prev- zeti, vendar ne vem, ali nam bo us- pelo, v Bosni pa sploh nimamo kaj prevzeti. Zato južna tržišča osva- jamo z gradnjo novih objektov, kar je sicer težje, vendar ima tudi to veliko prednosti. Boste širjenje na jugovzhodne trge zmogli sami, ali potrebujete zunanjega strateškega partnerja? Saj lahko vzamemo posojila, ki nam jih ponujajo tuje banke. Mo- ram povedati, da smo v tujini zelo dobro zapisani. Ko je nemška West LB, ki je ena največjih bank v Evropi ocenjevala evropske trgovce, je po sposobnosti ustvarjanja denarnega toka na naloženo enoto denarja po- stavila Mercator na drugo mesto, takoj za Carrefourjem. Treba pa je tudi vedeti, da nam je skupščina letos odobrila 20 odstotkov dodat- nega kapitala, kar pomeni 16 rnili- jard tolarjev svežega denarja. Del- nice lahko izdamo, kadar želimo, in zna se zgoditi, da bomo to izko- ristili še letos. Za Mercator se zanima kar ne- kaj potencialnih strateških part- nerjev iz tujine. Jih boste spusti- li zraven? Na ogledih smo irrieli že pet tr- govskih hiš, vendar osebno menim, da ne potrebujemo tujega lastnika. Kaj nam pa lahko prinese? Znanje naših ljudi, izgled trgovin in vse os- talo že imamo na evropski ravni. Tujca potrebujemo samo zaradi Evropske unije. Zato sem tudi pred- lagal novo lastniško sestavo Mer- catorja, po kateri naj bi četrtinski lastniški delež dobil zunanji part- ner. Potrebujemo ga predvsem za- radi nižjih nabavnih cen tistih 24 odstotkov izdelkov svetovnih proi- zvajalcev, ki jih uvažamo. Kakšna bi torej bila idealna last- niška sestava Mercatorja? Poleg tujcev bi imela četrtino tu- di država, tretjo četrtino bi imel menedžment, oziroma 60 ključnih ljudi, zadnjo četrtino lastništva pa bi imeli naši ključni dobavitelji. Mercator dobiva pomemben po- ložaj tudi v celjski regiji, vendar ga v Celju pravzaprav še vedno ni. Za tistih nekaj trgovinic še ne moremo reči, da je to Mercator. To, kar imamo sedaj, je le prva faza. Naša filozofija je priti v čim več sosesk in postati prvi sosed, h kateremu lahko pridejo ljudje tu- di v copatah. In prav to velja za tr- govine ki smo jih v Celju kupili za- to, da obdržimo lokacijske rente. Tudi Celje bo dobilo Mercatorjev center, ki pomeni vrh ponudbe v vsaki regiji. Trenutno načrtujemo enajst takšnih centrov in celjski bo zagotovo prvi. Novembra lani ste napovedali, da bo zgrajen v enem letu. Kje se je zataknilo in zakaj? Do zamika je prišlo zaradi pod- pisa med nami in Kmečko družbo, ki bo v vseh naših novih centrih, tudi v Celju, imela multikino. Ne- kaj časa smo potrebovali za prede- lavo projektov in moram poveda- ti, da so bili občinski organi in upravna enota zelo korektni. Izda- li so nam že vsa nova soglasja in lokacijsko dovoljenje. Projektira- nje zdaj zaključujemo, decembra bo razpis, januarja izbor izvajal- ca, marca pa bi lahko začeli gradi- ti. Celjski center bi lahko torej od- prli novembra prihodnje leto. Ste z multikinom želeli malce ponagajati Tušu? Kje pa! Mercator je vodilni na tr- gu, zato morajo drugi razmišljati predvsem o nas in ne toliko mi o njih. Bistvo je v tem, da želimo čim več ponuditi potrošnikom. Multi- kino v Celju nima zveze s Plane- tom Tuš. Sicer pa so multikina stvar Kmečke družbe. Mi s tem nimamo nič, samo na skupni lokaciji bo- mo. Za multikino smo se odločiU predvsem zaradi tovrstnih načrtov v Zagrebu. Celje pa bo preizkus te naše nove ponudbe. Pa se vam zdi smotrno imeti v Celju dva multikina? Seveda ne. Vendar je tudi vpra- šanje, ali je smotrno, da so v Celju trije trgovski centri - Spar, Tuš in Mercator . 2^kaj pa potem hočete na vsak način graditi tudi v Laškem? Je to kazen za Izbiro, ker ni hotela postati del vašega sistema? V Laško bi prišli tako ali druga- če. Ker so se v Izbiri odločili, da bodo ostali samostojni, smo si pač poiskali lokacijo za nov trgovski center. Naredili smo idejne projekte in zdaj čakamo na pogovor z laš- kim županom, da določimo termin- ■ ski plan. Želim, da bi začeli gradi- ti prihodnje leto. Govoriti o kaz- novanju je smešno. Kaj pa so 3 mi- lijarde Izbirinega prometa proti na- šim tristotim? Kako se dela, je tre- ba vprašati direktorja Žane Dolfe- ta Naraksa. Ko je ugotovil, da bi jih Emona Blagovni center, ki je bila njihova večinska lastnica, pahnila v prepad, je prišel k nam. Naredili so nemogoče in danes je Žana v stoodstotni Mercatorjevi lasti. Ker pa je ocenil, da so stroški podjetja preveliki za tako nizek promet, smo se dogovorili, da postane del Po- slovnega sistema Mercator, d.d.. In s 1. januarjem bomo Žano pripoji- li k družbi Poslovni sistem Merca- tor, d.d.. Naraks, ki bo do upoko- jitve moj svetovalec za naložbe na tem območju, je zelo dobro ocenil čas, kdaj je treba kaj narediti. Ni pomembno, ali bo Žalec imel prav- no osebo ali ne. Pomembno je, da imajo Žalčani pravo ponudbo in da bodo vsi iz Žane imeli zagotovlje- na delovna mesta. Kaj pa je z novo športno dvora- no v Celju, ki naj bi se gradila hkrati z Mercatorjevim centrom? Računam, da bo dvorana do evropskega prvenstva v rokometu stala. V predvolilnem času so jo vse občinske strukture potrdile in za- gotovile polovico sredstev, občina je dala tudi zemljišče. Svoj interes mora imeti tudi država, saj gre za največje športno tekmovanje po osamosvojitvi. Ker pa bo Celje še dolgo v evropski rokometni ligi, me- nim, da ima tudi vodstvo celjskega rokometa velike interese, da se dvo- rana postavi. Prepričan sem, da bi morebitna manjkajoča sredstva za- gotovili sponzorji iz domačih pod- jetij. Problem je le v tem, da čas že priganja. Se vam ne zdi, da bi si Celje kot rokometno mesto na evropskem prvenstvu v rokometu zaslužilo kaj več kot samo četrtfinale? Tega nisem razumel kot »samo«. Celje je zibelka moškega rokometa in po osamosvojitvi je poneslo slavo Slovenije v Evropo. Celjski klub je izjemno dober, z odličnim pred- sednikom.Moja želja je , da slo- venska reprezentanca igra v Celju, saj računamo na čudovito publi- ko, ki bo omogočila, da pridemo v borbo za medaljo. Če bo Celje imelo novo dvorano, je veliko mož- nosti, da bo imelo tudi eno polfi- nale. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIC Št. 46-14. november 2002 8 AKTUALNO NOVI TiDN Strup namesto mleka Strupen antibiotik tudi v mleku s Celjskega - Krivci bodo kaznovani - Nedolžnim povračilo stroškov in dodatne obremenitve? Pravljico o neoporečnem slovenskem kmetovanju je najprej »sesula« z BSE oku- žena krava, ki so jo odkrili v Zgornji Sa- vinjski dolini, minuli petek pa se je raz- vedelo, da naj bi vsaj 16 kmetov mleku dodajalo nevaren antibiotik kloramfeni- kol. Veterinarski inštitut je v torek popold- ne odkril prve tri kršitelje na Vipavskem, danes ali jutri pa naj bi v Veterinarski upravi Republike Slovenije (VURS) povedali, kdo naj bi antibiotik dodajal v Spodnji in Zgor- nji Savinjski dolini. V mleku nekaterih kmetov (večina na Do- lenjskem, nekaj malega pa tudi v Savinjski dolini, na Koroškem in Vipavskem) seje po- javil kloramfenikol, za katerega strokovnjaki sumijo, da povzroča raka na kostnem moz- gu. Zato je VURS začasno prepovedala od- dajo mleka v mlekarne iz 16 od 171 zbirnih prog po vsej državi. V Zgornji Savinjski do- lini je zaprta proga, ki zajema 60 kmetov iz Nove Štifte, Gornjega Grada in dela Radmirja. Kmetje pridelajo okrog 8 tisoč litrov mleka. Poleg tega naj bi bila zaprta tudi ena izmed prog v Šempetru (ne v Braslovčah, kot se je najprej razvedelo), kjer pa v kmetijski za- drugi zaradi pomanjkanja popolnejših in- formacij ne dajejo izjav, prav tako pa je bil praktično nedosegljiv Marjan Jakob, direk- tor Mlekarne Celeia. Šlo naj bi za progo od Spodnjih Grušovelj do Podloga. Prepovedan antibiotik še do včeraj, ko so sprostili vipavsko pro- go, so vsak dan uničili 150 tisoč litrov mle- ka, ki bi ga sicer predelali v mlekarnah. Po napovedih direktorja VURS Zorana Kova- ča naj bi bile najkasneje do nedelje znane analize individualnih dobaviteljev mleka. »V VURS bomo proti kršiteljem oz. tistim, ki so uporabljali prepovedan antibiotik, stro- go ukrepali,« je poudaril direktor Kovač in napovedal, da bo kršiteljem najverjetneje traj- no odvzeta pravica oddaje mleka, znanim kršiteljem pa so zaenkrat prepovedaU odda- janje mleka. Kloramfenikol je antibiotik, ki ga ome- njajo predvsem pri zdravljenju nekaterih hudih okužb in sistemskih bolezni, ven- dar je posebej poudarjeno, da se uporablja zelo redko oziroma izjemoma. Sredstvo je zelo strupeno in povzroča jetrne in ledvič- ne okvare in okvare kostnega mozga. Antibiotik kloramfenikol so v Sloveniji prepovedali pred več kot desetimi leti in ga na našem trgu uradno ni. Sklepajo, da je klo- ramfenikol prišel v mleko potem, ko je že bilo namolzeno. Po donrmevah naj bi ga kmet- je dodajali zato, da bi preprečili pretirano širjenje bakterij, od koHčine katerih je od- visna odkupna cena. Če mleko ni ustrezno hlajeno, se vsakih 20 minut število bakterij podvoji, v Sloveniji pa od 1. februarja lani velja evropski normativ, da mleko ne sme vsebovati več kot 100 tisoč mikroorganiz- mov na mililiter - ta predpis je v Sloveniji vzbudil veliko negodovanja. Na dogajanje so postali pozorni v času, ko je Nemčija zavrnila pošiljko mleka v prahu. V tem mleku se namreč kloramfenikol zgo- sti, saj ga visoka temperatura ne uniči. V su- rovem mleku ga je lahko malo, kakor so po- kazale tudi analize, vendar pa se v predela- nem mleku v prahu pokaže njegova vseb- nost. Po analizah naj bi bile izključene možno- sti, da bi antibiotik uporabljali po nerodno- sti, ter dodajajo, da pri uporabi ne gre za neznanje, temveč visoko znanje. Tudi zato bodo po napovedih Kovača javno objavili vsako ime kršitelja takoj, ko bodo znane do- končne analize. Kako se bo pravzaprav afe- ra razpletla, je preuranjeno napovedovati, saj prvi trije uradno odkriti kršitelji na Vi- pavskem kategorično zanikajo, da bi mleku dodajali antibiotike. Danes o povmitvi stroškov Glede na kohčino antibiotika v pregleda- nem mleku sklepajo, da je na vsaki zbirni progi mogoče samo po en kmet onesnažil mleko - z nesprejemanjem mleka pa so kaz- novani tudi tisti, ki niso nič krivi. Tudi v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije upa- jo, da bodo čimprej znani rezultati posamez- nih analiz. Zaradi suma na prisotnost klo- ramfenikola so namreč prizadeti vsi tisti proi- zvajalci mleka, ki so vključeni v 16 mlečnih prog, v katerih je bila ugotovljena navzoč- nost tega antibiotika. »Na vsaki progi naj bi kloramfenikol uporabljala največ dva proi- zvajalca mleka, v eno mlečno progo pa je vključenih od 30 do 50 proizvajalcev,« je pojasnil predsednik KGSZ Peter Vrisk. Iz trgovin je po začasni odredbi zdravs- tvenega inšpektorja in VURS začasno umaknjeno mleko v prahu. Zaradi tega je seveda precej razburjenja, zato je minister za kmetijstvo Franci But že v ponedeljek predlagal, da se pridelovalcem mleka, ki niso nič krivi, povrnejo vsi stroški od sobote, ko mleka ne odkupujejo, pa do dneva, ko bodo na posameznih progah od- krili individualne kršitelje. Po nekaterih oce- nah bo teh stroškov okoli sto milijonov to- larjev, o povrnitvi stroškov pa bodo razprav- ljali na današnji seji vlade. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je za uničenje surovega mleka dogovorilo s Farmami Ihan, kjer ga iz gno- jevke predelujejo v bioplin, s Pomurskimi mlekarnami, kjer ga predelajo v prah in uni- čijo, odvažajo pa ga tudi v lagune v Krškem in Kočevju, kjer se razgradi. »Ena sama politikatf VURS že pripravlja navodilo, po katerem bo moral od 1. decembra vsak pridelovalec enkrat mesečno analizirati mleko na prisot- nost antibiotika kloramfenikol. Mleko bo nenapovedano odvzela pristojna inšpekci- ja, stroške pa bodo poravnali kmetje. S tem naj bi onemogočili nadaljnje onesnaževanje mleka. Na to so se v torek že odzvali v KGZS, ki ukrep VURS ocenjujejo kot nepotrebno dodatno obremenitev. Kot je povedal pred- sednik Peter Vrisk, znaša strošek analize 40 tisoč tolarjev, kar pomeni, da bi ena kmetija samo za analize letno porabila 480 tisoč to- larjev. V zbornici so kritični do vseh tistih kmetov, ki so uporabljali prepovedan anti- biotik, menijo pa, da je informacija o nje- govi uporabi v javnost prišla prehitro. To je seveda ena plat zgodbe o mleku, dru- gače pa je pri pridelovalcih, kjer dnevno ta- ko ali drugače uničujejo njihov znoj in de lo. Večina pridelovalcev mleka je namreč v tej zgodbi nedolžnih, najbolj opeharjene pa se počutijo zaradi dolgih postopkov. Nihče od naših sogovornikov ni hotel javno nasto- pati, gre pa za večje pridelovalce mleka na našem območju. Da nihče nič ne ve, da so o dogajanju premalo obveščeni in da jih boli, ker njihovo mleko dajo v cisterno, nato pa recimo v Ihanu odprejo pipe in zlijejo mle- ko na gnoj, je shšati. Novomeška podružnica Sindikata kme- tov Slovenije je za včeraj zaradi nevzdrž nega položaja v zvezi z mlekom napove dala zaporo magistralne ceste Ljubljana Novo mesto. Protestniki so od ministrs- tva med drugim zahtevali, da ne objavijo imen kmetov, pri katerih obstaja sum pri- sotnosti antibiotika v mleku, dokler jim krivda ni dokazana. Po nekaterih podatkih naj bi antibiotik v mleku odkrili že v začetku oktobra, vzor- ce mleka, ki so jih potrebovali za analize, pa so jemali šele 28. oktobra. Do torka, 12. novembra, pa ni bilo praktično še nič znanega. »Le kako bodo našli pravega kriv- ca?« se sprašujejo pridelovalci mleka v Sa- vinjski dolini, mnogi pa dodajajo: »Lani je bilo preveč mesa, pa so našli BSE. Letos je preveč mleka, pa so našli antibiotike. Le kaj bodo odkrili prihodnje leto? Vse skupaj je ena sama politika!« Zagotovilu ministra za povrnitev stroškov ne verja- mejo povsem. Nekaj teh odgovorov smo iskali v mini- strstvu za kmetijstvo, kjer je svetovalec za odnose z javnostmi Valentin Hajdinjak v torek povedal, da je zadnja afera hujša kot pojav BSE, saj je udeleženih več pridelo- valcev, poleg tega pa gre za zavestno krši- tev in uporabo antibiotikov. »S tem je oma- jan ugled slovenskega kmetijstva, tudi vsa- kega kmeta posebej, zmanjšano je zaupa- nje v mleko in mlečne proizvode, ne na- zadnje pa gre za potencialno škodovanje zdravju slovenskih potrošnikov,« pravi Haj- dinjak. Sicer trdi, da ministrstvo v tej zgodbi ni krivec in da ni uporabljalo prepoveda- nih snovi ter da zaradi varovanja zdravja slovenskih potrošnikov samo sprejema po- trebne ukrepe. Skupaj z VURS delajo vse, da čimprej odkrijejo krivce, zaščitijo po- trošnike in odprejo proge. »Po zagotovilih direktorja Kovača so po brani vsi individualni vzorci, kar pomeni, da bo možno izslediti vsakega posamezni- ka, ki je mleku dodajal antibiotike. Vzorci se testirajo v Sloveniji in tujini, seveda pa to zahteva svoj čas,« pravi Hajdinjak, glede očit- kov o pojavu BSE in mlečne afere »v primer- nem času« pa pravi, da so čista špekulacija, saj si v ministrstvu nikakor ne želijo motenj na trgu, gre le za vztrajanje pri strogosti in standardih EU. Tudi če se bo vlada odločila za povračilo škode, bodo račun poplačali krivci, ki jih bodo poleg tega verjetno tudi kazensko preganjah ter jim prepovedaU od dajanje mleka. URŠKA SELIŠNIK Foto: Št. 46-14. november 2002 m TiDNIK AKTUALNO 9^ 11 -letna deklica toži državo )aša Jež je preko očeta Stojana na ljubljansko okrožno sodišče vložila odškodninsko tožbo proti Republiki Sloveniji od katere zahteva milijardo tolarjev - Kazenska ovadba proti Janezu Drnovšku Stojan Jež iz Velike Pirešice pri Žalcu je le dveh deklic in predsednik društva Forum fldos, društva za pravico otrok do obeh star- jv. Še pred uradno razvezo je celjsko okrož- ij sodišče oba otroka dodelilo materi, ki se ; odselila v Ljubljano. Oče in deklici se z dločitvijo sodišča niso strinjali in Stojan Jež .začel štiri leta dolgo in slovenski javnosti obro znano bitko za to, da bi bila otroka odeljena njemu, kar je bila ves čas tudi že- la obeh deklic. Na sodišču je po nekaj letih ztrajnosti in procesov pravico le našel in ne avno salomonska rešitev je deklici ločila. 1-letna Daša se je vrnila k očku v Veliko ijrešico, tri leta mlajša Asja pa je morala os- jti pri materi v Ljubljani. Za Stojana Ježa zgodba s tem ni končana. Na- ^Ijuje svoj boj, saj je trdno prepričan, da veli- ;o otrok in staršev, ki jim po razvezi otrok ni lodeljen, tiho trpi zaradi okostenelega pravne- ^ sistema naše države. Nadaljuje pa ga tudi Da- a, ki je pred nekaj tedni vložila tožbo proti dr- ivi. Zahteva milijardo tolarjev kot odškodnino a vse muke, ki jih je pretrpela, ko je želela k iku, pa ji sodišče tega ni dovolilo. Stojan Jež D Boža Plut, predsednica Ostržka, društva za pvice otrok samohranilcev, pa sta v petek vlo- iila kazensko ovadbo zoper dr. Janeza Drnovš- ia. Stojan Jež je ob tem ovadil še varuha člove- bvih pravic Matjaža Hanžka, Boža Plut pa je poleg premiera ovadila tudi finančnega ministra loneta Ropa in ministra za delo Vlada Dimov- ikega. j Deklici so celo ugrabili Zgodba Stojana Ježa in njegovih mladoletnih fera, Daše in Asje, se je začela pred štirimi le- li, ko sta Stojan in njegova soproga vložila zah- Bvek za razvezo zakonske zveze. »Takoj po loči- |»i so obe hčerki dodelili njuni materi, ne da bi leklici ali mene kdo kaj vprašal,« pravi Stojan kž in v nekaj stavkih obnovi znano zgodbo: »- Mba je bila razveljavljena in deklici, ki nista ioteli več k materi, sta ostali pri meni. Potem se je dogajalo marsikaj; nekoč so ju celo prisilno sdpeljali iz šole in vrtca v Veliki Pirešici in ju frnili< materi, ne da bi me o tem obvestili. Do- hedno zarubili so ju s pomočjo sodnega ru- dnika in odvetnice bivše žene...« Zaradi številnih »hitrih« odločitev okrožnega ter višjega sodišča se je Stojan Jež pritožil na Ustavno sodišče, ki je primer vrnilo v obravna- vo na prvostopenjsko sodišče. Tam so vse skupaj še en- krat natančno preučili in odločili - starejša deklica, Da- k je bila dodeljena očetu, Asja pa je ostala v Ljubljani, pri materi. »Sestrici sta sedaj ločeni, vendar pa je dobro 'saj to, da se redno videvata in da z urejanjem stikov limamo več težav,« pravi Stojan, ki zaradi vsega, kar je iloživel, meni, da je potrebno stvari dokončno urediti iudi zaradi drugih staršev in otrok. Očetje imajo težave s stiki, matere s preživnino Težav, s katerimi se srečujejo starši po razvezi zakon- ^l^e zveze, je veliko, prizadeti pa jih pogosto ne zmorejo 'fSiti ali pa zaradi dolgotrajnosti in zapletenosti postop- ^ obupajo. Zato se je društvo Forum Podos povezalo z '^stržkom, društvom, v katerega so večinoma vključene Jiitere samohranilke, ki se borijo za to, da bi očetje nji- ovih otrok plačevali preživnino. »Otrokom se v postop- kih pred sodiščem dela nepopravljiva škoda, posredno \^ tudi tistemu od staršev, ki ga želi drug partner priza- Daša in Stojan Jež. deti, kot sredstvo za to pa uporabi otroke,« pravi Stojan Jež. »Ko na področju pravice otrok do obeh staršev ne bo več pomanjkljivosti v zakonodaji in bo področje stikov za- konsko urejeno, postopki, ki sedaj trajajo po več let, bodo zaključeni v nekaj dneh, za starše, ki ne plačujejo preživ- nine, bodo uvedene sankcije, uradniki pa bodo za svoje slabo in zamudno odločanje kazensko odgovorni, se bodo zadeve zagotovo spremenile. Prej pa ne,« je prepričan Stojan Jež. Za žrtve uradniškega rokovnjaštva V društvo Forum PODOS je vključenih že pre- ko 2000 staršev. »Večinoma so to očetje, veliko pa je tudi starih staršev, ki zato, ker se njihovi otroci po razvezi ne morejo dogovoriti z nekda- njim partnerjem, nimajo stikov s svojimi vnu- ki,« pravi Stojan Jež, ki je v času iskanja pravice zase in za svoji deklici spoznal, da se s težavami zaradi okostenelega pravnega in socialnega si- stema ne srečujejo le razvezani starši oziroma njihovi otroci, temveč vsi predstavniki tako ali drugače marginaliziranih skupin. »Zaradi takšnih in podobnih primerov, katerih žrtve so najpogosteje otroci, je v Sloveniji nujno potrebno prebuditi civilno družbo. Razmišljam o tem, da bi ustanovil ŽUR - gibanje Žrtev urad- niškega rokovnjaštva. To bo najbolj množično ci- vilno gibanje v Sloveniji, njegov glavni namen pa bo opozarjati na napake slovenske birokracije, zaradi katerih trpijo številni posamezniki in sku- pine, pa se za njihovo trpljenje pogosto sploh ne izve,« pravi Stojan Jež in dodaja, da bodo ljudem tudi pomagali s konkretnimi nasveti in strokov- no pravno pomočjo. Pri Ježevih Družino Jež, ki živi v novi hiši v Veliki Pireši- ci, smo obiskali v nedeljo dopoldne, ko je pri Stojanu in Daši na obisku tudi Asja. Deklici se ne pustita motiti; ležita v postelji v Dašini sobici in gledata film. »Daša, boš kaj povedala?« jo pre- vidno vprašam in deklica, ki po očkovih bese- dah zelo rada nastopa v javnosti (tudi zato naj ne bi pred vložitvijo tožbe proti državi niti malo pomišljala), se nemudoma strinja. »Kako si do- življala čase, ko si želela k očku?« »Zelo hudo je bilo,« pravi bistra in prikupna, čeprav za svoja leta morda nekoliko preveč odrasla deklica. Naj- huje je bilo, pravi, ko sta mama in še >en gospod< prišla ponjo v šolo, Asjo pa so odpeljali iz vrtca. »Mamica je rekla, da gremo na tortico, ampak ko sva vstopili v avto, smo se peljali v meni po- vsem neznano smer. >Tu ni nobene tortice,< sem rekla, vendar me ni nihče poslušal. Pripeljali smo se na železniško postajo v Celje, od koder naj bi se z vlakom odpeljali v Ljubljano. V pod- hodu na postaji sem se obrnila in zbežala, saj sem vede- la, da očka dela zelo blizu in da ne ve, kaj se dogaja. Vendar je začela Asja kričati za mano, naj se vrnem, zato sem se obrnila in se skupaj z njima v Ljubljano.« Zdaj je srečna, ker so se zadeve razpletle, kakor je želela. Ker živi pri očku in edina želja vseh treh je, da bi se jima pridružila še mlajša sestrica. Slednja bo čez leto dni stara dovolj, da bo lahko na sodišču sama povedala, pri kom od staršev si želi živeti... Na vprašanje, zakaj je vložila tožbo proti državi, Daša odgovori: »Tako mi je svetoval očka. Meni pa se je zdelo prav in sem se strinjala...« Dogajanje v celoti bo v celoti razumela šele čez nekaj let; in takrat bo že bližje svoji največji želji. Daša in njen očka namreč že vesta, kaj bosta naredila z milijardo tolarjev v primeru, da jima jo bo od države re- snično uspelo iztožiti. »Dogovorila sva se, da si bova de- nar razdelila na pol,« se smeji Stojan. Večino sredstev pa bo Daša namenila za kliniko in ambulanto za živali. Njena največja želja namreč je, da bi postala veterinarka... ALMA M. SEDLAR Ovadba proti Janezu Drnovšku Stojan Jež je v kazenski ovadbi, ki jo je v petek vlo- žil proti predsedniku Vlade RS Janezu Drnovšku, za- pisal, da je Drnovšek »kazensko odgovoren za siste- matično, protizakonito ravnanje njemu podrejenih or- ganov Vlade Republike Slovenije z mladoletnima Da- šo in Asjo Jež, na kar je kot njun oče Stojan Jež več- krat opozarjal pristojne organe.« Varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka pa je Jež ovadil, ker kljub te- mu, da je bil s primerom (odločitve sodišča v zvezi z dodelitvijo otrok materi) seznanjen, »ni storil nič«. Boža Plut, predsednica društva Ostržek je poveda- la, da jo je k ovadbi zoper Janeza Drnovška spodbudi- lo njegovo pismo, ki ga je prejela »kar petkrat v roku dveh dni«. (Gre za predvolilni letak v okviru predsed- niške kampanje z naslovom Odgovorna prihodnost.) Plutova je povedala, da je predsedniku vlade v zadnjih letih poslala vrsto pisem, v katerih je opozarjala na kršitev pravic otrok, vendar se nanje ni odzival. Prav- ni interes za vložitev ovadbe pa je pojasnila tudi z dejstvom, da kljub večletnim sodnim postopkom od dveh nekdanjih zakonskih partnerjev ni mogla izter- jati preživnin za svoje otroke. Št. 46 - 14. november 2002 10 .ife GOSPODARSTVO Ingrad za visoko ograjo Ingrad VNG pretresajo finančne in kadrovske težave - Kandutijeva dokončno zapušča podjetje Nadzorni svet celjskega gradbenega podjetja Ingrad VNG je prejšnji teden razre- šil predsednico uprave Bea- to Kanduti Šumej in na nje- no mesto do redne skupšči- ne delničarjev, ki bo 4. de- cembra, imenoval doseda- njega člana uprave in »sta- rega Ingradovca« Antona Aškerca. Razrešitev Kandu- tijeve sploh ne preseneča, je pa nekaj (nepotrebnih?) ne- jasnosti pri uradni razlagi, zakaj prav zdaj takšna od- ločitev nadzornikov. Iz Ingrada VNG so namreč dva dni po seji nadzornega sve- ta, ki je, mimogrede, poteka- la kar po telefonu, saj je bil predsednik v tujini, poslali ob- vestilo za javnost, v katerem so zapisali, da so odstavitev Kan- dutijeve zahtevali zaposleni, kot razlog pa so navedli še sla- bo finančno stanje v podjetju in neizplačilo septembrskih plač. Z zadnjima dvema raz- logoma ni nič narobe, v zvezi z zahtevo zaposlenih pa so v celjskem območnem sindika- tu povedali, da ne drži. Delav- cev, ki sicer za predsednico uprave ne žalujejo, nihče ni vprašal, kaj si mislijo o njej. Izvršni odbor sindikata se je namreč sestal šele dan po od- ločitvi nadzornega sveta, da Kandutijevo razreši, in šele ta- krat, kot piše v zapisniku s se- je, zaradi nespoštovanja dogo- vora o izplačilu plač ter zava- janja glede poslovanja podjetja »izrazil posebno nezaupnico dosedanji upravi«. Sindikat je od nove uprave zahteval, naj takoj izplača plače, saj v nas- protnem ne bo mogel zadrža- ti nezadovoljnih delavcev, ki so grozili s stavko. Novo vods- tvo je s sicer velikimi težava- mi njihovi zahtevi takoj ugo- dilo. Niti za žeblje Kakšno je finančno stanje In- grada VNG, ki je lansko po- slovno leto zaključil s 63 mi- lijoni tolarjev izgube, celotna izguba podjetja pa je po bilanci za leto 2001 znašala okrog 200 milijonov tolarjev, nam ni us- pelo izvedeti. V podjetju so se skrili za visoko ograjo molka. Anton Aškerc je naše številne prošnje za pogovor zavrnil in predlagal, naj se raje pogovo- rimo z direktorjem Ingrad Kon- cema Samom Štantetom, ven- dar je ta menil, da je za izjave o dogajanjih v Ingradu VNG pristojna le njegova uprava. Je pa v Celju slišati kar nekaj na- migov, da je finančna situaci- ja v podjetju zelo slaba. Da naj bi jim Petrol že pred časom ustavil dobavo, da nimajo de- narja za cement in niti za žeb- lje. Zato niti ne čudijo govori- ce o stečaju, ki bi pomenil iz- gubo skoraj 350 delovnih mest, saj je z Ingradom VNG tesno povezano tudi invalid- sko podjetje IPO, kjer dela okrog 70 ljudi. Dobro obveš- čeni viri blizu Ingrada pravi- jo, da stečaj ne pride v poštev in da je govorice o tem namer- no sprožila sama Kandutijeva, ki da je prepričana, da je ves Ingrad odvisen od nje in da se bo po njenem odhodu vse zru- šilo. Tudi če je ne bi odstavili. je namreč konec leta namera- vala zapustiti Ingrad. Morda bo marsikaj bolj ja- sno po skupščini delničarjev, ki bo v začetku decembra. Last- niki podjetja (večinski je še vedno Ingrad Koncern, večje število delnic pa imajo še de- lavci in Petrol) bodo med dru- gim imenovali nov nadzorni svet, dokapitalizacijo, ki bi podjetju zelo koristila, pa so za sedaj umaknili z dnevnega reda. JANJA INTIHAR Foto: AŠ Na ograji, za katero ob garažni hiši na Glaziji nastaja Ingradov nov poslovno stanovanjski objekt, piše, da bodo dela končana do oktobra 2002. Interdent preseljen Celjsko podjetje skrbi za izobraževanje zobozdravnikov in zobotehnikov - Od skromnih začetkov do savinjske gazele Celjsko podjetje Interdent, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo materialov in opreme za zobozdravstvo, se je pred kratkem preselilo v nove poslovne prostore na Opekarniško ulico, kjer so uredili tudi sodobno oprem- ljeni učni center. Naložba je veljala okrog 800 tisoč evrov, novi objekt, v katerem tuji in domači predavatelji že vo- dijo tečaje za zobozdravni- ke in zobotehnike, pa bodo uradno odprli v začetku pri- hodnjega meseca. Interdent, ki se je letos uvr- stil med sto savinjsko-zasav- skih gazel, je družinsko pod- jetje. Njegov razvoj se je za- čel leta 1978, ko sta Barba- ra in Iztok Zagožen v Gor- njem Gradu začela s proi- zvodnjo voskov za tehnične laboratorije. Poslovne funk- cije sta sčasoma prenesla v Celje, v Gornjem Gradu pa sta ostala proizvodnja (danes že okrog 300 različnih izdel- kov za zobotehnike) in skla- dišče. Že pred časom so Za- gožnovi dopolnili ponudbo še z izdelki za zobozdravniške ordinacije in zobotehnične la- boratorije, ki pa jih sami ne proizvajamo, ampak zasto- pajo priznane proizvajalce iz Nemčije in Švice. Ker je po razpadu Jugosla- vije slovenski trg premajhen za rast in razvoj podjetja, so se v Interdentu odločili za iz- voz v vzhodno evropske dr- žave, kjer sprva konkurenca še ni bila tako močna. S tuji- mi partnerji, prav tako dru- žinami, so