LetO LXXV., Št. 209 ^5tnto» pla&um v Ljubljana, ponedeljefč 14. sepćmdka 144a-XX Cena 50 cent. UREDNIŠTVO £N UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCTNUMVA ULJCA • m IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kraljevine Italije ta UNIONE PUBBLICITA ITAUANA S. A-, MILANO 11-12, 51-3», 11-24, 3 Računi pri poAtno čekovnem LJubljana Šter. 10-391 «-3 CONGESSIONARIA ESCLUSTVA per la pmbbHcrta dl UNIONE PUBBLICITA ITAUANA S. MILANO. Letalski spopadi v Egiptu 3 sovražna letala sestreljena, 1 naše pogrešano se je vrnilo Močno bombardiranje Mikabe Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 13. septembra naslednje 839. vojno poročilo: Normalno izvidnlško delovanje na egipt-sk* fronti. Nemški lovci so v spopadu v zraku sestrelili dva »Spitfirea«. Nadaljnje letalo je uničilo protiletalsko topništvo tobruške posadke. Letalo, o katerem je bilo rečeno v včerajšnjem komunikeju, da se ni vrnilo na svoje oporišče, je v resnici pristalo med našimi črtami. Naši oddelki so izvedli nočna bombardiranju nad letališčem v Mikabi. Ogenj iz strojnic, s katerim so sovražna letela obstreljevala nekatere vaške h"še okroj; Raguse, ni povzročil druge škode, razen ranitve neke ženske. Povezanost Nizze s Fiemontaui Turm, 13 sept. s. General Ezio Ganbaldi Je ob navzočnosti prefekta, poveljnika ar-madnega zbora, zastopnikov oblasti, prvakov in Uglednih osebnosti v pokrajini pri-BOstvoval blagoslovitvi 36 praporov akcij- ske skupine >Nizzae v teku velika bitka proti konvojem na Atlantiku, se komentira v berlinskih krogih kot gotov znak, da so zadaja sovražnemu oskrbovanju eden Izmed najhujših udarcev, ki jih je doslej dobil, in sicer v Času, ko je potreba vsakovrstnega oskrbovanja na ružnih fiontah najbolj nujna, KemSka letala nad Anglijo Berlin, 13. sept. s. Iz vojaškega vira se doznava, da so nemška bojna letala izvedla 12. septembra oborožene izvidniške polete nad južno in srednjo Anglijo. Vsa letala so se vrnila na oporišča z dragocenim opazovalnim gradivom. Nemiri v Indiji Proti angleški izgredi se ponavljajo v vseh večjih mestih, pa tudi na podeželju Rangkok, 13. sept. s. V Madrasti je bila velika proti a n g I cika demonstracija, katere S« je udeležilo okrog 30.000 Indijcev. Demonstranti so korakali v redu po cestah mesta z lepakom, na katerem je bilo napisano »Živela svobodna Indija«. Oblasti so ped vzele obsežne varnostne ukrepe. Na raznih krajih mesta so bili zbrani oddelki čet, pred vladno pailačo pa je bi"o postavljenih šest oklepnih avtomobil ca-. Demonstracija je potekla brez incidentov. Veliki izgredi so pa bili v pokrajinah zaradi tega, ker je bila po spopadih med Indijci in policijo v raznih krajih naložena globa prebivalcem od 50 do 124.000 rupij. Vlada je poverila posebnim uradnikom izterjevanje glob, prebivalstvo pa jih je povsod sprejelo s sovražnostmi in ni hotelo plačati. Tudi intervencija policije ni izpremenila položaja, temveč je dala samo povod za nemire in spopade, v katerih je bilo mnogo ubitih in ranjenih. V Bombaju je bilo 32 oseb aretiranih zaradi ščuvanja k sabotaži in opustitvi dela. V Mahab so bila poslana ojače-nja policije in čet, V raznih krajih pokra- jine Sindh je bilo aretiranih 30 oseb. ki naj bi pripadale po izjavi policije tajni proti-angleski družbi. Patriotične manifestacijo so bile tudi v Nongiru in Amdalporeu. V pokrajini Astam je pobegnilo iz starega poslopja, ki je bilo prirejeno v kaznilnico. 72 aretiranih Indijcev. Policiji je uspelo ujeti kakih 20 Indijcev, ki so bili kaznovani s 50 udarci s palico in odvedeni v jetnršnice v Ahmodabalu. V Kalku ti je kolona demonstrantov skušala ustaviti tramvajski promet. Demonstranti so prevrnili in zažgali en tramvajski voz. Čete so streLjale na demonstrante in enega ubile, kakih 20 pa ranile. Demonstracije in spopadi so bili tudi v mnogih kmečkih krajih v Bengaliji, kamor so poslali policijo in čete. Oblasti so v skrbeh, ker je imelo rekviriranje za angleško vojsko potrebnih slonov doslej majhen uspeh. Guverner A sama je odredil, da morajo vsi lastniki slonov prijaviti živali oblastem in jih izročiti kom kija m za rekvi-riinanje. Podobne odredbe so bile izdane v vseh ostalih krajih. Siam v borbi za neodvisnost Azije Izjave siamskega ministrskega predsednika Bangkok, 14. sept. s. Sef tajske vlade je v posebnem članku za agencijo Dome J izjavil, da je prva dolžnost narodov vzhodne Azije enotnost mišljenja in akcije v svrho odstranitve ameriškega vpliva na Daljnem vzhodu. Ministrski predsednik je dodal, da novi red in napredek nista življenjsko vprašanje samo Azije, temve-. tudi vsega ostalega sveta. Podal je pregled diplomatske zgodovine v zadnjih dveh letih in podčrtal, da je Japonska podvzela vse, da bi Anglosasi spoznali potrebo novega reda v Aziji, toda njeni napori so bili zaman. Japoncem so skušali z raznimi ukrepi preprečiti izvajanje njihove politike, sedaj pa so japonske zmage dokazale svetu, da se slehmi japonski državljan bori za pravično stvau. Govoreč o Tajski, je rekel, da je njegova država c šumela pravično japonsko politiko in zvezala svojo usodo z Japonsko. Z zavezniško pogodbo, ki jamči obema pogodbenicama neodvisnost, zavezuje obe k medsebojni pomoči. Tajske oborožene sile so se borile ob strani Japonske. Tajska tesno sodeluje tudi 2 nacionalno kitajsko in z Mandžurijo ter podpira tudi indijsko gibanje. Ob zaključku svojega članka pravi tajski ministrski predsednik, da se mora angloameriški vpliv dokončno odstraniti s področja vzhodne Azije, nakar se morajo vsi narodi vzhodne Azije združiti in ustvariti pogoje, s katerimi bo vsak posamezni narod dosegel svoje narodne ideale. Tajska se je odloČila izvajati to politiko. Azijska gospodarska razstava v Tiencinu Tiencin, 13. sept. s. Včeraj je bila zaključena razstava Velike vzhodne Azije, ki je bila nad vse zanimiv dokaz gospodarske moči poedinih dežel vzhodne Azije. Japonska je bila zastopana na razstavi predvsem s paviljoni, na katerih so bili predočeni njeni napori, njene zmage nad Anglosasi in njeno delo za reorganizacijo zasedenih dežel. Med vojnimi trofejami, ki so bile razstavljene, je bil tudi bronasti kip prvega angleškega Hongkonga. Paviljoni drugih dežel so kazali zlasti ravna naravna bogastva in nagli industrijski razvoj. Razstavo je obiskalo nad milijon ljudi in je dala priliko za velike manifestacije azijske sloge. Inserirajte v „SL Narodu«! Ustvarjalno delo Italijanov v Argentini Mendoza, 14. sept. s. Vodja argentinskega nacionalnega gibanja general Mo-lina je imel važen politični govor ob priliki velikega zborovanja v Mendozi. Omenjajoč zadržanje Argentine, je med drugim izjavil: Vojni naklonjena politika M pomenila danes za nas podjarmljcnje in suženjstvo ter koloniziranje, politika no-vtralnolsti pa je za nas budna zavest tistih, ki čuvajo usodo domovine in branijo njeno suverenost. Vojno stanje bi do-vedlo do grotes enih ln nepojmljivih absurdnosti. Več tisoč Argentincev bi bilo prisiljenih stražiti svoje očete v koncentracijskih taboriščih in velika ---»anjšinska skupnost bi postala krivično nedolžna žrtev. Poveličujoč plodno delo italijanskih izseljencev, ki je posebno vidno v pokrajini Mendoza je general Molina dodal: naj mi bo dovoljeno izraziti občudovanje za italijansko manjšino zaradi velikanskega dela, ki ga je opravila na vseh področjih kulture in gospodarstva. Argentina je postala zaradi italijanskega dela žitnica sveta. V naši industriji so bili Italijani ustanovitelji. Končno so bili Italijani, katerih Ime je neizbrisno zvezano z naSim znanstvenim in umetniškim delovanjem. Množica je ponovno burno odobravala izjave generala Moline. Novi italijanski mornariški ataše v Sofiji Sofija, 13. sept. s. Kralj Boris je sprejel italijanskega poslanika grofa Magistrati ja, ki je kralju predstavil novega italijanskega mornariškega atašeja kapitana Giuseppeja Destagno Z obema se je kralj dolgo prisrčno razgovarjaL Angleška podrejenost Carigrad, 14. sept. s. »Džumhuriet« objavlja vrsto člankov o bodoči Evropi. V današnjem članku razpravlja o odnosih odvisnosti, ki nastajajo med Anglijo in Ameriko. List ugotavlja premoč, ki jo je v tem pogledu Amerika dosegla nad Anglijo že v toliki meri, da pomeni Roose-veltova beseda za Anglosase več kakor Churchillova. List piše, da bo Anglija postala satelit Amerike. Pretiiidovski ukrepi v Romuniji Bukarešta, 14. sept. s. Objavljen jo bil zakon, ki določa kazen ječe 5 let in globo 290.000 