/O ljubljanska banka KgSt&gBg''" L£T0 XXV. — številka 56 "lanovlteljl: obč. konference SZDL ««nlce, Kranj, Radovljica, Sk. Loka ? Trtlč - Izdaja CP Gorenjski tisk |^ranJ- Glavni urednik Anton MiklavčIČ ** Odgovorni urednik Albin Učakar £jr A SILO SOCIALISTIČNE Z KRANJ, petek, 21. 7. 1972 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednlk. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednlk, in sicer ob sredah ln sobotah. ZA GORENJSKO VELEBLAGOVNICA KRANJ odprta^ avgusta 1972 VAŠE ŽELJE-NAŠ IZBOR v edinstvenem SPECIALIZIRANEM salonu kuhinjske opreme na Gorenjskem od 26. julija dalje v prenovljenih prostorih prodajalne DEKOR, Koroška c. 35. NUDIMO: kuhinjsko pohištvo in gospodinjske stroje renomiranih tovarn IN šE Prodajo na kredit z 20 % pologom strokovni nasveti — dostavo na dom. ŽELJE - NAŠ IZBOR VAŠE 22. julij dan vstaje Ogenj iz pušk partizanov, ki so 22. julija 1941 na Pšatniku užgali po sovragih, je pomenil začetek upora, začetek organiziranega, načrtnega boja proti okupatorju. 22. julij zato slavimo kot praznik, kot simbol vstajenja zatiranega, a ne zatrtega, ponižanega, a ne pokorjenega slovenskega naroda. Ni naključje, da se je plamenček, ki so ga neustrašni rodoljubi kasneje razpihali v očiščujoč požar, ukresal prav na Gorenjskem. Teror je bil tu najhujši — in teror zmeraj rodi puntar$tvo. 17. in 20. julija so voditelji gorenjskih vojnih komitejev na Jelovici sedli skupaj ter sklenili, da je treba udariti. Udariti je treba v čim več krajih hkrati. Za zgodovinski trenutek so določili noč med 27. in 28. julijem. In res je eksplodiralo. V okolici Kamnika so se zrušili mostovi čez Bistrico, zagorelo je žito, ki naj bi napolnilo skladišča sovražnikov, »vzcvetela« je cesta proti Gornjemu gradu ... V naslednjih dneh je počilo tudi na Jeseniškem in Kranjskem. Tržiški partizani so vdrli v sovražno postojanko v Križah, jeseniška čela pa je minirala most v Žirovnici in 1. avgusta razbila nemško enoto na Ob rančih. Vznemirjeni agresorji so skušali s požigi posa-tneznih hiš in vasi ter s pokoli talcev zavreti akcije, vendar brez uspeha. Kljub krvavemu davku, ko je pod Storžičem, na Dobrči in zatem na Jelovici padlo veliko pobudnikov vstaje, viharja ni bilo moč zadušiti. V skritih grapah, v odročnih soteskah so si borci zacelili rane ter decembra, močnejši in številnejši kot kdajkoli prej, znova krenili v boj. Zagrmelo je v Dovjem, v Gorjušah, v Poljanski dolini... Danes so bolečine in trpljenje mimo. Odstranili smo sledove težkih časov, nismo pa pometli spominov. Spomini bodo živeli naprej. Morajo živeti, kajti šele ob njih dobita sedanjost in prihodnost svoj smisel. -ig 5. stran: Za smotrnejšo uporabo zemljišč 7. stran Kaj beremo? (in kaj kupujemo?) 10. stran Čudovite bele noči (Leningrad) 11. stran Neukročeni alkohol XXII. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 4. DO 15. AVGUSTA Jutri, v soboto, 22. julija dopoldan bo iz Ljubljane odpotovala večja skupina mladincev, vojakov in pripadnikov enot civilne zaščite, združenih v odpravo, ki nosi naslov AVNOJ 72. V štirinajstdnevnem pohodu bodo opravili pot od zgodovinskega mesta Jajce v Bosni do Ljubljane. Pot, po kateri se je pred 29. leti prebijala slovenska delegacija na II. zasedanje Avnoja. Organizator te izvirne spominske manifestacije je republiška konferenca ZMS. že lani so slovenski fantje in dekleta pod vodstvom izkušenih vodnikov v podobnem maršu premagali razdaljo med Jajcem in