v Pragi, Bratisla- vi, Skopju, Zagrebu in letos tudi v Beogradu ustanovili podjetja, ki uspešno proda- jajo Interdentove izdelke in izdelke njihovih tujih doba- viteljev. Interdent danes kar dve tretjini prometa ustvari v tujini, njihovi najpomem- bnejši tuji trgi pa so Češka, Hrvaška, BiH, Kosovo, Slo- vaška, Makedonija in Jugo- slavija. Kot je povedala Špe- la Zagožen, pričakujejo po- večanje prometa tudi z drža- vami Evropske unije in z Ru- sijo. V podjetju, ki v Slove- niji zaposluje 34 ljudi, pri- čakujejo, da bodo letos us- tvarili med 1,1 in 1,2 mili- jarde tolarjev prihodkov od prodaje. Njihovi kupci so grosisti, trgovci, zobotehniki, zaseb- ni stomatologi in zdravstveni domovi. Svoj prodajni pro- gram vsako leto redno pred- stavljajo na specializiranih sej- mih, kongresih in seminarjih, z izgradnjo lastnega učnega centra, ki je namenjen izobra- ževanju končnih uporabnikov, pa so naredili pomemben ko- rak naprej v razvoju podjet- ja. Špela Zagožen pravi, da si želijo v prihodnje še bolj po- večati izvoz, zobotehnikom in zobozdravnikom pa ponu- diti čim več različnih izdel- kov. JANJA INTIHAR Blažena med težavami Kaj imajo skupnega pre- mog, kolesa, avtomobili in opeka? Za tiste, ki dobro poz- najo Beato Kanduti Šumej, odgovor gotovo ne bo težak. Gospa bo sicer hudo jezna, ker zopet pišemo o njej in bomo morda spet deležni groženj s tožbami in šepeta- nja nespodobnih besed po te- lefonu, vendar si nekdo, ki ga v samo petih mesecih vr- žejo kar z dveh direktorskih stolčkov, vsekakor zasluži vsaj krajši zapis. Mag.Beata Kanduti Šumej je v Ingrad Koncern prišla pred dobrima dvema letoma. Že začetek ni obetal nič kaj dobrega, saj si je kmalu po prihodu zlomila nogo, po dveh ali treh mesecih pa je poskrbela, da se je njeno ime pojavilo na naslovnicah vseh časopisov. Osumljena je bi- la več poslovnih goljufij, ki naj bi jih storila še kot last- nica in direktorica maribor- ske avtohiše Kanduti. Preiska- va še vedno ni zaključena, kdo jo zadržuje, pa, žal, ne smemo niti namigniti. Še vedno je velika skrivnost, ka- ko je diplomirani inženirki rudarstva, magistrici znano- sti, sodni izvedenki za eko- logijo, sanatorki v Rogu, Av- totehniki in Jeklotehni, us- pelo priti v koncern. Vsa pod- jetja, ki jih je »krizno mene- džerirala«, so namreč pro- padla, oziroma so eno od njih pred propadom morali rešiti drugi. V Celju so mno- gi prepričani, da so ji poma- gali v občinski LDS, saj je bila njihova svetnica v mestnem svetu, vendar v stranki to od- ločno zavračajo. Pravzaprav naj bi, tako je bilo shšati, ko- maj čakali novih volitev, da bi se je znebili. Je pa res, pra- vijo poučeni, da ima Kandu- tijeva močnega zaščitnika v enem od eldeesovskih vlad- nih ministrov. In ljubljanski boter naj bi ji menda poma- Mag. Beata Kanduti Šumej gal pri iskanju nove služb Kandutijeva, ki je trenutii na dopustu, namreč konecli ta odhaja v Ljubljano, boja v povsem druge delovne si re. Gradbeništvo se ji je očitn hudo zamerilo. V Ingrad Koncernu je m la eno samo nalogo - zope združiti razdrobljeno podjei je. Ker tega v dveh letih ni na redila, jo je nadzorni svet od stavil, novo vodstvo pa jo j osumilo, da je na račun lasi nih koristi oškodovala druž bo. Dokazov, ali to zares di ži, še niso zbrali, pravijo pj da bo revizija poslovanja po( jetja v času njenega direkti rovanja kmalu zaključena. I je še vodila koncern, se je na prej povezala, nato pa, ki pravijo dobro poučeni, zai di zahrbtnega delovanja rai šla s prvo damo velenjskej Vegrada Hildo Tovšak. N; prej ji je pomagala kupiti dc niče Ingrad Koncema, ko si se gradbenici skregali, pa i obdolžila Vegrad, da hočesi vražno prevzeti in uničiti d ske gradbenike. Kakorkoli že, Kandutije je treba priznati, da se je, vs do sedaj, vedno zvito post vila na noge. Kako si drugai razlagati njen, pa čeprav z časen, prebeg iz koncerna Ingrad VNG. Ker je očitno v dela, da se ji pripravlja » stavitev, je konec lanskega 1^ v čudnih okoliščinah moi VNG zapustiti dolgoletni ( rektor Vinko Debelak, saH pa se je dala postaviti za< šilko dolžnosti predsedn^ uprave tega hčerinskega pfl jetja. Nato je maja letos sld cala skupščino, na kateri^ zamenjali nadzorni svet, kil je, mesec dni kasneje, ko ■ jo v koncernu odstavili, š^' tega dne potrdili za predse* nico uprave brez vedejevsl" ga dodatka. A se je že taki" vedelo, da je njena odsta< tev tudi s te funkcije le še vpf sanje časa. Kandutijeva s^l sicer poskušala rešiti z ^' ličnim iskanjem denarja 2^^ kapitalizacijo, s čimer bi ■ rešila'večinskega nadzora k^ cerna in s tem tudi Vegr^'' vendar ji ni uspelo. Jeza in'' sicer prestrašenih delavcev- se kopičili iz dneva v dan,''' gajati pa se je začelo celo^ pravijo v Ingradu, da inv^^ torji z njo sploh niso že' več komunicirati. JANJA INTlH'' ■^POPRAVEK Nagrada za laški Paron V prispevku Nagrada za laš- ki Paron, objavljenem v No- vem tedniku (št. 45, 7. 11. 2002), smo pomotoma zapi- sali, da je laški Paron prejel najvišje priznanje Ljubljan- skega pohištvenega sejma, za kar se prizadetim opraviču- jemo. Pravilni vrstni red na- grad je namreč naslednji: Ljubljanski sejem in Zdru- ženje lesarstva pri GZS sta naj- višje priznanje, t.j. Priznanje za prvo nagrado skupaj s skulpturo Zlata vez podelila pohištvenemu sistemu Tara, proizvajalca LIP Lesna indu- strija Bled in oblikovalke Hil- de Bassanese. Priznanje za drugo nagra- do je prejel pisarniški stol Ozone, proizvajalca Donar d.o.o. iz Ljubljane in obli- kovalca Bernarda E. Feguša. Priznanje za tretjo nagrado pa je pripadlo sedežni garni- turi Flip, proizvajalca Nova oprema d.d. iz Slovenj Grad- ca in oblikovalca Damjana Ur- šiča. Letos je bilo prvič pode- ljeno tudi posebno sejemsko priznanje za izdelek, ki se je v praksi izkazal za tržno ze- lo uspešnega. Prejel ga je po- hištveni sistem X-tra, proizva- jalca Tovarne pohištva Paron d.o.o. iz Laškega. Revija Naš dom je z Zlato plaketo nagradila Tovarno pohištva Lipa Ajdovščina za kuhinje, katerih oblikovalci so Studio Lipa in arhitekt Ju- lijan Krapež. Revija Les pa je podelila posebno priznanje Srednji le- sarski šoli Škofja Loka, za urejenost in preglednost raz- stavnega prostora ter razno- liko sejemsko predstavitev dejavnosti šole. Posebne poh- vale pa so prejeli še: Srednja lesarska šola Nova Gorica, Srednja lesarska šola Mari- bor in Zavod za usposablja- nje Janez Leveč. St. 46-14. november 2002 GOSPODARSTVO 11 Težje ostati icot postati Celjski direktorji o receptih za hitro rast podjetij ^ako postati in ostati ga- 3, je bila tema srečanja jskega kluba podjetnikov itorog. O svojih izkuš- ih so govorili Jože Koz- js iz Preventa, Marjan fger iz Cometa, Simon Ga- jz Bofexa in dr. Aleš Mu- r, direktor sklada tvega- ga kapitala v Activa oup. t'si trije predstavniki hitro ;točih podjetij so poveda- la je na vrh zelo težko priti, težje pa se je na njem ob- lati. Največji sovražnik Bo- 0, kjer na leto zrastejo tu- do 75 odstotkov, letos pa sto zaposlenih naredilo za O milijonov evrov prome- niso tuje trgovske verige, ipak nenehno padanje arž. Preživi lahko le tisti, povedal direktor komer- ile Simon Gale, ki kupuje iz prve roke in ima lastno pro- dajno mrežo. V Preventu, ki je v minulih letih zrasel v enega največjih proizvajalcev prevlek za av- tomobile, želijo dosedanjo rast ohraniti z uvajanjem pro- gramov, ki niso povezani z nji- hovo osnovno proizvodnjo. Ukvarjati so se začeli z lesno, kovinsko in gradbeno dejav- nostjo, z nakupom maribor- skega letališča pa so se spu- stili tudi na področje logisti- ke. »Za rast je poleg kakovo- sti zelo pomembno tudi zau- panje partnerjev,« je dejal predsednik uprave Jože Koz- mus in poudaril, da pri njih večino poslov delajo brez na- pisanih pogodb. V Cometu, kjer se jim za rast zdita najbolj pomembna pravi izbor kadrov in dobra strategija, pa nadaljnji razvoj. ki je doslej temeljil na notra- nji rasti, vidijo tudi v prevze- mih. Generalni direktor Mar- jan Lorger opozarja, da bi bilo podjetjem veliko lažje, če bi država imela vizijo gospodar- skega razvoja. Podjetjem bolj malo pomaga pri hitrejši ra- sti, tisti, ki izstopajo po rasti in so. uspešno, pa so namesto pomoči bolj kot ostali pod ne- nehnim nadzorom vseh vrst inšpekcij. Velika obremeni- tev za podjetja je tudi prepo- gosto spreminjanje davčne za- konodaje. O tem, da sloven- sko okolje še vedno ni zrelo za hitrejši razvoj podjetij, je govoril tudi dr. Musar. Njihov sklad je doslej od 15 milijo- nov evrov, kolikor jih ima na voljo, vložil v podjetja le manj- ši delež. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIC Marjan Lorger, Jože Kozmus, Jože Volfand, Simon Gale in Aleš Muser so z »zlatorogovci« govorili o težavah hitro rastočih podjetij. Lepota na celjskem sejmišču drugem sejmu frizerstva in kozmetike blizu 50 razstavljavcev - Kongres kozmetikov, frizerji v živo in znani svetovni proizvajalci \'a celjskem sejmišču bo- iv soboto in nedeljo, 16. i\7. novembra, gostili že inigi sejem frizerstva in iozmetike Lepota. Organi- atorja letošnjega sejma sta hižba Celjski sejem in brtna zbornica Slovenije, ij Celjani s pobudnikom I idejnim vodjo te edins- »ene sejemske prireditve v loveniji Romanom Hle- »m, direktorjem maribor- iega podjetja Hair Promo- jon, niso več našli skup- "fga jezika. Organizatorja zagotavlja- ^da bo letošnji sejem še Nj zanimiv od lanskega. Fri- srskemu delu se bo namreč fidružil še kozmetični pro- '^m, v času sejma pa bo v Modri dvorani potekal tudi 15. kongres kozmetikov. Kot je povedala namestnica di- rektorja Celjskega sejma Breda Obrez Preskar, želijo s sejmom zbuditi predvsem pozornost stroke, širši jav- nosti pa pokazati čim več no- vih izdelkov in storitev s po- dročja frizerstva in kozme- tike. Na prireditvi, ki naj bi si jo ogledalo okrog pet tisoč obiskovalcev, se bo na 6.000 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavilo blizu 50 razstavljavcev, preko njih pa še 50 znanih frizerskih in koz- metičnih blagovnih znamk. Ponudba bo zelo široka - od lasne kozmetike in opreme za frizerske salone, do izdel- kov in aparatov za nego tele- sa. Razstavo v dvorani L bo- do spremljale enourne pred- stavitve frizerskih mojstrov v živo. Na osrednjem odru se jih bo v obeh dneh sejma zvrstilo sedem, med prijav- ljenimi ekipami pa je tudi ne- kaj frizerskih salonov s Celj- skega in bodoči frizerji s Srednje strokovne in poklic- ne šole iz Celja. Drugi sejem frizerstva in kozmetike bosta spremlja- li še dve strokovni preda- vanji o usklajevanju obla- čil s pričeskami in o frizuri kot storitvi ali modnem do- živetju, oba dneva pa bo v Celju potekal tudi 15. kon- gres kozmetikov. Kot je po- vedal sekretar kozmetične sekcije pri Obrtni zbornici Slovenije Milan Pejnovič, pričakujejo okrog 200 ude- ležencev in priznane stro- kovnjake iz Slovenije, Ita- lije, Francije in Velike Bri- tanije. Na kongresu bodo med drugim govorili o za- konodaji na področju koz- metičnih proizvodov, o po- sebni pedikerski negi slad- kornih bolnikov, o prehra- ni kot kozmetični negi in o ezoteriki v kozmetičnih sa- lonih. JANJA INTIHAR Nova uprava Uniorja Nadzorni svet delniške družbe Unior je prejšnji te- den imenoval novo upravo, saj sedanji, ki jo vodi pred- sednik Janez Špes, IL decembra poteče mandat. Za novega predsednika uprave so imenovali Gorazda Korošca, dosedanjega namestnika predsednika. Janez Špes ostaja v Uniorju kot svetovalec uprave, v katero so bih imenovani še Robert Ribič, ki je bil že doslej član uprave za tehnično področje, poleg njega pa še Marjan Korošec in Darko Hrastnik. Nadzorni svet je sprejel tudi strategi- jo razvoja podjetja, ki jo je predstavil Gorazd Korošec. Nova uprava bo prevzela vodenje Uniorja 12. decembra. MBP PangerI še pet let Nadzorni svet Celjskega '^Inid je minuli teden di- '^l^torja Franca Pangerla '"'eiioval še za naslednjih let. PangerI je v pod- '^'ie prišel junija 1991 in ^ffva funkcijo direktorja opravljal kot vršilec dolž- '''^sti. Tokratni mandat je že njegov tretji. Bo poravnava v Jurmesu uspela? Konec oktobra je potekel rok, do katerega so morali upniki šentjurske Grude Jurmes, kjer so septembra uvedli prisilno poravnavo, prijaviti svoje terjatve do podjetja. Po besedah prisilnega upra- vitelja Branka Dordeviča ima Jurmes za nekaj več kot 900 milijonov tolarjev dol- gov, dokončne številke pa bo- do znane potem, ko bo opra- vil temeljito analizo terjatev. Ali bo prisilna poravnava v šentjurskem podjetju uspe- la, je zato za zdaj še težko napovedati, pravi Dordevič. Čeprav je upniški odbor, v ka- terem ima pomembno bese- do Mesarstvo Šentjur, na ne- davnem sestanku prisilno po- ravnavo podprl. Dordevič meni, da je Jurmes zašel v težave po pripojitvi ljubljan- ske Grude, ko ni pravočasno odpisal obveznosti, ki jih prevzel skupaj s premože- njem. Vodstvo Jurmesa mora na- črt finančne reorganizacije, ki ga pripravlja v sodelova- nju z ljubljansko družbo Iteo, oddati do začetka decembra. Načrt med drugim predvideva preoblikovanje podjetja v holding in prezaposlitev ve- čine delavcev v novoustanov- ljeno hčerinsko družbo Trgo- vina. JI MediaSvet na Mariborski Minuli teden je na Mariborski cesti v Celju odprla vrata nova prodajalna Coming MediaSvet. Po Ljubljani, Mariboru, Gorici in Kranju je to že šesta v verigi tovrstnih prodajaln v Sloveniji. Nova prodajalna MediaSvet bo razveselila predvsem ljubitelje bele tehnike, malih gos- podinjskih aparatov, računalnikov in računalniške opreme, avdio in vizuelne tehnike, telefonije, fotografske opreme ter nosilcev zvoka in slike. Na 700 kvadratnih metrih pro- dajnih površin (trgovina ima urejeno tudi parkirišče) je obiskovalcem na voljo nekaj tisoč izdelkov priznanih domačih in tujih proizvajalcev kot so Gorenje, Candy, Bosch, Electro- lux, Zanussi, Braun, Beko, Ariete, Panasonic, Sony, Grundig, Philips, HPC, Minolta, PCX, Nokia, Motorola, Samsung in številni drugi. V Comingu so prepričani, da so prednosti novega prodajnega centra MediaSvet v Celju poglobljena ponudba, strokovno prodajno osebje, ugodni plačilni pogoji, predvsem pa ugodne cene. Št. 46-14. november 2002 12 NOVI TEDN Proti diabetesu Sladkorna bolezen je da- nes četrta najpogostejša kronična nenalezljiva bo- lezen na svetu, bolezni sr- ca in ožilja, ki so tudi te- sno povezane prav s slad- korno boleznijo, pa najpo- gostejši vzrok smrti. Od le- ta 1991 je tej bolezni posve- čen 14. november, medna- rodni dan diabetesa, ki so ga izbrali v spomin Fride- ricku Bantingu, odkritelju inzulina. Za sladkorno boleznijo lah- ko zboli vsak človek, ne gle- da na starost, spol, izobraz- bo ali delovno mesto. Po predvidevanjih je v Sloveni- ji 6 do 8 odstotkov sladkor- nih bolnikov. Večina jih je po- vezanih v društvih. Eno iz- med njih uspešno deluje tu- di v Celju. Na dan boja proti diabe- tesu so se letos še posebno skrbno pripravili na Sloven- skih železnicah. Med drugim so opravili preventivni zdravstveni pregled pri 2767 zaposlenih, sladkorno bole- zen pa so ugotovili pri 38 za- poslenih, kar pomeni le 1,37 odstotka oziroma znatno manj od slovenskega pov- prečja. 14. novembra pa bo- do potnikom vlaka ICS brez- plačno razdelili Vodnik po primerni hrani za diabetike in tematske zloženke. Pot- niki, ki bodo potovali z vla- kom ICS iz Ljubljane ob Znaki, ki opisujejo dia- betes, so: huda žeja, pogo- sto uriniranje, povečan ape- tit, utrujenost, nenadna iz- guba telesne teže, nenadna sprememba vida, ustni za- dah, težko dihanje, omam- ljenost, nezavest. 14.45 do Maribora ali pa iz Maribora ob 16.50, bodo prejeli darilne vrečke z iz- brano ponudbo hrane in pi- jače za diabetike, sporoča Jolanda Gosak. Pri sladkorni bolezni je po- leg primerne telesne in du- ševne aktivnosti izredno po- membna uravnovešena zdra- va prehrana. Pred letošnjim svetovnim dnevom diabete- sa je pri založbi Slovenska knjiga izšla nova kuharska knjiga za diabetike Diabetes - kuharska knjiga. V njej je več kot sto receptov s podat- ki o hranilni vrednosti živil, veliko pa je tudi nasvetov za pripravo in serviranje ter in- formacij o ključnih zdravih živilih. Sicer pa je zdrava pre- hrana pri sladkorni bolezni prav takšna, kakršno pripo- ročajo vsem - malo maščob, soli in sladkorja, temelj pa Svetovni dan diabetesa je letos namenjen eni od ka- snih komplikacij diabetesa, okvari vida ali diabetični re- tinopatiji, ki je vodilni vzrok za nastanek slepote in okvare vida pri odraslih v razvitem svetu. Okrog 2 odstotka bolnikov, ki ima- jo sladkorno bolezen več kot 15 let, lahko oslepi za- radi diabetične retinopati- je, v 10 odstotkih pa se pri teh bolnikih lahko razvijejo druge okvare vida. (Jana Govc-Eržen, dr.med.) naj bodo škrobnata živila in veliko sadja ter zelenjave. Uravnotežena prehrana po- maga tako pri dolgoročnem uravnavanju teže kot tudi pri sprotnem obvladovanju krv- nega sladkorja. MBP Priznanje geografu Prof. dr. Anton Sore je prejel najvišje Melikovo priznanje Na Melikovih geograf- skih študijskih dnevih v Portorožu so konec prete- klega meseca najvišje sta- novsko priznanje Zveze geografskih društev Slove- nije za življenjsko in izvir- no delo na področju geograf- skega proučevanja Sloveni- je podelili tudi znanemu celjskemu profesorju dr. Anton Soretu. Danes 77-letni profesor je diplomiral iz geografije na Prirodoslovno-matematični fakulteti ljubljanske univer- ze leta 1951. Zaposlil se je na celjskem učiteljišču, ki mu je ostal zvest vse do upo- kojitve leta 1990. Profesor je torej poučeval kar 40 gene- racij dijakov v isti šoli in os- tal zvest šoli in mestu, saj se ni hotel odzvati na povabila obeh univerz, ki sta ga snu- bili med redne predavatelje. Predvsem pa je ostal zvest znanstveno raziskovalnemu delu, saj je objavil blizu 60 tehtnih razprav in študij, ki so objavljene v geografskih, zgodovinskih in drugih stro- kovnih publikacijah in zbor- nikih ter v dveh samostojnih knjigah. Doktoriral je leta 1965 z disertacijo »Agrarna geografija Zgornjega Sotel- skega«. Predaval je na Peda- goški akademiji v Mariboru in na njenem celjskem dislo- ciranem oddelku. Sodi med tisto prvo povoj- no generacijo razumnikov, ki je odločilno prispevala k raz- voju in uveljavitvi sodobne geografije v Sloveniji na raz- ličnih področjih. Soretova znanstvena proučevanja se- gajo na različna področja geo- grafije in so v glavnem osre- dotočena na Posavinje in Po- sotelje. Sledil je korenitim pokrajinskim spremembam v Šaleški dolini, geografskim vzrokom in učinkom zemelj- skih plazov, potresu na Koz- janskem, rudarskim ugrezni- nam v Velenjski kotlini. Vr; sto študij in razprav je name- nil prebivalstvu in njegovim pokrajinskim spremembam. Raziskal je oskrbo Celja s kmetijskimi pridelki, zarisal in ovrednotil je prometne in turistične tokove, počitniška naselja v Posavinju, kmetijs- tvo v Savinjski dolini s po- sebnim ozirom na pridelo-. vanju pšenice, pisal je o geo- grafskih značilnostih strešnih kritin, pokopališčih, nekda- njih sejmih itd. Dr. Sore je dobitnik števil- nih priznanj. Sam je ob zad- njem, stanovskem Meliko- vem priznanju najbolj pono- sen na študentsko Prešerno- vo nagrado iz leta 1950, pa na celjski Šlandrovo in Pre- šernovo nagrado in na števil- ne nagrade in priznanja, ki jih je z dijaki dosegal v akci- ji Mladi za napredek Celja. »Bodoče delo geografov bi moralo biti usmerjeno v eko- loško geografijo, še zlasti pa v demografijo,« je prepričan. Znanstvenoraziskovalno delo dr. Antona Soreta je vse- binsko pestro in raznovrst- no, na nekaterih področjih pa celo pionirsko in pomeni dragocen in izviren prispe- vek v temeljno zakladnico so- dobne slovenske geografije. MILAN NATEK, BS Težave v kompolski šoli Slovesno odprtje popolnoma prenovljene šole v Kom polah so napovedovali za 16. november, vendar se to ne bo zgodilo. Zaradi posameznih zamud pri obrtniških delili sta Občina Štore in izvajalec Rudis v preteklih dneh sklenili dodatek k pogodbi. Po njem je zaključek del predviden za 21. november. V občinski upravi pravijo, da naj bi bil po novem tehniče pregled objekta 28. novembra, dan pozneje pa slovesno od prtje prenovljene šole. Po zadnji odločitvi bodo šolarji pre stopili prag prenovljene podružnične šole 9. decembra. Sicer pa zaključek prenove težko pričakujejo vsi krajani saj bo doslej v šoli večnamenski prostor, ki bo služil vseir. krajanom. V šoli bodo po novem tudi prostori za kompol ska društva, med njimi za vokalno skupino Veseli Kompol čani, folklorno skupino ter upokojenski odbor. BJ NOB še stigmatizirana 41 delegatov 1600 članske- ga Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Celje se je sestalo na volil- ni skupščini. Sprejeli so spremembe in dopolnitve statuta, nato pa se je razvila burna razpra- va, v kateri so borci prote- stirali zaradi odločitve so- dišča, ki je oprostilo obtožb domobranskega poročnika Vinka Levsteka. Opozorili pa so tudi na to, da je Narod- no-osvobodilna borba še na- prej ha nek način stigmati- zirana pri pouku zgodovine v šolah. Za novega predsednika ob- močnega združenja so izvo- lili Milana Batističa, za podpredsednika Staneta Meleta, dosedanjega pred- sednika Rista Gajška pa so imenovali za častnega pred- sednika organizacije. Izvo- lili so tudi novo devetčlan- sko predsedstvo združenja, v katerem je šest novih čla- nov in med njimi trije tak- šni, ki niso bili aktivni ude- leženci NOB. Ugotovili so tu- di, da je med članstvom že kar tretjina mlajših, torej ti- stih, ki niso bili aktivni ude- leženci Narodnoosvobodil- nega boja. Ob koncu skupš- čine so podehli srebrno pla- keto Zveze združenj borcev Slovenije Rajku Markovi- ču iz Štor. BS Železninar spet odprt I Laška godba na pihala z mažoretkami, golaž, rujna kapljica iz soda in neznos gneča so zaznamovali sobotno slovesnost, ko je laško podjetje Izbira ponovno odp* eno najpriljubljenejših celjskih trgovin - Železninar. V Železninarju na dobrih 500 kvadratnih metrov površin ponujajo praktično enak P' dajni program, kot ga je imela tako priljubljena nekdanja Rakuscheva trgovina. Vijal verige, okovje in orodje prodajajo na klasičen način v muzejski trgovini. Ostali program med katerim velja posebej opozoriti na novost - velik izbor daril, pa bodo ponudili sodobnejši način. V trgovini, v katere obnovo je Izbira vložila skoraj 25 milijonov tolar)" je zaposlenih 12 ljudi, večinoma istih, ki jih Celjani iz Železninarja že poznamo. Ker je bilo na otvoritvi ljudi preveč, so jih v trgovino spuščali »po obrokih«, kar vno^ dok^azuje, kako zelo so Celjani pogrešali to trgovino. BS, foto: GREGOR KAI Št. 46-14. november 2002 m TEDNIK 13 Vozli na kablih »Ne« za internet po kabelskem sistemu, zato pa novosti z digitalnimi paketi Povprečni Celjan je s po- nudbo televizijskih progra- mov na celjskem kabelskem sistemu nezadovoljen. Upravičeno, saj se že nekaj let ne v programski in ne v kakovostni, da o vsebinski ponudbi sploh ne pišemo, jii spremenilo nič. Še ne tako daleč so časi, ko je Janko Turnšek, pod- jetnik, ki je vzpostavil in ki upravlja celjski kabelski si- stem, je pa tudi ponudnik teh storitev na praktično celot- nem celjskem območju, ob- ljubljal znatno več. Ne le boljše kakovosti slike zemelj- skih in satelitskih programov, ki io ima v svoji ponudbi. Ob- ljubljal je tudi možnost in- ternetnih povezav po kabel- skem sistemu, programske popestritve, celo o tako ime- novanih plačljivih sistemih je razmišljal. Zakaj, vsaj na- videzno, caplja na mestu? Janko Turnšek se strinja, da je navidez res tako in priz- nava, da so dosti preveč ener- gije in denarja vlagali v širi- tev kabelskega sistema. Zla- sti to velja za redkeje nase- ljena območja, kjer je izgrad- inja takšnega priključka sta- ila tudi več kot pol milijona \olarjev. »Toliko pa ljudje le niso pripravljeni vložiti, saj lahko bistveno ceneje pride- jo do satelitskih programov, na katerih so tudi sporedi RTV Slovenija, z namestitvijo satelitskih anten,« pravi Turn- šek. ■ Zdaj si Turnšek postavlja druge prioritete. Prva, ki bo zelo kmalu uresničena, je po- vezava z Ljubljano preko op- . tičnega kabla, po katerem bo lahko celjski kabelski sistem pridobival visokokakovostno sliko vseh slovenskih zemelj- skih sporedov in tudi večine satelitskih. Digitalni programi Programska novost, ki jo lahko pričakujemo še letos, je ponudba tako imenovanih digitalnih paketov. V predvi- doma pet paketov bodo zdru- žili po 30 različnih televizij- skih sporedov z visokokako- vostno digitalno sliko, ki pa jih bodo lahko uporabljali le tisti naročniki, ki imajo di- gitalne televizijske sprejem- nike. Prvi paket bo dajal pred- nost različnim slovenskim sporedom, drugega bodo ime- novaU ex-yu paket, nasled- nji bo imel več tujih zemelj- skih programov, itd. Naroč- niki bodo lahko izbirali med posameznimi paketi ali pa si jih naročih tudi več. Dodat- na slovenska ponudba v teh paketih (ob programih TVS) bodo sporedi TV Pika, TV Net, TV Koper, TV 3, pred- vsem pa obeh največjih slo- venskih komercialnih televi- zij. Naročniki bodo tako prvič dobili možnost, da si sami izberejo programe, ki jih že- lijo spremljati, hkrati pa bo- do ti programi slednjič po- nudili kakovostno sliko. Po- nudba bo vsebovala osnovni paket, ki ga bo mogoče do- polnjevati z lastnim izborom programov, cene pa bodo za posamezne pakete različne. Digitalizacija sporedov je tu- di prvi korak k bodoči plač- ljivi televiziji, ki bo omogo- čala naročanje izbranega programa ali filma, proti us- treznemu plačilu. . In zakaj je v ponudbi, vsaj po mnenju naročnikov, tako malo atraktivnih programov, zlasti z angleškega govorne- ga področja? »Problem je v ceni,« pojasnjuje Turnšek. »Za priljubljeni Evrosport že zdaj plačujemo 0,38 evra na naročnike, enako za Disco- very. Programi z angleškega govornega področja so sploh dragi, tudi če sporedi sami niso kodirani. Rešitvi za to sta dve - nepriljubljeno po- viševanje naročnine, do ka- terega bo moralo priti, in pa vsebinsko bolj kakovostno povezovanje med upravljav- ci kabelskih sistemov.« Teh je v Sloveniji med 100 in 200, med njimi pa je vsaj 10 veli- kih, ki bi lahko skupaj po- storili več za kakovostnejšo in tudi cenejšo ponudbo. Interneta (še) ne bo Med najresnejšimi očitki uporabnikov Turnšku je dejs- tvo, da je že pred leti na veli- ko napovedoval, da bo vsaj v Celju preko kabelskega siste- ma mogoče uporabljati tudi internet. »To je sicer res in načrtov še nismo pokopali,« pravi Turnšek. »Imamo pa te- žave s ponudniki. Nikakor namreč ne dobimo pametne in poceni vstopne točke, ki bi omogočila hiter in cenov- no privlačen dostop do med- mrežja. Ponujajo nam najem računalnika, ki bi omogočil 1 megabitno hitrost prenosa Janko Turnšek podatkov, najenmina pa je ta- ko visoka, da je uporabniki najbrž ne bi sprejeli, še zla- sti sedaj ne, ko imajo preko Siola z ADSL sistemom mož- nost cenejšega in hitrejšega sprejemanja internetnih sto- ritev. Preprosto povedano - bili bi nekonkurenčni, kot je tudi večina kabelskih opera- terjev, ki to storitev že ponu- ja.« Trenutna ponudba celj- skega kabelskega sistema, ki ima okoli 10 tisoč naroč- nikov, zajema 42 progra- mov, med njimi je že tudi regionalni spored TV Ma- ribor, ki ga naročniki lah- ko sprejemajo na kanalu 24. Kljub temu Turnšek zago- tavlja, da zgrajeni sistem do- pušča uporabo Interneta in da je le vprašanje časa in pri- dobitve ugodne ponudbe, da bo tudi ta storitev sodobne komunikacijske družbe do- stopna uporabnikom kabel- skega sistema. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GREGOR JLA.!