lejev za one 2ide. ki bi obdržali v svoji službi arijske posle. Srebrna kalajaa ministrstva za narodno vzgojo v spomin Arielle Ree Iz Rima je prispela vest, da je komisija za priznanje zaslug v ministrstvu za narodno vzgojo pod predsedstvom ministra Bottaia podelila srebrno kolajno v spomin Arielle Rea, ki je padla zavratno umorjena od komunističnega zločinca, ko je izpolnjevala svojo dolžnost v teh krajih, ki so po zaslugi našega orožja postali italijanski. Tudi je s priznanjem ministrstva za narodno vzgojo poudarjeno delo Aneile Rea za vse one. ki delajo in se borijo za veličino domovine, kot najčistejši simbol ženske in fašistinje. Ariella Rea je padla, kakor se Se vsi spominjamo, ubita od bombe, ki je bila vržena v italijansko restavracijo, kjer je bila takrat po povratku z najbolj človekoljubne misije, ki jo lahko opravlja žena, ko se je približala ranjencem v njihovi bolniški postelji sredi bolnišničnih dvoran in jim ponesla tolažbo v obliki dobre besede sočustvujočega izraza. Ariella Rea še živi v naših srcih ln bo ostala tamkaj, dokler plapolajo in bodo plapolali v Italiji črni prapori fašizma. Vročina, kopanje in poletna nevihta Preden se je pcofelacšla, je bil včeraj izreden naval na Kopališča — DeS^a nI bilo povsod enako Ljubljana, 14. septembra Morda je kopalne sezone konec ziaj, a včeraj zgodaj popoldne se nam je zdelo, da je še vedno na višku. V prvih urah se nam je nudila na ljubljanskih ulicah prava poletna slika; kakor ob najhujši vročini so se ljudje skriva!: pred solncem in mnogi so menda po kosilu tudi zadremali. Posebno živahno je bilo na cestah, ki drže k let-nim kopališčem. Kopalci so hiteli, da bi bil čas kopanja čim daljši ter da bi zavzeli prostor, pre len bi jih izpcdmiili drugi. V nekaterih letnih kopališčih se je b:l zadnje dni še vedno hud boj za prostore. Menda ns^a kopal.šča niso bila še nikdar septembra tako polna kakor letos, nedvomno pa Ud. bilo še toliko septembrskih dni toplih, lepih, 3>kopalnih«. Kopalci niso več niti računali z dežjem. Prejšnja leta so vselej, preden so se odločili za kopanje, proučevali vreme, letos pa niso nikdar pomislili, da bi se vreme m< »premeniti, ko sije tako prijetno solnce dan za dnem in ko smo že pozabili, kakšni so oblaki. Tako se tu H včeraj menda nihče ni bal dežja. Ni se nam zdelo tudi nič čudnega, da je bilo tako pasje vroče in soparno. Včeraj ni le solnce izvabljalo kopalcev ▼ kopališča, temveč jih je tudi tja gnala vročina, da bi se ohladili v vodi. Letno ljudsko kopališče ob Ljubljanici, odnosno v nji, je bilo polno že ob 15.. kopalci so pa •e vedno prihajali, da so končno ležali na Obeh najbrežjrh kakor slaniki v sodu. 2e tedaj so nastajali na več krajih mali hulourni oblaki v obliki kopic na več krajih in bilo je soparno k:ukor navadno pred močno nevihto. Kopalcev pa oblački niso mogli vznemiriti. Solnce je še vedno pri-frrevalo z nezmanjšano silo in voda je bila prijetno topla, celo bolj kakor sredi poletja. Oblak: so se pa zbirali vedalje večji in go-setjši in kdor je malo prisluhnil, je tudi lahko zaslišal pogrmevnnje. Oblaki so že ob 17. povsem skrili solnce, a kopalci se še vedno niso mogli sprijazniti s mislijo, da je lepega vremena res konec ter da se ne bodo več solnčili. Nekateri so še čakali na razjasnitev. V resnici oblaki niso bili tako nevarni, čeprav je vrelo v njih kakor bi kuhal kašo. Prav tako naglo so se trgali kakor kupičili. Toda v ozračju je ostalo -»razpoloženje za nevihte«. Cim so se oblaki raztrgali, so se že zbrali drugje in skoraj neprestano je pogrmevalo. Pred mrakom se je pa umirilo in že je kazalo, da je bilo zopet prazno upanje na dež. Ostalo je še sicer precej oblačno, a grmelo ni več in oblaki so obstali. Ko se je pa ob 20. stemnilo, se je začelo močno bliskati med črnimi oblaki, ki so se naglo podili proti jugu in vzhodu. Od časa uo časa je malo porosilo. Grmenje je bilo čedalje močnejše in do 21. se je »skuhala« prava poletna nevihta, kakršne so pri nas septembra zelo redke. Nekajkrat je pošteno zagrmelo in menda tudi treščilo, dvignil se je močen piš, nakar se je vlila ploha. Vsaj v nekaterih krajih je bilo malo več dežja, ki ga je zemlja tako žejna, med tem ko v jugovzhodnem delu mesta dež ni niti dobro spral prahu. Kratka ploha je bila na Viču, v Rožni dolini in zahodnem delu mesta. V Tivoliju je precej dobro namočena zgornja plast zemlje. O včerajšnji vremenski spremembi govorimo malo obširneje, ker je dež zdaj res pravi dogodek, zal pa še vedno ne moremo grovoriti o pravem dežju, o takšnem, ki bi ne pregnal le kopalcev iz kopališč, temveč, ki bi res pošteno namočil izredno suho zemljo. Da bi pa bila zemlja dovolj namočena, bi moralo deževati nekaj dni, a ne le nekaj ur. Ploha snoči je pa prenehala marsikje že čez nekaj minut. Zdaj bi bila še lahko vsaj nekoliko zmanjšana škoda zaradi suše če bi dobili dež, ker bi si opo-mogl inek3-teri pridelki, ki jih suša še ni povsem uničila. Ozelenela bi tudi trava, da bi živina imela pašo. Toda težko je reči, ali se bo vreme res temeljito spremenilo zdaj ko je bilo tako trdovratno prejšnje mesece. NEDELJSKI SPORT Plavalna tekma Madžarska - Italija §3:41 Nov rekord Žižka na 400 m prosto 4:50.9 je najsvetlejša točka sobotnega sporeda Ljubljana, 14. septembra Najzanimivejša točka včerajšnjega športnega sporeda okoli nas je bila nedvomno plavalna tekma med Madžarsko in Italijo v Milanu, ki se je začela že v soboto, žal so nam doslej na razpolago zelo skromni podatki o njenem poteku, tako da bomo pedali glavno poročilo šele jutri, morda e *Io pojutrišnjem. Tekma se je končala kakor se je pričakovalo z zmago Madžarov 53:11. Bili so odločno boljši plavalci, ki so zasedli tudi večino prvih mest. V soboto je startai v tej elitni družbi na 400 m prosto tudi Branko žižc'v. ki so ga madžarski plavalci temeljito zaposlili. Ali so njegove izvrstne moči in sposobnosti zadostovale za zmago, ne vemo. Žižkov čas, ki je nov italijanski rekord pa menda tudi najlepši rezultat njegove plavalne kariere, znaša 4:50.9. Tako Grof kakor Tatos sta dosegla že boljše rezultate, če jima je uspelo tudi tokrat bomo povedali jutri. Najpomembnejši uspeh včerajšnjega dela tekme pa je bilo ponovno izboljšanje italijanskega rekorda v štafeti 4x200 prosto. Tudi za ta rezultat ima veliko zaslug baš Žižek, ki je plaval kot zadnji. Prejšnjo nedeljo na dvoboju z Nemčijo je bil rekord izboljšan na 9:24.2. Sedaj pa znova za 7 desetink sekunde. Štafeta je prišla na cilj v 9:23.5. Ta podvig pa ni zadostoval za zmago. Madžari so bili boljši in so zmagali v 9:18.7. Na 1500 m prosto je zmagal Veghazi. Močan je bil drugi, kar je Še vedno zanj velik uspeh, ker je porinil na tretje mesto znamenitega Grofa. V zvezi z novim Žižkovim rekordom na 400 m prosto, rekordom v štafeti in rezultati, ki jih bomo še objavili, so za primerjavo zanimivi vrhunski rezultati doseženi doslej na progah, ki jih je obsegal milanski dvoboj. Objavljamo najprej svetovne, nato olimpijske in zaključno italijanske rekorde. Tabela italijanskih rekordov je tista, ki je bila v veljavi do sobote, številke za označbo države pomenijo leto, ko so bili rekordi postavljeni. SVETOVNI REKORDI 100 m prosto: Fick (USA, 1936) 56.4. 400 m prosto: Medica (USA, 1934) 4:oS.7, 1500 m prosto: Amano (Jap. 193S) 1S:5S.8, 100 m hrbtno: Kiefer (USA, 1940) 1:04.7! 200 m prsno: Kaslev (USA, 1936) 2:37.2. štafeta 4>:200 m: Japonska (1936) 8:51.5. OLIMPIJSKI REKORDI 100 m prosto: Csick (Madž.. 1936) 57.6, 400 m prosto: Medica (USA, 1936) 4:44 5, 1500 m prosto: Kitamura (Jap., 1932) 19:12.4, 100 m hrbtno: Kiefer (USA, 1936) 1:05.9, 200 m prsno: Hamuro (Jap., 1936) 2:42.5, štafeta 4x200 m: Japonska (1936) S:51.5. ITALIJANSKI REKORDI 100 m prosto: Lisardi (Lazio. 1937) 1:00.3, 400 m prosto: Costoli (Florentia, 1935) 4:54.8. 1500 m prosto: Costoli (Florentia, 1935) 20:54.4. 100 m hrbtno: Rave-ra (Milano. 