Ljubljano, letošnja »brigada« pa naj bi isto turo prehodila v obratni smeri V ekspediciji je tudi enajst Kranjčanov, trije Ločani in en Jeseničan. Iz Jajca nameravajo prek Mrkonjič grada, Ključa, Sanice, Bosanske Krupe, Bihaća, Petro f ga Bela, Plitvic, Jastrebarskega, Metlike, Baze 20, Dolenjskih toplic, Žužemberka in Pugleda dne S. avgusta vkorakati v slovensko prestolnico. Želimo jim čim manj žuljev in vsaj toliko prijetnih vtisov, ki so jih prinesli domov udeleženci Avnoja '71. (Fotografija prikazuje del lanskoletne odprave, ki pravkar zapušča veličastni spomenik padlim partizanom v Drvarju). — I. G. Prireditve za radovljiški občinski praznik V okviru praznika občine Radovljica, ki je vsako leto S. avgusta, so letos v občini pripravili več prireditev. Prva prireditev bo že v soboto, 22. julija, ko bo v zdraviliškem parku na Bledu slavnostni promenadni koncert godbe na pihala JLA. Koncert bo ob 17. uri. Ob 21. uri pa bo veliki tradicionalni ognjemet z blejskega gradu. Ti dve prireditvi na Bledu bosta hkrati zadnji v okviru blejskega krajevnega praznika. V nedeljo, 23. julija, ob 9.30 bo slovesno zborovanje gasilcev v Begunjah v počastitev 90-letnice prostovoljnega gasilskega društva, v sredo, 26. julija, ob 20.30 pa bo ansambel iz Skopja nastopil v festivalni dvorani na Bledu. 2. avgusta ob 20.30 bo na Bledu nastopil folklorni ansambel Tine Rožanc iz Ljubljane. 3. avgusta, ob 17. uri bo v Radovljici slavnostna seja občinske skupščine, na kateri bodo podelili občinska priznanja. Ob 17.30 pa bo pred hotelom Grajski dvor promenadni koncert godbe na pihala iz Gori j. Gorjanski godbeniki bodo nastopili tudi naslednji večer, 4. avgusta, ko bodo imeli ob 20.30 promenadni koncert na Blejskem Jezeru. Največ prireditev bo v petek, 5. avgusta. Ob 15. uri bo okoli blejskega jezera mednarodna kolesarska dirka članov in mladincev za nagrado Gorenjske. Ob 17. uri bo na kopališču v Radovljici občinsko prvenstvo v plavanju. Oh 20. uri bodo v dvorani radovljiške graščine odprli razstavo akademske slikarke Marije ŠraJ. Ob tej priliki bo nastopil tudi moški zbor Anton Tomaž Linhart V zdraviliškem parku na Bledu bosta v okviru občinskega praznika še dva promenadna koncerta. V nede-Ijo; 6, avgusta in v soboto, 12. avgusta, ob 17. uri bo nastopil pihalni orkester iz Kranja. 9. avgusta bo ob 20.30 v festivalni dvorani na Bledu nastopila folklorna skupina Save iz Kranja, 17. avgusta prav tako ob 20.30 pa svetovno znani ansambel Lado iz Zagreba. A. ž. Za boljšo povezanost med mladimi Na nedavnem sestanku posvetovalnega organa ZMS treh slovenskih železarn so pregledali svoje dosedanje naloge in se man ili o nalogah v prihodnje. Ugotovili so, da so uresničili prav vse naloge, da pa bodo v prihodnje spremenili dosedanji posvetovalni organ v koordinacijski odbor, ki bi bil resnični usklajevalec dela med tovarniškimi konferencami ZM vseh treh slovenskih železarn. Koordinacijski odbor naj bi skrbel za uresničevanje nalog, ki bi jih posredovale posamezne tovarniške konference zveze mladine. Do prihodnje seje bodo pripravili tudi osnutek pravilnika o delu odbora, sklenili, da morajo mladi treh slovenskih železarn v prihodnje sodelovati ne le na kulturnem in športnem, ampak tudi na drugih področjih življenja in dela. Koordinacijski odbor pa mora skrbeti za aktivnost posameznih mladinskih aktivov v železarni, usmerjati njihovo delo in jim pri delu tudi pomagati. D. S. Velike poplave so letos že petič prizadele