^ Slovenski večer na Bavarskem Dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje so se, po zaslugi projekta Evropske ^nije Leonardo da Vinci, skoraj tri tedne izpopolnjevali v hotelski šoli v Altottingu. Šola je specializirana za izvajanje programov na področju hotelirstva in gastronomije, ^r je omogočilo sodelovanje dijakov pri praktičnem pouku kuharstva, sodelovali pa so 'udi pri pouku angleškega jezika. Dijaki so pod vodstvom mentorice Romane Gričnik pripravili tudi Slovenski večer, med katerim so dijakom in gostom predstavili slovenske ledi in izbor vin. Med 19-dnevnim bivanjem na Bavarskem so si dijaki ogledali tudi več ■^est, najpomembnejša pa je gotovo skupna ocena gostiteljev in gostov o primernosti 'ovrstnih programov EU, ki dajo mladim možnost dodatnega izobraževanja v tujini. AB Glasba ne pozna meja Na povabilo II. Osnovne šo- le so se od srede do sobote v Celju mudili partnerji iz Šved- ske, Češke, Avstrije in Nem- čije, ki s šolo sodelujejo v med- narodnem projektu Come- nius in v tem okviru v pro- jektu Glasba ne pozna meja. Rezultat projekta, ki bo trajal tri leta, bo skupen mu- sical, v katerem nastopajo otroci šol omenjenih držav. Vsebina bo skupno sporoči- lo o sodelovanju različnih in o ohranjanju lastne identite- te. Poleg tega bo na vsaki šo- li v okviru pouka potekalo več dejavnosti z mednarod- no dimenzijo, tako da bodo vsi učenci na nek način vklju- čeni - pošiljanje elektronskih pisem, sestajanje, izmenja- ve fotografij. Preko teh ob- lik sodelovanja se bodo med- sebojno informirali o značil- nostih držav, skupnih idejah, kako vidijo Evropo v prihod- nosti, spoznavali bodo kul- turno in naravno dediščino in podobno. S.B. Gotski biser so zasedli obrtniki Opatijska cerkev sv. Dani- jela v Celju, ki je kulturni spo- menik prvega reda, je že me- sec dni zaprta. V izjemnem spomeniku slovenske goti- ke, ki si ga radi ogledajo tu- di turisti, bodo med obnovo poskrbeli za marsikaj. Tako za zamenjavo tlaka, električne napeljave, ozvoče- nja ter indukcijske zanke za slušno prizadete, prav tako bo- do očistili omet v gotskem slo- gu. V mizarski delavnici že iz- delujejo nove klopi in to z dru- gačno razvrstitvijo, nove bo- do tudi spovednice, celotna cer- kev pa odslej ogrevana. V opatij skem mestnem žup- nijskem uradu omenjajo, da je bil za obnovo skrajni čas. saj so bili tlak in klopi med celovito obnovo pred 32 leti le začasna rešitev, nujna zara- di pomanjkanja sredstev. Okvirna vrednost sedanje obnove znaša 40 milijonov to- larjev, financirajo pa jo iz pris- pevkov vernikov in drugih Ce- ljanov ter nekaterih donator- jev. V teh dneh bo izdal žup- nijski urad posebno zloženko s predstavitvijo celjskega sim- bola ter njegove obnove, sku- paj s prošnjo za finančno po- moč. Sicer pa nameravajo z obnovitvenimi deli zaključiti tik pred božičem. V času obnove so obredi v bližnji Elizabetini kapeli, ob nedeljah in praznikih pa v Ma- rijini cerkvi. BJ Predstavili poklice Na Srednji strokovni in poklicni šoli Celje so minuli te- den pripravili srečanje svetovalnih delavcev v osnovnih šo- lah celjske regije. Povabili so jih z namenom, da jim pred- stavijo šolo in poklice s področja tekstila, frizerstva, pro- meta in strojništva. Tudi na Srednji strokovni in poklicni šoli Celje namreč ne morejo mimo dejstva, da nekateri po- klici izginjajo, nenazadnje zaradi gospodarske situacije, ven- dar pa so prepričani, da bodo z usmerjeno politiko izobra- ževanja in zaposlovanja dosegli ravnovesje. SB Zvesti mladosti Ko se je leta 1941 začela vojna, je bilo na celjski realni gimnaziji nekaj manj kot sto dijakov. Vojna vihra jih je, po ukinitvi slovenske gimnazije, odpihnila na vse strani. Mnogi so padli na frontah, trpeli po taboriščih, padli kot talci, bili civilisti, ki so se tresli za življenja. Šele tik pred osamosvoji- tvijo Slovenije je prvič vzniknila zamisel, da bi se spet zbrali. Prvo srečanje, za katero gre največ zaslug dr. Zmagi Kumer in prof. Lidiji Predič, so pripravili leta 1991. Odtlej se nekdanji sošolci zberejo vsako leto zadnji teden septembra v hotelu Turška mačka. Prihajajo od vsepovsod, iz domovine, Švice, Avstrije, Hrvaške... Letos se jih je zbralo 14 in med prisrčnim srečanjem so ponovno izpričali zvestobo svoji mladosti, ki so jo »likali« na celjski gimnaziji. BH, Foto: BERK Popravek v prejšnji številki Novega tednika sem v prispevku Naj mesto cveti, v veliki časovni stiski, saj smo podatke o nagra- jencih dobili tik pred zaključkom redakcije, naredil napa- ko in eno od nagrad gospodarskih družb pripisal prodajal- ni, ne pa družbi Borovo trade. Pravilno bi moral zapisati, da je tretje mesto v kategoriji gospodarskih družb zasedla družba Borovo trade, s svojo upravno stavbo na Trubarjevi ulici. Za napako se opravičujem. BRST St. 46-14. november 2002 14 ŽALEC MOZIRJE POLZELA Cicibani, mladi in odrasli Veliko zanimanje za štiri abonmaje žalskega zavoda za kulturo, šport in turizem Dve leti nazaj je kultur- niške vode dokaj razburkal gledališki abonma v Žalcu. Zaradi velikega števila pri- javljenih in tudi zato, ker je abonma sofinancirala sa- mo Občina Žalec, naj bi ta- krat pri vpisu novih članov dali prednost žalskim ob- čanom, kar je dvignilo pre- cej prahu. Letos je za razpis abonma- jev poskrbel žalski zavod za kulturo, šport in turizem, ki je zaradi velikega zanimanja razpisal dva abonmaja za odrasle, za najmlajše že uve- ljavljeni cicibanov abonma, na novo pa so se odločili za razpis mladinskega abonma- ja. V žalskem zavodu so z od- zivom gledalcev izjemno za- dovoljni. Praktično sta pol- na oba abonmaja za odrasle, tako ponedeljkov kot torkov, nekaj prostora je le še v mla- dinskem abonmaju. V žalski hram kulture prihajajo gle- dalci iz širše celjske regije ter tudi tako potrjujejo odloči- tve žalskega zavoda, kjer so prepričani, da so za abon- majske predstave izbrali ka- kovostne gledališke predsta- ve, ki bodo zadovoljile mno- ge okuse. Cicibanov abonma je sezo- no odprl v četrtek s predsta- vo Lutkovnega gledališča Tri, sledili pa bosta predstavi Gle- dališča Toneta Čufarja Prin- ceska na zrnu graha (21. no- vembra ob 16. uri) in Modra vrtnica za princesko. Kranj- ski komedijanti bodo ciciba- nom predstavili Butalce, Lut- kovno gledališče Jožeta Pen- gova pa igro Kdo je napravil Vidku srajčico. V mladin- skem abonmaju predvsem os- novnošolcem in srednješol- cem ponujajo štiri predsta- ve. V četrtek, 28. novembra, ob 17. uri bo z Županovo Mic- ko gostovalo Gledališče To- neta Čufarja z Jesenic, zatem pa še s komedijo Sluga dveh gospodov. Januarja bo na sporedu komedija Ta veseh dan ali Matiček se ženi v iz- vedbi Šentjakobskega gleda- lišča, februarja pa še enkrat Gledališče Toneta Čufarja z dramo Tu se ne da drugega, kot pisati pisma. Sicer žal- ski zavod za kulturo, šport in turizem kot vršilka dolž- nosti še vedno vodi Darja Oro- žim, v občinskem oddelku za negospodarstvo pa pričaku- jejo, da bodo po novem letu imenovali poslovnega direk- torja zavoda ter tri program- ske vodje, ki bodo skrbeli vsak za svoje področje - to- rej šport, kulturo in turizem. U. SELIŠNIK V Medobčinski matični knjižnici v Žalcu bodo v okviru Dneva slovenskih splošnih knjižnic v torek, 19. novembra, ob 18. uri odprti razstavo fotografij Jureta Vrhovca, v sredo, 20. novembra, pa bo od 13. do 14. ure bralcem izbirala in posojala knjige klovnesa Eva Škofic-Maurer, ob 18. uri pa bodo predstavili knjigo Draga Medveda Donava, na predsta- vitvi pa bo sodeloval Martin Strel, ki je premagal Misissippi. Informacijska pisarna za občane v četrtek so v Upravni enoti Mo- zirje odprli informacijsko pisarno, ki je namenjena predvsem za večjo pomoč strankam ter različnemu sve- tovanju in usmerjanju. Informacijsko pisarno so uredili v pritličju mozirske občinske stavbe, preureditev prostorov pa je stala več kot 3 milijone tolarjev. Informacijsko pisarno so odprli na osnovi lani spre- jete uredbe o načinu poslovanja orga- nov javne uprave s strankami. V pisar- ni bo uradna oseba strankam posre- dovala splošne informacije, jih naro- čala pri drugih zaposlenih ter stran- kam posredovala tudi potrebne obraz- ce. Kakor je med včerajšnjim odprt- jem prostorov poudaril načelnik mo- zirske upravne enote Darko Repen- šek, bo nova informacijska pisarna za- gotavljala enaka pravila za vse stran- ke, večjo kakovost v poslovanju ter racionalizacijo in učinkovitejšo orga- nizacijo dela. US Likovniki s Celjskega v iViozirju Potem, ko so se lani likovniki s širše celjske regije prvič skupno predstavili v velenjskem muzeju premogovništva, so v petek v Ga- leriji Mozirje odprli drugo medob- močno razstavo del likovnih us- tvarjalcev, ki delujejo v različnih likovnih društvih in sekcijah. Tako se v mozirski galeriji poleg domačih predstavljajo še likovniki iz Celja, Laškega, Rogaške Slatine, Šmarja pri Jelšah, Slovenskih Konjic, Šentjurja, Velenja in Žalca. Skupno so na ogled dela 42 avtorjev, za iz- bor prispelih del in uradno odprtje razstave pa je poskrbela akademska slikarka Terezija Bastelj. Slikarka iz Gornjega Grada je opozorila, da vsak likovni ustvarjalec dojema in čuti svet po svoje, razstava v Mozirju pa pri- naša zanimiv spekter različnih pri- stopov, hotenj in sposobnosti. Ob od- prtju razstave so imeniten kukurni program pripravile Nataša Terbov- šek Coklin in članice male pevske skupine Sirenia, ki pod vodstvom Ani- te Lakner delujejo v okviru Kultur- nega društva Ljubno in sodijo med najboljše male vokalne skupine v Slo- veniji. Druga medobmočna likovna razstava bo v mozirski galeriji na og- led do 22. novembra. US, Foto: C. SEM Pevke Sirenie so navdušile in po svoje obogatile kulturni dogodek. NA aICRATKO Mladi v Žalcu žalski študentski klub je v torek zvečer v Domu II. slo- venskega tabora pripravil večjo prireditev z naslovom Mladi v Žalcu. Na priredi- tvi, ki so jo na pot pospre- mili z različnimi izreki o mladini, so vsi mladi po sr- cu podirali tabuje o mladi- ni. Nastopili so učenci žal- skih šol, glasbene šole, čla- ni kulturno-umetniškega društva, študentskega kluba in Studia Glas-haus. Tehnični tudi v Šempetru Spodnja Savinjska dolina z 20 tisoč vozili še pred krat- kim ni imela nobenega cen- tra za tehnični pregled mo- tornih vozil, motornih ko- les in traktorjev. Konec sep- tembra pa so v Žalcu preda- li namenu nov objekt, last podjetja Avtokontrol, v ka- terem opravljajo vse potreb- ne tehnične preglede. Nov AMZS center pa naj bi od- prli tudi v Šempetru 22. no- vembra. Po osebne in »pasošeff v Upravni enoti Žalec so v minulem tednu že tretjif pozvali občane, naj dvigne jo izdelane osebne doku- mente. Potem ko so avgu- sta, tik pred iztekom ve- ljavnosti starih osebnih iz- kaznic ljudje urgentno zah- tevali izdelavo novih, je se- daj na policah žalske upravne enote obležalo 30 osebnih izkaznic oziroma potnih listov, ki jih občani po dveh pozivih še vedno niso dvignili. US Dve čez sto za Marijo Marija Hramec, ki je tretje leto oskrbovanka Doma upokojencev na Polzeli, v teh dneh praznuje 102. rojstni dan. Slavljenka je imela tri otroke in rejenko, vendar so vsi že pokojni, redno pa jo obiskuje snaha Štefka. Marija rada poudari, da je zadovoljna z oskrbo v domu, dolge jesenske dni pa si krajša z branjem, čeprav ji oči v zadnjem času ne služijo najbolje. Vsi, ki so slavljenki stisnili roko, so ji zaželeli dobrega zdravja in bistrega duha, da bi mirno in srečno preživ- ljala jesen svojega življenja. TT Ob častitljivem prazniku so slavljenki med drugim voščili sorodniki in krajani z Malega Vrha, med njimi tudi bivši šmarškl župan Ivan Rakun. Horvat po četrt stoletja v Savinovem likovnem salonu v Žalcu je od četrtka na ogled razstava likovnih del Gorana Horvata, ki letos praznuje 30 let ustvarjanja. Avtorja iz Nizke je ob odprtju razstave pred- stavil likovni kritik Lojze Adamlje, ki je po- vedal, da se je Goran Horvat kot slikar, risar in grafik že pred tremi desetletji v celoti pre- pustil nadrealizmu in fantastiki. Tudi zato se je »treba prepustiti vsaki sliki posebej, saj je v njih velika moč,« je poudaril Adamlje ter dodal, da so umetnikove slike sicer težko ber- ljive, vendar dajo opazovalcu priložnost, si zgradi svojo zgodbo, ki ga po svoje bogati- Razstavo v Žalcu je odpri župan Lojze Pose- del, ki se je spomnil časov pred četrt stoletja, ko se je Goran Horvat s svojimi deli prvi^ predstavil žalskemu občinstvu. Kulturni pr^' gram sta pripravila mati in sin, Marija in Jo- ni Alatič. Slikar Goran Horvat je občini ža' lec podaril svoje delo, ki je na ogled na raZ' stavi savinjskih umetnikov v zgornjem del^ Savinove hiše. Razstava Horvatovih del je n^ ogled do konca novembra. US, Foto: 1^ Št. 46-14. november 2002 lOVI TEDNIK 15 Za šolo še telovadnica v prostorih novo zgraje- ne Podružnične osnovne šo- le Trje so na krajši slovesno- sti podpisali pogodbo za iz- gradnjo telovadnice z zuna- njimi športnimi površinami. Pogodbo so v imenu Kra- jevne skupnosti Gahcija pod- pisali predsednik Vladislav Majer, župan občine Žalec Lojze Posedel in Zvone Pe- tek za Gradbeno podjetje Plu- ton iz Šempetra. Telovadni- co bodo gradili v dveh sklo- pih, in sicer bodo v sklopu A le letos dogradili objekt do tretje gradbene faze. Vrednost del ocenjujejo na 50 milijo- nov tolarjev. Sklop B, ki ga vrednotijo na več kot 100 mi- lijonov tolarjev, zajema do- končanje telovadnice z zuna- njimi športnimi površinami in ureditev okolice. Telovad- nico, ki bo zaradi želja kra- janov večja od predpisanih normativov, naj bi dogradili v prihodnjem šolskem letu. TT Med podpisom pogodbe v Trju. Izdelovali bodo družabne igrice Muzej Velenje, enota Kulturnega centra Ivana Napotnika, ki ima prosto- re na Velenjskem gradu, je pripravil v mesecu oktobru dve zanimivi muzejski us- tvarjalni delavnici za otro- ke, te pa se vrstijo tudi v novembru. Na prvi z naslovom Jesen na Kavčnikovi domačiji v Zavodnjah so otroci izdelo- vali loke, punčke iz koru- ze, strahove iz buč, živali iz jesenskih sadežev, igrali so se stare tekmovalne igre, pekli krompir in kostanje, kuhali polento ter prešali sladek mošt. Na drugi ok- tobrski ustvarjalni delavni- ci, ki so jo naslovili Danes sem arheolog raziskovalec, pa so izdelovali barvne mo- zaike, oblikovali prazgodo- vinske posode in lepili ke- ramične ploščice, na kon- cu pa so iskali še arheološ- ki zaklad. V muzeju bodo dejavni tu- di novembra, saj bodo pri- pravili kar tri muzejske us- tvarjalne delavnice za otro- ke. Minulo nedeljo so tako lahko otroci v delavnici z na- slovom Punčke takšne in dru- gačne izdelovali punčke iz najrazličnejših materialov. V nedeljo, 17. novembra, pa bo- do otroci v ustvarjalni delav- nici Vse se vrti, vozi, kotali, izdelovali različne avtomo- bilčke, ladjice, splave, mo- žičke, vetrnice, igrače na ko- lesih in zmaje. Zadnjo nede- ljo v tem mesecu, 24. novem- bra, pa bo muzejska ustvar- jalna delavnica za otroke Dru- žabne igre. Otroci bodo v njej izdelovali igrice človek ne je- zi se, domino in spomin, prav tako pa tudi puzzle. Vstop- nina za nedeljske muzejske ustvarjalne delavnice za otro- ke na Velenjskem gradu zna- ša 500 tolarjev. ML Za več denarja Slovensko združenje upravičencev vlaganj v te- lekomunikacijsko omrežje bo do 6. decembra posku- šalo zbrati 40 tisoč podpi- sov, potrebnih za razpis predhodnega zakonodajne- ga referenduma. Tako naj bi dobili več vrnjenega de- narja, kot ga jim namenja sedaj z vetom zamrznjeni zakon, ki ga je pred časom sprejel državni zbor. To je bil osnovni sklep združenja upravičencev, ki so se sestali na občnem zboru v Kulturnem domu Vransko. Na občnem zboru je pred- sednik Darko Fras povedal, da že zbirajo potrebne pod- pise in da v združenju ne dvo- mijo, da ne bi uspeli. Upra- vičenci zahtevajo, da drža- va povrne približno 12 mi- lijard tolarjev, kolikor naj bi znašala razlika med nor- malno ceno telefonskega pri- ključka in zneski, ki so jih na zahtevo takratnega PTT plačali nekateri naročniki. Po podatkih združenja je ti- soč članov, ki so za telefon- ski priključek plačali od 3 do 4 tisoč evrov, po zakonu pa bi upravičenci dobili po- vrnjeno le od 20 do 40 od- stotkov preveč plačanega de- narja. Upravičenci so priča- kovali, da jim bo država priznala povrnitev dveh tret- jin preplačnih vsot. Upravi- čenci tudi zahtevajo, da jim mora država vrniti preveč vplačana sredstva skupaj s prispevki. Višja izplačila, ki jih bodo skušali doseči z re- ferendumom, pričakujejo takoj po začetku privatiza- cije Telekoma. Podpis pod- pore sprememb in dopolni- tev zakona poteka v vseh upravnih enotah v Sloveniji in njihovih izpostavah. TT Častni občan občine Šmartno ob Paki za leto 2002 je postal župnik Ivan Napret. Podelili občinska priznanja Ob zaključku praznovanja občinskega praznika Občine Šmartno ob Paki je župan Ivo Rakun, ki se je ob tem tudi neuradno poslovil od dvojnega mandata županovanja. Podelil Priznanja občine za leto 2002. Ob prisrčnem kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci OŠ Bratov Letonje, so priznanja župana podelili Francu Tajnšku, Alojzu Polaku, Francu Sevčnikarju ter mladi Vrtnici Kaji Rudnik. Plaketo občine Šmartno ob Paki je prejel Ivan Goričnik, priznanje §rh občine Šmartno ob Paki pa Franc Drofenik ter Stanislav Brunšek. Častni občan občine ^rnartno ob Paki za leto 2002 je postal tamkajšnji župnik Ivan Napret, ki že več kot 21 let ^odi župnijo, ima posluh za ljudi v stiski, sodeluje s krajani tudi na druge različne načine '^r je dober gospodar za vse cerkvene objekte. JOŽE MIKLAVC Martinov Iconcert v Kulturnem domu v Šo- štanju so na Martinovo so- boto priredili koncert vokal- nih skupin Liguster in Vi- ta iz Maribora ter ansamb- la Storžič z Gorenjske. Skupina glasbenikov, ki je letos poleti izvedla obsežno turnejo v ZDA in v Kanadi, je z enakim programom prvič nastopila tudi v Šoštanju. Pol- no dvorano so navdušili s pet- jem slovenskih narodnih pe- smi in izvajanjem narodno- zabavnih viž. Občinstvo pa je z navdušenjem prisluhnilo tu- di prvakom letošnjega elitnega tekmovanja Festivala polke in valčka, kjer je Storžič dose- gel prvo mesto po oceni stro- kovne žirije.V Šoštanju so v zadnjem delu peli predvsem pesmi o vinu, o kulturi pitja ter o druženju Slovencev. Za konec pa so obiskovalcem po- nudili tudi mlado vino, tako da je koncert izzvenel kot pra- vo martinovanje. JOŽE MIKLAVC MODRI TELEFON Do prihodnjega četrtka bo vaše klice na Modrem telefonu spreje- mal novinar Branko Stamejčič. Na telefonsko številko 031/569-581 ga lahko pokličete vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedelj- kom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. NA KRATKO V novih prostorih Eno od romskih društev v Sloveniji deluje tudi v Vele- nju, to je Romano vozo. Za člane društva in goste je bila prva novembrska sobota sko- raj povsem praznična, saj so na Šaleški cesti 19 a v Vele- nju odprli nove društvene pro- store. Za priložnostni kultur- ni program ob otvoritvi so po- skrbeli člani pesniške skupine društva Romano vozo ob spremljavi kitare. Pozneje pa je bilo v domu kulture v Ve- lenju prvo srečanje, festival, folklornih skupin in glasbe Romov Slovenije, katerega or- ganizator sta bila Zveza Ro- mov Slovenije in društvo Ro- mano vozo Velenje. Knjige so zadihale Konec prejšnjega meseca sta otroški in mladinski od- delek Knjižnice Velenje za- čela z delom v novih prosto- rih v pritličju poslovne stav- be na Prešernovi cesti 8. V starih prostorih na Titovem trgu 5 imata zdaj več prosto- ra leposlovni oddelek in od- delek s strokovno literaturo, z delom pa je začela tudi či- talnica, ki je doslej ni bilo. Dobrodelna koncerta Društvo humoristov Vele- nje je pripravilo dobrodelni koncert v večnamenski dvo- rani v Vinski Gori. Denar pa so zbirali za nakup stopnišč- nega vzpenjalca za 8-letnega Miha Bakčiča iz Kavč pri Ve- lenju, učenca tretjega razre- da osnovne šole Gustava Ši- liha, ki je takorekoč od rojs- tva priklenjen na invalidski voziček. Stopniščni vzpenja- lec so Mihi predali že na kon- certu. Ker pa so zbrali več de- narja, kot so računali, so ku- pili še računalnik za varstve- no delovni center Ježek Ve- lenje. Kulturno društvo Ska- le pa je pripravilo v dvorani krajevne skupnosti Skale do- brodelni koncert, izkupiček koncerta pa so namenih za nakup potrebne opreme za športno vzgojo otrok na po- družnični šoli v Skalah. Zahvale za delo Letošnja priznanja za de- lo z mladimi v okviru me- dobčinske zveze društev pri- jateljev mladine Velenje, ki deluje na področju Mestne občine Velenje, Občin Šo- štanj in Šmartno ob Paki, bo- do po sklepu upravnega od- bora prejeh Jolanda Sevčni- kar iz društva prijateljev mladine Lokovica, Elza Kol- šek iz društva prijateljev mladine Šmartno ob Paki in kulturno društvo Skale iz Mestne občine Velenje. Novi lastniki Delniška družba Kabelsko razdelilni sistem Velenje, us- tanovljena je bila leta 1991, ima od srede oktobra naprej večinskega lastnika, to je Te- lemach, družba za komuni- kacijske storitve iz Ljublja- ne. Do 14. oktobra je Tele- mach pridobil 18.235 delnic in tako postal 56-odstotni lastnik delniške družbe Ka- belsko razdelilni sistem Ve- lenje. ML Št. 46-14. november 2002 16 Laško in Štore povezal asfalt Skoraj 100-milijonska naložba v rekonstrukcijo povezovalne ceste med občinama zaključena v roku; Na domačiji Branka Gol- ca v Doblatini so v petek po- poldne pripravili slovesnost ob odprtju prenovljene ce- ste med Doblatino in Brst- nikom. Gre za cestno pove- zavo med občinama Laško in Štore, ki je v primeru po- plav ter večjih prometnih ne- sreč na regionalni cesti Ce- lje - Laško najkrajša in naj- bolj primerna obvoznica, a so jo doslej zaradi ozkega in neurejenega cestišča voz- niki neradi uporabljali. Na območju laške obči- ne je novozgrajene in raz; širjene ceste za nekaj več kot 3,2 kilometra, ob utrditvi ter asfaltni preplastitvi ce- stišča pa so na celotni trasi uredili tudi odvodnjavanje. Z deli so delavci podjetja CM Celje začeli septembra, zaključili pa konec prejšnje- ga tedna. Celotna naložba je bila vredna 96 milijonov tolar- jev, Regionalna razvojna agencija Celje pa jo je kot enega od projektov medob- činskega sodelovanja prija- vila tudi na razpis za držav- no sofinanciranje. V Laškem tako te dni pričakujejo iz mi- nistrstva za gospodarstvo na- kazilo 30 milijonov tolarjev, za ureditev ceste pa so iz pro- računa namenili 54 milijo- nov tolarjev. Za krajane Doblatine in drugih naselij je ureditev po- vezovalne ceste izjemnega po- mena, zato tudi ni bila pre- senečenje množica ljudi, ki se je s svetinsko godbo na pi- hala na čelu v petek popold- ne zbrala na slovesnosti ob odprtju. 1. STAMEJČIČ Foto: M. MAROT Povezovalno cesto na laški strani so za promet slovesno odprli direktor RRA Celje Boris Klančnik, laški župan Jože Rajh, Franci Zupane v imenu krajanov Doblatine ter Matevž Kolar v imenu krajevne skupnosti. Lepa nedelja, z Martinovim sejmom v ozadju. Slovo moštu in ples s pečo Laščani so praznovanje martinovega, ki so ga pri- pravili že šestič zapored, raztegnili od petkovega ve- čera do ponedeljkovega do- poldneva. Od predstavitve Laškega zbornika, preko sobotnega etno obarvane- ga večera in številnih mar- tinovanj, je bil vrhunec mar- tinovega na lepo nedeljo. V Kulturnem centru Laško so člani Kulturnega društva Anton Tanc iz Marija Grad- ca z večerom ljudskih pesmi, godčevskih viž in predstavi- tev šeg ob martinovem, v dru- gem delu pa še s prikazonf Ko bo mošt vino postal uvedli Laščane v praznovanje. Mar- tinovo se je nadaljevalo v ne- deljo zjutraj z Martinovim sej- mom na Aškerčevem trgu, s katerim želijo med Laščani obuditi spomin na dobre sta- re čase, ko je imelo Laško kot enega svojih trških privilegijev tudi pravico do prirejanja trž- nega dne prav na dan svetega Martina. S svojimi zvonovi je k praznični maši v cerkev sv. Martina vabil pritrkova- lec Jože Hrastnik iz Strmce, po maši pa so na Aškerčevem trgu ob farnem prazniku pri- pravili še »lepo nedeljo« z godbeniki, pevci, godci in prikazom starih šeg. Med lepo nedeljo je po vsem trgu dišalo po pečenem kostanju, s katerim so se Laš- čani poslavljali od mošta in se pripravljali, da ga nasled- njega dne sv. Martin prekrsti v vino. To je bila tudi prava priložnost, da je laški župan Jože Rajh s pečo odel Mile- no Kozmus iz Paneč pri Jur- Martinovanja so pripra- vlili tudi sirom po šentjur- ski občini, kjer so bili tudi letos posebej zanimivi Mar- tinovi dnevi na Ponikvi. V petek zvečer so jih z odprt- jem priložnostne razstave v domačem gasilskem do- mu in pokušinjo mošta oko- liških vinogradnikov začeli Podokničarji, sobota je bi- la v znamenju glasbe, v ne- deljo po dopoldanski maši v cerkvi sv. Martina pa so na odru pred cerkvijo upri- zorili dve dramski deli, Bla- že in Nežica pripovedujeta ter Slomškovo pot v nebo, nastopili pa so tudi godbe- niki. kloštru in se z njo tudi zavr- tel. Po stari, dobri navadi, ki so jo Laščani pred leti spet obudili, si namreč slavnost- no žensko pokrivalo prislu- ži najbolj prizadevna gospo- dinja. I. STAMEJČIČ Foto: G. KATlČ Na kavo z 90-letno Zinko SimerI Prav vsak dan, natanko ob IL uri, lahko z Zinko SimerI, 90-letnico iz Sedra- ža, popijete kavo. S smeta- no, seveda. To je njen obred že nekaj let, kavica pa, po- leg amaterskega igranja, planinarjenja, pesmi in ple- sa, kar vse je rada počela nekdaj, njena velika ljube- zen še danes. Tista resnič- na ljubezen je bojda uga- snila že pred mnogimi leti in vedno si je želela o njej napisati roman. Morda si tudi zato ni ni- koli ustvarila družine, vse- lej pa je bila rada med ljud- mi in pomagala vsem, ki so jo potrebovali. Še posebej rada je pazila svoje nečake in ko je eden med njimi umrl in zapustil dvoje otrok, je zanju skrbela kot mati. Rojena Hrastničanka se je izučila za šiviljo in se pre- selila k sestri v Sedraž, ki je imela šiviljstvo in krojaš- tvo. Tam je delala in ostala tudi med vojno, po osvobo- ditvi pa se je vrnila v Hrast- nik in do leta 1970 delala v laboratoriju kemične indu- strije. Zatem se je skupaj z ma- terjo preselila v gasilski dom v Sedraž, kjer sta bili skrb- nici. Po materini smrti je Zin- ka ostala sama. Kljub zavi- danja vrednim letom še ved- no rada in veliko bere, gleda televizijo in zapoje. Le noge je zaradi hrbtenice ne nese- jo več... in ker je nekdaj bila zelo družabna in je rada ple- sala, se ob spominih na to kar razjoče. Ob 90. rojstnem dnevu so ji nečaki z družinami pripra- vili slavje, obiskalo jo je vr- sta predstavnikov občinske- ga in društvenega življenja ter številni sedraški gasilci, ki so se ji za njeno skrbništvo še posebej zahvalili, praznova- nje pa so ji polepšali tudi nežni zvoki citer Janje Brleč. V. MAROT Zlata Šuligojeva Vnuka Tomaž in Mateja sta zadnjo oktobrsko soboto pospremila pred oltar Ivana in Jožico Šuligoj iz Radeč. V cerkvi sv. Petra sta, kot letos že četrta zlatoporočenca, pred številnimi svati potrdila dolgoletni zakon in si zve- stobo obljubila tudi za vnaprej. Decembra 1925 v Vrhovem pri Radečah rojeni Ivan in sedem let mlajša Jožica iz Starega Dvora pri Radečah sta se spoznala in poročila leta 1952. Zidarju in gospodinji se je v zakonu rodil edinec Ivan, njemu in soprogi Anici pa TomaŽ in Mateja, ki sta svoja stara starša kot priči tudi spremljala 1^ zlati poroki. iS Št. 46 - 14. november 2002 ŠMARJE p. J. KOZJE 17 Devetletka tudi v Šmarju V šmarski osnovni šoli, ki sodi med največje, so s precejšnjimi vlaganji vstopili med devetletke v Osnovni šoli Šmarje pri Jelšah so v letošnjem šol- skem letu pričeli s posku- snim uvajanjem devetletke, Id je bila zlasti manjšim slo- venskim občinam v precejš- nje finančno breme. Največ- ji tovrstni zalogaj v Šmar- ju je bila obnova vrtca, kljub zahtevnosti projekta pa so- delujoči ocenjujejo, da se je trud zagotovo izplačal. Če- prav trendi kažejo, da bo no- ve prostore obiskovalo vse manj otrok. Septembra je v devetletke vstopilo kar 112 prvošolcev iz šmarske občine, za potre- be devetletke pa so na šoli obenem na novo oblikovah devet oddelkov, od tega tri na centralni in šest na podruž- ničnih šolah. Z dodatnimi še- stimi oddelki podaljšanega bi- vanja ima šola sedaj skupno 58 oddelkov, vanje pa je vključenih 977 učencev. Ta- ko se šmarska šola, ki jo že nekaj let nadvse uspešno vo- di ravnatelj Stanko Šket, uvrš- ča med največje šole v Slo- veniji. Za ureditev centralne šole je občina letos porabila približno 25 milijonov tolar- jev, kar nekajkrat toliko pa je bilo potrebno za sanacijo \n dograditev tamkajšnjega vrtca. Letos brez izpušnih plinov Z novim prizidkom v vrt- cu so pridobili 849 kvadrat- nih metrov, tako da ima šmar- Vodja oddelka za družbene dejav- nosti in finance na šmarski občini Zlatka Pilko. ski vrtec sedaj skupno 1.514 kvadratnih metrov najsodob- neje urejenih površin. »Na- ša naložba je obsegala tudi celovito prenovo starega de- la, ki je vključeval kuhinjo, sanitarije, pedagoško sobo, poslovne prostore, knjižni- co, prenovili smo streho itd.,« je povedala vodja od- delka za družbene dejavno- sti in finance na šmarski ob- čini Zlatka Pilko. »Zlasti so- doben je novi del vrtca, ki ima med drugim tudi zim- ski vrt in šest igralnic. Števi- lo otrok v posameznih oddel- kih se z leti na žalost znižu- je, kar po drugi strani bistve- no vpliva na ceno. Le-te se zvišujejo in če bo šlo tako na- prej, se bojimo, da bo za starše to preveliko breme,« še do- daja Pilkova. Občina je uspela pridobiti bUžnja zemljišče, kjer je bi- lo prej parkirišče za tovorna vozila. Tako so se po večlet- nih pritožbah staršev, zapo- slenih v vrtcu in drugih za- pleti vendarle končali. Z last- nikom zemljišča se je obči- na sporazumela o zamenja- vi parcele, kar naj bi bil po besedah Pilkove v vseh ozi- rih velik dosežek. Na zadnjem občinskem svetu so svetniki potrdili ekonomske cene, ki znaša- jo po novem 70.890 tolar- jev za otroke med prvim in tretjim letom starosti in 61.880 tolarjev za otroke med četrtim in šestim le- tom. Drug trn v peti je bila ure- ditev zunanjih površin. »Na vzhodnem delu vrtca naj bi namestili veliko igral, vendar je del igrišča v lasti več dena- cionalizacijskih upravičencev, s katerimi še niso rešili vpra- šanje lastništva oziroma na- domestitve le-tega. Na upravni enoti menda zagotavljajo, da naj bi zadevo uredili v prihod- njem letu, na občini pa naj bi se z lastniki neuradno o tem že dogovorili. Preureditev vrtca s tristo- timi milijoni tolarjev sodi med največje naložbe šmar- ske občine v zadnjih štirih le- tih. In čeprav so se mnogi ba- li, da v vrtcu ne bo ostalo do- volj otrok, so bili nazadnje prav vsi oddelki polni. V vrtec je vključenih 55 odstotkov vseh predšolskih otrok, kar je za občino, kot pravi Pilkova, velik uspeh. Še ne tako davno je bilo namreč teh otrok za približno peti- no manj. »Zavedati se je tre- ba, da ima naša občina veli- ko število kmečkega prebi- valstva in je precej razveja- na,« je pojasnila. »Nekoliko manj smo zadovoljni z nor- mativi, ki se nenehno znižu- jejo. Tako že en otrok vpliva na bistveno povišanje eko- nomske cene.