1935) 1:12.8, 200 m prsno: Viardo (Giordana, 1940) 2:53.5, štafeta 4x200: reprezentanca 1942 9:24.2. Viardov rekord na 200 m prsno je l°tos izenačil Bertetti, član Triestine. Conccrdia, hrvatski nogometni prvak Gradjanski — Concordia S:l (0:1) Na igrišču Gradjanskega je bila včeraj v Zagrebu druga odločilna nogometna tekma za naslov hrvatskega nogometnega prvaka. Poročali smo že, da se je prva pred 14 dnevi končala z nepričakovano visoko zmago Concordie 6:2. Tako je Concordia včeraj prišla rta igrišče dokaj samozavestna, saj so le najzagrizenejsi pristaši »purgerjevc lahko pričakovali, da bo Gradjanski povozil Concordio z rezultatom razlike najmanj 5 golov. Tekma je zbudila med Zagrebčani rekordno ogromno zanimanje. Zbralo se jih je okoli 12.000. k čemer je pripomoglo tudi lepo solnčno vreme. Gledalci so bili za svojo pozornost lepo nagrajeni. Tekma je bile zv»lo živahna, kombinatorno lepa in napeta. Concordia je v prvem polčasu pokazala, da njena prejšnja zmaga ni bila povsem slučajna. Gradjanski se je moral bolj braniti, kot je napadal. Concordijaši so prišli c*lo v vodstvo. V drugem polčasu so popust-li in okoli 30. minute je prevladal Gradjanski. Antol-ković je spravil v mrežo Concordie izenačujoči gol. nato sta pa do konca padla še dva, tako da je zmaga pripadla Gradjan-skemu s 3:1 (0:1). Obe moštvi sta nastopili v svojih običajnih postavah. Edino spremembo je napravil Gradjanski, katerega vrata je po daljšem odmoru, potem ko je bil diskvalificiran, pa mu je bila sedaj kazen odpuščena, branil Franjo Glase r. « Začetek tekmovanja za italijanski nogometni pokal Včerajšnjo nedeljo so imeli v Italiji pester športni spored. Razen plavalne prireditve v Milanu so bila v Padovi veslaška državna prvenstva, v MIlanu absolutno teniško državno prvenstvo, v Firencah poskusi rušenja državnih lahkoatletskih rekordov v teku na 1000 m (Lanzi), na 5 km (Beviacqua) in v skoku s palico (Romeo in Conchi), otvorili pa so že tudi nogo-metn prvenstveno sezono s prvimi kvalifikacijskimi tekmami za italijanski nogometni pokal. Večjo prireditev so imeli tudi kolesarski dirkači na dirkališču v Milanu. Za pokal sta bili dve kvalifikacijski tekmi. Obe sta se končali z zmago domačih moštev, kar je v drugem primeru časten uspeh za novega člana divizije B Cremo-neseja. V Lodiju je domaČa Fanfulla premagala Savono 6:1, v Cremoni pa je Cre-monese porazil Brescio 2:1. Za poseben pokal sta v Milanu zaigrala domačina Milano in Ambrosiana. Favorit je bila Ambro-siana, zmagal pa je Milano 2:1. Od številnih prijateljskih tekem naj zabeležimo danes samo zmago Triestine 3:0 v Mestreju proti Mestrini. Lahkoatletske tekme v Firencah na stadionu Berti med glavnim odmorom nogometne tekme so se končale takole: v teku na 1000 m je zmagal Mario Lanzi v izvrstnem času 2:22.1. v teku na 5000 m je Be-viacqua dosegel 14.31.8, v skoku ob palici pa je zmagal Romeo. Na dirkališču Vigorelli v Milanu je bil pester dirkališeni spored, ki ga je povzdignila prisotnost helandskih dirkačev Pelle-naersa. Boevena in Bakkerja. Evo najvažnejših rezultatov: V zasledovalni tekmi na 3200 m je bil vrstni red: 1. Battesini—Be-gomi, ki sta premagala Leonija in Bakkerja za 40 m, 2. Coppi in Favalli sta premagala Pallenaersa—Boyena za 120 m. V tekmovanju za nagrado Erlccchi, to je v dveurni d rki dvojic, sta zmagala 1. Magni —Ortelli, 2. Bartali—Ricci, 3. Pellenners —Boyen. V dveh urah je zmagovalni par prevozil 95.1 km. Lahkoatletika: Hrvatska—Slovaška 56:54 V soboto je b:l na Concordijinem igrišču v Zagrebu revanžni lahkoatletski dvoboj Hrvatska—Slovaška. Po prvotnem načrtu bi moral biti razdeljen na soboto in nedeljo. Ker so se pa prireditelji zbali kolizije s finalno nogometno tekmo, so ves spored izvedli že v soboto. Dvoboja se je udeležilo nekaj tisoč gledalcev. Miting jim je nudil velik užitek, ker sta bili moštvi precej izenačeni in se do zadnje točke ni vedelo, kdo bo zmagal, šele štafeta je odločila v prid Hrvatov. Slovaki so se pokazali v ugodni luči in so zasedli precej prvih mest. Tako na primer na 400 m, kjer je zmagal Mašera v 52 sek. Hrvatski atleti so postavili več novih hrvatskih rekordov. Tako na primer Gojič", ki je zmagal v metu kladiva z 47.29, Marjan v metu diska 41.99, nov rekord pa je bil dosežen tudi v štafeti 4x100 m. Zaključna in odločilna točka je bila štafeta 400x300x200x100 m. Za Hrvatsko so tekli Djurić, Urbić, Urbanić in Gal. Zmagali so v Času 2:00.5. Končno stanje točk 56:54 za Hrvatsko. Tenis: Hrvatska—Nemčija 3:0 V Berlinu je b:la prijateljska teniška tekma med predstavništvoma Nemčije in Hrvatske. Začetek pomeni velik uspeh za Hrvate, ki so prišli v vodstvo 3:0, kar znači že zmago, če se igra po sistemu tekmovanja za Davisov pokal. Prvo zmago je zabeležil Palada, ko je premagal Goepferta. Bila sta si v začetku precej enakovredna in je Pallada zmagal šele po 5 setih. Mitič je premagal Kocha v štirih setih, in sicer 6:2, 7:5, 5:7. 6:3. Hrvati so nato zmagali še v igri dvojic. Z Gorenjskega — Rojstva, novi grobovi in poroke v Kranju. Od 21. julija do 31. avgusta je bilo v Kranju rojenih 30 otrok, novih grobov je bilo pa 12. Poročili so se Pavel Draksler in Pavla Štirn, Konrad Potušek in Štefanija Permuš, Gregor Batistič in Heldegarda Dolenc. Josip Gril in Štefanija Drobec, Franc Gladek in Ivanka Koprive, Vladislav Cehner in Danijela Hafner, Josip Leskovec in Marijana Juhant, ter orožniški višji stražmojster \Valter Rump in stenotjpistka Viktorija Hasel. — Namestnik Gauleiterja na Jesenicah. Jesenice je obiskal nedavno namestnik Gauleiterja Thimel v spremstvu okrožne-ge vodje iz Radovljice dr. Hochsteinerja in vodje krajevne skupine dr. Kleina. Ogledal si je življenjske in delovne razmere jeseniškega delavstva ter tovarniške naprave in socialne ustanove. — Dve nesreči. Štiriletnega dečka Josipa Svana je oni dan na Jesenicah zgrabil brzovlak in ga tako zelo poškodoval, da je kmalu izdihnil. Otrok se je igral brez nadzorstva na železniški progi blizu Jesenic. Druga nesreča se je pripetila v Smartnem pri Litiji, Vojaški tovorni avto je za vozil v motocikel orožn. stražmoj-stra Pecheina, da ga je vrglo več metrov daleč s ceste. Pechein je zadobil težke poškodbe in bil je takoj prepeljal v bolnico. I — Predavanje o Grčiji. V petek je bilo v kinodvorani na Bledu predavanje o po- ( tovanju v Grčijo, ki ga je priredila znana organizacija »Kraft durch Freude«. Pre- \ da val je udeleženec potovanja Richter. Predavanju je prisostvoval tudi namest- ; nik deželnega svetnika dr. Marchart. Pre- j davanje so spremljale lepe skioptične sli- | ke. Mar Janino presei?&če:2je Vsako jutro, ko je Peter Kvrgič vstal iz zakonske postel;e, je potegnil izpod zglavja listnico in odšel v svoji dolgi nočni srajci k omari za perilo, na kateri je stal >šparovček« v obliki praš:eka. Prašiček je imel na hrbtu odprtino, skozi katero je spuščal Kvrgič vanj cenar. Vsako jutro je spustil vanj nekaj kovancev in drobiža. Tedne, mesece, leta — nikoli ni zamudil nobenega dneva, da bi ne ual svojemu prašičku njegovega obroka. Vsako jutro, deset minut pred osmo. je poljubil Kvrgič svoj ženo na čelo, potem je pa odšel in eno minuto pred osmo je vedno že sedel v uradu. Marjana ni bila lutka, kakor njen mož ni bil Casanova. Ljubila je življenje, ljubila parfume, obleke, nnkit — a vsak teden je dobila točno določeni znesek za gospodinjstvo. Vsako jutro, ko je stopil Kvrgič k omari, mu je pogledala Marijana skozi prste, da bi videla, koliko denarja je že v »šparov-čku«. Kaj vse bi se dalo kupiti za to! Oblek in nakita! A Marijana je dobila vsak dan aamo poljub na čelo in vsak teden denar za gospodinjstvo. Vedno, kadar je Kvrgič odšel, je Mar-. Jana zaplakala, vzela sšparovček« v roke, ga srdito potresla in domiSljujoč si. da trese avoje moža. je stresala sšparovček« vedno srditeje. In tako je nekega dne padel iz njega kovanec. Bil je sam samcat. Ležal je pred njo sam m osamljen. Slučajno je ležala v bližini dolga igla, ki je kaj hitro prišla Marijani v roke. Z njo je začela urno loviti kovance iz >šparov-čkas enega za drugim, a da bi prašiček ne onemel, je vrgla končno nekaj drobiža nazaj. Popoldne je pa naročila pri šivilji obleko, krasno novo obleko. Ko je Kvrgič drugo jutro v svoji dolgi nočni srajci zopet stopil k omari, mu je Marjana zopet pogledala skozi prste in pri tem je lahno zadrhtela. Peter je vzel prašička z omare, ga stresel, se razveselil žvenketa. ki se je začul iz njega, vrgel vanj denar in — eno minuto pred osmo je že zopet sedel v svojem uradu. Marjana je pa sproti praznila »šparov-ček« in se izpreminjala. S kupljenimi oblekami, parfumi in čevlji je izpremenila svojo zunanjost, postala je lepša. In zaželela si je, da bi ji postalo tudi življenje lepše. Kvrgič ni ničesar opazil. Opazil m niti izpremembe zvoka v notranjosti svojega prašička, niti izpremembe v Mar Janinem oblačenju. Prišel je dan, ko v prašičku ni bilo nobenega večjega kovanca več. Ostal je bil samo drobiž. Naslednjega dne je