večino prebivalstva kakor tudi delovne organizacije pomurskih občin. Republiški odbor RK Slovenije je l& poslal nekaj ton oblačil, obutve in tudi 10.000 din. V zvezi s tem odbori RK Gorenjske pozivajo na solidarnostno pomoč vse občane, zavode, ustanove in delovne organizacije, da tudi sedaj pokažejo pripravljenost in po svojih močeh pomagajo prebivalstvu Pomurja s tem, da nakažejo svoje prispevke na naslov: Republiški odbor RK Slovenije, številka tek. rač. 501-8-391/3. Zahvaljujemo se za pomoč in razumevanje. Odbori RK Gorenjske Alprem iz posnema Kolektiv Industrijskomon-tažnega podjetja Alprem Kamnik je na množičnem sestanku (minuli ponedeljek, 17. julija) sklenil, da bo posnemal zgled kroparskega Plamena ter celotni zaslužek, ustvarjen v 80 urah prostovoljnega dela, vložil v gradnjo novih proizvodnih obratov. S tem, so poudarili delavci, tudi prispevajo k stabilizaciji jugoslovanskega gospodarstva. Alprem zaposluje okrog 200 ljudi in bo letos ustvaril prek 35 milijonov celotnega dohodka. Izdeluje opremo za samopostrežne trgovine, vendar pomanjkanje ustreznih (pokritih) prostorov močno Kamnika Kroparje ovira reden proces proizvod nje. Zlasti pomembno Je, *J uredijo montažo predelan"1 sten, ki so na našem trži^IJ zelo iskane. Sestavljajo W po licenci neke švicarske tovarne in v Jugoslaviji nivaa~? konkurence. O najnovejši °r ločitvi Je podjetje že sezn«"; lo kropa rske kovače in Vre sednika Tita. Iz Beograda pa sporačaj0' da so se člani komisije »vej^ sindikatov Jugoslavije pfl zelo pohvalno izrazili Plamena ter jo oznaćU,,_nja značilen primer »prehajaj od besed k dejanjem«, no lahko premaknejo P stabilizacije z mrtve točk* it Prireditve za dan vstaje V počastitev dneva vstaje se bo v teh dneh po Gorenjskem zvrstilo več prireditev. V soboto bodo krajevne organizacije ZB NOV iz krajev v okolici Škofje Loke pripravile na Osolni-ku tovariško srečanje borcev. Tovariško srečanje borcev bo tudi v nedeljo popoldne na Javorču na Zirovskem vrhu, pripravila pa ga bo krajevna organizacija ZB NOV Gorenja vas. V kranjski občini bo ob krajevnem prazniku Kokre v nedeljo dopoldne pri spomeniku žrtev NOB v Kokri komemoratlvna svečanost. Iz Tržiča so sporočili, da bodo ob prazniku P**" pravile manjše proslave mnoge krajevne organi«*' cije ZB NOV. Osrednja prireditev v radovljiški občini je »1,a nedeljska proslava v B°" hinju, kjer so se srečali borci Prešernove brigade, jeseniško-bohinjskega °°/ reda In pripadnikov bri" gade JLA, ki so nosile« tradicij NOB. Jeseničani pa v počasti tev dneva vstaje pripravljajo pohod na Stol. ■iS ociP°r £ V sredo se je sestala komisija za splošni ljudski ^cJlo-pri komiteju občinske konference ZKS Skofja Loka. J navala je novega sekretarja vojnega komiteja, obravnavala lizo manevrov Svoboda 71 in razpravljala o programu i in moralnopolitične dejavnosti v partizanskih enotah. Svet KS glasoval za gradnjo, stanovalci so proti Kljub protestom stanovalcev Valjavčeve 7 in 9, je svet KS Vodovodni stolp podprl gradnjo trgovine Chemo v tem delu Kranja V sredo zvečer je bil šesta-nek sveta KS Vodovodni stolp Kranj in predstavnikov stanovalcev blokov na Va-Ijavčevi 7 in 9. Razpravljali so o predlogu, da se zgradi na zelenici pred blokoma nasproti Zavoda za požarno varnost trgovski paviljon, v katerem bo uredila prodajne prostore trgovina Chemo. Hišna sveta Valjavčeve 7 in 9 se z gradnjo ne strinjata in sta se pritožila na republiški sefkretariat za urbanizem, v