« Letos v okviru šmarskega vrtca obenem prvič organi- zirajo program potujočega vrtca. Oblikovan je en odde- lek, v katerem deluje vzgoji- teljica, ki enkrat tedensko za pet ur obišče določeno kra- jevno skupnost. V program je vključeno nekaj manj kot 60 otrok med tretjim in pe- tim letom, ki sicer ne obi- skujejo vrtca. Vse manj otrok Devetletno šolanje so star- ši dobro sprejeli, delno tudi zaradi nižjih stroškov. V pri- hodnje pa se v šmarski obči- ni obeta še nekaj novosti. V centralni šoli naj bi zagoto- vili nekaj več prostora za po- družnično glasbeno šolo, za- to naj bi k šoli naredili prizi- dek na južni strani. Obenem naj bi uredili tudi tamkajš- nje igrišče, preuredili nekaj drugih učilnic ter sanirali del strehe, v šentviški podružnič- ni šoli pa dogradili manjšo telovadnico. Vrtci in šole bodo tako od- lično opremljeni in urejeni, drugo vprašanje pa je, ali bo- do tudi še vnaprej polni. Že sedaj je namreč razvidno, da število otrok na podružnič- nih šolah precej upada. V šmarski vrtec je letos vključenih 205 otrok, kar je 42 manj kot leto poprej. Na podružnični osnovni šo- li Sladka Gora je tako na pri- mer komaj dvanajst otrok, za katere skrbijo kar tri zaposle- ne. V Kristan Vrhu se je v prvi razred letos vpisalo samo se- dem otrok v osem- in prav to- liko v devetletko, prihodnje leto pa naj bi že zmanjšali šte- vilo oddelkov. Bodo potlej vsi ti moderni, po vseh normati- vih opremljeni objekti, za ka- tere so morale občine (na ra- čun drugih naložb) odšteti precejšnje vsote, že čez ne- kaj let samevali? BOJANA JANČIČ Otroci iz vrtca Šmarje pri Jelšah pri likovnem ustvarjanju. Centralna osnovna šola v Šmarju pri Jelšah, ki je s svojimi šestimi podružničnimi šolami ena največjih v Sloveniji. Pokopališki objekt končan Šmarje se odslej pona- ša z novim pokopališkim objektom, ki so ga dogra- dili v samo petih mesecih. Poslopje se nahaja na vzhodni strani pokopališ- kega kompleksa, dostop do vežic in poslovilnega prostora pa je z južne stra- ni. Za naložbo je občina namenila 75 od skupno 110 milijonov tolarjev. Objekt se razprostira na nekaj manj kot 560 kvadrat- nih metrih. Soinvestitorji projekta so poleg šmarske občine še krajevni skupno- sti Šmarje in Mestinje ter podjetje Gekott, ki je kon- cesionar za opravljanje po- kopališke dejavnosti v ob- čini. V tem letu so le-ti za izgradnjo namenili skupno 54 milijonov, finančno pa naj bi naložbo zaključili pri- hodnje leto. Občina bi v na- slednjem proračunu zanjo namenila še dodatnih 42 niilijonov, krajevni skupno- sti pa skupno štiri milijone tolarjev. BoJ Krst mošta po že nekaj let člani Kultur- no - turističnega društva Pil- štanj - Lesično ob Martinu uprizarjajo dramske prizo- re iz življenja vinogradni- kov. Najpogosteje sodelujejo s Termami Olimia v Podčetrt- ku, lani so bili v Intersparu v Celju in Ljubljani ter na mno- gih zasebnih srečanjih ob mar- tinovanju, še posebej v virštanj- sko - kozjanskih vinogradih. Letos so pripravili prizor o pro- daji vina, ki ga je tako kot prejš- nje napisal znani vinogradnik, pisatelj in pesnik Slavko To- plišek z Gostince, kjer ima po- pularno Velbano gorco. Prvič so nov prizor uprizorili v Šen- trupertu nad Laškim, od ko- der je tudi naš posnetek, na martinovo soboto pa so imeli kar osem nastopov, poleg ti- stega v Termah Olimia tudi dvakrat na Banovini v Viršta- nju, kjer so krstili mošt oz. mla- do vino in sneli klopotec v Štra- vsovem vinogradu. Avtor prizora o prodaji vi- na nekoč Slavko Toplišek je na posnetku v vlogi duhov- nika, ki krsti vino, tretji z le- ve pa je Andrej Kocman iz Lesičnega, ki je presenetlji- vo dobil prvi krog volitev za župana občine Kozje. TONE VRABL St. 46-14. november 2002 18 Martinovanje v mestu vina v soboto so na Starem trgu v Slovenskih Konji- cah pripravili veselo mar- tinovanje s krstom mlade- ga vina. Zanj je poskrbelo Druš- tvo vinogradnikov in vinar- jev, ki je v svojem že več kot 10-letnem delu veliko prispevalo k iz leta v leto večji kakovosti vin s tega ob- močja. Kot je povedal pred- sednik društva Jože Tomin- šek, društvo ne pozna ob- činskih meja, njegovi člani pa so tudi letos pridelali ka- kovostno grozdje, iz kate- rega so naredili odlično vi- no. Na martinovanju so ga seveda tudi krstili, številni obiskovalci prireditve pa so z veseljem preverili resnič- nost lepih besed o dobri le- tini. Na Stranicah bodo mar- tinovali prihodnjo soboto, 16. novembra. Martinova- nje organizira Turistično olepševalno društvo Strani- ce. Pričelo se bo ob 20. uri v Kulturnem domu, na njem pa bodo podelili tudi priznanja za lepo okolje in za najbolj aktivne člane tu- rističnega društva. V programu so sodelovah Godba na pihala Slovenske Konjice, Celjski oktet Studen- ček, folklorna skupina KUD Vladko Mohorič iz Zreč ter ljudski pevci in godci. MBP Letos so se z ljudskimi pesmimi predstavile Pevke z Brinjeve Gore, iz Zreč pa je prišla folklorna skupina KUD France Mohorič. Vinogradniki iz Loč so se pohvalili z dobro kapljico, s seboj pa so prinesli tudi malico, saj ni dobro piti na prazen želodec. Predsednik konjiških vinogradnikov Jože Tominšek. Na severu bo dovolj bencina Agip začel graditi v Arclinu - Dobrna ne bo več brez servisa Potem ko je država poskr- bela za gradnjo uvoznega pasu, so začeli v Arclinu pri Vojniku v petek z gradnjo Agipovega bencinskega ser- visa. Mednarodna družba Agip International, ki ima sedež na Nizozemskem, je dokončno pridobila gradbe- no dovoljenje v prejšnjem ted- nu, z gradnjo pa želi zaklju- čiti v februarju. V vojniški občini so imeli doslej le Petrolovo črpalko v Vojniku, kjer je začela ljub- ljanska družba v prejšnjem tednu s popolno rekonstruk- cijo. Črpalka namreč že pre- cej časa ni več ustrezala po- trebam današnjega časa. Si- cer pa bo po opravljenih štu- dijah na zelo prometni cesti med Celjem in Vojnikom do- volj dela tudi za Agip. Pri vsem skupaj pričakujejo ob- čani večjo konkurenčnost, veseli pa jih še dejstvo, da bo v prihodnje po en bencinski servis na vsaki strani ceste. Sicer pa je mednarodna družba Agip, ki je italijan- skega izvora, v Sloveniji zgra- dila že bencinska servisa v Se- nožetih pri Ljubljani ter v Vo- dicah, poleg Arclina pa je v gradnji tudi na ljubljanskem Rudniku. Na severu celjske regije pa zagotovo najtežje pričakujejo bencinski servis v občini Do- brna, kjer ga sploh še ni. Tu- ristični kraj pod Paškim Koz- jakom, z bistveno manj pro- meta, je bil za morebitne in- vestitorje doslej manj zani- miv. Po večletnih prizadeva- njih je prišlo v torek do pod- pisa pogodbe med Občino Dobrna in Petrolom, ki bo začel z gradnjo predvidoma februarja. Bencinski servis bo ob glavnem križišču ob re- gionalni cesti, zato je občin- ski svet na zadnji seji spre- menil prostorsko ureditvene pogoje. BRANE JERANKO Samoprispevek le v dveli krajiii V nedeljo se je osmih krajevnih skupnosti v občini Slovenske Konjice na referendumu odločalo o uvedbi samoprispevka pod geslom »Moj denar za moj kraj«. Izglasovali so ga samo v dveh: v Draži vasi in Spod- njih Grušovjah. Tako bodo v Draži vasi od 1. januarja prihodnjega leta do 31. decembra leta 2007 krajani plačevali samoprispe- vek za obnavljanje cest in gradnjo pločnikov, vzdrževa- nje doma krajanov in športnih objektov, za pomoč pri obnovi cerkve in pokopališča v Žicah, za dograditev jav- ne razsvetljave in za odkup zemljišča za čistilno napra- vo. V Spodnjih Grušovjah bodo zbran denar porabili za ureditev večnamenskega prostora na igrišču, razširitev javne razsvetljave, vzdrževanje in obnovo cest ter sakral- nih spomenikov, razširitev avtobusne proge Pliberšek- Kropf ter za redno oskrbo s pitno vodo. Za samoprispevek se niso odločili krajani Zeč, Zbelo- vega, Polen, Žič, Loč in Jerneja. MBP Vojnik ima plin v Vojniku so slovesno predali namenu plinovod- no omrežje. Slovesnost je bila v petek, s simboličnim prižiganjem plamenice ter blagoslovitvijo. Z gradnjo so začeli lani ok- tobra, prvi naročniki pa so začeli koristiti zemeljski plin prejšnji mesec. V tem mesecu se, v drugi etapi, pri- ključujejo še naročniki v ne- katerih drugih ulicah. Vseh skupaj naj bi bilo do konca leta 140. Prihodnje leto, v tretji fazi plinifikacije, naj bi koncesionar Adriaplin ši- ril omrežje v severni del Voj- nika ter Arclin. BJ Evropski denar v Vojnik Kulturni dom v Vojniku, osrednji prire- ditveni prostor, bodo s pomočjo evropske- ga denarja posodobili. Gre za projekt Phare, iz evropskega sklada za male projekte v Avstriji in Sloveniji. Z njim bo prišlo predvsem do obuditve sodelovanja med kulturnim društvom v Voj- niku in slovenskim kulturnim društvom v Pliberku na avstrijskem Koroškem. V okvi- ru sodelovanja bo poskrbljeno tudi za novo elektrifikacijo vojniškega doma ter novo zvoč- no in svetlobno opremo. Vrednost celotnega projekta znaša 10 mili- jonov tolarjev, od tega za vojniški kulturni dom polovica zneska. Pogodba za projekt med Občino Vojnik in predstavniki Evropske uni- je je že podpisana, v tem tednu bo dokončno oblikovana še projektna skupina. Nabavo opre- me za kulturni dom ter posodobitvena dela bodo opravili v januarju in februarju. (BJ) Evropsica nagrada Špitaliču Predstavniki konjiške kra- jevne skupnosti Špitalič na čelu s predsednikom Boja- nom Podkrajškom so prejš- nji teden v Nemčiji, v Verd- nu, prejeli evropsko nagra- do za posebne dosežke na področju obnavljanja vasi za leto 2002. Špitalič se po mnenju evropskih ocenjevalcev od- likuje po posebnih dosežkih pri izgradnji infrastrukture, ohranjanju kulturne krajine, razvoju visoke ekološke za- vesti in o vzorni skrbi za kul- turno dediščino. Ob zaključku tekmovanja Evropska vas 2002 je izšel tudi zbornik, v katerem je pred- stavljenih vseh 33 evropskih vasi, ki so sodelovale v tek- movanju. Tudi zato je bilo tekmovanje za Špitalič odlič- na promocija, srečanje s pred- stavniki drugih sodelujočih vasi pa priložnost za izme- njavo izkušenj in idej o raz- voju podeželja in turizma. MBP Žur pod goro Učitelji in učenci Osnovne šole Pod goro v Slovenskih Ko- njicah pripravljajo dobrodel- no zabavnoglasbeno priredi- tev, ki so jo poimenovali Žur pod goro. Izkupiček od pri- reditve bo namenjen posodo- bitvi računalniške mreže ii opreme na šoli. Prireditev bo v nedeljo, 1' novembra. Že ob 16.30 bodi pred športno dvorano v Sloveli skih Konjicah odprli žurov prc dajni butik, kjer bo mogoče ki) piti drobna spominska daril3 ki so jih izdelali otroci pod vodi tvom svojih mentoric. Ob na kupu bo za prijetno vzduŠj' poskrbela konjiška godba n pihala. Žur se bo pričel ob 1- uri, v programu pa bodo pole orkestra Glasbene šole SloveH; ske Konjice sodelovali števili^' glasbeniki. MB^ St. 46-14. november 2002 REPORTAŽA 19 Poslednji grasčak na Štajerskem Graščina Majpigel je ostala v lasti predvojnih lastnikov - V njej je živela kot graščakinja slikarka Elda Piščanec - Največja lesena vinska stiskalnica v Sloveniji Iraščina Majpigel stoji na izjemni legi, od koder so čudoviti pogledi na Paski Kozjak, Konjiško goro in Pohorje. Na njenem pobočju so bili nekoč sami vinogradi, zadnja desetletja ni na njem enega samega trsa. Skupina Slovencev je bi- a na ekskurziji v Švici, [jer so jim pokazali )gromno starinsko vinsko prešo«. Nekakšno narod- 10 svetinjo. Švicar, ki je rodil Slovence po obratih tmetijske zadruge, jih je ?prašal, če je že kdo videl aRo veliko vinsko sti- skalnico. »Jaz imam tak- ino doma, le da je dva me- i\a daljša,« se je oglasil mag. Vladimir Pekle, last- nik gradu Majpigel v Vi- oah pri Lembergu. Popotnik, ki potuje mi- no mogočnega gradu Lem- oerg, med Vojnikom in Do- brno, si težko predstavlja, daje v hribovju, komaj dva kilometra proč, še en sred- iijeveški grad. Posebno za- nimiv grad Majpigel je os- lal v lasti rodbine predvoj- nih lastnikov vse do danes, 2izjemo dveh let, ko je bil podržavljen. V njem sta ži- vela in umrla med drugim Sraščakinja in slikarka El- Piščanec ter slovenski carinski strokovnjak in pub- licist Just Pekle. Grad je na izjemni legi, s čudovitimi fazgledi na Konjiško goro, ''aški Kozjak in Pohorje. Nekoč je bil Majpigel sre- "ii vinogradov. Pred približ- no štiristo leti je bil v lasti 'oljskega minoritskega sa- mostana, ki je prideloval predvsem masno vino. Na- sledil ga je celjski odvetnik l^ndree, v 19. stoletju pa je "•il združen z gospoščino Vi- Se. Poletu 1872 so se me- Jjavali lastniki vsakih ne- ^ let. Leta 1922 je postala ;^stnica Majpigla Ana Piš-^ Wc, stara mati sedanje-j ^ lastnika, ki je prišla iz! ^■■sta. Njen soprog je bilj N omenjeni carinski stro-| Wnjak Pekle, s carinskim posredništvom v Ljubljani, '^r je bila lahko takrat za-j '^bna dejavnost. Na Majpiglu, kamor je spa- ^alo enajst hektarjev zem- 1^' so pridelali letno tudi do ^ tisoč litrov vina. V letihj pred drugo svetovno vojno so se lahko z dohodkom od posesti preživljali Piščančevi (oziroma Pekletovi), njiho- vi zakupniki ter še precej pre- bivalcev vasic Vine in Lan- dek. Ti so v gospodarsko tež- kih časih kraljevine Jugosla- vije na posestvu dobili pri- ložnostno delo. Danes je seveda drugače, grad terja predvsem vlaga- nja. Na grajskem posestvu Majpigel, ki je dobilo ime po »vinskem griču« (Majpi- gel je slovenska popačenka nemške besede »Weinbuec- hel«), ni več niti enega sa- mega vinskega trsa. Zakaj ta- ko? Ko je bil po drugi vojni podržavljen, je začela z njim gospodariti kmetijska za- druga. Ta je v dveh letih pov- zročila gospodarsko škodo, ki se pozna še čez pol sto- letja. Na trsu so se namreč po podržavljenju pojavili škodljivci. Zadružno vods- tvo jih je »zatrlo« tako, da je dalo trse odkopati, s ško- dljivci pa so nato pomrznili še tisoči trsov Majpigla. Stara mati sedanjega last- nika, ki so ji posest vzeh, si jo je leta 1949 priborila delno nazaj. Odvzeli so ji jo kot viničarsko posestvo, zato je uspela dokazati, da na posestvu ni bilo nobenih viničarjev. Pred podržavlje- njem so imeli grajsko po- sest namreč v zakupu be- gunci iz fašistične Italije. Si- cer pa je bilo na Majpiglu le 11 hektarjev zemlje, bis- tveno manj, da bi spadalo pod določila agrarne refor- me. Stara mati je uspela do- biti nazaj graščino in tri hek- tarje zemlje, ostalo je država razdelila med agrarne upra- vičence ali prodala. Toda prišU so časi denacio- nalizacije, ko je sedanji last- nik vložil zahtevek za vrači- lo preostale zemlje. Po sko- raj desetih letih je zahtevek večinoma nerešen ter se z njim ukvarjajo višja sodišča. Odvzeta zemlja je prišla na- mreč po dolgih letih znova v državno last, tu pa se je v de- nacionalizacijskem postop- ku seveda hudo zapletlo. Grasčak partizan Sedanji grasčak mag. Vla- dimir Pekle je podedoval graj- sko poslopje po svoji mami, ta pa pred tem po svoji nepo- ročeni sestri slikarki Eldi Piš- čanec. V gradu, kjer je mora- la slikarka tudi kmetovati, se je do danes ohranila freska, ki je njeno delo. Slikarkin nečak Vladimir je začel prihajati na Majpi- gel v otroških letih, tako k stari mami kot teti. Poseb- no rad se spominja, kako je takoj po koncu druge vojne, ko se je vrnil iz Gubčeve bri- gade, prišel na pomoč k že- tvi pšenice. Pred četrt sto- letja je postal uradno razgla- šeni kulturni spomenik nje- gova last in njegova skrb. Tu je nato začel preživljati vsak konec tedna in vsake počit- nice. Po stroki je ekonomist, ki je najprej dolgo delal v za- vodu za statistiko, nato je bil pomočnik direktorja zavoda za ureditev stare Ljubljane (med drugim je izdelal inve- sticijske programe za ljub- ljanski grad, grad Snežnik in Štatenberg), nazadnje šef ko- merciale in direktor marke- tinga v velikih ljubljanskih podjetjih. Odkar je grasčak, mora za vzdrževanje Majpi- gla prispevati precej denarja iz družinskega proračuna. To se je še posebej poznalo v le- tih, ko je družina pomagala pri študiju svojih treh hčerk. Ena od njih je danes zdrav- nica specialistka v kliničnem centru, druga psihologinja, tretja profesorica slovenske- ga jezika. Grad Majpigel zahteva ve- liko skrbi, ljubezni. V njem je šest stanovanjskih prosto- rov ter velike kleti, pogla- vitna zanimivost pa je naj- večja lesena vinska stiskal- nica v Sloveniji. Iz minorit- skih časov se je ohranila ce- lo grajska kapela, v kateri so predlani krstili lastnikove- ga vnuka Arneja. Ker bolna in ostarela teta za grad ni več mogla posebej skrbeti, je Vladimirja Pekle- ta čakalo veliko dela. Majpi- gel je bil v poraznem stanju, zato je moral novi lastnik ve- liko vlagati. Veliko postori tudi sam. Država se obnaša do gradu kot mačeha. Letos je Občina Vojnik, ki si zelo prizadeva za kulturno dediš- čino, v Pekletovem imenu vložila vlogo za sofinancira- nje obnove fasade in strehe ter za statična dela, vendar na razpisu ni uspela. Kljub temu, da je Majpigel nekaj posebnega. Čeprav si graščina zasluži posebno pozornost, ostaja bolj kot ne anonimna. Ob- časno se oglasijo posamez- ni gosti iz zdravilišča Dobr- na, ki so prebrali v vodniku o največji vinski stiskalnici Slovenije. Nekoč je bilo, kot pričuje Majpiglova spomin- ska knjiga, tu zelo živahno. »Po dežju smo hodili, tu slad- ko vince pili, vmes treskala je strela, a pozno noč nas je vzela,« so zapisali pred se- demdesetimi leti glasbeniki pešadijskega polka iz Zagre- ba, ki so igrali na Dobrni ter obiskali še Majpigel. Mogo- če bodo nekoč lahko znova napisali: »Tukajšnje vino ni tako nedolžno kot izgleda.« BRANE JERANKO Mag. Vladimir Pekle, poslednji grasčak na Štajerskem. Pred vrati grajske kapele je ohranjena freska njegove tete, imenitne slikarke Elde Piščanec. Slikarka je na gradu, ki je bil v njeni lasti, preživela zadnje obdobje življenja. , Življenje slikarke Elde Piščanec (1897-1967), katere dela so na letošnji veliki razstavi v Velenju, je kar najtesneje povezano z graščino Majpigel. Rojena je bila v Trstu, od koder je prišla s starši v graščino. Kot profesorica je bila v službi v različnih krajih Slovenije, vendar se je po upoko- jitvi stalno naselila v domači graščini. Bila je zelo izobra- žena, govorila je tri svetovne jezike ter igrala klavir in orgle. Tako je dolga leta orglala v cerkvi na Dobrni. Sli- karstva se je učila zasebno pri Rihardu Jakopiču, nato je med drugim študirala na kraljevi akademiji umetnosti v Firencah. Pozneje je precej razstavljala po državah sred- nje in jugovzhodne Evrope. Med pomembnejšimi deli na Celjskem je njena poslikava cerkve v Stranicah ter Novi Cerkvi, kjer se je po restavriranju pod freske podpisal drug avtor. Na njenih slikah so tudi motivi Majpigla in Nove Cerkve. St. 46-14. november 2002 20 INFORMACIJE NOVITEMIK Naj športniki leta na Celjskem Zaključna prireditev konec leta v organizaciji Novega te- dnika in Radia Celje - Glavni pokrovitelj izbora Pivovar- na Laško Naša akcija najuspešnej- ših športnikov na celjskem območju pri vas nikoli ni naletela na gluha ušesa. Vselej ste bili zelo aktivni pri izbiri najboljših, zato ne dvomimo, da bo tako tudi tokrat. Celjsko območje je pravi bazen športnih asov že od začetka prejšnjega stoletja. Po 2. svetovni vojni so se atleti, nogometaši, rokome- taši in mnogi drugi zbirali v Celju, po osamosvojitvi Slovenije pa se je kakovost krepko razširila tudi v dru- ge kraje na Celjskem. Zato je prav, da so nagrajeni tu- di tisti, ki svoje uspehe ob trdem delu nizajo v Laškem, Žalcu, Velenju in drugod. Že v ponedeljek so se izkazali poslušalci Radia Celje, ko jih je v oddajo Ponedeljko- vo športno dopoldne, ki ima izjemno tradicijo, v nekaj minutah poklicalo 20. Z no- miniranci vas ne bomo več obremenjevali, saj ste do- slej pokazali svoje športno znanje in objektivno poraz- delili glasove med najza- služnejše. Za razliko od prejšnjih let ne boste izbi- rali le najboljših športni- kov, športnic in klubov ozi- roma ekip na Celjskem, tem- več tudi najuspešnejše, naj- prizadevnejše, torej naj tre- nerje. Prvi kupon je pred va- mi, naše volitve bodo ime- le več krogov. Opozorimo naj vas le, da morate izpol- niti vse štiri rubrike, sicer kupon ni veljaven. Natanč- no izpolnite tudi svoje po- datke in kupone pošljite na naš naslov, saj bodo mnogi med vami nagrajeni. In po- zorno spremljajte morebit- ne nove uspehe športnikov s Celjskega, saj vsak novi do- sežek do konca leta 2002 šteje v konkurenco. Št. 46-14. november 2002 lOVI TEDNIK ŠPORT 21 Publikum ifrnil pošteno, z obrestmi Sedma zaporedna zmaga CMC Publikuma - Le tri točke zaostanka za Olimpijo - Zapravljeni enajstmetrovki, usodno v Šmartnem Igralec 15. kroga lige Si- nobil (v regijskem izboru) je najbrž kar celotno moš- [vo CMC Publikuma. Obrambna vrsta z vratar- jem vred, zvezna linija in napadalci, vsi so navduši- li. A kako ne bi, motiv je bil blazen, najbolj boleč celj- ski spomin iz letošnje se- zone je obračun v Velenju, io je dobljeno tekmo po- vsem preobrnil sodnik Srečko Kandare. Rudarju vsaj zaenkrat spre- memba na klopi ni pomaga- la, a trener Franci Oblak si bržkone slabšega trenutka za debi ne bi mogel izbrati, po drugi strani pa ima trden ali- bi: več se v danem trenutku ni dalo postoriti. Pomoči Zo- rana Pavloviča ne bo, drugih osvežitev pa ni na vidiku. No- rincev si želi šmarški trener torut Jarc, čeprav mnogi tr- dijo, da ima zelo soliden ka- der, ki marsikoga nadigra, a brez pravega učinka. Bomba, nato bela zastava že tretji napad je Publiku- mu prinesel vodstvo. Po mi- hmetrsko natančni podaji Ro- berta Korena je v kazenskem prostoru Andrej Kvas mal- ce skrčil kolena in glavo na- stavil tako, da se je žoga od- bila v desno vratnico ter v mrežo - 1:0. »Beli« so pohi- teli z bombo. Le 13 minut kasneje se je Kvas spet odHč- no znašel. V globino mu je podal Domen Beršnjak, hi- tri Mariborčan pa je, potem ko je padel Ednan Softič in ko je zamudil še Izudin Kam- berovič, počakal na gib vra- tarja Janka Šribarja, in z de- sne strani zadel v polno - 2:0. Do nedelje je Publikum v zadnjih šestih krogih le zma- goval. Rudarju pa to ni uspe- lo niti enkrat. Niz se je obe- ma nadaljeval, čeprav je agil- ni Mitja Hojnik (pri prejš- njem strategu Marjanu Mar- janoviču je bil »na ledu«) v 38. minuti ogrozil celjska vrata, a je Aleksander Šeli- ga strel zaustavil. Mitja Brulc je odtekel svoje v konici na- pada in ob odmoru odšel pod prho, zamenjal pa ga je Dra- gan Čadikovski. 20-letni na- padalec iz ZRJ je v 48. (3:0) in 55. minuti (4:0) prikazal del svojega mojstrstva. Pred- vsem drugi zadetek je bil »re- mek delo«. Pošalil se je z Je- seničnikom, nato nanizal Kamberoviča in naposled s strelom blizu mrtvega kota ukanil še Šribarja. Dišalo je po rekordni zma- gi, kajti Simon Sešlar in Se- bastjan Gobec sta nizala ak- cije ospredju. V 70. minuti je žoga zadela Petra Merni- ka v roko, v enajstmetrskem dvoboju s Šribarjem pa Ro- bert Koren ni zmogel kronati izjemne predstave. Dejan Plastovski ni bil nič bolj spreten; ko je pobegnil ce- lotni obrambi, se je odločil za podajo. V protinapadu je sledil častni zadetek gostov, dobro odmerjen strel z de- sne strani Josipa Ribiča je švignil proti dolgemu kotu - 4:1. »Bombo smo izvedli le po prvem zadetku, saj nam sodniki grozijo s kartoni za- radi izgube časa. Izmishli si bomo kaj novega,« je dejal kapetan Sebastjan Gobec. Pri enem od naslednjih golov so Celjani nataknili beli dres na kotno zastavico in jo dvigni- li. Znak predaje? Z belimi dresi nikakor, saj trdijo, da jim prinašajo srečo. »Potem ko smo se z Ma- riborom Pivovarno Laško uvrstili v ligo prvakov, smo v DP zmagali devetkrat za- pored, na deseti tekmi pa igrali neodločeno. Primer- java? Obe moštvi krasi zma- govalna miselnost,« je de- jal celjski kralj sredine igrišča Simon Sešlar, bivši igralec vijoličastih. »Najprej hvala kolegu Franciju za čestitke, res sem jih vesel, še bolj pa sem nav- dušen nad igro svojih varo- vancev, saj so 90 minut de- monstrirali zelo dober in mo- deren nogomet, ki vrača na- šo publiko na Skalno klet. Upam, da bodo tako nada- ljevali tudi v zadnjih treh kro- gih. Njihova homogenost je na vrhuncu, zato jim iskre- no čestitam,« je tako kot ved- no zasluge za zmago trener Marijan Pušnik prisodil svo- jim »terierjem« in nadaljeval: »V naslednjih treh tekmah so moja želja štiri točke, skrom- nost je pač lepa čednost. Vsak višek točk bo super, čeprav upam, da me bodo fantje de- mantirali in trikrat zmagali!« A Celjani (na 2. mestu le za tri točke zaostajajo za Vego Olimpijo) tretjega mesta, ki še prinaša jesenske premije, nimajo zagotovljenega, njihov tekmec Maribor Pivovarna Laško pa bo v nedeljo gostil Primorje kar na Skalni kleti. Publikum bo odpotoval v Dravograd, kjer bodo doma- čini (na vseh ravneh) pripra- vili »sprejem« Marijanu Pu- šniku. Se mu lahko zatakne prav nekaj sto metrov od do- ma, ah pa bodo njegovi varo- vanci z dokazano kakovostjo zmogli še osmi podvig? »Točke moramo iskati predvsem doma. Spet je pred nami močan tekmec. Ob je- zeru bo namreč gostoval Ko- per, ki še ima apetite glede samega vrha. Upam, da bo- mo osvojili vse tri točke. V zimskem premoru bomo mo- rali skupaj z vodstvom klu- ba stvari prevetriti, da se spomladi ne bi našli v nevar- nih vodah glede izpada iz li- ge,« je povedal Franci Oblak. Rudarja je disciplinski sod- nik Združenja prvoligašev kaznoval s pogojno kaznijo odvzema dveh točk. Rok za plačilo manj kot milijon to- larjev poteče 1. decembra. Zmago zapravili sami Tudi v drugem srečanju med Ero in Dravogradom ni bilo zmagovalca. Šmarčani so željo po treh točkah razkrili že v uvodu srečanja, ko so pre- vladovali na igrišču in bili zelo nevarni pred odličnim vratar- jem Dinom Laličem. Najlep- šo priložnost je že v prvi mi- nuti zapravil Ramiz Smajlo- vič, ki tudi v nadaljevanju ni imel svojega dne. Napadalci so očitno v veliki krizi, zamu- jene priložnosti pa se vrstijo iz tekme v tekmo. »Naredili smo vse, kar je bilo potreb- no, fantje so se borili po svo- jih močeh. Tega jim ne mo- rem očitati. Problem je neu- činkovitost. Če bi lahko sto- pil na igrišče in namesto njih potisnil žogo v mrežo, bi bi- lo drugače. Vendar to žal ne gre,« je po tekmi dejal doma- či trener Borut Jarc. Korošci so se v 15. minuti maščevali po pregovoru »kdor ga ne da, ga dobi.