njen mož odpotoval v spremstvu svojega šefa v neko velemesto po trgovinskih opravkih. Peter je pripravil svoj kovčeg, stal je že na pragu, pa se je naenkrat spomnil, da je nekaj pozabil. Vrnil se je in vzel z omare prašička. Marjani je zaprlo sapo. Začela se je bati moževega povratka. Da bi se mu vsaj prašiček na potu razbil. Ni si upala na to niti misliti — in sploh ni mislila ca nič. In ta čas, ko je hodil Kvrgič po velemestu, je izkušeno oko neke dame iz polsveta spoznalo dobrodušnega strica z dežele in seznanila se je z njim. Ona je bila aktivni del. On pa, kakor vsak pasivni del, je bil slabič. Odvedel jo je k sebi na večerjo — in ko se je zjutraj ves blažen prebudil, njegove dame ni bilo več. Z njo je bil pa izginil tudi njegov prašiček. Kvrgič je bil ves iz sebe. To mu je bila pravična kazen. Kaj naj poreče Marjani? Sedel je na posteljo, se prijel z rokama za glavo in jel razmišljati... Ko se je vrnil domov, je dosegla Marja-nina nervoznost višek. Niti besedice ni iz-pregovorila, celo pogledati si ni upala moža. Čakala je. — Draga ženica, morda se boš čudila, da se vračam brez svojega prašička. Razbil se mi je in za denar, ki je bil v njeni, sem ti kupil skromno darilo... — je prekinil ves razburjen molk in potegnil iz kovčega krasen kožuh. Iz Spodnje štajerske — Okrožni dan v Ptuju. Kot peto okrožje štajerskega Heimatbunda je priredil Ptuj v soboto in včeraj svoj prvi okrožni dan. Mnoge kulturne prireiitve so pokazale dosedanje delo na kulturnem polju. Na velikem zborovanju je govoril zvezni vodja Franc Steindl prebivalstvu ptujskega okrožja o vseh perečih vprašanjih. S posebno vnemo je sodelovala pri okrožnem dnevu mladina. — Iz. Celja in Ptuja, V Celju so se poročili Janez šmon z Josipino Marine, Franc Irič z Nežo Vipotnik, Karel Korheusner z Ljudmilo Kranjc in Ladislav Dekorda z Marjano Hočevar. V Ptuju so se pa poročili v prejšnjem tednu Maks Košir y Margareto Koglič in Kuno Latinan s Hildo Jan. V Celju so umrli prejšnje teden Marija Kos-vinc, rojena Seničaj", Frančiška Krivec, rojena Slatinšek, Antonija Kunstek, rojena Pilick, Terezija Tršan, rojena Tičar, Gregor Plahuta- Marija Plasnik, Peter Bokesch, Josip Bergant, Melhior Prelog, Martin Deželak, Rudolf Dečman. Silva Zaloka-r, Frančiška žeelzmk, rojena Knez, Josip Podkriž in Franc Furman. V Ptuju so pa umrli Elizabeta Roškar, stara 80 let, Julijana Plehel. staira 82 let, Alojz Pučko, star 49 let in Katarina Jugovec, stara 33 let. Iz Hrvatske — Odbori za ml*»ko. V v*aki hrvatski vasi bo ustanovljen poseben odbor za r.ieko. Naloga teh od\>>rov jc skrbeti za to, da bodo kmetje v redu oddajali mleko pooblaščenim nakupovalcem mlekarskih zadrug. — Hrvatske gospodarske zbornice. Za predsednika novih gospodarskih zborme na Hrvatskem so bili imenovani: Obrtniška zbornica soboslikar Josip Duić, Industrijska zbornica ravnatelj industrije olja in barv ing. Radoslav Lorkovič, Trgovska zbornica — zagrebški trgovec Josip Mance, Zbornica za denarne : avode in zavarovalnice — namestnik generalne zavarovalnice Croatia Ferdo Pauković. Predsedniki morajo takoj organizirati svoje zbornice. — Osijek je dobil 50 milijonov posojila. Osješka mestna občina je dobila od osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev 50 milijonov kun posojila, s katerim bo odplačala svoj dolg pri Praštedioni, kar jI bo ostalo bo pa porabila za nova javna dela in druge potrebe. Dolg pri Praštedioni izvira iz časov ko je bil Osijek elektrificiran. Med javnimi deli je tudi gradnja vodovoda, za kar dobi osješka občina še od države 10 milijonov kun brezobrestnega posojila. .— Plačilni promet med Italijo in Hrvatsko. Italijansko-hrvatska pogodba o plačilnem prometu z dne 30. junija t. 1. se podaljša do 31. decembra t. 1. Iz Srbije (Be/esitico KOLEDAR Dane«: Ponedeljek, 11. sept.: Povišanja sv. Križa. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Angeli na zrml.i. K'no l'nion: *Bal Pare.« Ki j,o Sloga: Za kulisam!. DBtURNIlekarne Danes: Mr. Leustek, Resi jeva c. 1. mr. Bahovec. Kongresni trg. in mr. Komo-tar, Vič — Tržaška cesta. Naše gledališče DRAMA Ponedeljek, 14. septembra-' Zaprto. Torek. 15. septembra, ob 17.30: »Zaljubljena žena«. Izven. Cene od 10 lir n<*-vzdol. OPERA Četrtek. 17. septembra, ob 17: »Boccaccio«. Izven. Cene od 18 lir navzdol. — Omejitev zaslužka v trgovini. Komisar za določanje cen v Srbiji je odredil, da sme znašati največji kosmati dobiček veletrgovca s kolonijalnim blagom 12 do 20 odstotkov, z galanterija^, m blagom 25 odstotkov, veletrgovcev s steklom m porcelanom pa 25 do 30 odstotkov, -ajv.'šji dovoljeni kosmati zaslužek v trgovini na drobno je bil določen za kolonijalno blago na 25 do 30 ods^ >tkov, za galanterijsko na 35, za steklo in porceian pa na 50 odstotkov — Gospodarska policija v Srbiji, frbski uradni list je objavil te dri razglas o nedavno ustanovljeni gospodarski policiji, ki je del novega oro&ilšttfa in ki služijo pri njej nalašč v ta namen izšolani policijski uradniki. Naloga gospodarske policije je nadzorovati proizvodnjo, promet in trgovino z vsem ""animiranim blagom. VLJUDEN GOST Gospod, ki je bil povabljen na obed, pravi po njem gospodinji: — Čestitam, gospa, nikoli bi ne bil mislil, da se pri vas tako dobro je. IDEALNA ŽENA — Slišal sem, da si se oženil in da si dobil izredno skrbno in marljivo ženo. — To je se vse premalo povedano o nji-Pomisli, kadar koli se vrnem pozno ponoči domov, vedno jo najdem z metlo v predsobi. ŽENSKA PRI TELEFONU — Za trenutek morava prekiniti pogovor, draga prijateljica. Prav kar sem prejela od moža iz pisarne brzojavko, ki me v nji prosi, naj obesim slušalko, ker bi mi rad telefoniral Rdeči križ poroča V tajništvu Poizvedovalnega urada ra. vojne ujetnike, Puharjcva ulica 2, na dvignejo pošto» iz Srbije: Ačimovic* J. Done. Ark Josrip, TrstenJakova ul. 1; Berstovšek Pepi, Mencingerjeva ul. 31; Berstovšck Jo*ip, Dolenjska c. 48 a; Bobič Ferdo, Puccinijeva ul. 9; Ba-ebler Viktor, Langusova ul. 14; Berlot Lojzka, Sman-tinika cesta U); Beg Ante, Vič; Bežek Petri, Trdinova ul. 21; Bcnct Marija, Ba-ragoivo m> mcnia'c; Biz jak Ljudmila, Vw Jtvv&ov• u L št, 11; Babic Slavka, Ambrožev trg 8: Cener Vidka, kersiii.kova ul. 7; Cotič Valerija, Beethovnova ul. 14; Ccrar Danica Cegnar-jeva ul. 2; Ccnčič Mili vi* j. Poljanski nasip št. 10; Čopič Venčeslav, Čopova uL 21; Č.e-T-nej Darko, Tavčarjeva ul. 5; Oftctei Avguštin, Slomškova ul. 12; Dobrave Tihomila, Stroliška ul. 12; De ve tak Y:ktor Lmhartova ul. 22; Dol ni car Maks, Kavarna »Emona«; Dolenc Francka, Dalmatinova ul. 13; E>o&-man Jerica, 1 unrki.va ul. 4o; l" rxxln Išt vo Domoljuba; Dolžan Franci, Smartinska co-sta 24; Dobovišck Karel, profesor ki. cnnn.; Drenovcc Alojzij. Drama; Dimnik Josipirta, Petrarkova ul. 14; Edoršck i^efija D ragom«* št. 37; Fratnik Kari, Sv. Petra ce*rta 33; Oro-gorka Pavla, Ccsnjana ul. 23; Križaj DraUo, Medvedova ul. 14; Kuharic Slavica, Glavna po-šta; Klofut ar Mara, Jar-nikova c. 7; Klobovs Franc, Bohoričeva c. 9; Košak Pcldi, Beethovnov« ul. 6; Klaainc Lrzi/ka, Drž. učiteljišče; Kamušič Jo*». Tavčarjeva ul. 10; KobaJ Katarina, BleiNveiNova c. 18; Keršcvan Matilna, M Urinskega ud. 76; Kos Franc, Ftnagrafski muzej; KSIužbenega Ustav dne 2. septembra. Te obrazce bodo dostav-ljalci izročili hišm-mu lastniku, hišnemu upravitelju oziroma hišniku, ki j'-h mora takoj dostaviti vsem družinskim glavarjem, poslovodjem trgovinskih oziroma gostinskih obratov, upravnikom zasebnih ali javnih uradov, upraviteljem ustanov in sploh vsakomur, ki je v hiši neposreden najemnik takih prostorov, ki potrebujejo kurivo bodisi za kuho al: za ogrevanje. Za podnajemnike bo napravil prijavo stanodajalec obenem z lastno prijavo Vsak najemnic takih prostorov bo moral izpolniti dve tiskovini. Zlasti opozarjamo, da morajo oddati prijavo tudi oni. ki imajo že dosti kuriva. Prcl izpolnitvijo prijave naj vsak točno prebere navodila, ki so na obrazcu, prijavni obrazci naj se ne mažejo, naj se ne pri-pogibajo, ker bodo uradu služili kot kartoteka. Posrbej tudi opozarjamo, da je treba vse prijave izpolniti v metrskih stotih (q), t. j. 100 kg. Vsi najemniki prostorov naj te tiskovine takoj izpolnijo in naj jih vr- nejo hišnemu gospodarju, upravitelju odroma hišniku, kamor bodo prišli ponje do-stavljalci že po treh dneh od dneva, ko so jih dostavili. Ce dostavljalci ne bodo dobili pri hišnem gospodarju oziroma upravitelju vseh formularjev, ne bodo čakali