vednost pa sta pritožbo poslala še oddelku za gospodarstvo skupščine občine Kranj, Asfalt na cesti med Mojstrano in Belco . Cestno podjetje Kranj, ki je v zadnjem času poprav-J*° cesto med gostilno Ke-Pa v Mojstrani in Belco, je Zcai že začelo polagati na ta ods^k asfaltno prevleko. Na tej cesti prihaja sicer še vedno do manjših zastojev zaradi polaganja asfalta, nič več pa ni obvoza in neprijetnega dolgega čakanja avto mobilistov na obeh straneh ceste. D. S. °va transformatorska t postaja Sra^'J^Jše preskrbe Kranja in okolice z električno energijo Maj0 j**Wi'0 Kranj na Laborah novo transformatorsko po-^nie,,, C 1,01,0 del» potekala brez zastojev, jo bodo izročili u d° konca leta. - Foto: S. Hain predsedniku občine, krajevni skupnosti Vodovodni stolp in sanitarni inšpekcij i skupščine občine. V pritožbi ugotavljajo, da kljub spremembam dovoz iz Oldhamske ceste k trgovini še vedno ne ustreza, prav tako je osem parkirišč premalo, zalo bi vozila kupcev in trgovine ovirala parkiranje stanovalcev. Prav tako so stanovalci izrazili nezaupanje v čistilno napravo na dimniku kotlovnice centralne kurjave. Menili so, da bi kljub napravi okolica bila še večkrat zadimljena. Na seji krajevne skupnosti, kjer so še enkrat pretresli ugovore stanovalcev, kakor tudi argumente, ki govore za trgovino v tem delu mesta, so si bili enotni, da specializirano trgovino, kakršna je Chemo v Kranju nujno potrebujemo, vendar naj bi jo po možnosti zgradili v predvidenih trgovskih conah. Toda po natančnem pregledu velikosti paviljona, oddaljenosti od obeh blokov, obrazložitvi, da Oldhamska cesta ni predvidena za vpadnico v Kranj je svet KS sprejel sklep, da lokaciji ne nasprotuje. Zahteva pa, da ta trgovina ne gradi lastne kotlovnice, temveč se ogrevanje priključi na toplarno zdravstvenega doma ali pekarne. Svet KS je tudi menil, da stanovalci ne bodo prikrajšani pri parkiranju, kvečjemu bodo nekaj prostora pridobili. Prometna ureditev pa naj se prepusti strokovnjakom. Prav tako ne bodo spremenjene peš poti in tudi dreves ne bodo posekali. Sklep je bil sprejet, čeprav se stanovalci Valjavčeve 7 in 9 niso strinjali. KS bo zato predlagala 'organizaciji SZDL Vodovodni stolp, da v začetku septembra skliče zbor volivcev, na katerem naj bi še enkrat razpravljali o lokaciji trgovine Chemo. L. B. Skupna seja obeh zborov občinske skupščine na Jesenicah bo v soboto, 29. julija. Pripravljajo pa se tudi na slavnostno sejo občinske skupščine ob občinskem prazniku, ko bodo podelili najboljšim kulturnim in športnim delavcem občine čufarjeve in Gregorčičeve plakete. Spoštovani obiskovalci Gorenjskega sejma! V paviljonu Veletrgovine Mercator »hala C« vse za vas in vaš dom po konkurenčnih cenah. Presenečenja za kupce v paviljonu |%{.^-^|^^^^v'T-, Veletrgovine Mercator! Spoštovani obiskovalci Gorenjskega sejma! /O ljubljanska banka Morda niste vedeli Nobena tuja banka ne daje na vložena sredstva tako visokih obresti kot Ljubljanska banka. Devize na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah obrestuje: navadne vloge 7,5 % (5,5 °/o v devizah in 2 °/o nar jih) di- vloge, vezane nad 13 mesecev 9 °/o (7,5 °/o v devizah in 1,5 °/o v dinarjih) vloge, vezane nad 24 mesecev 10 °/o (7,5 % v devizah in 2,5 °/o v dinarjih) Pri takšni obrestni meri je smiselno, da pred odločitvijo vprašate Ljubljansko banko. /O ljubljanska banki POTROŠNIKI! Mercator Blagovnica Mercator Če nameravate preurediti vaše stanovanje, potem se