« Strnjeni v obrambi ob napadih Smar- čanov, so izkoristili prilož- nost v protinapadu, ki ga je začel Štorovčan Oskar Drob- ne in zaključil Matej Rebol. Gostje so vodstvo zadržali do polčasa, Matjaž Štancar pa je zapravil enajstmetrovko (doslej svojo drugo, enkrat je bil neuspešen Usnik), ki jo je priigral dobro razpolo- ženi Jernej Javornik. Sledil je psihološki padec v igri Šmarčanov, vendar Dravo- grad s streli od daleč ni us- pel premagati domačega ču- vaja mreže Roberta Srage. V 67. minuti je sledilo izena- čenje - zadel je Nedžad Ali- babič in tako postavil tudi končni izid srečanja. »Toliko telefonskih klicev kot jih imam sedaj, jih ni- sem imel še nikoli. Pokro- vitelji sprašujejo, kaj se do- gaja. Želijo izvedeti razlo- ge za izjemno serijo. Mi smo že poleti napovedova- li dobre igre, steklo nam je pač kasneje,« pravi predsed- nik NK CMC PubUkum Mar- jan Vengust. Korošci so se veseli vrača- li domov: »Kako ne, po do- brih dveh mesecih smo konč- no osvojili točko v gosteh. Ve- selje je razumljivo. V Šmart- no se nismo prišli branit kot nam očitajo domačini,« je po tekmi dejal Drobne. V doma- čem taboru pretiranega ve- selja seveda ni bilo. Izgub- ljeni točki bodo poizkušali nadoknaditi v Murski Sobo- ti, tudi brez ključnih vezistov Alibabiča in Kovačiča, ki bo- sta morala odslužiti kazen za- radi rumenih kartonov. Če bo pristop ostal isti, bodo tudi zadetki prišli. PETRA ŠAFRAN DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATlČ Le dogovor pred kazenskim strelom ni bil ploden. Jeseničnik je bil venomer prepozen za razpoloženega Čadikovskega. Igralec kroga Dragan Čadikovski (CMC Publikum), trener kroga Marijan Pušnik (CMC Publikum) St. 46-14. november 2002 22 ŠPORT Za osmino finala Debi trenerja Mira Požuna na celjski klopi v evropskem tekmovanju - Hapoel se ni predal \ Konec tedna bosta v dvo- rani Golovec (sinoči je že preživela spektakl s Prula- mi) obe tekmi šestnajstine finala pokala pokalnih zmagovalcev. Na prvi v so- boto ob 18. uri bo »doma- čin« telavivski Hapoel, na- slednji dan (15.30) pa Ce- lje Pivovarna Laško. Izrael- ci se s pristankom, da bo- sta obe tekmi v Celju, za- gotovo niso predali, pravi- jo v celjskem klubu. Gostiteljstva tako ali tako ne bi smeli opraviti v državi s tempiranimi bombami, če pa bi to storili v Turčiji, bi jih dokaj drago stalo. Tako pa bodo celo prejeli »odebe- Ijene potne stroške«. Hapoel Dan pred ekipo bo v Celje pripotoval človek Mosada, ki bo uvodno »prečistil« prosto- re, v katerih se bodo igralci in strokovno vodstvo naha- jali. Dva njegova kolega bo- sta potovala z moštvom, ki bo jutri vadilo v dvorani Go- lovec. V njej je pred tremi leti krepko izgubilo s 26:17. Šlo je za veliko celjsko slo po maščevanju, kajti na prvi medsebojni tekmi lige prva- kov, na november trinajste- ga, je Hapoel z veliko pomoč- jo sodniškega para Sergej Shal - Victor Konoplyastny presenetljivo slavil s 24:23. In glej ga zlomka, EHF je spet presenetila, namreč v Golo- vec je poslala taisti ukrajin- ski par, ki bo prikazal, kaj ga muči. V predmestju Tel Aviva je takrat odločilni gol v zadnji sekundi dosegel Idan Maymon, sedaj 27-let- ni izraelski zvezdnik, ki se je po dveh letih vrnil iz Nem- čije. Ni pomagalo niti 26 obramb Dejana Perica, ta- kratni trener Sead Hasane- fendič je pač dopuščal simul- tanko Pepiju Manaskovu, ki pa se ni obnesla, čeprav je dosegel 8 golov. Zdaj ima Hapoel devet re- prezentantov, osem izraelskih (Vladimir Zaikman, David Balsar, Omri Maymon, Idan Maymon, Lior Laver, Harel Moritz, Liron Fireman, Shay Yafe) in enega litovskega (Al- girdas Gedvilas), tujec pa je še Ukrajinec Siry Yura. Klub je nedavno zapustil trener Amir Pupeko. Tako kot Ce- lje Pivovarna Laško je tudi Ha- poel v evropskih tekmovanjih nastopal zgolj v pokalu prva- kov. Celje Pivovarna Laško Miro Požun bo prvič vo- dil Celjane v Evropi, pa če- prav je že bil njihov trener. A v sezoni 1994/95 je bilo takole: z Gorenjem je najprej v pokalu EHF izločil island- skega in slovaškega predstav- nika, nato pa dobil vabilo iz Golovca (odpoved je po de- baklu s Fotexom dobil Josip Šojat), sin Bojan pa je na ve- lenjski klopi nadaljeval nje- govo delo in dosegel največ- ji uspeh Gorenja, ki je bilo boljše še od italijanskega in madžarskega kluba ter šele v polfinalu klonilo proti nemškemu Lemgu. Zdaj Mi- ro Požun pravi: »Med tisti- mi, ki smo nosilci, smo do- bili najkvalitetnejšega tekme- ca, ki ima zelo izkušene igral- ce. Tarejo nas poškodbe, upam, da po tekmi s Prulami ne bo kakšne nove. Sprijaz- niti se moramo, da nam Aleš Pajovič ne more pomagati, medtem ko bo kapetan De- jan Peric, kljub poškodbi ra- mena, sedel na klopi, četudi le zaradi blagodejnega vpliva na soigralce. Vse sile bomo usmerili že na prvo tekmo.« Ultra priljubljeni »Perke« je opozoril: »Hapoel ni pri- stal na dve tekmi v Celju za- to, ker nima ambicij, tem- več ga je v takšno odločitev prisilila domača politična realnost. Zna visoko izgubi- ti, zna pa biti sila neugoden nasprotnik. Upam, da bomo prebrodili težave in zadovo- ljili naše navijače.« Krožni napadalec Tomaž Tomšič v DP ni prikazal solidne forme. Kot smo zapisali že lani, ze- lo »vroč« je le tedaj, ko je si- la motiviran: »S slovensko re- prezentanco smo se v kvali- fikacijah za SP pomerili z izraelsko. Iz izkušenj zago- tavljam, da Hapoel ni moš- tvo za podcenjevanje. Pa saj vemo, proti Celju vsakdo igra s stoodstotno zmogljivostjo!« Športni direktor Slavko Ive- zič je še pred obračunom s Prulami dodal: »Bolj po- memben je vikend s Hapoe- lom. V evropskih tekmova- njih na izločanje popravne- ga izpita ni. Zato moramo na- peti vse sile.« Vstopnice bodo imele raz- lično ceno, veljale pa bodo za vstop na obe srečanji. DEAN ŠUSTER Pred polnim Golovcem je užitek leteti. Trije goli upanja Nabito polna Rdeča dvorana - Če bi se vrnil Bedekovič... Rokometaši Gorenja so odigrali pr- vo tekmo 3. kroga pokala EHF. V sed- mem nastopu na evropski sceni jim je žreb že četrtič naklonil nasprotni- ka iz Rusije, Lukoil Dinamo iz As- trahana. Dosedaj so že trikrat mora- li priznati premoč ruskih ekip, tokrat pa imajo veliko možnost, da končno prekinejo neljubo tradicijo. Na prvi tekmi so tekmeca premagali s 30:27. Zmaga bi lahko bila še višja, saj so v začetku 2. polčasa gostitelji vo- dili že z 18:11, toda sledil je padec v njihovi igri, saj je dvoboj odigralo le devet igralcev, Rusi pa imajo precej dalj- šo klop. Velenjčani so se pred letos pr- vič povsem polno dvorano borili kot levi, premagali sedem minut trajajoč strelski post in se vrnili v igro. Pri re- zultatu 29:25 bi lahko vodstvo še povi- šali, a izkušena ruska ekipa ni dovolila večjega presenečenja. »Vsem igralcem čestitam za odlično predstavo, na igrišču so pustili srce. Us- pešno so prebijali visoki ruski blok, žal mi je le nekaterih tehničnih napak. Kriza je bila pričakovana, vendar smo jo pre- brodili. Velenje je doživelo nov velik rokometni spektakel. Še smo v igri za napredovanje, čeprav se zavedamo težke naloge,« je razlagal trener Ivan Vajdl, vidno ponosen na svojo mlado ekipo. Kapetan Sebastjan Sovič, z 10 goli na- juspešnejši strelec Gorenja, mu je pri- trdil: »Posebna zahvala gre tokrat fe- nomenalni publiki, ki nas je še dodat- no motivirala in nas v vsakem trenutku držala pokonci. Tekma je bila izjemno naporna, kajti Rusi so fizično precej močnejši od nas. Porabili smo veliko moč!, toda mislim, da imamo še nekaj rezerve za povratno tekmo. Predvsem pri igri na krilih, v protinapadih, pa tudi vratar Gorazd Škof obljublja še kak- šno obrambo več. Potovanje in tekma v Astrahanu bosta pravi pekel, toda žo- ga je okrogla, mi pa smo željni še na- daljnjega dokazovanja v Evropi. Mor- da nam bo v obrambi lahko pomagal tudi Branko Bedekovič. To bi bilo za nasprotnika veliko presenečenje. Upaj- mo, da ne bomo preveč izmučeni, saj vmes gostujemo še v Kopru. Če se vr- nemo domov z zmago, potem bodo ci- lji za prvi del prvenstva povsem izpol- njeni. Želimo si, da bi v nedeljo vsi slo- venski ljubitelji rokometa za nas drža- li pesti, mi pa se bomo maksimalno potrudili za uvrstitev med 16 najbolj- ših ekip.« Moštvo Gorenja se bo na pot v Astra- han podalo jutri, prespalo bo v Mosk- vi, v soboto bo letelo do Astrahana, tam opravilo trening, v nedeljo ob 14. uri po lokalnem času pa bo odigran še drugi polčas rusko-slovenskega dvoboja. MITJA GAVRILOSKI Matjaž Mlakar se je redko prebil med dvometrašema. - Št. 46-14. november 2002 PANORAMA 1.SNL 15. krog: CMC Publikum - Rudar 4:1 (2:0); Kvas (3, 16), Čadikovski (48, 55); Ri- bič (77). Era Šmartno - Dra- vograd 1:1 (0:1); Alibabič (67), Rebol (15). Vrstni red: Vega Olmpija 32, CMC Pub- likum 29, Šport line Koper 28, Maribor Pivovarna Laš- ko 23, Dravograd, Era Šmart- no 20, Korotan, Gorica, Ljub- ljana 16, Primorje 15, Mu- ra, Rudar 13. 2. SNL 14. krog: Domžale - Dra- vinja 4:0 (2:0); Maleševič (10), Mitrakovič (42), Mli- nar (52),Feigel (90, 11 - m). Vrstni red: Domžale 34, Gro- suplje 31, Aluminij 28, Kri- ževci 23, Drava 22, Livar 21, Goriška brda, Bela krajina, Izola 28, Krško Posavje 17, Zagorje, Jadran 16, Triglav 14, Nafta, Dravinja 13, Že- lezničar 5. MČL-Celje 11. krog: Odred Kozje - Zre- če \-.S, Rogaška SŠ - Kovinar Štore 0:3, Oplotnica - Šent- jur 2001 5:0, Laško - Vojnik 1:3. Vrstni red: Zreče 29, Op- lotnica 22, Kovina Štore 19, Laško 14, Rogaška SŠ 13, Šentjur 2001 8, Odred Koz- je, Vojnik 6. KOŠARKA POKAL ULEB 4. krog: Roseto - Pivovar- na Laško 89:76 (70:58, 42:33, 19:18); Pavič 14, Weaks 13, Nečas, Kuqo, Po- povič 11, Brolih 10, Kobale 6. Vrstni red: Pamesa 8, Že- leznik 7, Pivovarna Laško, Ro- seto 6, Opel Skyliners, Oo- stende 4. GOODVEAR LIGA 7. krog: Pivovarna Laško Maccabi 82:86 (59:66,43:38, 25:11); Weaks 25, Dojčin 13, Nečas 12, Po- povič 11, Kuqo 10, Kobale 8, Pavič 2, Daniels 1. Vrstni red: Maccabi, Union OUmpija 13, Krka, Zadar 12, Crvena zvez- da. Gibona, Zagreb 11, Split 10, Široki brijeg, Pivovarna Laško 9, Borac 8, Bosna 7. 1. SKL - moški z krog: Rogla - Koper 71:73 (59:51, 37:34, 17:10); Dun- dovič 15, Mihajlovič 12, Siv- ka 11, Zinrajh 9, Meško 7, Benič 6, Temnik, Starovasnik 4, Strnad 3. Geoplin Slovan - Alpos Kemoplast 92:79 (68:66, 50:42, 25:17); Kah- vedžič, Novak 19, Kočar 12, Petrovič 14, A. Maček 8, Jo- vanovič 5, Palčnik 2. Elek- tra - Birokrat 98:89 (82:82, 73:73, 55:53, 35:41, 19:23); Jevtovič 23, Latovič 17, Ko- vač 14,Vidovičl2,Divjakll, Goršek 9, Kovačevič, Ruprei, 3, Tajnik, Nuhanovič, Belj novic 2. Vrstni red: Geopi,. Slovan 13, Helios 12, Kop^, Rogla 11, Elektra, Kraški dar 10, Savinjski Hopsi 9, Tri glav, Alpos Kemoplast 8,2a gorje 7, Birokrat 6. TROCAL LIGA 6. krog: Montmontaža Merkur 80:75 (57:57, 42:4o 20:18); Jocič 25, Ramšak 15 Temnik 10, Perlič 6, Tratsiak Markovič 5, Potočnik 4, j^, reb 3, Čonkova 2. Vrstni red: Željezničar 11, Gospič, Mer- kur 10, Jezica 8, Šibenik Wels, Jedinstvo 7. SAVINJSKA LIGA 2. krog: Polzela - Gomi sko 39:82, Žalec - Gornji Grai 53:66, Laško - Velenje 65:68, Prebold - Parižlje 67:72. Vrst ni red: Gomilsko, Velenje, Gornji Grad 4, Pivovarna Laško, Parižlje 3, Prebold, Žalec, Polzela 2. ROKOMET POKAL EHF Šestnajstina finala, prva tekma: Gorenje - Dinanic 30:27 (16:10); Sovič 10, Kav- tičnik 7, Sirk 6, Dobelšek4, Tamše 2, Mlakar 1. 1. SRL - moški 7. (predčasni) krog: Termo - Celje Pivovarna Laško 27:1 (10:16); Vugrinec 6, Bilbija, Maksič, Milosavljevič, Kok- šarev 5, Rutenka 3, Tomšič 1 6. (redni) krog: Gorenje Termo 26:22 (11:11); Kavtič nik, Sirk 7, Sovič 5, Mlahž- kar, Tamše, L. Dobelšek I J. Dobelšek 1. Vrstni red: Ce Ije Pivovarna Laško, Mobi tel Prule 12, Prevent 9, Go renje, Trimo 8, Slovan 5, Tei mp, Rudar, Velika Nedelja 4. Koper, Inles Riko 3, Pivka 0. 1. SRL - ženske 8. krog: Celeia - Jelovia 29:27 (16:16); Čerenjak 7, Ki- kanovič 6, Stmšek, Bilič 5 Novak 4, Sotler 2. Žatec-Sfl va 31:20 (16:8); Randl, Ste vanovič 8, Potočnik 4, Do lar 3, Irman, Savič, Kranji 2, Pristovšek, Breznika: 1 Vrstni red: Krim 16, Pirat 14, Žalec, Olimpija, Burja 8 Izola, Celeia 7, Jelovica Gramiz 4, Sava 1. ODBOJKA 1. DOL 6. krog: Maribor-SIP Šein\ peter 3:0, Fužinar - Šoštan^. Topolšica 3:0. Vrstni red: Sa lonit 15, Fužinar 12, Svit H- Kamnik 10, Stavbar 9, Tri- glav, Pomurje 7, Bled 6, Šem- peter, Šoštanj Topolšica 5. .- PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo zlatarne Celje vabi 23. novembra planinsko pot med Kukom in Badinom. Odhod v soboto o' 5. uri z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave do 11. na tel. 03 515-29-27 ali 040 324-669. Planinsko društvo Zabukovica vabi 17. novembra i'^ pohod po Vertovčevih poteh po Vipavski dolini. Odhod 3^' tobusa ob 5. uri iz Glazije v Celju in 5.15 iz Migojnic. Inf"' macije na tel. 031 860-188. m TEDNIK ŠPORT 23 Sodniki preprečili presenečenje I Weaks najboljši, Daniels preslab - Elektrina četverica do podviga od štirih klubov s Celj- lega, ki so igrali minuli )(end v ligi Goodyear in A SKL, je samo šoštanj- Elektra po pravem pod- jgu zabeležila zmago, [eostali trije so izgubili, ledtem ko so Hopsi poči- }li. Pogled na obe lestvici i nič kaj preveč razvese- jv. »Naše« ekipe so razvršče- e od sredine proti repu, v [hu ni nobene. Blizu presenečenja Laščani so odigrali najbolj- 0 tekmo sezone, kar pa ni ilo dovolj, da bi na kolena pravili velikana iz Izraela, joštvo Maccabija. Skoraj jolne Tri lilije so videle od- ten odpor domačinov favo- iziranim gostom, katerim so i) koncu do zmage na nese- jičen način pomagali tudi iodniki. Pričetek srečanja je jO sanjski za moštvo Predra- jaKruščiča, ki se mu ni prav it poznal napor z dveh dol- jh potovanj z avtobusom v ninulem tednu. Hitra in na- ančna igra, predvsem z me- |za tri točke, je sredi polča- a prinesla naskok 17 točk, kje navdušilo gledalce. No, V 5. krogu pokala Uleb so Laščani doživeli tretji po- raz, najvišjega v Treh lili- iah doslej, z 59:89. Jugo- slovanski Železnik je pobu- Jo prevzel pred glavnim od- morom, v drugem polčasu pa so košarkarji Pivovarne Uško dosegli le 22 točk. Tre- jier Predrag Kruščič je de- lil, da ne razmišlja o od- topu. Strelci: Kuqo, Popo- 11, Weaks 9, Kobale 8, hvič 6, Dojčin 5, Brolih 3, ^ečas, Miletič, Memčič 2. v nadaljevanju se je večkrat- ni evropski prvak pobral, prevzel vajeti v svoje roke in kar na hitro prešel v vodstvo 12 točk. To pa tokrat ni zmedlo pivovarjev, ki so v fi- nišu ponovno povedli za toč- ko, nato pa sta dve sila spor- ni odločitvi sodniške trojke pomagale Izraelcem do vsaj ene zmage na tedenskem go- stovanju v naši državi. Od- lično je ponovno odigral Kenyan Weaks, a tudi to ni bilo dovolj. Zadnjič je zai- gral drugi Američan Edwin Greedy Daniels, ki se poslav- lja od Laškega, kjer bodo sku- šali v prekinitvi poiskati na- domestilo zanj. Rogla po znanem scenariju izgubila derbi Zrečani so v derbiju kroga zamudili veliko priložnost za zmago in preboj na drugo mesto na lestvici. Proti moč- nemu Kopru je namreč Ro- gla vodila 12 točk pet minut pred koncem, nato pa je bi- lo njene igre konec. Enako kot pri porazih proti Helio- su in Kraškemu zidarju, je tu- di tokrat Rogla zadnje minute odigrala plašno, nenatančno in pa predvsem neorganizi- rano. Koper je z delnim izi- dom 13:0 v samo treh minu- tah prišel do prednosti, ki se je nato izmenjavala na obeh straneh. Sklepni napad so si- cer imeli Zrečani, a so ga odi- grali enako neorganizirano kot zaključne minute in zma- ga je odšla na Obalo. Šent- jurčani so se bali katastrofe v Ljubljani, kjer ni zaigral poškodovani Damjan Nova- kovič, a so presenetili tudi sami sebe z odličnim odpo- rom favoriziranemu Slova- nu. Polnih 35 minut je bilo srečanje povsem negotovo, šele v finišu je odločila dalj- ša klop domačinov, ki so zai- grali podcenjevalno, za kar bi ob nekoliko večji zbrano- sti igralcev Kemoplasta lah- ko bili kaznovani. Šentjurča- ne še naprej vodi Igor Puc- ko, saj uprava njegovega od- stopa ni sprejela, očitno pa je, da je pogovor trenerja z igralci že dal sadove v precej večji borbenosti in kolektiv- nosti. Elektra še naprej pre- seneča. Ne toliko z zmago proti novincu iz Ljubljane, kot z načinom, kako je do nje prišla. Brez petih igral- cev, ki so morali na klop za- radi petih osebnih napak, ter brez poškodovane trojice Dagmar Dražovič - Bojan Ko- vač - Sašo Tajnik, so namreč za Elektro drugi podaljšek odigraU le štirje igralci, ki so zmagali za 9 točk. Deležni so bili pravih ovacij navdu- šenih gledalcev, ki vse bolj polnijo šoštanjsko dvorano. Peterka kroga: Latovič, Jevtovič (oba Elektra), Kah- vedžič (Alpos Kemoplast), Weaks (Pivovarna Laško), Mihajlovič (Rogla). Igralec kroga: Damir La- tovič (Elektra). Trener kroga: Miloš Sa- gadin (Elektra). V njej se namreč letos igra povsem drugačna košarka kot minulo sezono, borbenost in voljni moment pa sta pri igralcih še kako prisotna, za kar je vsekakor, najbolj za- služen strateg Šoštanjčanov Miloš Sagadin. Naslednji, osmi krog, po katerem bo dvotedenska pre- kinitev (nastopi reprezentan- ce v kvalifikacijah za EP), pri- naša dva lokalna derbija na Celjskem. Na Polzelo priha- ja ranjena Rogla, v Šentjur pa zelo samozavestna Elek- tra. JANEZ TERBOVC Foto: GK Igralec kroga Damir Latovič. NA KRATKO Velenjčanka takoj izgubila Los Angeles: Slovenski teniški igralki Katarina Srebot- nik in Tina Križan sta na zaključnem turnirju WTA, kjer so se igralke zbrale na neuradnem teniškem svetovnem prvenstvu, v prvem krogu morah priznati premoč Rusinji Jeleni De- mentijevi in Slovakinji Janetti Husarovi. Slednji sta sloven- sko dvojico premagali s 6:3, 4:6 in 6:2. Pomoč Joli iz Tanzanije Velenje: Jolanda Čeplak, dvakratna evropska prvakinja v teku na 800 metrov in svetovna dvoranska rekorderka, bo imela v naslednji sezoni spodbujevalko ritma, ki prihaja iz Tanzanije. Na vseh tekmah v poletni sezoni, verjetno pa že v zimski, ji bo na tekmovanjih pomagala 22-letna Johne Lwzlwizamsyan, ki je bila četrta na dvoranskem SP leta 2001 v Lizboni, Čeplakova pa je bila tam šesta. Najboljša slovenska atletinja leta, ta naziv so jih uradno podelih v soboto v Čateških toplicah, bo imela tako svojo osebno spod- bujevalko ritma, kot jo imajo drugi zvezdniki svetovne at- letike na čelu z Maročanom Hichamom El Guerroujem in Etiopijcem Hailejem Gebrselassiejem. Smola Cokana Cancun: V ponedeljek se je v Mehiki končalo svetovno prvenstvo v triatlonu, na katerem je sodeloval tudi Celjan Nino Cokan. V kategoriji od 25-29 let je po dveh defektih na kolesarskem delu preizkušnje končal dirko na predzad- njem mestu. V uvodu tekme se je po dobrem plavanju in 32 km kolesarske preizkušnje boril z najboljšimi desetimi tek- movalci, v nadaljevanju pa so mu težave onemogočile boj za vidnejšo uvrstitev. Kljub veliki smoli je prišel na cilj naj- pomembnejše tekme sezone. Koval najboljši Šentjur: Prvaki prve lige malega nogometa so postali Lo- čani. V drugo ligo je izpadla ekipa ŠD Cezar, med najboljše pa so se uvrstili Sokoli ŠKMŠ, ki so tudi zmagovalci občin- skega pokala, in Mladi forum ZLSD. Na shki Koval Loka, stojijo z leve: Krašovec, Peperko, Hrovatič, Gobec, Zidar, čepijo: PangerI, Žafran, Vojsk, Bogatin. Plavalni 17. Pokal Celja Celje: V soboto in nedeljo se bodo na bazenu Golovec pomerili plavalci iz 10 držav na tradicionalnem, 17. medna- rodnem mitingu za Pokal mesta Celja. Prvi dan se bo tek- movanje začelo ob 16. uri, v nedeljo pa že ob 10. uri. Konč- na razglasitev rezultatov bo v nedeljo ob 13. uri. Anji Bratec prva ISU trofeja V evropskem kriteriju so mladi Celjani osvojili 6. mesto Drsalni klub Celje je pod ^))dstvom Ivana Pfeiferja od- lično organiziral dve medna- '"dni tekmovanji v umet- nostnem drsanju Skate Ce- 'ie 2002. V štirih dneh je v ^'estnem parku nastopilo ^ drsalcev iz 18 držav. Domačinka Anja Bratec je "^ISU tekmi (mednarodna dr- ^na zveza jo je zaradi dobrih '"■ganizacijskih izkušenj prvič dodelila Celjanom) v mladin- kategoriji domačemu klu- ^ priborila prvo zmago viso- kategorije. Anja je po dru- N mestu v obveznem krat- ^ti programu brez napak iz- Njala še dolgi program in pre- ^'^ela odlično belorusko tek- "•ovalko Julijo Sheremetovo. *>Uni sem zaradi obvezno- pri opravljanju mature in °'ezni na mednarodnih tek- "lah večkrat nastopila slabše pripravljena. Tokrat sem dr- sala zelo zbrano in z dvema trojnima skokoma in axlom v prostem programu ugnala osem močnih nasprotnic. Z več trojnimi skoki bom uspe- la doseči boljše rezultate na Olimpijadi mladih na Bledu in mladinskem evropskem pr- venstvu,« nam je vesela po os- vojenem naslovu dejala Brat- čeva. Celjski predstavniki so do- segli lep uspeh tudi v drugi tekmi, uvodni preizkušnji evropskega kriterija. Med 62 ekipami so osvojili odlično šesto mesto. Najboljša posa- mična rezultata sta s tretjima mestoma dosegla Matic Hor- vat pri mlajših dečkih in Pi- na Umek pri mlajših dekli- cah. JOŽE KUZMA Foto: GREGOR KATlČ Popolna lastovka na ledu Anje Bratec. Št. 46-14. november 2002 ŠPORTNI KOLEDAR SOBOTA 16. n. NOGOMET 1. SNL, 16. krog, Velenje: Rudar - Koper (17). MČL-Celje, 12. krog: Zre- če - Laško, Vojnik - Oplotni- ca, Šentjur 2001 - Rogaška SŠ, Kovinar Štore - Odred Kozje (14). MALI NOGOMET 1. SL, 6. krog, Slovenska Bistrica: Tiskarna Grafis - Do- bovec. ROKOMET Pokal pokalnih zmago- valcev, šestnajstina finala, pr- va tekma, Celje: Hapoel - Celje Pivovarna Laško (18). KOŠARKA Liga Goodyear, 8. krog, Ljubljana: Union Olimpija - Pivovarna Laško. 1. SKL - moški, 8. krog, Šentjur: Alpos Kemoplast - Elektra (19), Polzela: Savinj- ski Hopsi - Rogla (20). Liga Trocal, 7. krog, Ce- lje: Merkur - Wels (20) NEDEUA 20. 11. NOGOMET 1. SNL, 16. krog, Dravo- grad: Dravograd - CMC Pub- likum, Murska Sobota: Mu- ra - Era Šmartno, Celje: Ma- ribor Pivovarna Laško - Pri- morje (14). 2. SNL, 15. krog, Sloven- ske Konjice: Dravinja - Dra- va Asfalti Ptuj (14). ROKOMET Pokal pokalnih zmago- valcev, šestnajstina finala, druga tekma, Celje: Celje Pi- vovarna Laško - Hapoel (15.30) Pokal EHF, šestnajstina fi- nala, druga tekma, Astrahan: Dinamo - Gorenje. Zmagoslavno kolo na novokomponirano vižo - »Mi 'mamo župana, mi pa mestni svet«. Z leve: Vladimira Skale, Marko Zidanšek, Suzi Kvas in Silvo Plesnik. Bivši in novi laški župan Jože Rajh ni začel s proslavljanjem volilnega rezultata že v nedeljo dopoldne, kot je bilo tudi slišati kakšno zbadljiv- ko. Štefan vina v rokah je že dopoldne prenašal v čast sv. Martina, laškega farnega patrona, in praznovanja 6. martinovega. Sladko zmagoslavje po ameriško v večno zelenem Evergreenu. »Še žličko za mami..., pa eno zame...«. Bo Marko Zidanšek ves mandat jedel lepotičkam iz rok? Žalski ponovno in prepričljivo izvoljeni župan Lojze Posedel ob prvih kozarcih žlahtne kapljice. Foto: MP Celjska LDS: »Dobro, dobro, dobrooo nam kaže...« Bojan Šrot: »Moj naslednji veliki projekt? Opustil bom kajenje!« Bojan Šrot: »i ZnuM pori FoM St. 46-14. november 2002 pBJ sladko...« iralci me Tomaž Raznožnik: »Še ena časa, potem pa... slovo...« Janja Romih: »Evo, opravljeno... Za koga? Jasno, za županjo...« Roman Šumak: »To še spijemo, pa gremo - nova delovna mesta odpirat...« Jure Cekuta:»... Glas za sošolca... .Ljubček za Andrejo...« Foto: BS I vojniški župan Beno Podergajs med bazo, v gasilskem domu, ob poskočnicah družinskega tria Pogladič. Foto: MP SDS Vitanje -7kandidatov za svetnike, 7 izvoljenih (županski kandidat pa ne). ■- Št. 46-14. november 2002 - 26 KULTURA Razkošje barv in fini detajli Sodobna japonska umetna obrt prvič v Evropi - na ogled v Celju v Galeriji sodobne umet- nosti v Knežjem dvorcu v Celju bodo obiskovalci pod steklenimi vitrinami, prvi v Evropi, do 26. novembra občudovali 64 eksponatov sodobne japonske umetne obrti. Razstavo, ki jo je pri- pravil Zavod ža kulturne prireditve Celje v sodelova- nju in ob podpori Japon- ske fondacije in japonskim veleposlaništvom v Avstri- ji, so ob prisotnih številnih ljubiteljev umetnosti odpr- li minuli petek zvečer. Ena glavnih značilnosti ja- ponske umetnosti je upora- ba razkošnih barv, zlata in srebra. In prav to prikuje gle- dalčevo oko, da se pogled stežka odtrga od umetnin pod steklom. Sobane galerije tako pre- vevajo razkošje, tiha pre- finjenost, odločna svežina, fini detajli, lepota neuskla- jenosti, cvetje in ptice. Po teh sklopih je glavni kustos razstave Shiraishi Masami iz Tokia sestavil razstavo, skozi katero se zrcalijo raz- lični vplivi dežel, kot sta Kitajska in Koreja. V zad- njih desetletjih pa je zaz- nati tudi naglo vdiranje za- hodnih družbenih sistemov kulture, tako da je mogo- če reči, da japonska umet- na obrt ne vztraja več zgolj pri tradicionalnih oblikah in okrasju prejšnjih gene- racij. Dela avtorjev, rojenih v le- tih 1923 do 1961, so razvrš- čena po materialih (na pri- mer keramika, barvano bla- go, lakirani izdelki) po ča- su nastanka ali po skupinah umetnikov. Tako so ekspo- nati, kot so različne šatulje, vaze, mizica, okrasni krož- niki in drugi krhki izdelki japonske umetne obrti, kar najbolj približani obiskoval- cem. Razstava v Galeriji sodob- ne umetnosti, kjer pričaku- jejo obiskovalce tudi od drugod, bo ob tej priložno- sti odprta tudi ob sobotah od 10. do 19. ure in ob ne- deljah od 10. do 13. ure. Vstop je prost. Po gostovanju v Celju bo- do pred koncem leta razsta- vo sodobne japonske umet- ne obrti občudovali v Varša- vi na Poljskem. MATEJA PODJED Foto: GREGOR KATlČ Muziciral bo godalni kvartet Zavod za kulturne prireditve Celje je pred drugim abonmajskim koncertom v letoš- nji koncertni sezoni. V torek, 19. novem- bra, ob 19.30 uri bo v Narodnem domu v Celju muziciral priznani godalni kvartet Feguš. Godalni kvartet Feguš deluje od leta 1992. Sestavljajo ga bratje: Filip in Simon Peter, ki ga igrata na violino, violist Andrej in violončehst Jernej. Kvartet z uspehom na- stopa doma in v tujini in je dobitnik števil- nih priznanj in nagrad. Leta 1994 Godalni kvartet Feguš prejel pečat Maribora ter ju- lija 1997 nagrado za najboljšo izvedbo Tar- tinijevega dela. Na koncertu v Celju bodo zaigrali sklad- be Leoša Janačka, Maksa Feguša in Anto- nina Dvofaka. MP Podmladek pleše v sklopu jesenskih izobraževanj je celjska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti prejšnjo so- boto pripravila enodnevni nadaljevalni seminar za vod- je otroških folklornih skupin. Seminarja se je udeležilo 14 slušateljev - vodil in mentor- jev folklorne dejavnosti, večina iz osnovnih šol sirom celj- ske regije pa tudi iz kulturnih društev. Pod vodstvom priz- nane strokovnjakinje in pedagoginje s tega področja Nežke Lubej iz Maribora so naprej pogledali in analizirali letošnje slovensko srečanje otroških folklornih skupin v Bohinjski Bistrici, za tem pa so se ukvarjali z analizo in metodika postopka postavitve folklornih, po večini igralnih plesov v praksi. Brez dvoma koristno izobraževanje, ki je očitno že rodilo sadove, saj na primer pri Celjski folklorni skupini že deluje tudi otroška skupina, ki se je pod vodstvom Jolande Zavšek že dvakrat predstavila v javnosti! ŽB Črno-belo in v barvah Likovni salon Celje bo od ponedeljka, 18. novembra, pa do 23. novembra gostil medobmočno fotografsko razstavo umetniške fotografije javnega sklada RS za kulturne dejavno- sti, območne izpostave Celje. Razstava bo pod pokroviteljs- tvom Fotografske zveze Slovenije, na temi Prosto in Akcija, v kategoriji črno bele in barvne fotografije. Tričlanska žirija mednarodnih mojstrov umetniške fotografije v sestavi: Sto- jan Kerbler, Joco Žnidaršič in Vinko Skale, je fotografije, prispele na natečaj, že pregledala, nagrade ter diplome pa bodo podelili ob odprtju razstave. MP Sestre v Prago Celovečerna plesna predstava TRI: SESTRE, ki je nastala v Plesnem teatru Igen, se je po uspešni premieri in reprizah v minulih dveh sezonah s prav tako velikim uspehom predsta- vila po odrih sveta. Pred nekaj dnevi pa je organizacijsko - selektorski odbor mednarodnega festivala in tekmovanja, ki bo v Pragi od 15. do 18. novembra letos, sporočil, da je med povabljenimi s Češke, Slovaške, Poljske, Madžarske in Slo- venije izbral celjsko predstavo TRI. SESTRE. Predstava je nastala v koreografiji in režiji Igorja Jelena in dramaturgiji Marijana Pušavca. Kostume je zasnovala Ivona Stanič. Pleše- jo pa: Mojca Majcen, Anka Rener in Alexsandra Vučkovič (v alternaciji tudi Eva Jankovič). MP« Razkošje in fini detajli sodobne japonske umetne obrti prvič v Evropi. Izkupiček v sklad za mlade umetnike »Uspešni začetki delova- nja so društvu ljubiteljev Alegra s sedežem na Ma- riborski cesti 122a, kjer so minuli petek odprli prvo razstavo, dali polet za na- daljnje delo,« z zadovoljs- tvo pove predsednica druš- tva Alenka Zavšek. V galeriji Elizabeta so gle- dalcem postavili na ogled raz- stavo, v celoti posvečeno Prekmurju, temu manj poz- nanemu koščku naše deže- le. Svoja dela, olje na plat- nu, bo razstavil slikar iz Mur- ske Sobote, Karel Kosednar, na temo domača krajina. Večer po odprtju razstave so nadgradili še s koncer- tom v dvorani Zarje v Tr- novljah, ki so ga poimeno- vali od zrna do kruha. Na- stopili so glasbeniki iz Ce- lja in iz Prekmurja. Med njimi: Kvintet Dori, ansam- bel Modrijani, Ivan Rud- nik, ljudski pevci in godci Vrtanek, Vikend band. Moški kvartet Martinje. Razveseljivo je, da so se glasbenikom pridružili najmlajši člani celjske fol- klorne skupine. Društvo Alegra združuje v glavnem ljubitelje umet- nosti, in sicer zato, da bi po- magali mladim pri izobra- ževanju za različne kultur- ne dejavnosti. Na tokratnem koncertu, ki je bil na viso- ki kakovostni ravni, (žal ne ob polni dvorani) so zbrali 54 tisoč tolarjev, ki jih bo- do namenili v sklad druš- tva. Alegra pripravlja v decem- bru likovno kolonijo in raz- stavo. Izkupiček od prodanih del bodo namenili