nanje, temveč bodo vzeli samo one, ki bodo pripravljeni. Pristojni urad pa zakasnelih prijav ne bo sprejemal. Vsa industrijska podjetja kakor tudi vsi obrtniški obrati in delavnice, ki rabijo kurivo za pogon svojih produkcijskih naprav, bodo pa prejeli tiskovine direktno pri uradu za razdelitev kuriva pri korporacijskem svetu v Beethovnovi ulici od 15. t. m. dalje. Opozarjamo tudi. da bodo prijavljene podatke kontrolirali na licu mesta posebni organi. Za kaznovanje neresničnih prijav je pristojno vojaško sodišče, kazni so pa do 2 let zapora. Pri razdeljevanju drv po 80 k* so seveda prvi na vrsti tisti, ki sploh Se n;so dobili drv, zato naj pa oni, ki so jih 2e dobili po 25 kg za osebo, pridejo ponje šele po 20. septembru t. 1., oziroma takrat, ko bo trgovec že odpravil druge stranke. Zaradi hitrejše delitve kuriva med prebivalstvo naj pa ljudje ne zahtevajo samo žaganih drv, temveč naj bodo zadovoljni s celimi poleni. DNEVNE VESTI — Na polju slave je padel mornariški častnik dr. Henrik Tavella. Pokojni je bil rojen v Mestru 1H13 :n je stanoval v M lanu. Umrl je junaške smrti za domovino Italijo. Odlikovan je bil s srebrno hrabrostno svetinjo. — Lrcp uspeh italijanskega skladatelja. Italijan-k: plasbenik in skladatelj Pelle-gatti, ki deluje že več let kot vodja mestnega orkestra v Sanghaju, si je priboril nagrado, kj jo je bila razpisala mandžu-kujska vlada za najboljšo simfonično skladbo, s katero naj se proslavi obletnica mandžukujskega cesarstva. Pellegatti bo odpotoval na povabilo vlade v man-džukujsko prestolnico, kjer bo prisostvoval prvi izvedbi svoje simfonije, ki ji bo prisostvoval tudi mandžukujski cesar ob priliki slovesnost: ob 10 letnici cesarstva. — Po dolgem iskanju so ga našli na ruskem bojišču. 20 letni Marij Vignaroli je bil s svojimi sovrstniki poklican pod orožje. Ker jo vojna sirota, so ga poslali domov. Vignaroli pa je nekega dne izginil od domačih. Dolgo .so poizvedovali za njim. Končno je bila te dni ta zadeva pojasnjena. Poiz\-edbe so vodile v smer ruskega bojišča, kamor je odšel Vignaroli. Je uvrščen v neko alpinsko divizijo, ki se bori na vzhodnem bojišču. — Zavod za prevzgoji tev invalidov h kmctskimu delu. S sodelovanjem Konfederacije poljskih delavcev, konfederacije poljedelcev ter Združenja vojnih invalidov in pohabljencev je bil ustanovljen v R:mu poseben Zavod za prevzgojitev vojnih invalidov ter pohabljencev k poljskemu delu. — Zakladni boni 195*. Pri nadaljnjem žrebanju so bile izžrebane sledeče štev. zakladn h bonov, ki zapadejo 15. aprila 1951: V seriji 29 dve nagradi po 100.000 lir za bona 729.679 in 1,855.971. V seriji 50 dve nagrad: po 100.000 lir za bona 1,721.357 in 1.898.968. — Race zakrivile požar. V Codigoru pr! Ferrari se je primeril nenavaden dogodek. Gospodar Primož Crccara je zaprl, kakor običaino. svoje race v skladišče, kjer je navadno gospodar vsak dan vžcril ogenl. Verjetno so o?tnle na ognjišču še kakšne iskre a1 i čisto rahlo tleči drobci. Race so najbrže stikale okoli ognjišča in so s kriljenjem perut? razp:hale iskre tor tleče drobce, ki so priletele do lahko vnetliiv'h snovi, ki so se vnele. Na=tal je p.pžar, ki so ga pa doma*- in gasilci ^ sreči pogasili. Skoda ni velika. — Po štirih letih prikTen»enosti na postelj je čudežno okrevala. V vso i okolici Vimercata je vzbudila med ljudmi veliko zanimanje nenavadna ozdravitev 47 letne Mar*je r.'irchoV.i \7. frakcija Ru5;ne:ia. Od januarja 1928 je brla reva stalno priklenjena na pr-^elj zarad-' akutnega nrotina. Večkrat ie bila v bolnišnici, pa se ji je stanje stalno slabšalo. Nazadnje se je zatekla v Zavod za zdravilen je rahitičnih bolezni v Milanu kjer so ii naprav;li steznik, da se je lahko v postelji nekolko časa d'-žal a pokoncu. Toda tudi steznfk je opravil svoie delo in revica se je znašla v prejšnjem položaju. Te dni pa ie posetil nesrečno starko mons. Calchi Novati. ki Ji je priporočal, naj se obrne za prip^oš-njo k očetu Juriju Martinelliju. kj uživa med ljudstvom svetniški sloves in ki je ustanovitelj reda samostanskih bratov. Dal ji je tudi njegovo sliko Po večdnevni molitvi k očetu Martinelliiu se ii ie zazdelo, da je zaslišala njegov poziv, naj vstane iz postelie in naj ?re v cerkev. Starka, ki je b:la več ko št:ri leta in pol priklenjena na postelj, je zares vstala in odšla v kuhinjo, kjer so j o domači, ki so b'li ravno pri zaitrku. začudeno pogledal:. Zatem je šla v bližnjo cerkev ter se vrnila domov. Sedaj pričakuieio zdravniško izjavo ter oblastveno potrdilo o njen: ozdravitvi Nenavaden primer je vzbudil v zdravniških krogih živahno pozornost. — Kumunski propagandni podtajnik prof. Aleksander Marcu je prispel v Ve-nezio, kjer je prisostvoval predvajanju filma ^Oclesn : v okviru desete mednarodne filmrkc revije. Na kolodvoru v Vene-ziii so ga Rnrejeii ru m unski poslanik ter drosi visoki funkcionarji njegove pristojnosti. — Na osmi glasbeni reviji v Veneziji, ki se vrši v okviru tradicionalno venezij-ske Biennale, je žel lep uspeh na četrtem koncertu hrvatski skladatelj in glasbenik Boris Papandopulo s svojim »Komornim koncertom«. Glasbeni kritik milanske:?-* dnevnika »Popolo d'Italia« pravi o B. Papardopulu: ^Papandcp^lo je glasbenik sve*e in vedre žile, srjreten vendar podvržen različnim vplivom. t:-»kr da. Hrva*, kakor je, vendar gr3k} rtufce ion škega očeta ter italijanske rna* *r? sni; ne more osredotočiti v svoji notranjosti neke un:e*niške enotnosti ter '-amonikJesti.* — Smrt pod motornun kolescm. Smrtna resreča se je prine:d^ na trgu S Pie-tro v Goriziji. Po nesrečnem nakHučju je prišla 58 letna gospa Suzana Valic iz S. Pietra 258 v Goriziji poJ motorno kolo. Revico, ki je dobila pri tc*u smrtno nevarne poškodbe po vsom telesu, so prepevali v gorizijsko bo.riša'co, kjer pa ^c pc-dkgla za poškodbTmi. — Blaženstvo kn»'c;njc KlotiUlp Savoia Napoleone. V nadškof>vsJd kuriji v Turi-nu 3e je pričel proces za blaženstvo kne-gir.ic Klotilde Savoia-Nj.pu.eone, k] je znana pod ljudskim imenom it on : dierij-ska svetnica«, čim bo zbir.no gradivo o ijenl svetosti, bo ra/^r^v l;ala o .jem ob"redna kongregacija v It" -n-j — Zlata zvezda padlim učiteljem. V mi-niftistvu za ljudsko v^zg-jo v P.mu se je settala pod predsedstvom ministra za liucrkc vzgojo Bottaia pristojni komisija, ki :e posvetila svojo pažnjo predvsem on\ir prosvetnim delavrcm, ki so Žrtvovali svoje življenje za Italijo. Po korni-sijslvem sklepu je bra podeljena zlata zvezda v spomin Nellu Quiliciiu. prof. Konstantinu Mariniju ter učiteljski dvojici Renzi. Srebrna svetinja pa je bila podeljena v spomin Arielli Rea ter Benjaminu Peregu. — Nemški večer v Radovljici. V raboto teden je bil v Radovljici zopet prirejen nemški večer s sodelovanjem godalnega orkestra, dveh pevskih zborov s Koroškega in drugih sodelujočih. Večeru so prisostvovali mnogi zastopniki -anke, vojske in državnih oblasti na čelu z okrožnim vodjo dr. Hochteincrjem in deželnim svetnikom Hinteieggerjom. Radovljiški okrožni vodja Petutschnigg je pozdravil goste in poudaril v svojem govoru pomen nemških večerov za okrožno mesto Radovljico. — Novi organizacijski vodja v ftmnrt-nem pri Litiji. Včeraj teden so zborovali v šmartnem pri Litiji vodje uradov. Vodja krajevne skupine Lorenz V^eiss je predstavil zborovalcem novega organizacijskega vodjo carinskega tajnika Franca Bauerja. Dosedanji vodja Kinterlassnigg je bil nedavno premeščen na Koroško. — Uspehi zimske pomoči. Nedavno je bila v Nemčiji pokrenjena akcija za četrto zimsko pomoč. Za Koroško in Gorenjsko je govoril Gauleiter dr. Rainer, ki je med drugim omenil, da je drla Gorenjska za 3. zimsko pomoč 1,165 518.SS mark. Najboljši okraji in krajevne skupine so bili med drueimi Celovec. Tirani, Radovljica, Bled in Beljak. — Papež je sprejel 101 letno grofico. Papež Pij XII. je sprejel v avdjenco grofico Gritit Caporali. ki je dopolnila te dn; svoje 101 leto. V njenem spremstvu so bili njeni sinovi, vnuki in pravnuki. Papež ji Je podelil svoj blagoslov ter je izrazil svoie zadovoljstvo spričo njenega zdravja in čilosti. — Poročna potovanja v Rim. V avgustu je bilo prodanih za porečna potovanja v Rim 390 vozovnic prvega razreda, 1603 vozovnice drugega razreda in 857 vozovnic tretjega razreda Od pričetka voznih olajšav ter ugodnosti za porečna potovanja t. j. od 29. julija 1932 se je poslužilo teh ugodnost: skupno 330.744 parov mladoporočencev. — Otrok padel z višine 26 m ter ostal skoraj