odločite za nakup pohištva, gospodinjskih strojev, preprog, oblog in drugega po konkurenčnih cenah v Blagovnici Merca-torja v Tržiču. Prodaja na potrošniška posojila. vas vabi v Tržič! ta teden Vse manj učencev v poklicih Iz leta v leto je vse bolj očitno, da je na Slovenskem vse manj mladine, ki se po končanem osemletnem šolanju odloča za poklicne šole. Narašča pa odstotek mladih, ki se vpisujejo na srednje šole. Tudi otroci, ki ne dokončajo osemletke, teh Je na leio 20 odstotkov v Sloveniji, in zaključujejo šolsko obveznost v sedmem ali celo šestem razredu, imajo možnost šolanja na poklicnih šolah za določene poklice. Seznam poklicev, za katere ni potrebna popolna osemletka, je letos posebno dolg. Kljub temu pa učna mesta za posebno deficitarne poklice tudi letos ne bodo izpolnjena. t Ožigosana agresija Med uradnimi jugoslo-vunsko-kamboškimi pogo. vori sta predsednik SFRJ Josip Broz-Tito in šef Kambodže ter predsednik Združene fronte nacional-ne osvoboditve Kambodže soglasno obsodila agresi. jo, ki so ji izpostavljeni narodi jugovzhodne Azije, zlasti khmersko ljudstvo. Predsednik 77/'a je princu Sihanuku zagotovil, da bo Jugoslavija še naprej vsestransko podpirala pravičen boj kamboških rodoljubov. Intervju Edvarda Kardelja V intervjuju, ki ga je dal časnikarju Oscarju Weissu, direktorju znanega čilskega lista La Na-cion, je član sveta federacije Edvard Kardelj odgovarjal na vprašanja o problemih socialističnega razvoja. Med drugim je poudaril, da moramo nagel napredek in uveljavljanje Jugoslavije pripisati prav samoupravljanju. (Ne)škodljivi nacionalizem ? Člani sekretariata CK ZK Makedonije so na nedavnem posvetu razprav. Ijali o izvajanju sklepov 34. seje predsedstva ZKJ in ugotovili, da »nacionalistična gibanja ni moč deliti v nevarna in nenevarna, saj bi to pomenilo podcenjevanje razbijaških teženj, ki jih skriva v sebi nacionalizem. S tem je sekretariat zavrnil nekatere poskuse opravičevanja škodljivih pojavov v de-teli. Zavrta proračunska poraba? Z/S razmišlja, da bi v dogovoru z republikami in pokrajinami začasno zamrznil porabo skladov družbenopolitičnih skupnosti. Zamrznitev naj bi veljala do konca leta. Z zdomci bolj načrtno Predstavniki komisij republiških in pokrajinskih skupščin za zunanjo politiko zahtevajo, naj zvezni organi najdejo trajnejšo rešitev okrog financiranja klubov jugoslovanskih delavcev v tujini. Predlagajo tudi, naj bi sicer zelo uspešne obiske raznih naših delegacij pri zdomcih bolj uskladili, hkrati pa povečali število ljudi v ju-goslovatiskih predstavništvih v inozemstvu. Letos je bilo na Gorenjskem 1626 prostih učnih mest, po prijavah pa je nameravalo v uk le 620 učencev. Dokončnih podatkov o tem, koliko učnih mest na Gorenjskem bo ostalo praznih, še ni, je pa gotovo, da jih bo precej. Najmanj zanimanja so mladi pokazali za poklice kot je strojni ključavničar, orodjar, rezkalec, strugar itd. ter za vse poklice v gradbeni, lesni, obutveni, gumarski in gostinski stroki ter za trgovski poklic. Starši otrok, ki so zaključevali šolanje v reformnem .obdobju, okoli leta 1965, so bili v res kočljivem položaju. Zaradi slabših materialnih pogojev šolanja je večina otrok odšla v poklicne šole, zato je učnih mest zelo primanjkovalo. Letos je situacija prav nasprotna. Svoje mnenje o tem ima psihologinja pri Komunalnem zavodu za zaposlovanje Kranj prof. Anica Robičeva: Medtem ko je bilo leto 1965 res zelo neugodno za šolanje otrok, kj so hoteli