ginekološ- ko-porodniškemu oddelku murskosoboške in celjske bolnišnice. MP Likovna šola - pripravljalnica za študij Damjana Brumec, po ro- du Celjanka, ki jo je sla po umetnosti vodila na šolo za oblikovanje v Ljubljano in nato na študij slikarstva na tamkajšnjo Akademijo za li- kovno umetnost, je v rod- nem Celju ustanovila likov- no šolo Umbra (imebarve), s sedežem v Ljubljani. Šola bo imela kmalu deseto ob- letnico obstoja. To pa je že čas za ocene dela in pogled nazaj. Prav te dni (do kon- ca novembra) vpisujejo v Umbri v novo šolsko leto. S kakšnim namenom ste ustanovili likovno šolo Umbra? Začutila sem vrzel na tem področju in prisluhnila ti- stim, ki so iskali strokovno pomoč in znanje pri vpisih na različne umetnostne aka- demije. Zamisel se je kma- lu izkazala za pravo in za- čeli smo z delom. Sami? Za pomoč sem poiskali strokovnjake z različnih po- dročij, od slikarjev, do ri- sarjev stripov. Začeli smo v prostorih Gimnazije Celje- Center, pred kratkim pa se je Umbra preselila v Mla- dinski center Celje, kjer je veliko mladih, ki jim je šo- la namenjena. Seveda pa pri vpisu ni omejitve starosti. Damjana Brumec V glavnem delujeta dve sku- pini: ena za osnovnošolce, ki jih veseli likovna umet- nost, v drugi skupini pa so mladi, ki se pripravljajo za sprejemne izpite. Koliko slušateljev je do- slej obiskovalo likovno šo- lo? Vsaj sto. Od tega se jih je 19 pripravljalo za vstop na visoke šole. Torej ste neke vrste pri- pravljalnica za študij. Kak- šni so uspehi iz minulih let? Pri sprejemnih izpitih skoraj stoodstotni. Zdaj imate za seboj bo- gate izkušnje, uspehe in poslej tudi dobre delovne pogoje. Kaj pa material, priskrbite sami? Vse je na voljo v šoli. Ko- nec koncev udeleženci pla- čajo šolnino: 8600 tolarjev osnovnošolci, v pripravljal- nici za študij pa 17 tisoč. Kakšni so vaši pedagoš- ki prijemi? Gradimo na samostojno- sti in samostojnem spreje- manju odločitev in na po- govoru o likovnem svetu. Zame je pomembno, da se slušatelji nauče stvari ana- lizirati, kajti ko pridejo na sprejemni izpit, morajo zna- ti svoje ideje zagovarjati. Tega pa se v šolah največ- krat ne nauče. To je moj ključ do uspeha. In potem, ko odidejo iz šole... ... se pogosto vračajo. In svoje znanje v likovni šoli nadgrajujejo. Ali ni želja vsakogar, ki ustvarja, da bi svoje delo (slike) razstavil? Tudi razstavna dejavnost je sestavni del likovne šole Umbra. Pred kratkim je v Mladinskem centru svoja dela razstavljal gimnazijec Alioša Kravanja. Ja, res je. Razstava pomeni potrditev. Imeli smo že več skupinskih razstav in kar nekaj samo- stojnih, v galeriji Zavoda za zdravstveno varstvo. Raz- vojnega centra, v knjižnici gimnazije in še kje. Razsta- viščni prostori pa so žal ze- lo dragi, tako da do drugih galerij težko pridemo. Si pa takšne predstavitve močno želimo. Morda prihodnje le- to, ob deseti obletnici usta- novitve likovne šole Umbra. MATEJA PODJED KRONIKA 27 Nesposoben hudega kaznivega dejanja? Sojenje 24-letnemu Gre- gorju Britovšku iz Topolši- ce, ki ga obtožnica breme- ni kaznivega dejanja golju- fije in napeljevanja k umo- ru leto dni starejšega Mat- jaža Volka iz Velenja, so pre- tekli četrtek nadaljevali z zaslišanjem prič. Že oktobra bi moralo pred senat stopiti okrog 15 prič, a se je večina opravičila. Tu- di v četrtek nekaterih ni bi- lo na sodišču. Najprej so za- slišali nekaj Volkovih prija- teljev, ki so s pričanjem kaj Jutro končali, in pa lastnika stanovanja, v katerem je ne- kaj časa kot podnajemnik v Celju bival osumljeni umo- ra, Nenad Mirovič. Slednji je še vedno na begu, za njim pa je razpisana mednarod- na tiralica. Obtoženi vsesko- zi trdi, da je bila pištola, ki jo je osumljenemu umora sam izročil - vendar ne za- radi napeljevanja k umoru, ampak zaradi ustrahovanja - pokvarjena. Da bi razjasnili nekatere okoliščine v zvezi s tem, bi moral na sodišču minuli teden pričati tudi ba- list, a se je opravičil zaradi potovanja v tujino. Na soje- nju, ki se je nadaljevalo še pozno v četrtkovo popold- ne, so med drugim zaslišali tudi nekdanji obtoženčevi partnerki. Ena izmed njiju je bila v času, ko naj bi Mi- rovič v Ljubljani ustrelil Vol- ka, z obtožencem v Celju. Na vprašanja senata je ome- njena odgovarjala dobro uro. Menila je, da naj bi bil ob- toženi bahač, ki ga je več- krat dobila na laži in »...bi rekla, da je neumen, toda 'kljub temu kaj tako hudega ni zmožen storiti.« Pred tednom dni so priča- li tudi sestra domnevnega mo- rilca, ljubljanski taksist, ki naj bi Miroviča po umoru pe- ljal nazaj v Celje in Volkov znanec, gostilničar iz Dom- žal, ki naj bi mu bil dolžan večjo količino denarja. Obravnava se bo nadalje- vala 2. decembra. Takrat so na sodišče vabljeni, poleg ti- stih, ki do zdaj še niso priča- li, še dva ljubljanska krimi- nalista, velenjski policist in izvedenec baUstične stroke Franc Sabljič. SIMONA ŠOLINIČ Zaklepajte hiše! v soboto je neznanec vlo- mil v dve stanovanjski hi- ši na območju Ostrožnega. Iz notranjosti obeh hiš je odtujil večjo količino nakita in denarja ter s tem lastnike, V. R., J. R. in V. R., skupaj oškodoval za nekaj manj kot dva milijona in pol. Dan poz- neje v popoldanskih urah je neznanec vstopil v odklenje- no stanovanjsko hišo Ob Ko- privnici, preiskal prostore, iz notranjosti odtujil dva mobil- na telefona, športni uri in manjšo količino denarja ter lastnika J. T. s tem oškodoval za okoli 80 tisoč tolarjev. Pogin zaradi toka v torek popoldne je v Grižah v gospodarskem poslopju nenadoma poginilo sedem glav govedi, starih od 18 mese- cev do šest let, last M. M. iz Griž. Policisti in veterinarji so na kraju ugotovili, da je vzrok pogina najverjetneje udar električnega toka, natančni vzrok pa bo znan po opravljeni obdukciji. Škoda znaša okoli 1,7 milijona tolarjev. US Dve smrtni žrtvi na Celjskem v letošnjem letu je na celjskih cestah izgubilo življenje že 42 ljudi Minuli konec tedna sta se na naših cestah zgodili dve prometni nesreči, ki sta se končali s smrtnim izi- dom. Prva se je zgodila v petek ob 18.30 uri na regionalni ce- sti izven naselja Okonina v Občini Mozirje. 22-letni L. G. iz okolice Ljubnega ob Sa- vinji je vozil osebni avto po regionalni cesti iz smeri Rad- mirja proti Nazarjam. Izven naselja Okonina je zapeljal na nasprotno vozišče in pri- čel prehitevati pred sabo vo- zeče vozilo. Iz nasprotne sme- ri je pripeljal voznik oseb- nega avtomobila, 34-letni M. K. iz Luč. Vozili sta čelno tr- čili, pri čemer je L. G. dobil tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrl, M. K. pa se je v nesreči lažje telesno poškodoval. Celjski policisti prosijo morebitne očividce tragične nesreče, da se zara- di razjasnitve okoliščin og- lasijo na postaji prometne po- Ucije v Celju ali pa pokUče- jo na telefonsko številko 113. V nedeljo približno ob 10. uri pa se je na regionalni ce- sti izven naselja ^belovo zgo- dila prometna nesreča, v ka- teri je ena oseba izgubila živ- ljenje. 38-letni D. E. iz Zbelove- ga je vozil kolo z motorjem po regionalni cesti iz smeri Loč proti Zbelovem. Ko je pri- peljal čez most potoka Jer- nejček, je na koncu mostu ne- nadoma zavil na nasprotno smer vozišča. Takrat je iz nas- protne smeri pripeljal voz- nik osebnega avtomobila, 39- letni J. F., ki kljub zaviranju in umikanju v desno trčenja ni uspel preprečiti. Voznik kolesa z motorjem je s spred- njim delom vozila silovito tr- čil v sprednji del osebnega avtomobila. Pri tem ga je naj- prej vrglo na pokrov motor- ja, kjer je z glavo zadel v ve- trobransko steklo, od tam pa je padel na vozišče ter pri tem dobil tako hude telesne poš- kodbe, da je na kraju nesre- če umrl. Kot je povedala Ire- na Gorenak iz OKC Policij- ske uprave Celje, je to že 42. smrtna žrtev na celjskih ce- stah v letošnjem letu. V ena- kem obdobju lani so naše ce- ste terjale 41 življenj. ALMA M. SEDLAR JHINIKRIIVIIČI Vlomil v čebelnjak v prvem tednu novembra je pogumni nesramnež vlo- mil v lesen čebelnjak v Brez- ju v Občini Mozirje. Nez- nanec je preiskal prostore in ničesar odtujil, vseeno pa je z vdorom napravil za oko- li 20 tisoč tolarjev škode lastniku čebelnjaka, 1. P., ki sedaj upa, da so se drzne- mu tatu s svojimi želi maš- čevale kar njegove varovan- ke... Nesramen torbičar v torek popoldne je nezna- nec na dvorišču celjske bolni- šnice pritekel za 54-letno V. P. iz okolice Žalca ter ji sku- šal iztrgati torbico. Med ruva- njem sta oba padla, pri čemer si je oškodovanka poškodovala glavo. Tat je s plenom pobeg- nil in s sabo odnesel torbico z Osebnimi predmeti in denar- jem v skupni vrednosti okoli 30 tisoč tolarjev. ^ Napadel Kupok<>jenca "v četrtek zvečer je D. Z. •z Celja od Krekovega trga do doma upokojencev za- sledoval starejšega moške- ga. Pred domom ga je poti- snil v cvetlično gredo in mu, 'ežečemu na tleh, pregledal žepe jakne in mu poskušal vzeti denar. Zaradi vpitja na- padenega je osumljeni s kraja pobegnil. Policisti so ga kmalu izsledili v okolici mestnega parka, zoper nje- ga pa bodo napisali kazen- sko ovadbo. Grozil Je z bombo šmarski policisti so v po- nedeljek izvedeli, da je 34- letni P.K. v nedeljo popold- ne v kuhinji stanovanjske hiše v Gradišču pri Kozjem s sta- ro ročno bombo ogrožal var- nost več oseb. Z bombe je snel varovalko in z njo uda- ril po pomivalnem koritu, vendar na srečo ni eksplodi- rala. Domači so jo skrili in jo izročili poUcistom, ki so osumljenca pridržali in ga skupaj s kazensko ovadbo predali preiskovalnemu sod- niku. AMS CVETKE • Delavec občinskega stanovanjskega podjetja sporočil, da je nekdo vlomil v njihove poslovne prostore ter iz njih od- nesel telefon. Možem v modrem se je zdela zadeva zanimi- va predvsem zato, ker naj bi najemnik prostorov ne plače- val najemnine, zaradi česar so morali nepremičninski mož- je na vhodnih vratih v omenjene prostore že dvakrat zame- njali ključavnico. • Sosed na Nušičevi, ki je kupil nov pralni stroj in ga pustil pred vhodnimi vrati, je bil nemalo začuden, ko je ugotovil, da je novi pripomoček skrivnostno izginil. Pralni stroj je našla soseda, ki ga je, menda prepričana, da je njen, odne- sla v svoje stanovanje. Nesporazum so razrešili modri ange- li, ki so izgubljeni pralni strojček takoj vrnili pravemu last- niku. • Trnoveljčan, ki se je naveličal domačega pohištva, se je odločil, da se ga bo iznebil na lahek način. Zmetal ga je namreč skozi okno. Ko je po isti poti letel še televizor, so njegovi bližnji vendarle poklicali na pomoč, policisti pa so po nekaj opozorilih razgrajača pridržali v prostorih, kjer ni oken, skozi katera bi lahko vzletali NLP. • Vlomilcu, ki je skozi okno vstopil v Klub morskih ribičev Barakuda, se obisk ni ravno izplačal. Čeprav je prostore natančno preiskal, se je v njegovo tatinsko mrežo »ulovilo« le 10 tisoč tolarjev... Radarski nadzor cestnega prometa bo: • v petek, 15. novembra, ves dan na območju Žalca; • v soboto, 16. novembra , dopoldne na območju Celja, popoldne na območju Šmarja pri Jelšah; • v nedeljo, 17. novembra, popoldne na območju Žalca; • v ponedeljek, 18. novembra, dopoldne na območju Šentjurja, popoldne na območju Mozirja; • v torek, 19. novembra, dopoldne na območju Rogaške Slatine, popoldne na območju Celja; • v sredo, 20. novembra, popoldne na območju Žalca; • v četrtek, 21. novembra, dopoldne na območju Šentjurja, popoldne na območju Celja. GORELO JE Podtaknjen požar v Rogaški Slatini? v nedeljo ob tretji uri zjutraj je zagorelo gospodar- sko poslopje na Kidričevi ulici v Rogaški Slatini. Kljub naporom gasilcev je ogenj leseni objekt v celoti uničil, razširil pa se je tudi na ostrešje stanovanjske hiše v neposredni bližini gorečega objekta, kjer pa so gasilci ogenj uspeli ukrotiti. Lastnik lesenega objekta, R. J. iz Rogaške Slatine je utrpel za okoli 2 milijona tolarjev škode. Polici- sti in kriminalisti, ki so si ogledali pogorišče, so ugotovih, da je bil ogenj po vsej verjetnosti podtaknjen, zato s prei- skavo in zbiranjem obvestil še nadaljujejo. Foto: SHERPA Napaka na električni napeljavi v soboto zjutraj je zagorelo na gospodarskem poslop- ju v Vodulah pri Šenjurju. Požar je popolnoma uničil leseni del poslopja ter okoli 25 nakladalk sena, živino in kmetijsko orodje pa so uspeli rešiti. Požar, ki je povzročil za okoli 2 in pol milijona to- larjev materialne škode, so pogasili gasilci PGD Dramlje, prve ugotovitve pa kažejo, da je do požara prišlo zaradi napake na napeljavi električne energije. St. 46-14. november 2002 Morski raj »sredi ničesarff Sinajske obale Rdečega morja ponujajo očem neslutene lepote čudovitih koralnih grebenov in ribjega življa Sharm el Sheik je bil še ne tako dolgo nazaj roman- tična ribiška vasica »sredi dobrih tisoč kvadratnih ki- lometrov ničesar,« kot je najpogostejši opis sinajske- ga polotoka. Potem se je zgodilo leto 1967, ko je, kot posledica Naserjeve odloči- tve, da zapre Akabski za- liv za ladje, ki so vozile v Izrael, izbruhnila šestdnev- na izraelsko-egiptovska vojna. Med njo je Izrael okupiral Sinaj, v Sharm el Sheiku, ki je na najjužnej- šem koncu polotoka, pa po- stavil vojaško oporišče. KakorkoU paradoksalno in bizarno se to sliši, je prav to ponudilo možnosti od ljudi in boga pozabljeni vasici. Ob oporišču so pričeli rasti kio- ski in trgovinice z najrazlič- nejšo ponudbo za vojake. In ko je leta 1982 Egipt po mi- rovnem sporazumu dobil Si- naj nazaj, so se nenadoma od- prle možnosti za turistični razvoj. Kaj razvoj, Sharm el Sheik, stisnjen med morje in mogočne sinajske gore, je za- radi svoje izjemne lege ob Rdečem morju, ki se prav pred njim razcepi v Sueški in Akab- ski zaliv, doživel pravo eks- plozijo turističnega razvoja. Od majhne ribiške vasice z romantičnim pristaniščem se je kot neskončna kača po- tegnila dobrih 20 kilometrov dolga veriga hotelov, resta- vracij in zabavišč. V njej naj- dete najuglednejše svetovne hotelirje in vsi ponujajo go- stom ob hotelskem razkošju tisto, po čemer je Sharm el Sheik najbolj zaslovel. To pa je prečudovito bogastvo pod- vodnega sveta, ki ga prav ob obalah tega letovišča v nedr- jih svojih koralnih grebenov skriva Rdeče morje. Strogo varovan park Egiptovske oblasti so celot- no območje ob Sharm el Shei- ku še pravočasno razglasile za narodni park in ga ustrezno ter zelo strogo zaščitile. S tem so, mnogo bolje kot v bolj zna- ni Horgadi, ki je onkraj sinaj- skega zaliva, na afriški celi- ni, ohraniU nepojmljivo lepo- to morja, življa v njem in pred- vsem koralnih grebenov, ki so, to trdijo mnogi, najlepši na svetu. Na tem območju je plovba omejena in strogo uravnavana. Pretežno jo sme- jo, ob vsakokratni sprotni re- gistraciji plovbe, števila pot- nikov in še česa, opravljati le pooblaščeni lokalni ladijski prevozniki. In teh je res veli- ko. Z dovolj udobnimi in do- volj vehkimi jahtami dnevno prevažajo na stotine potaplja- nja in podmorskih lepot želj- nih ljudi do najlepših koral- nih grebenov v območju par- ka. Dovoljeno je le potaplja- nje z običajnimi maskami z dihalko ali potapljanje do 30 metrov globine s potapljaško opremo. Ribolov je prepove- dan, prepovedane so harpu- ne, ladje se ne smejo sidrati. Strogo je prepovedano tudi metanje odpadkov v morje. saj te utegnejo kaznovati že, če v morje odvržeš cigaretni ogorek. O kaznih za prepo- vedano nabiranje koral raje sploh ne pišem. Prav z dosled- nim izvajanjem takšnih ukre- pov so uspeli ohraniti eno naj- večjih svetovnih naravnih le- pot. Naključni znanec, ki je sicer poklicni potapljač in v Jadranskem morju pogosto vodi tečaje za nove potaplja- če in potapljaške izlete, mi je povedal, da se po prvem po- topu v rajski svet Rdečega morja za dušo pač nikoli več ne bo potapljal v Jadranu. Raje varčuje in si vsako leto pri- vošči potop med koralne gre- bene Rdečega morja. Raj za potapljače Rdeče morje je postalo raj za raziskovalce podvodnega sveta predvsem zaradi izjem- nih klimatskih pogojev. Zelo visoke poprečne temperature in dejstvo, da se v Rdeče mor- je ne izliva nobena reka, so te- mu raju na zemlji dali prav/ tropski značaj. Zelo visoka sla- nost morja in njegova bistrina so ustvarili pogoje za razvoj številnih živalskih vrst. V prvi vrsti koral, ki so prave lepoti- ce, za katerimi pa prav nič ne zaostaja ribji živelj, med ka- terim je kar četrtina avtohto- nih tropskih vrst rib. Očem potapljača, pa tudi kopalca z masko in dihalko, ki zaradi izredne čistosti vo- de vidi tudi do 15 metrov glo- boko, se v morskih plitvinah in globinah razkriva pravljični svet. Iz velike globine (Akab- ski zaliv je na posameznih me- stih globok tudi preko 2.9O0 metrov), kipijo kvišku ogrom- ni koralni stebri, nastali v dol- gih milenijih. Pred očmi se odpirajo svetovi vsebarvnih koral, najrazličnejših oblik. K očem segajo ogromne ko- ralne pahljače, pa gobaste in norim cvetovom podobne ko- rale. Vsak cvet zase je dom preproste živali, ki lovi plank- ton z migotajočimi lovkami, hkrati pa v obhkah svojih ap- Sharm el Sheik je stisnjen med morje in sinajske gore. Pester utrip vaškega bazarja je magnet za radovedne turiste, le želodce je treba imeti močne, saj so med trgovinicami tudi klavnice z mesnicami, po katerih se pasejo roji muh. enčastih tvorb ponuja dom iskrivališče številnim ribam, [o zaplavate v tem čudovitem aju, se, hočeš nočeš, znajde- EV oblakih raznovrstnih rib, led katerimi je največ čudo- iih tropskih ribic, od paj- i)lank do papagajev, cesarč-. »v... Tako krotke so in tako ade se izpostavljajo pogle- lom, da te prevzame obču- tk, kako bi se tudi pobožati justile. Potem se mimo ma- ike pripelje več kot metrska lina in zvedavo pogleda na udno bitje s plastičnimi pla- utkami, ki jo zgroženo gle- la, in v večjih globinah se mi- potapljačev vozijo morski 3si, skati, iz varnega zavetja bralnega grebena zlobno opa- Mje za plenom morena... V zadregi sem, kajti pri opi- sovanju čudežnega sveta, ki m ga gledal čofotajoč po gla- lini s preprosto masko in di- halko, mi zmanjkuje besed. Zmanjkuje presežnikov, s ka- terimi bi zapisal čisto, narav- no lepoto in hkrati bralca pre- pričal, da ne pretiravam. Za- lo; če ne verjamete, poizkusi- t Do koralnih grebenov ni tre- iia v raj Koralnega morja. Do- volj bo pot do Rdečega, mno- 3O bližjega morja, kjer že v Priobalnih plitvinah, kar s po- 'Tšja, vidite (skoraj) vse, kar 5e podmorskih lepot doslej vi- feli le v oddajah Discoveryja, ^^enikihali monografijah. In tudi v naj plitvejših plitvinah * boste videli odvrženih plo- i^evink, čevljev, plastenk, ne- snage, od sider ranjenega dna. Izkušeni potapljači pa bodo lahko uživali še ob raziskova- nju nasedlih in na pol potop- ljenih ladij, tako privlačnih »wrackov«, ki jih ob obalah na- rodnega parka Ras Muhamed kar mrgoli. Še nimate potapljaškega iz- pita? Opravite ga in če ne utegnete doma, lahko to za razumno ceno opravite tudi v katerem od številnih po- tapljaških centrov v Sharm el Sheiku. Na obalah enega zadnjih pravih morskih na- ravnih rezervatov na zemelj- ski obli. BRANKO STAMEJČIČ Vodna pipa - šiša in mobitel - staro z novim. Št. 46-14. november 2002 30 Pot if pogubo »I shoot dead people,« reče Ju- de Law, in ne - ni rekel, da jih vidi, kot Osment v Še- stem čutu, in tudi ne strelja jih - temveč jih slika. Okej, res je: če niso povsem mrtvi, jim pomaga umreti. Tam zadaj kot da tli prizna- nje režiserja; dvignjena ro- ka: tudi jaz, tudi jazi Res je, gospod Sam Mendes: v Le- poti po ameriško in v Pogubi slikate (že) mrtve ljudi. Pot v pogubo je še v nekaterih po- drobnostih kot Lepota po ameriško. Stvari so obrnje- ne; kjer je Kevin Spacey is- kal pot v nedolžnost, jo Tom Hanks skuša ohraniti, le da ne zase... temveč svojemu si- nu. Celoten film se tokrat od- vija iz perspektive tega sina - iz perspektive nedolžnosti in nevednosti. Kamera je otroško oko. Glas pove za- ključke dvanajstletnika. Kompleksna dogajanja posta- nejo poenostavljena... in za- to toliko bolj vizualno pri- vlačna, filmična. (Rafalni obračun v dežju... strel v kad in počasno odpiranje vrat omare z zrcalom, ki pokaže mrtveca... s fotografijo, čisto kot otroška solza... so ideal osmišljenosti postavitve pri- zora in kamere v njemu.) Vendar ravno ta pripove- dovalčeva nevednost kar kliče - vpije - po gledalčevih za- ključkih. Vrnitev h koreni- nam v primeru tega filma po- meni tudi (precej drzno) vr- nitev h klasičnemu pripove- dovanju zgodbe - in obenem način, kako dogajanja in li- ke postaviti v drugačno pers- pektivo. (Primer spreminja- nja perspektive: oče tokrat ni tista, za Ameriko značilna slika mekoga manjka- jočega«, temveč je nadvse prisoten; Pot v pogubo obe- nem sprašuje, če njegova odsotnost ni napačno ovrednotena. Film »opere« očetovstvo.) Pi- ka na i je katarzični konec: fantu morda ni povsem ja- sno, kaj se je dogajalo... (»- Če me vprašajo, ali je Mic- hael Sullivan bil slab ali do- ber človek - jim povem, daje bil moj oče.«)... toda gledal- cu sta dovolj jasni dve stvari: da nobena slika ni črno be- la in da Mendes okrvavlje- ne roke pripisuje bivšim ge- neracijam, ne da bi jim z ne- dojemanjem njihovega polo- žaja jemal spoštovanje - obe- nem pa želi, da bi mlajše ge- neracije dojele, da si njim rok ni potrebno mazati. Pot v po- gubo je pravzaprav v svojem finalu pacifističen film... in to je obenem edina malen- kost, ki lahko zmoti akade- mijo, da Mendesu drugo leto ne da še kakšnega oskarja. Ampak verjetno itak ne bo- do dojeli. PETER ZUPANC Ocena: 8/10 CELJSKIH 5 PRVAKOV Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (21.10. do 27.10.) Gremo v kino! David Lynch, režiser skrivnostnega in butičnega Mulhol- land drive, je avtor slovite televizijske serije Twin Peaks. Nagradno vstopnico prejmejo Darko Štamol iz Šempetra, Mojca Cestnik iz Kaplje vasi in Tanja Drolec iz Laškega. 46 . nagradno vprašanje: Katera bitja se v filmu Vladavi- na ognja iz pravljičnih prelevijo v letečo moro za človeštvo? Odgovore na dopisnici pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 18. novem- bra (do takrat morajo pris- peti!). Ne pozabite nalepi- ti kupona in napisati naslo- va. Izžrebali bomo tri do- bitnike brezplačnih vstop- nic. Evropsice f iimsice nagrade Letošnji gostitelj ceremonije, ki se bo odvijala sedmega decembra, je Rim Da osvežimo spomin: Evropski film lanskega le- ta je bila Amelie. To je bilo tudi leto, ko je Nikogaršnja zemlja Danisu Tanoviču pri- služila nominacijo - in na- grado - za najboljši scena- rij. Tudi letos je Slovenija omenjena v kandidatskih krogih, in to ne le kot ko- produkcijska država. Varuh meje Maje Weiss je eden od enajstih kandidatov za Evropsko odkritje leta (Fass- binderjevo nagrado). Kaj pa ostali nomiranci? Za Evropski film 2002 kan- didirajo: 8 žensk Francoisa Ozona, Bend it like Beckham Gurinderja Chadha, Bloody sunday Paula Greengrasa, Go- vori z njo Pedra Almodovar- ja, Lilja 4 ever Lukasa Moodyssona, Mož brez pre- teklosti Akija Kaurismakija, Sestre Magdalenke Petra Mul- lana, Pianist Romana Polan- skega. Samo kot komentar: skorajda vsak od teh filmov je že dobil katero od velikih festivalskih nagrad. Predvi- devamo lahko, da bo žirija - ki ima težko delo - »favorizi- rala« enega od že nagrajenih filmov. Sicer pa niso ne ta ne no- bena druga kategorija lahke za stave. Evropski režiser 2002 bi smel biti Pedro Al- modovar, Aki Kaurismaki, Mike Leigh, Ken Loach, Ro- man Polanski ali pa - morda najbolj - Alexander Sokurov za režijo v enem kadru po- snetega Ruskega zaklada. (Marco Bellocchio in An- dreas Dresen imata v tej kon- kurenci manj možnosti za re- žiserko veselje.) Nagrada za evropskega igralca okleva med Javierjem Bardemom, Javierjem Cama- ro, Sergiem Castellitto, Mar- tinom Compstonom, Olivier- jem Gourmetom, Markkuom Peholo ter Timothyjem Spal- lom. Zanimivost se zgodi v ženski konkurenci, kjer je no- minirana celotna ženska eki- pa filma 8 žensk (med nji- hove konkurentke pa spada- jo mučena Ljilja 4 ever ozi- roma Oksana Akinshina ter Kati Outinen, ki zagotavlja se- danjost Možu brez preteklo- sti.) Skupinska nominacija je precej zgovorna stvar: če se žirija ni mogla odločiti in iz- med osmih igralk izpostavi' ti eno, pomeni tudi, da bodo igralko iz konkurenčnega fil- ma stežka postavili ob bok osmim. (Sploh, če je med nji- mi Catherine Deneuve.) Pojdimo še na Internacio- nalno nagrado - istoznačno ameriškemu tujemu oskarju. Med hvaljenim City of god Fernanda Meirellesa, Far from heaven Todda Hayne- sa, Divine intervention Elie Suleimana... najdemo tudi že nagrajenega animiranega Spirited away Hayaa Miya- zakija. Med kandidati se znajde tudi vele uspešni Joel Zwick z Mojo obilno grško poroko. Pajek Davida Cro- nenberga in Posebno poro- čilo Stevena Spielberga, mor- da še bolj nenavadna pa je uvrstitev 8 milj, pol avtobio- grafije raperja Eminema, kj je v kinih šele začela svojo pot. Kategorija se zdi sestav- ljena kot precej pisana sola- ta filmov povsem različnih namenov, (denarnih) odskoč- nih desk in (blagajniško ce- njenih) pristajalnih pist. Vse- kakor pa v izbiri prednjači ameriški film z različnimi dressingi. Omenimo še to, da ima ve- čino teh filmov na svojem sporedu letošnji LIFFE, le ne- kateri pa bodo našli svojo pot tudi v redni program doma- čih kinematografov. PETER ZUPANC PRIHAJAJO Znamenja Signs Igrajo: Mel Gibson, Joaguin Phoenix Režija: M. Night Shyamalan Scenarij: M. Night Shyamalan Zvrst: psihološki triler Dolžina: 106 minut Vse vedenje in življenjski na- zori kmeta Gra- hama Hessa se postavijo na gla- vo, ko na svo- jem koruznem polju odkrije nenavadna zna- menja, ki se zdi- jo kot sporoči- lo. Ko poskuša razvozlati skriv- nost izvora tega pojava, odkrije stvari, ki za vedno spremenijo življenja mlaj- šega brata Merrilla in otrok, predvsem pa njegovo lastno. Skrivnostni in srhljivi svet neraziskanih znamenj v žitnih poljih po vsem svetu odkriva spoznanja o naši duhovnosti, verovanju in medčloveških odnosih. Pajki napadajo Eight Legged Freaks Igrajo: David Arguette. Kari Wuhrer, Scott Terra, Scarlett Johansson, Doug E. Doug Režija: Ellory Elkayem, Jesse Alexander, Randy Kornfield Scenarij: Tim Herlihy Zvrst: akcijska komedija/grozljivka Dolžina: 99 minut Prebivalci podeželskega rudarskega mesteca odkrijejo, da je razlitje škodljivih kemičnih odpadkov povzročilo vdor stotine strupenih pajkov, ki zrastejo do neslutenih razsež- nosti. In žverce so pošteno lačne. Ko se sproži alarm, je usoda mesta odvisna od rudarskega inženirja Chrisa Mc- Cormacka in lokalne šeri- finje Sam Par- ker, ki orga- nizirata divjo bitko proti kr- voželjnim os- meronogim pošastim. Pri tem jima po- maga pisana skupina meščanov, boj pa je neizprosen. KM 19 - Črna vdova kM19 Black Vidow Igrajo: Harrison Ford, Liam Neeson, Peter Sarsgaard, Joss Ackland, John Shrapnel Režija: Kathryn Bigelovu Scenarij: Christopher Kyle (po romanu Louis Nowra) Zvrst: akcijska drama Dolžina: 138 minut Sovjetska vojna mornarica želi čimprej splaviti svojo ad- miralsko podmornico KM19, zato poveljnika Mihaela Po- lenina, ki je plovilo menda prepočasi pripravljal na izplovi- tev, zamenjajo z Aleksejem Vostrikovom, Polenin pa posta- ne prvi častnik. Vostrikov se loti težaškega urjenja, posadko in podmornico sili čez rob njihovih zmogljivosti. Po splavi- tvi jih Moskva pošlje na patruljo pred obalo ZDA, 4. julija 1961 pa poči cev hladilnega sistema in jedrski reaktor se začne nevarno pregrevati. Vostrikova in Polenina čaka bor- ba za plovilo in življenja posadke... Št. 46-14. november 2002 T v VODIC 31 E PRESLISITE NA RADIU CELJE ČETRTEK, 14. NOVEMBRA, OB 10.10: POP ČVEK Anika čuti, da živi /Uiika Horvat bo v pogovoru s Simono Brglez odstavila njeno aktualno ploščo z naslovom itim, da živim. Na albumu je 17 skladb, šte- jie so že uspešnice - Vroče mi je, Če ni Ijubez- ^ predala se ne bom. Ogenj in led. Tega se ne je, Zavajaj me in še nekaj drugih, ki so jih piagali napisati priznani avtorji kot so Mat- l Zupan, Jan Plestenjak, Danilo Kocjančič, lago Mislej, Marko Vuksanovič. I Ujemite skrita lesia v programu I Radia Celje Pozorno nas poslušajte vsak dan od pone- ieljka do petka, ko vam v dopoldanskem, po- »Idanskem in večernem programu vrtimo li skrita gesla Radia Celje. Gesla so enaka pet jni, tako da imate dovolj časa za lov na njih. V )etek jih boste slišali zadnjič, naslednji teden ih bodo namreč zamenjala tri nova gesla. Ko boste zbrali vsa gesla tekočega tedna, jih jošljite na naš elektronski naslov desk.radio- JTadiocelje.com, v naš sms nabirabiik 031 '60-461 ali po pošti na naslov Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom Za skrita gesla. Javite jih lahko tudi na tel. številki 49- 30-880 in 49-00-881 eno uro pred