nepoškodovan. Otroci imajo nenavadno srečo. O tem pričajo dogodki vsak dan. Zato pravijo ljudje, da čuvajo otroke angeli. Nenavano srečno naključje se je primerilo te dni v občini Torre Pietra pri Rimu. Skoraj štiriletni Ermino David je bil za trenutek sam pred hišo, ko je zapazil mačka, ki ga je hotel ujeti. Toda maček se ie skril med grmičevjem ob robu prepada v bližini hiše. Otrok je stikal med grmičevjem, padec v prepad je bil neizogiben. Revček se je skotalil v globino 26 metrov, kjer so ga po dolgotrajnem iskanju našli domači. Otrok je dobil le lažje poškodbe po temenici. — Med spanjem se ji je ovila kača okoli vratu. Neprijeten doživljaj je imela *>s letna kmetska gospodinja Katarina Mai^ nelli iz Lagosanta pri Ferrari. Po kosilu se je vlegla malo k počitku in je zatem opravila svoje gospodinjsko delo. Ko je odprla vrata ob cesti, ki obkroža kanal Marozzo. je začutila, kako se ji ovija nekaj okoli vratu in kako jo vedno bolj stiska. Tedaj je opazila, da ima okoli vratu kačo, dolgo več ko pol metra. Ko jo je stisk okoli vratu že dušik je pričela klicati na pomoč. Prihiteli so sosedje in sosede. Njihov kjrik osuplosti je oči vidno kačo tako preplašil, da se je pričela odvijati in da je zapustila svojo žrtev. Ma-rinellijeva pa se je od strahu onesvestila Prenesli so jo v posteljo. Ko se je spočila. >i je opomogla od strahu, ki ga ji je povzročil vznemirljiv doživljaj — Smrt v planinah. 16 letni Ivan Goba iz Carzena pri Comu se je z oprtnim košem, ki je bil napolnjen s krmo, vračal čez planinsko skalovje domov. Ko je šel tik ob globokem prepadu, je zadel z oprtnim košem ob bližnjo skalo Sunek je zadoščal, da je mladenič izgubil ravnovesje in da je strmoglavil v prepad, kjer so ga našli mrtvega. Ljubljanski podžupan med novinarji Ljubljana, 14. sept. 1942 V soboto dopoldne je ljubljanski podžupan comm. dr. Tranchida po-setil prostore Novinarskega društva v Novinarskem domu. Predsednik društva g. 2eleznikar je pozdravil odličnega gosta s kratkim nagovorom, nakar se je g. pod- župan zahvalil z iskrenimi in prisrčnimi besedami za prijazni sprejem in pozdrav. Dr. Tranchida je zagotovil novinarje svoje naklonjenosti in izrazil pripravljenost mestne občine, podpirati tudi v bodoče v okviru danih možnosti novinarje in nj«h stremljenja. Gost ni štedil z laskavim: besedami na naslov naše Ljubljane in je v nadaljnjem neprisiljenem razgovoru ponovno poudaril, kako zelo mu je všeč bela Ljubljana in kako zelo mu je pri srcu nje blaginja. Sprejemu sta poleg odbornikov Novinarskega društva in glavnih urednikov ljubljanskih dnevn:kov prisostvovala tudi g. inž. Milko Pirkmajer in g. dr. Angiolo Fabroni. predsednik in sindikalni ek=pert Pokrajinske zveze svobodnih poklicev in umetnikov za Ljubljansko po^rijmo. — Nesreče. Marolt Alfonz, 50 letni posestnik iz Vidma pri Dobrepoljah. je v gozdu podiral drevje. Pri tem je eno drevo padlo na njega ter je zadobil notranje poškodbe. — Kos Stanislav, 11 letni sin delavke iz Ljubljane je padel z voza in si zlonvl levo roko. — Mlakar Zora, 17 letna hči delavca iz Ljubljane, je padla s stola in si zlomila levo roko. — Virant Ivan, 16 letni sin delavca iz Ljubljane, je padel z drevesa in si zlomil ključnico desne roke. — Zaje Vinko, 74 letni vpek. strojni stavec iz Ljubljane, je skladal drva. ki so se zrušila in si je pri tem poškodoval levo roko. IZ LJUBLJANE —lj Seznami da\Čnih »snov javnih notarjev in odvetnikov bodo razgrnjeni do 25. t. m., inženirjev, arhitektov, geome-trov, stavbenikov in lekarnarjev do 27. septembra in carinskih posrednikov, borznih senzalov, trgovskih potnikov, zavarovalnih agentov, trgovcev- z glasbili in radio aparati, časnikov in revij, urarjev. zlatarjev, pasarjev, optikov ter trgovcev s fotografskimi potrebščinami bodo razgrnjeni do 28. septembra med uradnimi urami na magistratu v vratar-jevi sobi v pritličju soba št. 2. —lj V soboto 30 l Kljub vsem doseda-nj;m septembrskirn vremenskim rekordom ter presenečenjem nismo več pričakovali novih rekordov, najmanj, da bi bil septembra še en vroč dan tako pozno. Vroči dan je po metereološki določitvi, ko maksimalna dnevna temperatura doseže najmanj 30°. Septembra v prejšnj:h desetletjih ni bilo El-kdar niti dneva, ko bi maksimalna dnevna temperatura dosegla 29°, letos smo pa imeli doslej v tem mesecu že 6 vročih dni; v petih dneh je maksimalna temperatura celo presegla 31°, a 4. t. m. smo imeli najbolj vroč dan v tem letu: maksimalna dnevna temperatura je znašala 32.5". V soboto, torej že v drugem tednu septembra, je maksimalna dnevna temperatura v Zvezdi dosegla 30°. Ni treba še posebej naglašati, da pri nas ni bilo ob tem času še nikdar tako vroče, vsaj, odkar imamo uvedeno redno vreme-noslovno službo. N'č manjša senzacija pa ni, da je včeraj temperatura dosegla, preden se je pooblačilo, 29.4° — res pravi rekord sredi septembra — Snočnja ploha ni ohladila ozračja v mestu, kar sprevidimo že po tem, da je min;malna temperatura znašala davi v Zvezdi 13.8° ter je bila višja kakor prejšnja jutra. —lj Ravnateljstvo I. moške realne gimnazije javlja, da se bodo vršili popravni, razredni in privatni izpiti od 16. t. m dalje v poslopju II. deške ljudske šole na Grabnu, Cojzova cesta. Pričetek izpitov 16. t. m. ob 8. uri. Natančnejši razpored je nabit pred pisarno zavoda za Bežigradom in \ veži ljudske šole na Grabnu. Prošnje za popravni izpit in spričevalo naj učenci pri-neso k izpitu. Za pismene izpite iz slovenščine in italijanščine kakor tudi risanja naj prineso učenci papir s seboj. —lj Lastavice se še niso poslovile. Prejšnja leta so se lastavice začele seliti iz naših krajev že v začetku septembra, do malega šmarna so pa odštele že skoraj vse. Letos jih je pa zadržalo izredno toplo vreme. Vid:mo jih sicer, da se zbirajo že nekaj dni na žicah v predmestju, a mnoge se še drže svojih domov, kakor da se jim še ne mudi v toplejše kraje. Zato ljudje mislijo, da se letos ne bo začela zima tako zgodaj kakor lani. —lj Mestni tržno veterinarski oddelek zaradi snaženja prostorov v ponedeljek in torek 14. in 15. t. m. razen v najnujnejših primerih ne posluje za stranke. —lj Ravnateljstvo ITI. moške realne gimnazije v Ljubljani sporoča: l. Popravni, razredni In privatni izpiti bodo od 16. do 24. septembra. Natančni razpored je nabit v šolskem poslopju poleg ravnateljeve pisarne. Za pismen* izpite naj učenci prinesejo s seboj papir in pisalne potrebščine. 2. Sprejemni izpiti za prvi razred bodo dne 22. in 23. septembra, vsakikrat ob osmi url. 4. Višji tečajni izpiti bodo od 25. do 30. septembra. Razpored bo objavljen poleg ravnateljeve pisarne. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predata ve oD delavnikih ob 16. u> 18-15. ob nedeljah is praznikih ot 10 30 14.30 16.30 1F 18 30 KINO MATICA TELEF. 22-41 Argentinski muzikalni in pevski film »ANGELI NA ZEMLJI« življenje ene najboljših pevk sveta Adeline Pa^ti. Krasne petje in muzika. — Igralci: Margherita Carosio, Alfredo Mayo. KINO UNION TELEF. 22-21 O življenjski sreči lepe balerine odločata dva plesa »BAL. PARE« V glavnih vlogah: lise VVerner, Paul Hartmann, Hannes Stelzer I KINO SLOGA TELEF. 27-30 Mnogo zabave nudi in marsikaj zanimivega Vam odkriva pogled v film »ZA KULISAMI« Odlični igralci: Filippo Romilo, Camillo Pilotto, Ugo Ceseri, Lia Orlandini. Ob nedelje 13. t. m. dalje redne matinejske predstave ob 10.30. —lj Cepljenje proti kozam ta *Ue zamudnike in za one otroke, ki so bili iz kateregakoli vzroka spomladi oproščeni, bo — kakor smo že javili — jutrišnji torek 15 t. m. ob 17 uri v mestnem fizikatu v Mestnem domu. Za otroke onstran kontrolne črte na Barju bo cepljenje v četrtek 17. t. m. ob 17 v šoli na Barju, za otroke z Hrda, Vičn »n iz °ko|isa Ceste dveh ccNarj^v bo cepljenje v petek 18. t. m. ob 17. uri v gostilni >Karo« na Cesti dveh cesarjev, a za Oravlje, Podutik, Dol-nice, Zg. Šiško in ves tamošnji okoli* bo pa cepljenje v soboto popoldne na tistih krajih, kakor je bilo v cerkvi oznanjeno. Sploh naj starši, ki stanujejo onstran kontrolne črte, pripeljejo otroke k cepljenju na te kraje, da pozneje ne bo nepotrebnih potov, ker otroci ne bi imeli potrdil o cepljenih kozah. Ob obletnici bratove smrti Ljubljana, 12. septembra. Najbrže je le malo ljudi, kateri med letom, idočim mogoče vsnki dan mimo nekdanjega pokopališča pri sv. Krštofu. zapazijo, gotovo pa ne čitajo na par metrov visoki železni ograji, ki predstavlja stranska vhodna vrata