v poklice, saj so se starši odločali zaradi splošne podražitve bolj za poklicne kot za srednje šole — taka pot je običajno cenejša in krajša — namreč pot do kruha. Zaradi velikega povpraševanja je učnih mest hitro zmanjkalo in precej otrok je moralo v priučitev ali kam drugam. Zadnje čase pa, posebno na Gorenjskem opažamo, da so se zaradi splošnega dviga standarda ambicije staršev glede nadaljnjega šolanja otrok močno dvignile, zato se mladina tudi množično vpisuje v srednje šole, poklicne pa ostajajo na pol prazne. To je vsekakor spodbudno in v skladu s splošno težnjo, da se popravi izobrazbena struktura zaposlenih pri nas. Poklicne šole pa so na pol prazne prav v času, ko gospodarstvo močno potrebuje prav kadre s poklicno šolo. Tako se nam letos pa tudi v bodoče obeta pravo pomanjkanje kadrov, tudi zato, ker Gorenjska nima nobenega zaledja, od koder bi lahko otroke usmerjali v te šole. čeprav imajo tudi otroci z nedokončano šolo možnost šolanja na poklicnih šolah, pa bodo vendarle mesta za najbolj deficitarne poklice, v katere te učence usmerjamo, v pretežni meri ostala prazna.« Letos ni bilo — vsaj na Gorenjskem — dovolj učencev niti za včasih najbolj popu- larne poklice, kaj šele za tiste manj in najmanj privlačne kot so dimnikarji, mizarji, zidarji itd. Med oglasi v časopisu smo zasledili, da nekateri kranjski obrtniki iščejo vajence. Obiskali smo jih in napravili tole zanimivo malo anketo. Frizer B. š. išče frizersko vajenko; »Na oglas se še ni prijavilo nobeno dekle. Spomladi res ni bilo težko dobiti vajenko, zdaj poleti je drugače. Dekleta so šla raje v šole, mislim pa, da bo v jeseni, ko bodo dokončno znane odklonjene prijave, več povpraševanja za v uk. Po moje je tudi učna doba za vajence prekratka, saj si v tem času, ki ga prebije pri praktičnem delu, ne more pridobiti vsega znanja za ta poklic. Odgovornost delodajalca pa je velika, da vajenec v tako kratkem času pridobi sposobnost za opravljanje poklica. Sicer pa mislim, da za frizersko stroko ni bojazni, -da bi ostala brez vaj en k.« Avtomehanik F. S. iz Kranja išče vajenca za avtomehanika: »Posebne izbire med vajenci za avto-mehanični poklic trenutno ni, čeprav je na splošno za ta poklic veliko zanimanja. Učenje pri privatnem obrtniku je po moje za vajenca uspešnejše, ker mora tu več delati, bolj je nadziran in tudi bolj uspešen, ker se specializira. Tudi vajeniška nagrada je večja pri obrtniku kot pa po pogodbi.« Slikopleskar A. č. išče vajenca za sliko-pleskarsko stroko: »2e od lani iščemo vajenca pa ga ne dobimo. Poznamo le fante z nedokončano osemletko, ki pa jih v uk za to poklic ne smemo vzeti. Po moje bi lahko tudi slikoplcskai ski poklic vključili v seznam poklicev, za katere ni potrebna dokončana osemletka, že zaradi minimalnega .'.animanja. 2e štiri leta občutimo tako pomanjkanje vajencev, potrebujemo pa po dva na leto. Tudi praktično delo v delavnici po moje traja premalo časa v primerjavi s časom, ki ga vajenec prebije v poklicni šoli.« Avtoklepar I. K. išče vajenca za avto-kleparski poklic: »Že lani in leto prej sem iskal vajenca, pa nihče še vprašati ne pride. Vsi obrtniki naše stroke imamo dovolj in preveč dela, zanimanja med mladimi za ta poklic pa nobenega. Vajence bi potreboval v novi delavnici, pa me kar skrbi kako bo, če bova s pomočnikom sama.