glavnim ledenskim žrebanjem, ki bo vsak torek ob 11.15 movembm in decembru. Vsak teden bomo med tistimi, ki bodo zbrali 1'sa tri tedenska gesla, izžrebali nekoga, ki bo prejel tedensko nagrado. Po štirih tednih pa tomo nekomu, ki bo poslal čim več teden- skih gesel ali pa morda celo zbral štirikrat po Di gesla Radia Celje, podelili glavno nagrado, turistično potovanje za dve osebi v vrednosti MO tisoč tolarjev. ČETRTEK, 14. NOVEMBRA, OB 12.15; ODMEV Nasilje v šolskih klopeh v tokratni oddaji Odmev bomo govorih o nasilju v šolskih klopeh. Izvedeh boste lah- ko, kako lahko v konkretnih primerih ukre- pajo na šolah, na Centru za socialno delo in na policiji. Govorili bomo tudi o tem, do kakšnega nasilja v šolah pravzaprav prihaja. Svoje mnenje boste lahko povedali tudi po- slušalci. ČETRTEK, 14. NOVEMBRA, OB 21. URI: VEČERNI PROGRAM Kreslinčice Vlado Kreslin bo predstavil svoj dvojni al- bum največjih hitov z naslovom Kreslinčice - najljubše pesmi. Album je že po štirih dneh prodaje dobil platinasto ploščo za prodajo 10.000 izvodov, kar je svojevrsten fenomen. NOviMBRAl OB 00.00: NOČNI PROGRAM Milijonar Artur Štern? v SNOP-u bo Simona Brglez tokrat gostila Arturja Šterna, doktorja veterinarske medi- cine, magistra temeljnih medicinskih ved s področja biokemije - genetične reprodukci- je in doktorja bioloških znanosti s področja teoretične biologije. Nekdaj znanstveni razi- skovalec in univerzitetni predavatelj je zdaj svobodni literat. Artur Štern je soavtor znans- tvene monografije Gen v valovih in univerzi- tetnih učbenikov s področja evolucije, ese- jist - utemeljitelj metabiologije, kolumnist, romanopisec, pesnik, voditelj talk-showov in radijskih oddaj. V zadnjem času si je marsik- do zastavil vprašanje, ki ga bomo postaviU tudi Arturju Šternu, kdo lahko zamenja Jo- nasa na voditelj skem stolčku kviza Lepo je biti milijonar. Bi bil Artur prava zamenjava? TEDENSKI SPORED 90,6 95,1 95,9 100,3 ČETRTEK, 14. novembra 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zobav- no melodija tedna, 5.50 Poročilo AM2S, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RoSio, 7.40 Tečajni- ca, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10 Med zaprašenimi bukvami, 10.00 Novice, 10.10 Pop čvek, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 17.00 Kroniko, 18.00 Ponovitev oddaje Od- mev, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Poglejte v zvezde - z Gordono in Dolores, 23.00 Na krilih ljubezni (love songs), 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije PETEK, 15. novembra 5.00 Začetek jutronjega programa, 5.30 Narodno-zabav- no melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajni- co, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Tarča, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Utrip s Celjskego, 14.30 Izbira- mo melodijo popoldneve, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 20 vročih, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študent- ski servis, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokolnih in regionalnih radijskih postoj Slovenije SOBOTA, 16. novembra 5.00 Začetek jutranjega progromo, 5.30 Narodno-zabov- na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RoSlo, 7.40 Tečajni- ca, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 16.15 ŠKL, 17.00 Kroniko, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radij- skih postoj Slovenije NEDEUA, 17. novembra 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zobov- na melodijo tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RoSlo, 8.00 Poroči- j Io, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dnevo, 11.05 Do- mače 4, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00 Glasba iz studia Radia Celje, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije PONEDEUEK, 18. novembra 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zobov- no melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RoSlo, 7.40 Tečajni- co, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 13.15 Bingo jack, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Top 5 glasbenih željo, 17.00 Kronika, 18.00 Rodi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljok polk in volclcov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slo- venije TOREK, 19. novembra 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zobov- na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajni- ca, 8.00 Poročilo, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 14.00 Utrip s Celjskego, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 16.15 Zdravju prijazne minute (oddajo vsakih 14 dni), 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Vaše najljubše, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 20.00 Radio Balkon, 21.30 Biti ali ne biti (nagradni kviz), 23.00 Soute surmodi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postoj Slovenije SREDA, 20. novembra 5.00 Začetek jutronjego programa, 5.30 Norodno-zabovno melodijo tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Poročilo, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dnevo, 11.15 Zeleni vol, 12.00 Novice, 13.30 Mali 0,14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 16.20 Filmsko platno, 1700 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Full rool, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.20 Pop čvek, 21.30 Biti ali ne biti (nagradni kviz), 23.00 Dobra Godbo, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regio- nolnih radijskih postaj Slovenije GLASBA 35 Sveže zapečeno 'Xenia&No phobia orchestra L'HUMANITENOUVELLE (Subkulturni azil/Dallas; 2002) ocena: OOOOO Xenia je glasbenica, ki ji jziv kantavtorica izrazito ne fistaja, čeprav je izpod nje- ^ prstov prišlo večine be- jdil in glasbe na pričujoči jpečenki. Ta namreč ni njen fvenec, na vseh svojih do- idanjih izdajah pa je znala [irati izbrušene glasbenike iz njihovo pomočjo okoh fojih glasbenih zasnov spresti nenavadne in zanimive plošče. i)kratni album odhkujeta harmonika Andreje Žel in kitara latjaža Stošiča, ki skupaj z ostalimi glasbeniki ustvarijo yrsto muzikalično pokrajino za Xenijino interpretacijo, jje razpeta od šepetajočega obžalovanja, pripovednih vlož- 0V, trgajočega petju, ki včasih zadrsi po spolzkem robu fubranosti, do cviljenja, hropenja in tulečih izbruhov ču- tev. Vse se preliva v preplet slogov, ki bi najbolj zaslužil ne kabaret - zakajena krčma, zamolkle luči in sredi njih ješanica Edith Piaf, Marlene Dietrich, Frana Miličinskega Ježka, če hočete, ki vedno dru- gače preigra večer. Album je presunljivo globok in tudi v najbolj veselih trenutkih pre- žet s kozmično otožnostjo, a vendar ves čas toliko samoiro- ničen, da se ne zaduši s slad- kogrenkim sirupom. Album, ki v »skritem« dodatku kriči po odrešujoči ljubezni, na koncu pa lakonično pripomni: »se na- daljuje...« in ki ga boste poslu- šali samo enkrat ali pa zmeraj. (KAKOO) EKSPRES EKSPRES ^ Jutri, v petek, 15. novem- bra, bo v izolski Ambasadi Gavioli že petič rolal nemš- ki techno pionir in zvezdnik Sven Vath. Na isti dan pa bo v Zagrebu nastopila legendar- na disco skupina Boney M z devet-člansko spremljevalno ekipo. Na štiriurnem »spek- taklu« bo moč videti in sliša- ti še cel kup plesalcev, video projekcije kultnih disco vi- deov in filmov ter ekipo iz v sedemdesetih razvpitega newyorškega kluba Studio 54. <^ V soboto, 16.11., bo v dvo- rani Plesnega foruma v Ce- lju godla vodilna slovenska etno-pleh-rock zasedba Or- lek. ^ Najpopularnejši ameriš- ki R&B dvojec K-Ci & Jo Jo bo še pred koncem meseca svoje podanike razveselil z novim albumom. Za zvoč- no podobo LP-ja Emotio- nal so bratoma Cedric po- magali nekateri najboljši ameriški tovrstni produ- centi, med njimi tudi vele- mojstri Babyface, Mike "Smoove" Bell in Rodney Jerkins. ^Trenutno najmlajša me- gazvezdnica svetovnega for- mata, 18-letna Kanadčanka Avril Lavigne, bo prihodnji teden na trg lansirala že tret- ji single s svojega v več mili- jonski nakladi prodanega LP prvenca Let Go. Po planetar- ni uspešnici Complicated in malo bolj ostri ročk popev- ki S8er Boi se bo na tem for- matu znašala še pesem Fm With You. ^ Kultna britanska alter-ple- sna naveza New Order bo pri- hodnji mesec na četverno zgoščenem box-setu objavi- la svoja najvidnejša dela pod- prta z nekaj do sedaj še neob- javljenimi skladbami, remi- xi in koncertnimi posnetki. Slednje je izbral Bobby Gil- lespie iz skupine Primal Scream. ^ Davor Radolfi je pod tak- tirko našega najbolj zasede- nega režiserja Janija Pavca posnel video za pesem Laku noč ljubavi. Omenjena sklad- ba je ena izmed štirih novih, ki se bodo še ta mesec znašle na njegovi zbirki uspešnic. Vse Radolfijeve starejše lati- no kancone so na novo po- snete in aranžmajsko osve- žene. ®Z novim videom se na male zaslone vračajo novo- goriški jugonostalgiki Zaklo- nišče prepeva in to z naslov- no temo aktualnega albuma Odoh majko u rokere. V vi- deu je glavno vlogo odigral »goveji Rod Stevvart« Aleš Rod. Sicer pa so Zaklonišče prepeva od nedavnega sedem- članska zasedba - komandir- ju Vanji Aliču in njegovim so- borcem so se pridružili Mla- den Bijeljac, Peter Baroš in Davor Skočič. Slednji kot za- menjava za bobnarja Uroša Buha, ki je bend zapustil po osmih letih. ^ Sredi decembra bo izbor svojih najljubših skladb pri založbi Dallas objavil tudi Bajaga. Najpopularnejši srb- ski pevec in avtor bo svoje največje uspešnice ponudil v koncertni verziji, nekatere iz- med njih pa so bile posnete tudi v ljubljanskih Križankah. ^Elevators so prejšnji te- den na trg lansirali že tretji single z njihovega odličnega lanskega LP prvenca Eleva- tor music. Tokrat celjsko- Ijubljanska superskupina, ki jo odslej na koncertih sprem- ljata še kitarist Mate Brodar in mehiški tolkalec Antonio "Bongos" Zamora, ponujajo instrumentalno funky house kreacijo Brasilica. SŠ Pop spektakel v Celju BI Bliža se konec leta in z ijim glasbena turneja, ki so jo mnogi nestrpno pri- takovali - združeni pod skupnim imenom Popstars lour 2002 bodo trenutno aajpopularnejši in najbolj >Toči slovenski pop glasbe- liki Sebastian, Povver Dan- cers, Game Over in Bepop v mrzlih zimskih dneh pod ffočimi odrskimi lučmi pri- pravili pravi spektakel in ga izvedli na sedmih koncer- jlih v šestih večjih mestih po kj Sloveniji I Turneja se bo začela prav FCelju (29. novembra), na- daljevala pa se bo v Novem mestu (1. decembra), Kra- nju (7. decembra). Novi Go- rici (14. decembra), Ljub- ljani (19. in 20. decembra) ter Mariboru (27. decem- bra). Organizatorji obljub- ljajo »dve-urni šov na pom- poznem vrtljivem odru, ob zvočnih in svetlobnih učin- kih, enkratnem vzdušju, bogati kostumografiji, raz- gibanem scenariju in atrak- tivnih koreografijah«. Vsi glasbeni izvajalci bodo pe- h v živo, poleg njih pa bo nastopilo še enkrat toliko plesnih spremljevalcev in posebnih glasbenih gostov. Za brezhiben potek koncer- tov pa bo v ozadju skrbela ogromna ekipa ljudi glasbe- ne založbe Menart in tele- vizijske hiše POP TV. V Celju bodo vstopnice pro- dajali v Mediasvetu na Mari- borski, vsi koncerti se prič- nejo ob 19. uri, vstop v dvo- rano pa bo možen na dan kon- certa od 18. ure. Več o projektu Popstars Tour 2002 si lahko preberete na spletnih straneh www.vega070.com, www.menart.si in www.pop-tv.si ter na teletekstu POP TV in Kanal A, na strani 777. piLL COOL DEMO TOP Zmagovalka minulega meseca je Katja Žohar s skladbo Le s teboj. Katja se je tako avtomatsko uvrstila v veliki finale, ki bo 10. decembra ob 17. uri v Memphis clubu v Celju. Tja si želijo tudi Suzana Kolšek, Sanja Kuserbanj in Manuela Brečko, ki so se predstavile v včerajšnji oddaji Full Cool na Radiu Celje. Obkrožite ime tiste, ki vas je najbolj navdušila in kuponček pošljite na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, Celje, s pripisom za Full Cool Demo Top. Čez 14 dni bomo že lahko objavili, katero dekle ste izbrali, do takrat pa nam bodo svoje odločitve sporočili tudi člani stro- kovne komisije. Predsednik komisije je tudi letos glasbenik Vojko Sfiligoj, izvedbe skladb bo ocenjeval naš glasbeni urednik Stane Špegel, članica strokovne komisije pa je tudi Natalija Verboten. Na prireditvi bo Natalija poskrbela tudi za dobro zabavo, pridružil pa se ji bo še popularni pevec Sebastian. Vstopnine ne bo. SIMONA BRGLEZ 20 VROČIH RC St. 46-14. november 2002 36 NASVETI KAJ BI DANES KUHALI Sočne in rahle sladice iz vmešanega testa Brez težav pripravimo vmešamo testo. Dodamo mu različne sestavine in spečemo sočen kolač. Lah- ko ga tudi zamrznemo, v zamrzovalniku bo počakal priložnosti, ko si bomo za- želeli sladkega prigrizka. Osnovni recept za vmešano testo (1) Potrebujemo: 1 vanilin sladkor ali nekaj kapljic va- nilijeue arome, 50 g mletih mandljev, 50 g skidkorja v praha, žlico ruma, 150 g slad- korja, 5 jajc, 250 g masla ali margarine, ščepec soli, 100 g kisle smetane, 150 g mo- ke, 80 g jedilnega škroba. V skledo damo mlete man- dlje, rum, vanilijev sladkor, 100 g navadnega sladkorja in slad- kor v prahu. Dobro pregnete- mo, da se sestavine sprimejo. Ubijemo jajca in ločimo ru- menjake od beljakov. V dru- go skledo damo rumenjake, maslo ali margarino, malo soli in kislo smetano. Mešamo z metlicami električnega ročnega mešalnika, da nastane pena- sta in rahla zmes. Postopoma dodajamo mandljevo zmes in mešamo, da je testo gladko. Nazadnje presejemo moko in jedilni škrob, oboje zamesi- mo v testo v skledi. Iz belja- kov stepemo trd sneg. Med ste- panjem dodajamo preostali sladkor. V vmešano testo za- mešamo najprej tretjino sne- ga, nato rahlo in previdno do- dajamo še preostali sneg. To testo uporabimo za makov ko- lač in za čokoladni kolač. Recept za vmešano testo (2) Potrebujemo: maslo ali margarino za pekač, 1 va- nilijev sladkor ah nekaj kap- ljic vanilijeve arome, 50 g mletih mandljev, 150 g slad- korja v prahu, žličko ruma, 4 jajca, 180 g masla ali mar- garine, ščepec soU, 75 g ki- sle smetane, 100 g moke, 60 g jedilnega škroba. Model namastimo z ma- slom ali margarino, postavi- mo ga v hladilnik. V skledi zgnetemo mlete mandlje, rum in 100 g sladkorja. V drugi skledi zmešamo rumenjake, maslo ali margarino, sol in kislo smetano. Ko je zmes pe- nasta in rahla, ji primešamo zgnetene mandlje in sladkor, dodamo jih postopoma. Zmes naj bo enotna in gladka. Na- to presejemo moko in jedilni škrob in ju stresemo na testo. Iz beljakov stepemo trd sneg, med stepanjem mu dodajamo preostali sladkor. V testo za- mešamo moko in jedilni škrob, nato tretjino sladkega snega. Nazadnje rahlo in pre- vidno primešamo še preosta- li sneg. To testo uporabimo za pomarančni kolač in za soč- ni lešnikov kolač. Pomarančni icoiač Potrebujemo: vmešano te- sto po osnovnem receptu, 2 pomaranči, 150 g kandira- nih pomarančnih lupin, 60 g listasto narezanih man- dljev, 150 g marelične mar- melade, 180 g sladkorja v pra- hu, malo beljaka. Kandirano pomarančno lu- pino lahko pripravimo sami. Če je nimamo, uporabimo ne- kaj več nastrgane pomaranč- ne lupine in nekaj kapljic po- marančne arome, v testo pa zamesimo 150 g rozin. Pripravimo vmešano testo po osnovnem receptu. Poma- rančama tanko ostrgamo lu- pino in iztisnemo sok. Kan- dirane pomarančne lupine drobno sesekljamo. Nama- stimo pekač. Potresemo ga z listasto narezanimi man- dlji, uporabimo polovico mandljevih lističev. V vme- šano testo zamesimo kandi- rane pomarančne lupine in nastrgano pomarančno lupi- no. Testo damo v model. Z modelom rahlo udarimo ob mizo, da se testo enakomer- no usede. Na vrhu potrese- Kolač prevlečemo s poma- rančno glazuro, da ostane sočnejši. Listasto narezani mandlji, ki jih potresemo v model, se hrusdjavo zapečejo in dajo kolaču svojevrsten okus. mo testo z mandljevimi li- stiči. IVIodel damo na sred- njo rešetko v ogreto pečico. Pečemo pri 175 stopinjah 40 do 45 minut. Model posta- vimo na rešetko, stoji naj 10 minut. Potem zvrnemo ko- lač na rešetko in pustimo, da se povsem ohladi. Mare- lično marmelado zmešamo s 3 žUcami vode. Kuhamo 3 do 4 minute. Kolač prema- žemo z vročo marmelado. Sladkor v prahu zmešamo s 3 žlicami pomarančnega so- ka in z nekaj kapljicami be- ljaka. Z glazuro prevlečemo kolač, okrasimo ga s poma- rančnimi rezinami. Sočni iešniicov icoiač Potrebujemo: 100 g lešni- kov, vmešano testo po osnov- nem receptu 2, malo moke za pekač, 150 g marelične marmelade, 200 g kuhinjske čokolade, 10 g masla. Lešnike stresemo na pekač. V vroči pečici jih pražimo pri 175 stopinjah 8 do 10 minut. Nato jih stresemo na cedilo in pustimo, da se ohladijo. Odrgnemo rjavo kožico. Je- drca grobo sesekljamo. Pri- pravimo vmešano testo po os- novnem receptu. V testo za- niešamo lešnike. Testo dam v model, z modelom udar mo ob mizo, da se testo en, komerno usede. Kolač peč mo v ogreti pečici pri 175 si pinjah 40 do 45 minut. M del postavimo na rešetko,! se kolač malo ohladi. Pol minutah ga zvrnemo na r šetko in povsem ohladimo Prevremo marelične mai melado in 3 žlice vode. K( lač premažemo z vročo ma melado. Počakamo, da seol ladi. V kožici razpustimo ra slo in na koščke nalomljee čokolado: kožico postavim v večjo kožico v vročo vodi čokolado raztopimo v vod kopeli. S čokolado prevle« mo kolač, okrasimo ga zb lo sladkorno glazuro. Zai di čokoladne glazure ostaii kolač svež tudi teden dni ^ Piše: MAJDA KLANŠEK Nekaj nasvetov • Sestavine, iz katerih pripravimo vmešano testo, naj bodo vse ogrete na sobno temperaturo. • Maslo ali margarino narežemo na manjše koščke. Maš- čoba se tako hitreje zmehča. • Ko čakamo, da se maščoba zmehča, pripravimo vse drugo: nastrgamo pomarančno lupino, iztisnemo poma- rančni sok, prepražimo lešnike in jih sesekljamo. Opere- mo rozine, jih osušimo in povaljamo v moki. • Nazadnje zamešamo v testo moko, presejano z jedil- nim škrobom. • Segrejemo pečico, kajti če pripravljamo vmešano te- sto s snegom, se testo v hladni pečici sesede. Dati ga mora- mo v že ogreto pečico. • Ko se nam zdi, da je kolač pečen, naredimo preizkus. V sredino kolača zabodemo leseno paličico ali spilo. Če je suha, ko jo izvlečemo, je kolač pečen. Če se je še drži testo, pečemo kolač še nekaj časa. Potem ko je kolač pe- čen, naj se 10 minut ohlaja v modelu. Nato ga zvrnemo in počakamo, da se popolnoma ohladi. Zfložno gnojenje drevja in grmičevji Pozno jeseni je pravi čas za založno gnojenje sadnega drevja in okrasnega grmičev- ja. Letos je bilo vreme ugod- no in je sadno drevje, poseb- no jablane, dobro obrodilo. Med letom je drevje črpalo hranilne snovi iz tal, da pa bo imelo dovolj hranil za rast in razvoj v naslednjem letu, je potrebno zemljo v času mi- rovanja pognojiti. Če želimo natančno ugo- toviti, kolikšna je založenost tal s hranili, je potrebno, da damo vzorec zemlje na ana- lizo. Navadno se v vrtovih ne poslužujemo tega načina, ra- zen v primeru, da pride do večjih težav pri vzgoji rast- lin. Velja splošno pravilo, da je potrebno tla jeseni pri sad- nem drevju in tudi okrasnem grmičevju pognojiti z gnoji- li, ki vsebujejo večji odsto- tek fosforja in kalija, dobro pa je dodati tudi magnezij. Z dušikom nikakor ne gno- jimo na zalogo, saj se nitrat- ni dušik hitro izpira, amoni- jev dušik pa se ravno tako iz- pira, čeprav malo počasne- je. Gnojenje v času mirova- nja s fosfornimi in kalijevi- mi gnojili je potrebno zato. ker med vegetacijo drevjei drugo grmičevje ne more vfl^ sati fosforjevih in kalijevi' gnojil v globje plasti tal, W se razvije največ korenin. Najenostavnejše je tla p^- nojiti z mineralnimi gnojil vendar z njimi ne izbolj^ mo strukture tal. St. 46-14. november 2002 NASVETI 37 Missoni, svetovni modni kralj pletenin, prvič v Sloveniji. Haute couture - vrhunsko ime iz sveta mode Gattinoni - ekskluzivno za Modni Bazar uvožene obleke iz Rima (distri- buter butik Chic iz Ljubljane. I Bazar, Missoni in Gattinoni Tradicionalni presek slovenske mode, nadgrajen s tujo kreatorsko eminenco ' Modni Bazar, tradicional- že 22. najbolj množič- u in edina modna priredi- Itv odprtega tipa pri nas, to- Irat ni predstavil zgolj podnih vizij za prihodnjo pomlad in poletje sloven- isi(ih modnih proizvajalcev. 'Že nekaj časa se je v mod- nih krogih šušljalo, da bo ob tej priložnosti prišel v Ljubljano sam gospod Ot- tavio Missoni, »kralj plete- ne svetovne mode«. In res je prišel, na povabi- lo kreativnega direktorja Stu- dia DMD in organizatorja pri- reditve Roka Lasana. Prijaz- 10 poklepetal z nami na no- toarski konferenci, nato pa 5 svojimi najnovejšimi stva- fitvami med ostalimi nasto- pajočimi blagovnimi znam- bmi požel navdušujoč a-^ plavž v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma. Tudi zaključni defile je bil prvovrstno presenečenje. Ljubljanski butik Chic je na- mreč prav za to priložnost iz Rima pripeljal avantgardne kreacije haute couture ozi- roma prve linije slovite ita- lijanske modne hiše Gattino- ni. Seveda tudi večina doma- čih modnih vizij za prihaja- joče zimske slovesne prilož- nosti oziroma tople mesece prihodnjega leta ni ostala neopažena. Med drugim so se predsta- vili proizvajalci s Celjskega; Elkroj Mozirje, ki bo z moš- kimi in ženskimi hlačami prihodnjo pomlad in polet- je prisegal ha belino. Zani- mivo predstavitev blagovne znamke Inde z Vranskega smo si lahko ogledali v na- vezi s pevko Polono Furlan, oblečeno v usnjen plašč s po- tiskanimi vzorci in letos nad- vse trendovskimi resastimi detajli. M-Club iz Velenja bo v topli sezoni leta 2003 ro- mantično razpoložen; ljub- ke obleke v črno-belem pi- kastem vzorcu in s frfotavi- mi volani bodo zagotovo pro- dajna uspešnica. Za slovesne priložnosti, ki bodo ob zaključku leta vsak čas zapolnile naše misli in želje, bo nemara kakšna bralka izbrala prav senzibil- na oblačila celjske blagov- ne znamke Josephine Col- lection; z novo linijo Presti- ge, oblikovalke Jožice Viden- šek. Foto: STANE JERKO '^-Club Velenje; pika pri pikici, volan pri volančku za pomlad-poletje 2003. Inde Vransko; na bazarju je njihova oblačila kot pevka in manekenka predstavila Polona Furlan. --■-- Št. 46 - 14. november 2002 38 GLASBA Na fotografiji (od leve zadaj) Leon Polanc, Andrej Toplišek in Robi Polanc, spredaj Marko Mastnak in Franc Vrbovšek. Po svoji poti grem Okrogli muzikanti iz Laš- kega so presenetili z dru- gim glasbenim izdelkom Po svoji poti grem, ki so ga po- sneli v domačem studiu, iz- dali pa pri založbi Manda- rina. Avtorji dvanajstih skladb so Andrej Toplišek (devet skladb), Leon Polanc in Mar- ko Mastnak, ene pa V. in S. Avsenik. Med besedilopisci se pojavljajo Vera Soline, Pa- nika Požek, Toni Gaberšek in Franc Vrbovšek. Prvi nastop so imeli Okro- gli muzikanti v silvestrski no- či 1999-2000 v francoskem delu Švice, lani junija pa so izdali prvo kaseto in zgoščen- ko Brez glasbe ni življenja. Še vedno igrajo v isti zased- bi, kot so začeli: Leon Polanc (trobenta, vokal), Robi Po- lanc (klarinet, vokal), Andrej Toplišek (harmonika, vo- kal), Franc Vrbovšek (kita- ra, vokal) in Marko Mastnak (bariton, bas kitara, vokal). Letos so zmagali na Koroš- kem festivalu polke in valč- ka v Prevaljah, kjer so posta- li »kralji smeha«. Igrajo vse zvrsti glasbe, njihov adut pa je tudi humor. Letošnjo silvestrsko noč bodo preigrali v Brežicah, 1. januarja zvečer pa bodo go- stovali v Slovenj Gradcu. No- vembra in še posebej decem- bra bodo igrali takorekoč non-stop, posebej pa se ve- selijo nastopa na Dorijevem večeru, ki bo 29. novembra v Treh lilijah v Laškem. TV TV OKO ZA ODROM Popularne Sestre so nastopile na Martinovanju Kluba lju- biteljev Vrtiljaka polk in valčkov v gostišču Kocman v Šen- trupertu nad Laškim. V programu so nastopili Franja Mar- guč z bratoma Janom in Žanom, harmonikar Martin Selič, »častni godec 2000« Viki Ašič st. je s harmoniko spremljal Ivanko Podergajs, kot gostje so nastopili Jurovski gadi, čla- ni Kulturno-turističnega društva Pilštanj-Lesično so uprizo- rili skeč Slavka Topliška o prodaji vina s krstom mošta, rdečo glasbeno nit pa so predstavljali odlični Vitezi Celjski s čarodejem Andrejem Zemetom ter Sestrami, ki so jih ime- nitno imitirali trije člani Vitezov Celjskih (od leve) Andrej in Bojan Zeme ter Robi Marzel. Smeh in dobra volja prisot- nih sta bila zagotovljena. Jurovski gadi v Šentrupertu Nenapovedano so se mar- tinovanja Kluba ljubiteljev Vrtiljaka polk in valčkov v gostišču Kocman v Šentru- pertu nad Laškim udeležili tudi člani ansambla Jurov- ski gadi (na fotografiji). Prišli so odigrat nekaj pri- jetnih viž, saj bi se morali zaradi domačih obveznosti kmalu vrniti domov. Ker pa so se odlično vživeli v pri- jetno družbo, so ostali vse do zaključka v prvih urah novega dne. Na martinovanju so člani Kluba ljubiteljev Vrtiljaka polk in valčkov pregledali le- tošnje delo, ki ga je skrbno vodila predsednica Elica Šantl. Klubovci so se udele- žili kar šestnajstih akcij, na katerih je sodelovalo 514 čla- nov. Bili so na koncertih Mla- dih Dolenjcev, Modrijanov in drugih, na vseh slovenskih fe- stivalih in drugih prireditvah z narodnozabavno vsebino, sestavljajo pa tudi jedro obi- skovalcev 8. Avsenikovega abonmaja polk in valčkov v organizaciji Zavoda za turi- zem Celeia Celje. Na večeru pri Kocmanu so se dogovo- rili, da bo klub tudi v prihod- nje vodila Elica Šantl, prihod- nje leto pa bodo aktivnosti povezali s 50-letnico Avseni- kove glasbe v Sloveniji. TONE VRABL MED NOTAMI <^ Ansambel Toneta Rusa je izdal novo kaseto in zgoščen- ko Čas je za Slovenijo z enaj- stimi melodijami. Osem jih je napisal vodja ansambla To- ne Rus, tri pa član Damjan Renko. Tokrat v skupini na- stopajo: Tone Rus, Damjan Renko, Blaž Zupan in Gaš- per Plahuta, pri naslovni skladbi Čas je za Slovenijo pa je sodelovala Katja Pupis, ki je zaigrala na rog. Tone Rus bo gost v 479. Vrtiljaku polk in valčkov na Radiu Celje. Ansambel Sijaj iz Sevni- ce je izdal prvo kaseto in zgoš- čenko Ko srce spregovori z dvanajstimi melodijami, za katere je glasbo in besedila napisal član Roman Hadjija- 11. Ansambel Sijaj je melo- dije posnel v studiu Metulj v Novem Mestu pri tonskem mojstru in producentu Mar- ku Pezdircu. Člani ansamb- la so: Silvo Bizjak (harmo- nika, vokal), Cvetka Bizjak (citre, vokal), Jernej Brilej (vokal). Roman Hadjijali (kitara, vokal) in Ivan Ivan- dič (bas kitara). Ansambel Si- jaj bo pripravil predstavitev kasete in zgoščenke v dvora- ni v Šentvidu pri Planini, 7. decembra ob 19. uri. Gostje bodo ansambli Klaužar, Uni- kat, Kvintet Dori, Tercet Do- mima in Folklorna skupina s Kompol. <^ Ansambel Francija Ze- meta je za Martinovo gosto- val v Soloturnu v Švici, kjer je tamkaj živeče Slovence v klubu Soča navdušil s prijet- nim igranjem. Koncerta se je udeležil tudi slovenski kon- zul Jožef Ciraj, ki je Zeme- tovo igranje izredno pohva- lil, kar mu lahko tudi verja- memo, saj se mož na glasbo dobro spozna. Pred priho- dom v Švico je bil več let pe- vec v odličnem Akademskem pevskem zboru Tone Tomšič. (i> Ljudske pevke z Jezerc v Šmartnem v Rožni dolini, ki delujejo v Prosvetnem druš- tvu Dominik Hriberšek, pri- pravljajo Vesel večer z Mar- tinom, ki bo v soboto, 16. no- vembra, ob 19. uri v Kultur- nem domu Šmartno v Rožni dolini. Gostje bodo Ljudski pevci s Stranic, etno skupi- na Pit' mi daj, Katarina in Kati Anderlič, Janja Brleč iz Se- draža, Darja Breznik, mladi igralci z uprizoritvijo dveh skečev o Martinu ter instru- mentalni kvintet iz Griž. V nedeljo, 17. novembra, bo v dvorani gasilskega do- ma Gorica pri Slivnici pred- stavitev kasete ansambla Si- mona Gajška iz Dol pri Šent- jurju. Koncert z gosti se bo začel ob 15. (i> Mlada glasbena skupina Krajcarji iz Braslovč z men- torjem Mišom Melanškom bo prvo kaseto predstavila 30. novembra na Gomilskem. Gostje bodo Natalija Verbo- ten, Modrijani, Zeme, Zvončki, Polka punce. Dan in noč ter Vinko Šimek. VRTILJAK POLK IN VALČKOV -- Št. 46 - 14. november 2002 ZA AVTOMOBILISTE 39 Peugeot 807 pri nas Peugeot 806 je bil od te- jaj, ko so ga prvič posta- jrili na cesto (1995), pa vse jo sedaj eden najbolje pro- jajanih velikih enopro- jtorskih avtomobilov. V omenjenem času so jih na- mreč naredili 168 tisoč, liar verjetno pomeni, da je [)il uspešnejši od fiata iilysse, lancie Z in citroe- (la evasiona. Vsi ti štirje avtomobili so namreč v ne- kakšnem sorodu, saj na- stajajo v sodelovanju Fia- ta, Peugeota in Citroena. Tudi v novi podobi in vse- bini je četverica tako re- koč že na svetu, najprej pa se k nam pripelje peugeot 807. Kot pove že oznaka, je v primerjavi s predhodnikom precej večji, saj meri v dol- žino 473 centimetrov, kar pomeni, da je za