na nekdanjo božjo njivo, sled-čih velepomcmhr.ih besed, katerih opomin je napisan dvojezično in ki se glasi takole: Vi vsi, ki po potu memo greste, glejte in pomislite — prah si Id v prah se spremeniš. Rja ie in bo pri teh železnih črkah sicer kmalu storila svoje, toda če tudi vse te Črke odlete s svojega prostora in če tudi se še ta nekdanja vrata nekoč odstranijo s svojega skoraj stoletnega mesta, bo ostala resnica teh besed večna tudi takrat, ko se bomo današnji zemljam pridružili nevidni družbi onkraj groba. Ko se pomikamo ob rr.znih prilikah po pokopališču med raznimi grobovi, čitamo razna imena, številne verze in tolažilne stavke. Pri tem nas resno svare tele nekje zapisane besede: »Ti, ki tuk;-.j se sprehajaš in ob grr bu tu postajaš, morda kmalu boš med nami morda ravno v moji jamic O. marsikomu ?e ob takih prilikah lzpre-govore in veljajo besede: škoda ga je bilo. Prczgxlaj jc umrl. Naj bi še živel. Bil je učen mož, usmiljen človek, velik dobrotnik, skrben oče, ljubeča mati itd. Ni sicer običaj pisati domačim nekro-loge o domaćih. Vendar upr.m, da se ne bo nihče spotaknil nad tem, ako pri spominu na mnege druge, ki gledajo iz nam neznanih nebeških dvoran na nas. v spomin mojega, mnogim osebno dobro znanega brata pod imenom »Juzut«:, popularnega pristnega Ljubljančana, napiš?m nekaj stavkov in to ob obletnici njegove smrti. Ta pokojnik je gotovo spadal v skupino onih. o katerih veljajo lepe besede, da ni storil nikomur nikdr.r in nikjer niti najmanjše neprilike, kuj ^e kaj zalega. Ljubil je predvsem petje. Bil jc zvest izvrševalec svojih prostovoljno prevzetih poslov in dolžnosti, zlasti v Glasbeni Matici. Bil je družabnik, ki ni kalil veselja v aružbi, ampak je skušal s svojim pristnim humorj-em razvedriti dostikrat slr.bo razpoloženje svojega prijatelja aH celegi omizja. Bil mu je vsak človek ljub in drag. Bilo mu je dovolj, da je bil dotični pošten in značajen in že sta bila prijatelja. ZmičUna je njegova skromnost, ob kateri je povodom njegove smrti lepo zapisal časopis »Naš glas«, ko je povedal, da pok. inspektor Juh ni hotel prevzeti pr> stoječega mu mesta ravnatelja. To je storil samo zato. da mu ne bi bilo treba kdaj postopati proti komur Koli strožje. Bil je skratka človek žametasto mehkega srca. V točnosti, vestnosti in čistosti značaja pa oi bilo želeti, da jih ima sedanji in bodoči svet še mnogo takih. Niso te vrstice izraz hvalisanja mrtvega ali kak moj konfiteor, ampak le izraz moje kristalno čiste hvaležnosti in neizmernega spoštovanja do tako lepe in celo pretirane skromnosti, kakršna je bila lastna imenovanemu pokojniku. Prepričan »em, da «o ti. dragi Jože, ko 81 stopil skozi vrata večnosti, prišli nasproti ne samo od tebe neizmerno ljubljeni starši, osmerica najinih bratov in sester, ampak tudi tvoji nekdanji, sedaj ti pokojni pevski tovariši in prijatelji: veliki mojster Hubad. Stritof, Zebre, Prclovcc. Cot-man. Kalinšek in še mnogi drugi, katerih zbor se je s tvojim prihodom v nebeftke višave še izpopolnil. Gotovo vlada med vami zopet ona lepa neskaljena sl<>ga, ki vas jc družila in dičila dolga leta. ko ste še prepevali v -G'asb.mi Matic« na koncertih in pevskih turnejah. Tvoj spomin je živ in svetal v moji in vseh tvojih prijateljev dušah! Avgust Juh Radio Ljubljana TOREK, 15. septembra 1942-XX 7.30: Lahka glasba. S.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12 20: PloAče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12 45: Na harmoniko igra Vlado Golob 13.: Napoved časa — Poročila v ital:janščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Pijane. . sodeluje panist Marijan Lipovšek — Simfonična glasba. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert sopranistke Ksenije Vidali. 14.45: Poročila v slovenščini. 17 15: Plošče »La Voce del Padrone« — »Columbia«. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pisani glasba. 20: Napoved Časa — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevn h dogodkov v slovenščini. 2030: Vojaške pesmi. 20.45: Narodne pesmi — orkester vodi dirigent Zemem. 21.15: Orgelski koncert Pavla Rančica.ia, sodeluje basst Tone Pe-trovčič (prenos iz cerkve Sv. Petra v Ljubljani). 21.45: Nicotera: Pogovor s Slovenci. 21.55: Koncert pianistke Omelle Puliti Santoliquido. 22.30: Pisana glasba. 22.45: Poročila v italijanščini. NA RAZBURKAN KM MORJU Kapitan: -— Dobro jutro, gospod. Ali sta že zajtrkoval. ? Potnik: — Nasprotno, gospod kapitan ... PAPRIKA M A RIC K Pepe ro»so Italiano gurantlto puro! In vendita presso i (Uigiiori oegoziantl h genen alimenta-ri e commestiblli talijanski rdeči po per zajamčeno cist. V prodaji pri bolj-ilh trgovcih JestvlD In kolonljalnega blaga. OI ITA »L MAR1CH TORRE A.NN CENTRALE (NAPOL1 > —P V? si? « etii mllioni di lire. perthe i premi delht Lotttria dl Me ran o sono oltre 200 e fra essl Te ne sodo paxrcrhi che superano U milirmr. Per-che nori tentl anrhc ta di esse-re fra i Tlneitori? B a* ta no 12 Ure per arqulstare un biglietto e sve-gUarsi milion.tr: se la fortana ti aluta. Falio ogffl stesso. perrhe la c h i u mi rs e imminente e lmprorogablle. Mnogo milijonoT Ur, kajti v Loteriji dl Merano Je nad 200 nagrad in med njimi mnoge, ki presegajo milijon. Zakaj tudi ti ne poskuftai biti med zmagovalci? Zadostuje 12 Ur za nakup »rečice, pa se zbudiš milijonar, ako ti Sre^a pomaga. Stori to se danes, kajti bliža s« nepreklicno zaključek prodaje. rt S J . . J M, .v: *<» «oetr;Zr~* : Loterija dl Merano podati milijone onemu, ki kupi sretko za 12 lir đo 27. septembra opolnoči. HALI OGLAS! PREMOG DRVA L Pogačnik LJUBLJANA Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59 POZOR! Samo čiste Šampanjske steklenice ponovno kupuje — tvrdka Adolf Slapernik, Cesta 29. oktobra 19. ZAHVALA Vsem, ki so nam ob smrti nepozabne mamice, ženke, hčerke, sestre in tete, gospe FANI MESERKO Izrazili sožalje. počastili spomin blagopokojne z venci in Šopki, in jo spremili na njeni poslednji poti k večnemu počitku, izrekamo tem potom najiskrenejfio zahvalo. LJUBLJANA, dne 12. IX. 1942. NEUTOLAŽLJIVA DRUŽINA MESERKO IN SORODSTVO. i Malo potika o hranilnih snoveh Tudi preuiastna hrana ni zdrava — Vloga hranilnih snovi v prehrani LjubljLUia. 12. septembre Nedavno smo načeli zanimivo poglavje o prehrani in naglasili, da bi si morala sleherna gospodinja pridobiti vsaj osnovno znanje o hranilnih snoveh ter o živilski kemiji. Ni dovolj le, da poznamo hranilne snovi po imenu in premalo je tudi, če vemo, katere hranilne snovi vsebujejo posamezna živila; vedeti moramo tudi, kakšno vlogo igrajo posamezne hranilne snovi, koliko jih potrebuje organizem in zakaj so mu potrebne. Ne moiemo se pa spuščati v podrobnosti, kako telo presnavlja hranila. Glavno je, da dobro poznamo živila ter da jih znamo pravilno cenili po njihovi hranilni vrednosti — ne glede na njihovo ceno. Dandanes se cena živil še ne ravna po hranilnih snoveh, temveč po tržnih zakonih, zato pa ne pomeni vselej dejanske vrednosti živila. Zato se moti j j tisti, ki mislijo, da je vsako živilo tem bogatejše na hranilnih snoveh čim dražje jc. Kaj so beljakovine Beljakovine so poseono pomembna hranilna snov, zlasti še, ker jih ne morejo nadomestiti druge hranilne snovi. Beljakovine bo prav za prav živa snov; v njih se skrila življenjska skrivnost. Ko bo človek odkril zadnjo skrivnost o beljakovinah, bo najbrž rešil tudi uganko življenja. Beljakovine so glavna osnova dogajanja, ki ga Imenujemo življenjski proces. Telo mora sprejemati beljakovine za svojo rast in obnavljanje stanic. Organizem si pa ne more tako enostavno prisvojiti beljakovin, kakor «e morda zdi, da bi prešle vanj neposredno Iz hrane. Beljakovine med prebavo razpadejo v svoje sestavine, in sicer aminske fci-line. Beljakovine v hrani se razlikujejo v podrobnostih od beljakovin v človeškem telesu. Telo mora šele sestaviti iz amin-skih kislin beljakovine, ki so gradivo organizma. Ko govorimo o tem. kaj naj vsebuje naša hrana, bi lahko rekli, da mora vsebovati aminske kisline, namestil da pravimo: hrana mora vsebovati ueljakovine. Vedeti moramo, da telo n«j uobi iz vseh živil enakih beljakovin, sestavljenih iz vseh, organizmu neobhodno potrebnih aminskih kislin. Moramo razlikovati med boljšimi in »lebšimi beljakovinami, odnosno med polno Vrednimi in manj vrednimi. Organizem zahteva naslednje nujno potrebne »polnovredne« aminske kisline: tiiptoian, tirozin in lizin. Če je neobhodno potreben tudi