krepkih 28 centimetrov daljši od 806; poleg tega je za štiri centi- metre širši in tudi višji. Nav- zven deluje 807 dokaj mo- gočno, še bolj pa utegne raz- buriti notranjost oziroma ze- lo izvirna ali predvsem dru- gačna armaturna plošča. Na- čeloma je avto opremljen s petimi sedeži, mogoče pa se jih je dokupiti še najmanj tri, kar pomeni, da se novi in ve- liki peugeot dokazuje s se- dežno izvirnostjo. Opreme so tri, in sicer SR, ST in ST pullman, pri čemer so vse izvedenke že serijsko opremljene s štirimi zračni- mi varnostnimi blazinami in dvema varnostnima zavesa- ma, elektronskim stabilizacij- skim sistemom ESP, samodej- no klimatsko napravo, daljin- sko osrednjo ključavnico idp. Najbolje opremljena različi- ca ponuja šest sedežev, ki so razporejeni tako, da sta v vsaki vrsti po dva, poleg tega pa za udobje potnikov skrbijo še za- temnjena stekla, ksenonski ža- rometi, lita platišča ipd. Motorjev v ponudbi je pet; vsi prenašajo moč na prednji kolesni par, saj o štirikole- snem pogonu za sedaj men- da še ne razmišljajo. Najšib- kejši bencinski agregat ima 2,0 litra gibne prostornine in 136 KM, potem pride na vrsto 2,2- litrski motor s 157 KM, po- vsem v vrhu pa je 2,9-litrski šestvaljnik. V postavitve s 204 KM. Dizla sta dva, in sicer z gibno prostornino 2,0 litra (107 KM) ter 2,2 litra, ki raz- vije 127 KM. Menjalnika sta dva (ročni samodejni). Za avto, ki je pri nas od oktobra, naj bi se letos ogre- lo kakšnih 25 kupcev; prihod- nje leto pa celo 60. Pri ce- nah so še precej nejasni, se pa ve, da naj bi najcenejša bencinska različica stala prib- ližno 5,4 milijona tolarjev, medtem ko naj bi najdražji 807 (2,9 V6 pullman) stal 7,8 milijona tolarjev. Fiat doblo Fiat: izgube rastejo Iz italijanskega Fiata so pred časom sporočili,da so njiho- ve letošnje in siceršnje izgube presegle vrednost tretjine del- niškega kapitala, kar med drugim pomeni, da se bodo mo- rali dokapitalizirati. Hkrati prihajajo na dan novice, da naj bi imela italijanska tovarna letos kar 1,5 milijarde evrov izgube, kar je seveda več kot so predvidevali. Po drugi stra- ni naj bi za tekoče in nemoteno poslovanje v prihodnjem letu potrebovali od 4 do 5 milijard evrov. Vse to verjetno pomeni, da utegnejo Fiat dokončno prodati. Med morebit- nimi kupci omenjajo tudi japonsko Toyoto. Smart Smart gre v ZDA Sliši se nekoliko nenavadno, vendar drži, da se Daimler- Chrysler, ki je lastnik Smarta, pripravlja, da bo začel v ZDA prodajati avtomobile te avtomobilske tovarne. V zadnjem času se načrt zapleta iz tehničnega razloga, saj so ameriški predpisi o namestitvi posebnih filtrov za gorivo veliko os- trejši kot denimo v Evropi. Vendar je očitno, da se Daimler- Chrysler kljub temu ne bo odpovedal načrtom s smartom.. Kraje in težave v avtomobiisicem mestu Volksvvagen ima v Wolfsburgu, kjer je sicer njegova cen- trala, prav avtomobilsko mesto. Gre za izjemen projekt, v katerem je tako rekoč vse podrejeno avtomobilu. Je pa očit- no, da imajo Nemci s tem avtomobilskim mestom veliko težav, kajti v letošnjem leti so prav tam ukradli 144 avtomo- bilov, kar 901 pa so poškodovali. To je bistveno več kot pred časom. Po mnenju nemške policije so povzročitelji predvsem avtomobilski tatovi z evropskega vzhoda. Decembra renault megane o novem renaultu mega- ne smo že nekaj pisali, se- daj pa je nesporno, da ga bodo pri nas začeli proda- jati še pred koncem leta ozi- roma v začetku decembra. Novi megane bo naprodaj kot tri in petvratna kombi- limuzina, za prihodnje ča- se napovedujejo enoprostor- sko različico, pa kabriolet in tudi limuzino, ki naj bi se na trge pripeljala septem- bra prihodnje leto. Novi megane oziroma me- gane 11 je drzen oziroma dru- gačen predvsem zaradi svoje- ga zadka, ki spominja na zad- i]i del vel satisa oziroma avan- tima. V primerjavi s še aktual- nim meganom je novi mega- ne daljši (meri 420 centime- trov), širši in tudi višji, za po- vrh je medosna razdalja nara- sla na 262 centimetrov. Tudi notranjost je seveda precej dru- gačna, med oblikovni poseb- nostmi pa nedvomno izstopa tudi oblika ročne zavore. Motorna ponudba bo za za- četek znana, saj bodo na voljo trije bencinski in dva dizelska motorja iz Renaultove serije dCi. Bencinski začetni je 1,4- litrski agregat z 98 KM pri 6.000 vrtljajih v minuti. Sledi 1,6-litrski motor, ki razvije 115 KM pri prav tako 6.000 vrdja- jih v minuti, najmočnejši je 2,0-litrski štirivaljnik s 136 KM pri 5.500 vrtljajih v mi- nuti. Oba dizelska motorja sta, kot že omenjeno, iz serije d- Ci, prvi z gibno prostornino 1,5, drugi 1,9-litra. Prvi ponuja 80 KM pri 4.000 vrtljajih v mi- nuti, drugi pa 120 KM pri ena- kih 4.000 vrtljajih. Kot napo- vedujejo pri Renaultu, bodo kasneje ponudili še en dizel- ski agregat z gibno prostorni- no 1,5-litra in s 100 KM. Nedvomno je pomembno, da so povečali gospodarnost novega modela, saj je treba avto na servis pripeljati vsa- kih 40 tisoč prevoženih ki- lometrov, servisni poseg pa so skrajšali za približno 10 odstotkov. Kolesa so 15, 16 ali celo 17-palčna, obstaja pa tudi možnost, da bi se kdaj kasneje pojavil megane s šti- rikolesnim pogonom. Tudi megane ima namesto običajnega ključa posebno kar- tico, s katero je mogoče od- preti/zapreti vrata in pognati motor. Kot pravijo pri Renaultu Slovenija, se bo novi megane na slovenskih cestah pojavil v začetku decembra. Tedaj bo znano vse o cenah, je pa treba povedati, da je najcenejši me- gane v Franciji naprodaj za pribUžno 14 tisoč evrov. Audi vlaga na iViadžar- sicem Madžarska velja med av- tomobilskimi tovarnami za državo, kjer je delovna sila dokaj poceni (vsaj v pri- merjavi s tisto v Zahodni Evropi), zato je avtomo- bilskih investicij veliko. Nemški Audi že ima v Gyorju tovarno, kje med drugim vsaj deloma nasta- jajo audiji TT, poleg tega pa tam izdeluje tudi mo- torje. Sedaj se je odločil za naložbo, s katero bo za 100 odstotkov povečal iz- delavo agregatov, in sicer s 100 na 200 na dan. Inve- sticija je bila vredna 135 milijonov evrov. Sicer pa je ta nemška tovarna pri naših sosedih prisotna že vse od leta 1993, ko so zgradili tovarno in vložili 1,4 milijarde evrov. Lani so na Madžarskem naredili 1,2 milijona motorjev in več kot 50 tisoč avtomo- bilov, od leta 1989 pa so avtomobilske hiše tam vlo- žile 26 milijard evrov. Za- nimivo je, da je navduše- nje nad Madžarsko v zad- njem času kljub Audijevi naložbi nekoliko splahne- lo, ker je konkurenca, zla- sti to velja za Češko in Slo- vaško, huda, poleg tega pa so stroški izdelave vse višji. BIVIWZ4 BMW in novi avtomobili Nemški BMW zelo dobro prodaja svoje avtomobile, pa vendarle ne tako dobro, da le bi razmišljal o prihodnosti. Tako drži, da se bo na trgu kmalu pojavilo kar veli- ko novih avtov iz Miinchna. Spomladi le- la 2004 naj bi na trge pripeljal mali BMW, avto, ki bo poskušal tovarniško ime uve- ljaviti v nižjem oziroma nižjem srednjem tazredu. Na veliko preskušajo tudi serijo 6. To bo \'eliki kupe, s katerim bodo nekako nado- ftiestili tržno nič posebej uspešni model 840 '1 850; prav je vedeti, da se je s serijo 6 to- ^'arna postavljala v sedemdesetih letih. Manjša •zvedenka izjemno uspešnega X5 (avto iz- delujejo v ZDA in gre tam v promet kot vro- če žemljice) bo X3. Novi oziroma manjši terenec bo prvič na ogled prihodnje leto, in sicer na frankfurtskem avtomobilskem sa- lonu. Najprej bo na voljo z 2,5-litrskim ben- cinskim in 3,0-litrskim dizelskim motorjem. Nobena skrivnost tudi ni, da bo BMW kljub vztrajnemu zanikanju v prihodnjih letih po- stavil na cesto enoprostorski avtomobil, ki ga utegne imenovati V3. S tem avtomobi- lom se bo torej poskusil v razredu, v kate- rem ga doslej ni bilo, je pa prodaja vse ugod- nejša. In končno bo v prihodnjih mesecih na trge zapeljal tudi Z4, avto, s katerim so nadomestili uspešni roadster Z3. St. 46-14. november 2002 40 ZA AVTOMOBILISTE NOVI mm Hrošč kabriolet Prihodnje leto iirošč icabriolet Na januarskem detroitskem avtomobilskem salonu bo nemški Volkswagen pred- stavil končno različico novega hrošča v kabrioletski izvedbi. Doslej je bil ta avtomo- bil na ogled predvsem kot študija oziroma prototip, sedaj pa je jasno, da ga bodo prihodnje leto vendarle začeli izdelovati. Najprej bo namenjen ameriškim kupcem, nekaj kasneje pridejo na vrsto tudi evropski. Prvi hrošč-kabriolet je na svetlo pripeljal leta 1949, tako da so do leta 1980 prodali kar 300 tisoč vozil. Novi kabriolet bo evropskim kupcem na voljo s šdrimi motorji, tremi bencin- skimi in turbodizelskim TDl v razponu moči od najmanj 75 do največ 115 KM. V ZDA, kjer se utegnejo nad tem avtomobilom še posebej navdušiti, bosta na voljo le dve motorni izvedenki. Platneno streho bo odpirala bodisi elektrika (za doplačilo), in to v 13 sekundah, bodisi bo odpiranje ročno. Med drugim naj bi bil avto serijsko opremljen s protiblokirnim zavornim sistemom ABS ter dvema stranskima zračnima blazinama. Veliico povpraševanje po mercedesiii AMG čeprav v zadnjih letih prodaja avtomobilov na Stari celini ni ravno izjemna, pa je očitno, da se nekateri zelo dragi avto- mobili prodajajo za med. Tako pri Mercedes Benzu oziroma podružnici AMG ugotavljajo, da se je povpraševanje po C32 AMG in E55 AMG v zadnjem času zelo povečalo. Vsak dan naredijo po sto motorjev za oba avtomobila, vendar to ni dovolj. Ob tem je seveda treba povedati, da za manj kot 50 tisoč evrov takšnega avtomobila ne morete odpeljati domov... VW passat Pelo in passat iz Sarajeva? v Volkswagnovi tovarni v Sarajevu že nekaj časa teče iz- delave škode fabie. Obseg proizvodnje je razmeroma skro- men in ne presega številko 4000 ali 5000 vozil v letu dni. V Slovenijo ti avtomobili nikoli niso pripeljali, saj ne ustre- zajo nekaterim našim homologacijskim zahtevam. Iz Sara- jeva pa prihaja novica, da naj bi tam stekla tudi izdelava VW pola in passata. Kaj več o tem projektu ni znano, povsem verjetno pa je, da bo šlo za manjše količine. Kia prenovila ria Kia rio tudi pri nas ni ne- poznan avtomobil, čeprav bi težko rekli, da gre zelo dobro v promet. Se pa vo- zilo nasploh dobro proda- ja in verjetno drži, da je k temu vsaj malo pripomo- gel tudi Hyundai, ki je last- nik južnokorejske tovarne Kia. Rio se v letošnjo jesen pelje nekoliko prenovljen. Spremenili so tako pe- tvratno kombilimuzino kot tudi štirivratno limuzino. Zunanji popravki niso iz- jemno veliki in očitni, so pa, tako pravijo, izboljšali kva- liteto izdelave, poleg tega pa ne pozabijo omeniti dobrih garancijskih pogojev (dvelet- no splošno jamstvo, pa pet- letno jamstvo na motor in menjalnik). Prenovo je do- živela tudi notranjost, tovar- na pa še posebej poudarja trud, ki ga je vložila v pove- čanje aktivne in pasivne var- nosti. V obeh primerih, se pravi pri limuzini in kom- bilimuzini, je velik prtljaž- nik (449 oziroma 870 li- trov). Motorna ponudba ni iz- jemno pestra. Osnovni je 1,3-litrski bencinski štiri- valjnik, ki zmore 81 KM pri 5500 vrtljajih v minuti (naj- večja hitrost je približno 160 km/h, pospešek do 100 km/ h pa 14,3 sekunde pri kom- bilimuzini). Drugi motor ima gibno prostornino 1,5- litra in zmogljivejših 98 KM, zmore dobrih 170 km/h in je seveda pri pospešku ne- kaj hitrejši. Zanimivo je, da dizelskega motorja še nekaj časa ne bo, kar prodaji, vsaj na evropskih trgih, seveda ne bo v prav poseben prid. Prenovljeni rio je že v slo- venskih trgovinah, pri čemer ponujajo najcenejšo izve- denko za 2,04 milijona to- larjev. Opremljena je z eno zračno varnostno blazino, po višini nastavljivim volanom, centralno ključavnico ipd. Najdražja je izvedenka v kombilimuzinski podobi in z 1,5-litrskim motorjem, za katero hočejo 2,54 milijo- na tolarjev. 46 PISMA BRALCEV PREJELI SMO Zasoljeno parkiranje v modri coni Stanovalci starega mestnega je- dra (SMJ) si vse od uvedbe modre cone leta 1993 neuspešno prizade- vamo za rešitev problema parkira- nja naših vozil. Vsi naši dosedanji napori in prizadevanja ni rodilo sa- dov. Našega problema so se pristoj- ne službe lotevale nesistematično, bolje rečeno, sploh se ga niso ni- koli resno lotile. Noben lastnik osebnega vozila, ki parkira na parkiriščih drugih so- sesk v občini Celje v neposredni bli- žini doma, ne plačuje parkirnine. Posebna izjema so stanovalci, ki ži- vijo ob Aškerčevi ulici in ob Mest- nem gradu, ki parkirajo za 4.000,00 SIT letno. Torej ni logično, da ne- kateri »privilegirani« stanovalci sta- rega mestnega jedra plačujemo par- kirnino 6.000,00 SIT mesečno oz. smo prisiljeni plačevati nerazum- no visok občinski davek. Zanimi- vo je, da je dovoljeno parkiranje za stanovalce na Muzejskem trgu, kljub bližini parkirišča za Mestnim gradom, saj je trg tlakovan z gra- nitnimi kockami oziroma s t.i. mač- jimi glavami in je torej to proble- matična vozna površina. Prav tako kot Kocenov trg, ki pa je po zad- njih spremembah parkirnega reži- ma v modri coni (sprejete na junij- ski seji sveta Mestne občine Celje) postal »peš cona«. Oba trga sta tu- ristično pomembni točki mesta, kar pa je bil kriterij za spremembo re- žima na slednjem. Obravnava pred- loga Sprememb in dopolnitev par- kirnega režima v mestnem jedru ju- nija letos, gradivo je pripravil od- delek za okolje in prostor ter pro- met mestne občine Celje, je zelo jasno pokazala, da se je popolno- ma izjalovil osnovni namen modre cone, tj. večje obračanje parkirnih vozil v središču mesta. Svetniki so pri obravnavi navedenega predlo- ga v večini zavrnili dodatni pred- log predsednika mestne četrti Cen- ter, da se vsem stanovalcem stare- ga mestnega jedra zagotovi brez- plačno ali letno plačilo v višini 6.000,00 SIT za parkiranje na ob- močju modre cone 1. in 11. Razi- skava navedene občinske službe, ki je bila izhodišče za zadnje spremem- be, je pokazala, da je parkirišč na navedenem področju dovolj, saj je zasedenost v modri coni v povprečju le okoli 60 odstotna in bi lahko zlah- ka omogočili vsem stanovalcem sta- rega mestnega jedra parkiranje pod enako ugodnimi pogoji na celot- nem območju modre cone. Lepotni popravek dosedanjega časovnega režima (od 15. do 7.30 ure - naslednji dan brezplačno) za stanovalce Razlagove ulice, Slomš- kovega trga in Savinjskega nabrež- ja pa kaže na očitno ignoranco in neupoštevanje življenjskih potreb prebivalcev navedenega dela me- sta, saj vsi ne hodijo v službo do- poldne, da bi do pol osmih uspeli umakniti svoje avtomobile pred vnetimi »mestnimi lisičarji«, kajti še vedno obstaja izmenski delovni čas. Pa še kakšna bolniška oziro- ma dopust pride kdaj vmes med le- tom. Poleg tega v starem mestnem jedru »še« živi nekaj mladih dru- žin z malimi otroki, starejših in in- validov, ki jim oddaljeno parkiriš- če in »v nebo vpijoča« cena parki- ranja predstavljata resen problem. Obnašanje pristojnih občinskih služb, ki pa se vztrajno sklicujejo na Mestni svet, da je sprejel takšen režim modre cone, očitno kaže na »računico«, da se stanovalcem pač ne bo dalo stalno gledati na uro in se ukvarjati z mislijo na svojega je- klenega konjička in bodo pokupili mesečne dovolilnice po 6.000,00 SIT in tako letno prispevali 72.000,00 SIT To pa ob očitni ne- zainteresiranosti okoličanov za par- kiranje v starem mestnem jedru po- meni zanesljiv vir, saj so "»privile- girani" stanovalci, ki želijo parki- rati v neposredni bližini doma vna- prej zagotovljena »tržna ciljna sku- pina«. Okohčani, razen uslužben- cev v obravnavanem delu.knežjega mesta, ki jim »celjski modri režim« ravno tako poveča potne stroške ozi- roma zmanjša letni osebni doho- dek za navedeni znesek 72.000,00 SIT, pač nimajo najmanjše potre- be in želje po zadrževanju v središ- ču knežjega mesta. Mi smo pa tu doma! Življenje nam urejajo uradniki in svetniki, ki ži- vijo na obrobju mesta ali mogoče celo v drugih občinah (velja za uradnike). Čas je že, da se konča diskriminacija občanov! Zato se mora ponovno preveriti projekt »modre cone« in ob tem vsem sta- novalcem starega mestnega jedra omogočiti brezplačno parkiranje na celotnem območju modre cone. Prebivalci mesta smo sestavni del življenjskega utripa v mestu in le srečni ter zadovoljni meščani us- tvarjajo prijetno in prijazno mesto. ODBOR STANOVALCEV SMJ (naslovi so v uredništvu) Bo treba prej umreti? »Odkar so sodniki dobili dosmrt- ni mandat, delajo, kar hočejo in zlorabljajo svoj položaj,« je izjava g. Zmaga Jelinčiča Plemenitega, ki sem jo prebral v Novem tedniku. Da je Jelinčičeva kritika upravi- čena, bom prikazal na lastnem pri- meru. Pred 32 leti se je naša petč- lanska družina preselila v Šentjur, kjer smo kupili parcelo na lepi sončni lokaciji. Na severovzhodu je bil lep grič, na drugi strani tega griča pa pokopališče, oddaljeno približno 150 metrov. Ker je bilo nagnjeno na vzhod, ni bilo vidno, zato nas ni motilo, pa še živa meja ga je zakrivala. Na občini sem zaprosil za loka- cijsko in gradbeno dovoljenje in ga julija 1967 dobil. Zgradih smo hi- šo in se vanjo vselili, po šestih le- tih pa nam je sosed povedal, da je občina kupila zemljišče (travnik in sadovnjak) za širjenje pokopaUš- ča, dobrih 20 m nad našo hišo. Nih- če ni nikogar o tem obvestil. Ko sem se prepričal, da je to res in pro- tizakonito, sem se pritožil na ob- čino in KS. Potem sta občina in KS sklicali strokovno komisijo, da bi ugotovili, če je to ozemlje primer- no za pokopališče. Strokovna ko- misija se je septembra 1974 sestala na spornem kraju in med drugim navedla: »V kolikor bo v bližnji pri- hodnosti potrebna razširitev poko- pališča preko sedanje meje, je tre- ba v ta namen določiti potrebno zemljišče na vzhodni in severovz- hodni strani pokopališča...Razširi- tev pokopališča na jug in jugoza- hod je manj primerna, ker bi se s tem meja pokopališča preveč prib- ližala obstoječim stavbam....« Občina in KS nista upoštevali mne- nja komisije ne naših pritožb, prav tako ne zakona, ki pravi, da mora biti pokopališče praviloma odda- ljeno najmanj 500 m od najbližjih poslopij, pri tem pa je treba zlasti upoštevati višinsko razliko med po- kopališčem in naseljem in da mo- ra biti pokopališče v svoji funkciji najmanj 75 let. Tako so začeli, brez lokacijske- ga in gradbenega dovoljenja, z bul- dožerjem razkopavati ta lepi grič in pripravljati teren za pokopališ- če. Ker nisem imel izbire, sem bil primoran vložiti tožbo, da bi usta- vili to črno gradnjo. Po več letih je le ena sodnica na okrajnem sodiš- ču v Šentjurju to tudi storila, na- kar, pa je okrožno sodišče v Celju ta sklep razveljavilo. Kot vzrok je navedlo, da bi jaz s to razsodbo do- segel svoj cilj. Po tej logiki sodišča sploh ne smem doseči svoje pravi- ce. O tej naši zadevi je bil seznanjen tudi varuh človekovih pravic, ki pa ni ničesar ukrenil, seznanjena je bila komisija za peticije pri Državnem zboru R Slovenije in njen predsed- nik g. Janez Drobnič je Okrožne- mu sodišču v Celju poslal pismeno pobudo za pospešitev postopka ter poudaril, da gre za visoko starost prizadetih in da zato pričakuje re- šitev do konca februarja 2002. Gos- pod Andrej Pavlina, predsednik Okrožnega sodišča v Celju, je Drob- niču odgovoril, da je prebral poro- čilo sodnice Anuške Tasič Mašat ter ugotovil, da zadeve ni mogoče kon- čati, ker morajo pridobiti še mne- nje v zvezi z meritvami prekomer- nega hrupa. Jaz se zaradi prekomer- nega hrupa ne pritožujem, ampak zaradi pokopaUšča samega, ker je živeti v njegovi neposredni bližini nevzdržno. Če pa je ta meritev nuj- na, bi jo v 16 letih že lahko prido- bili. Ker sodišče noče končati te spor- ne zadeve, je odvetnica Marjetica Nosan vložila tožbo na evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Občina in komunala sta tožili mi- nistrstvo za okolje, ki pa je loka- cijsko in gradbeno dovoljenje raz- veljavilo. Pri tem so se na občini in KS posluževali raznih laži: da sva z ženo vedela, da se bo pokopališče širilo in da sva dovoljenje za grad- njo hiše iskala na vsemogoče nači- ne. To ni res. Dovoljenje sva dobi- la po normalni poti, brez težav. Tož- bo pa so na občini izgubili in tako še do danes nimajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja za širitev po- kopališča. Ne morem razumeti, zakaj pri- stojni funkcionarji na KS in Obči- ni Šentjur pri Celju tako trmasto vztrajajo pri razširitvi pokopališ- ča proti strnjenem naselju ter se pri tem ne ozirajo na zakone in mne- nja stroke niti ne na ostarele ljudi, ki zaradi tega duševno trpimo. Ta moj primer sem opisal zato, da javnosti povem, kaj se dogaja v naši pravni državi, pa tudi zato, da bomo volivci bolj previdni pri od- ločanju, koga bomo volili. SLAVKO JAZBINŠEK, Šentjur Zima se biiža^ posicrbimo za živali Kdaj se bomo naučili, da bomo tudi živali in vse živo obravnavali s strpnostjo, dobroto in spoštova- njem? Varstveniki živali ponovno opo- zarjamo in prosimo lastnike živa- h, da v mrazu, ki prihaja, poskrbi- jo, da bodo živali preživele zimo na toplem in v varnem zavetju. Ču- vaji naših domov so še bolj kot druge živali izpostavljeni vremenskim raz- meram in vplivom (sneg, dež, pre- pih, mokrota, mraz), zato je naša dolžnost, da jih zaščitimo. Zelo ob- čutljivi na mraz so kratkodlaki psi in mladi psički. Ne bo odveč, če ponovno pove- mo, kateri so osnovni pogoji za pse: suho in toplo zavetje, dobro izoli- rana uta z nepremočljivo streho, uta mora biti tudi dvignjena od tal. Pred uto naj bodo na tleh deske in ne cementna podlaga, kajti psi so izredno dovzetni za revmatična obo- lenja ter bolezni ledvic in mehur- ja. Pes naj ima vsaj dvakrat na dan izdaten topli obrok hrane in dovolj čiste vode. Mlade pse hranimo več- krat na dan. Če je pes priklenjen, mora biti veriga dolga najmanj šti- ri metre, z usnjeno ovratnico, ki psa ne sme stiskati ali drgniti. Če pes biva v ograjenem prostoru-pes- jaku, naj ta ne bo premajhen. Več- krat dnevno je treba psa spustiti z verige ali iz pesjaka, da se sprosti, da začuti, da je tudi on član druži- ne. V primeru bolezni mu je treba nuditi veterinarsko pomoč. Pomagajmo tudi zapuščenim psom in mucam, pa pticam, da bo- do lažje preživele zimo. ŠTEFKA KURENT, Društvo za varstvo živali Celje ZAHVALE. ^POHVALE Popravljena cesta v Zabukovici v mesecu avgustu sem posredo- val v Celjski tednik svoje mnenje o katastrofalnem stanju in brezbriž- nosti odgovornih za takšno večlet- no stanje, na lokalni cesti med Gri- žami in Zabukovico. V mesecu septembru so se konč- no na tej cestni relaciji pojavili de- lavci s stroji in resnično popravili razorane odseke starega asfalta in jo nadomestili z novim. Na neka- terih kritičnih mestih so na banki- nah izdelali t.i. mulde za odteka- nje meteornih voda, s čimer so pre- prečili razdiranje bankin. Menim, da je bil poleg drugih, ki so si prizadevali za popravilo ce- ste, tudi moj poziv k članku v Celj- skem tedniku, odločilen ah je vsaj prispeval k odpravi teh nevzdržnih razmer na cestni mreži. Zato se za objavo zahvaljujem tu- di uredništvu Celjskega tednika, ki ima tudi nesporne zasluge za od- pravo nevzdržnih cestnih razmer v našem kraju. Delo je opravljeno kvalitetno in strokovno. Domačini pa nimajo pri- pomb le zaradi nasutja na nekate- rih odsekih z asfaltnim drobljen- cem po bankinah. Namreč ob ma- lo večjih jesenskih padavinah bo ta drobljenec voda odnesla in po- novno spodjedla asfaltno plast. To je le pripomba. Smo pa zelo vese- li, da se nam ni treba med vožnjo več izogibati udarnih jam in izva- jati akrobacije ,med luknjami, kar nam je zaradi večletnih izkušenj s to cesto, že prišlo v navado. Ob tem naj pozovem vse priza- dete krajane, naj v bodoče ne ča- kajo tako dolgo s podobnimi prob- lemi. Treba je opozarjati odgovor- ne in na njih tudi vršiti pritisk, če ne izvajajo nalog, ki so nujnega po- mena za varnost občanov v krajev- ni skupnosti. Tudi poziv v medijih je ena takšna oblika pritiska. Uredništvu se za objavo tega pris- pevka najlepše zahvaljujem. M.J., Pongrac (naslov je v uredništvu) Podjetje NT&RCd.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniš) radijsko in agencijsko-tržno dejavnu Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Cena izvoda je 350 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.200 tolaijet Za tujino je letna naročnina 28.800 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000 - 0026781320, Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Urednik fotografije: Gregor Katic Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnegj uredništva tehnika.tednik@nt-rc,s Odgovorna urednica: Nataša Leskovšek Odgovorna urednica informativnega programa: Sergeja Mitič Glasbeni urednik: Stane Špegel Vodja tehnike: Aleksander Matelič Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si Marjela Agrež, Milena BrečM Poklic, Simona Brglez, Janja Intihar, Bojana Jančič, Brane Jeranko, Mateja Podjed, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Solinič, Tone Vrabl Opravlja trženje oglasnega prostora' Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja Agencije; Vesna Lejič Koordinator trženja: Jože Cerovšek Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, ^ Zlatko Bobinac, Polona Rifelj Telefon: (03) 42 25 190 fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski poJt agenciia(t''nt-ic.si KRIZNI CENTER ZA MLAD! Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 CSD-MATERINSKIDOM Telefon 425-63-00 in 425-63" DRUŠTVO OZARA CEUH pomoč ljudem s težavami v duševni zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. ŠENTCELEIA Slovensko združenje za dnšcvno zdravje - pomoč pri socialiu psihološki rehabilitaciji oseh duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 548 49 74 - Št. 46-14. november 2002 48 ZANIMIVOSTI NOVI Ti I IVliss Slovenije Nataša Krajnc že v Londonu Miss Slovenije, 21-letna Celjanka Nataša Krajnc, je v soboto zjutraj odpotovala v London, od tam pa bo od- potovala na svetovni lepot- ni izbor, ki bo 7. decembra v Abuji v Nigeriji. Za kovč- ke, ki tehtajo okrog 70 ki- logramov, je morala Nataša poskrbeti kar sama. V njih je največ oblek, med njimi tudi obleka Diane Kotnik Lavtižar iz Levca, ki jo bo nosila na izboru. Sama, ozi- roma ob pomoči svoje se- stre, je poskrbela tudi za ple- sno točko, ki jo bo predsta- vila na talent showu. Treme pred odhodom ni imela, se je pa bilo kar težko poslovi- ti od domačih, nam je zau- pala. S.B., foto: SJ Mamljivi čari so... Vesnini Prelestna odzadna podoba, ki smo jo v prejšnji številki objavili na zadnji strani, je vznemirila kar nekaj bralcev in celo bralk, saj ste nas za- suli z odgovori. Cilka Hoh- nec iz Loga pri Hrastniku je med drugimi pravilno ugo- tovila, da je s svojimi čari ma- mila Vesna Milek. Naša pro- nicljiva bralka bo nagrado prejela po pošd. TRAČNICE Podpora Mozirska bodoči ii, bivši: župan Ivan Suho. veršnik in ex-župan tei poslanec Jakob Preset nik. Da bo informacija popolna, naj povemo, da je posnetek nastal lu Rečici. i Pogrešani Sporočamo žalostno vest, da so vsem nam ljubi celjski mestni svet zapu- stili: Miran Gracer, Bernard Kri- vec, mag. Ivan Eržen, Anton Cizej, Janez Goršič, mag. Beata Kanduti Šumej, Zvon- ko Utroša, Matjaž Klenov- šek, Mirko Fric Krajnc, Ele- mir Bohar, Michael Žurej, prof. Daniel Hriberšek, dr. Aleksander Jezernik, Kari Grad, Bojan Krajnc, Andrej Pišek, dr. Mojca Jereb-Kosi in Franc Petauer. Ohranili vas bomo v traj- nem spominu in pogrešali bomo vaše, mestoma celo is- krive razprave. Posiuli pa tale! Kandidat za župana v občini Vitanje Miri Polutnik je nastopal z geslom »Župan s posl hom«! Tega niso razumeli občani, ki ga ni »prepustili« niti v drugi krog. Ali pa so inn večji posluh kot kandidat in še niso pozabi vseh njegovih napadov na prejšnjega župai Slavka Krajnca, ki je do dobra vnesel nen med občane. Župan s posluhom je pogorel bitki z občani s spominom! Obljuba dela dolg v torek so nastopih Mladi v Žalcu. Župani kandidat za župana Lojze Posedel je že na pra volilnem soočenju obljubil, da se bo prired tve udeležil. Kot župan ali pa kot opazovala Glede na visok odstotek podpore, ki so mu j izrekli volivci, se je je lahko udeležil že k župan v tretjem mandatu. Ji Ugašanje ^ Malo pred 19. uro, na dan volitev, ko jeb še vedno zaukazan volilni molk, je znani cel ski klošar Kiki v družbi svojega kolege in k legice steklenice na vogalu Ozke ulice preci glasno vzklikal in navijal za županskega ka didata Bojana Šrota. Ko smo mu v šali namii niU, da ne sme glasno agitirati, se je sam sei počasi takole ugašal: »Jaz sem za Šrota...R ta...Ota...Ta...ta..a!« Preime- novanje Borut Alujevič, žu- panski kandidat LDS v Celju med vljudnostnim obiskom pri Slovenski ljudski stranki: »Če ne bom izvoljen, se preime- nujem v Žalujeviča!« Ča- kamo.