lizin, Se ni povsem jasno. Kakor rečeno, organizem mora prejemati gradivo za izdelavo beljakovin: aminske kisline mora prejemati od zunaj, ne more jih izdelovati sam. To me pravi, da mora biti hrana dovolj bogata na neobhodno potrebnih aminskih kislinah ali na boljših beljakovinah. Zato moramo tudi razlikovati med živili, ki vsebujejo boljše in slabše beljakovine. Živila z boljšimi beljakovinami Med vzorna živila je treba prištevati n. pr. mleko, saj vsebuje vse vrste hranilnih snovi in tudi mnogo vitaminov. Mleko spada med živila z boljšimi ali »polnovrednimi« beljakovinami. Vedeti moramo, da je aminskih kislin cela vrsta, znanih je okrog 20. Dognali so, da je neobhodno potrebnih 8 aminskih kislin v beljakovinah. Mnoga živila vsebujejo sicer beljakovine, toda ne dovolj dobrih, takšnih, ki bi vsebovala vse neobhodno potrebne aminske kisline, ce vemo, da vsebuje koruza beljakovine, to Se ni dovolj: moramo se vprašati, ali vsebuje tUdI takšne beljakovine, ki so sestavljene iz vseh potrebnih kislin. Kemik nam pove. da beljakovina v koruzi ni izvrstna, ker ne vsebuje vseh S neobhodno potrebnih kislin. Organizem mora torej dobiti beljakovine še iz drugih živil, in sicer takšne beljakovine, da bodo vsebovale, tesar primanjkuje drugim. Po svoji kemični naiavi spadajo aminske kisline med maščobne kisline. Posamezna živila so že podrobno raziskana, da je že znano, katera vsebujejo izvrstne beljakovine in katere ne. Rekli smo. da mleko spada med izvrstna živila po vrednosti svojih beljakovin. To velja tudi za mlečne izdelke, n. pr. sir. Prav tako so izvrstno živilo jajca. Pri povprečni teži 50 gramov tehta beljak 29 g. rumenjak 16 g in lupina 6 jr. Hranilna vrednost jajca znaša 75 kalorij, če se poučimo, koliko hranilnih snovi vsebujejo posamezna živila in ali so izvrstna ali ne ter koliko beljakovin, Ogljkovih vodanov in tolšč potrebuje organizem na dan. prav lahko doženemo. kakšna bi morala biti hrana, da bi ustrezala zahtevam organizma. Preveč hranilnih snovi škoduje škodljivo je, če hrana ne vsebuje dovolj hranilnih snovi, toda škoduje tudi. Če je hrana prebogata na posameznih hranilnih snoveh. Telo potrebuje na dan povprečno po 30 do 40 gramov beljakovin, največ pa 75 gr. Ni treba, da je hrana posebno dobra in draga, da vsebuje toliko hranilnih snovi, mora pa biti dovolj mešana, škodljivo je, če je preveč enostranska. To pa velja le za nekatera živila. Tako je n. pr. škodljivo uživati dan za dnem jedi iz koruzne moke brez dodatkov druge hrane. Brez nevarnosti za zdravje in ne da bi organizem opešal, pa lahko jemo precej dolgo' skoraj sam krompir. Vedeti moramo namreč, da krompir vsebuje izvrstne beljakovine, boljše kakor koruza, zato ne zahteva posebnega dodatka. Drugim jedem, ki ne vsebujejo tako izvrstnih beljakovin, bi pa morali dodajati vsaj malo mesa, mleka, jajc ali kaj dru-j gega s podobno hranilno vrednostjo, če pra-I vimo, da organizem potrebuje povprečno od J 30 do 10 gramov beljakovin na dan, s tem j ni rečeno, da mora hrana vsebovati same izvrstne beljakovine. Vsekakor je pa potrebno, da vsebuje vsaj okrog 20 gramov izvrstnih beljakovin. Na beljakovinah prebogata hrana je škodljiva, kakor rečeno, ker je organizem preobremenjen z amm-skimi kislinami, številna obolenja je treba pripisovati temu, da je bila hrana prebogata na hranilnih snoveh. 2e zaradi tega ni tako upravičen strah, pred škodljivimi posledicami zaradi »slabe« hrane. Med prvo svetovno vojno so zdravniki ugotovili, da je bilo nekaterih obolenj mnogo manj ter da so številni bolniki ozdraveli. Zakaj so potrebne tolšče Čeprav spadajo tolšče med neobhodno potrebne hranilne snovi, vendar bi lahko rekli, da so beljakovine potrebnejše od tolšč. Povedali smo že, da tolšče lahko nekoliko nadomestimo z beljakovinami in ogljikovimi vodani, med tem ko beljakovin ne moremo nadomestiti z drugimi hranilnimi snovmi. Razen tega moramo vedeti, da tudi organizem sam lahko nekoliko producira tolšče, nedvomno iz beljakovin in morda tudi iz ogljikovih hidratov, kar pa še ni dekazano. Če nekateri tožijo, da je jed premalo zabel jena, bi morali vedeti, da je v mešani hrani enega samega dneva brtz vsake zabele približno 10 gramov tolšč. Telo zahteva ob lažjem delu na dan okrog 50 gramov tolšč, kar da 450 kalorij. Tolšče tudi spadajo med gradivo, Id iz njega organizem zida stanice. Najbolj potrebne so pa tolšče kot rezerva sil organizma; v njem počivajo sile, ki jih črpamo, ko organizem ne prejema redno sproti iz hrane dovolj virov energije. Izredno pomembne so tolšče tudi. ker samo z njimi organizem lahko vsrka nekatere vitamine, namreč tiste, ki so topljivi v tolščah. Ni dovolj, da organizem prejme vitamine v hrani, temveč mu moramo tudi omogočiti, da lahko vitamine poi abi. V tolščah so topljivi vitamini A, C in E. — Če je hrana premastna. je tudi škodljiva, kar je prav, da si zapomnimo. Pomen ogljikovih vodanov Ogljikovi vodani niso najpomeniDnejše hranilne snovi po svoji vlogi v organizmu, zelo pomembni so pa vendar po tem, da so dopolnilo potrebe po kalorijah, ki jih ne dobimo dovolj iz tolšč in beljakovin. Naša hrana je sorazmerno bogata na ogljikovih vedanih. ki jih je treba ceniti kot najvažnejši vir energije. Glede na presnavjanje sc ogljikovi vodani najprimernejše hranilo ker hitro zgorijo ter se pretvorijo v ogljikovo kislino in vodo. Ogljikovi vodani so še posebno potrebni v otroški hrani. Od-raslii laže pogrešajo pomanjkanje ogljikovih vodanov v hrani kakor otroci. Ogljikovi \cdani ne obremenjujejo organizma, kajti rjih zadnja produkta, ogljikova kislina in voda se lahko izločata. Zato se pa tudi ne pokažejo tako hitro škodljive posledice uživanja na ogljikovih vodanih prebogate hrane, kakor če hrana vsebuje preveč beljakovin. Ostanek beljakovin po pre-OSH0V1 je namreč sečnina s sečno k'slino. ki cbremenjuje organizem pri izločanju, predvsem ledvice. Zato bi tudi naj hrana vsebovala le toliko beljakovin, kolikor je neobhodno potrebno in naj oi nam dali čim v^č kalorij ogljikovi vodani. Upoštevati je treba tudi, da je hrana, ki vsebuje pretežno ogljikove vodane, sorazmerno najcenejša. Vendar pa moramo vedeti, da ima tudi hrana, ki vsebuje največ ali preveč ogljjko-vih vodanov, velike pomanjkljivosti, o čemer se bomo nekoliko pomenili še prihodnjič. Skrbna |e mati narava V tropičnih krajih nudi ljudem naravne dežnike in nepresnočljive plašče V tropičnih krajih ne poznajo pohlevnega dežja kakor pri nas. ko zlasti jeseni rado po več dni dežuje. V tropičnih krajih so običajni samo hudi nalivi. V primeri z njimi so celo naše plohe pohleven dežek. V tropičnih krajih se odpro nebesne za-tvornice in vlijejo se silne plohe, da je takoj vse poplavljeno. Pri nas ne lije tako niti. če se utrga oblak. In vendar se prebivalci tropičnih krajev silnih nalivov prav nič ne boje. Posebno hudi so nalivi v južnoameriških pragozdovih. Navadno prihrume točno ob gotovih dnevih in presenetijo mnoge domačine pod milim nebom. To pa ljudi prav nič ne moti. ker vedo. da je moti narava dobro poskrbela za tiste, ki jih zaloti naliv na prostem brez dežnikov ali ne-premočljivih plaščev. Oboje je seveda v tropičnih krajih ljudem neznano, Gauhi, ki žive zlasti v Argentini v glavnem še nomadsko življenje, niso nikoli presenečeni, če jih zaloti zunaj troplčni naliv. Pomagajo si z listi tropične rastline, ki jim prav dobro nadomesti dežnik odnosno nepremcčljiv plašč. Isto velja za Indijance, ki hodijo pogosto S težkim tovorom po ozkih stezicah skozi pragozdove. Če zaloti Indijanca na poti naliv, odtrga orjaški list tako zvanoga filodendrona imperialis in ga drži nad seboj, pa ostane suh kakor pod najboljšim dežnikom. Ta tropična rastlina raste v manjših vrstah tudi pri nas kot okrasno grmičje aH sobna rastlina. V tro-pičnlh krajih pa raste največja rastlina te vrste. Njeni listi so široki do 1.50 m in domačini jim pravijo sionovi uhlji. Listi so zelo debeli, žile imajo debele skoraj kakor roka in tako res spominjajo na orjaške debele slonove uhlje. Skozi te liste seveda ne moie niti kapljica vode. Tudi banane imajo velike liste, ki se dajo porabiti kot dežniki. Par takih listov zadostuje domačinu, da zavaruje svoje telo pred dežjem. Seveda skrbe ljudje v tropičnih krajih še bolj kakor pri nas. da se pravočasno in primerno zavarujejo pred dežjem. Pri indijanskih plemenih poskrbi ('.nižinski poglavar pravočasno, da imajo vsi člani doma pripravljene »nepremoeljžve pla.we