« Mizar A. O. išče vajenca za mizarski poklic: »2e dve leti iščem vajenca, pa kot kaže fantov, ki bi bili navdušeni za mizarski poklic, ni. Po moje je tudi učna doba prekratka, vsaj kar se praktičnega dela v delavnici tiče. Višje bi morate biti tudi vajenske nagrade, vzel bi tudi vajenca s 6. razredi osnovne šole, če bi ga lahko. Ob vsem tem pomanjkanju delavcev pa ima mizarski poklic še vedno bodočnost, saj ne moremo prevzeti niti vseh naročil. To sem P°* vedal tudi na strokovnem odboru gospodarske zbornice, zavzemam pa se tudi za W da se priučenim delavcem omogoči piidobitev kvalifika- ZA AVT0M0BILISTE V posebnem oddelku si lahko ogledate in kupite avtogume in zračnice domačih in tujih tovarn ter občasno iz uvoza. Poleg tega prodajamo izdelke znanih tovarn TOMOS Koper in ROG Ljubljana: • mopede vseh vrst • Pony kolesa • navadna moška in ženska kolesa • otroška kolesa itd. a murha lesce ">P- PO S LOVALMI CA ELGO PRI POSTAJI V LESCAH ta teden Za smotrnejšo uporabo zemljišč Občinska skupščina je na seji 13. julija 1972 sprejela Odlok 0 splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč, prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišča na posameznih območjih občine Kranj. Odlok je bil •Prejet na podlagi pooblastila, ki ga ji daje republiška zakonodaja. Za izvajanje odloka pojasnjujemo naslednje: L Splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč, prepoved graditve in spremembe kulture zemljišča velja za stavbna zemljišča na območjih, ki so Urejana oziroma bodo ureje-na z zazidalnimi načrti. Ta območja so označena v urbanističnem programu občine ln urbanističnih načrtih Kra-Jja, Cerkelj. Naklega, Pred-dvora in Šenčurja. Občani lahko te urbanistiČ-°e dokumente, iz katerih so razvidna območja, pregledajo *^ dobijo pojasnila pri urbanistični službi oddelka za gospodarstvo skupščine obči-ne. ali na Podjetju za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA »t. 6/V. Splošna prepoved prometa 2 zemljišči, prepoved parcela-ClJe. prepoved graditve in spremembe kulture zemljišč ^enfha po Pravnomočnosti pdločbe o razlastitvi (promet bo možen po predpisih, ki ^reJajo oddajo gradbenih zemljišč). Po ukinitvi prepo- edi za posamezna območja P1 v skrajnem primeru po »zteku z zakonom določenega triletnega roka (z uveljavljanjem predkupne pravice po občini). 2. Splošna prepoved pro-►meta z zemljišči, prepoved parcelacije, prepoved graditve in spremembe kulture zemljišč pa ne velja na območjih, katera se ne urbanizirajo — urejajo z zazidalnimi načrti. Občina za ta zemljišča uveljavlja predkupno pravico. Po določilu zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem je tisti, ki namerava prodati nezazidano stavbno zemljišče, na katerem ima lastninsko pravico, dolžan ponuditi to zemljišče v nakup občini (prednostni nakup). Ponudba mora vsebovati ceno zemljišča in dokaz o zazidljivosti. Zato mora lastnik zemljišča pred prodajo dobiti odločbo o lokaciji objekta. 3. Na območjih, za katera velja splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije, prepoved graditve in spremembe kulture zemljišč je možno obstoječe objekte prezidavati oziroma obnavljati na podlagi dovoljenja občinskega upravnega organa. Ta prepoved je torej začasne narave, po zakonu lahko traja največ tri leta. Prepoved je potrebna vsaj za čas, ko teče revizija urbanističnega programa in načrtov. Urbanizacijo je treba izvajati etapno na zemljiških kompleksih, odpirati nove komplekse tudi za individualno stanovanjsko gradnjo, ki lastniško še niso razdrobljeni. Zazidalne načrte je treba izdelovati ne glede na obstoječe lastniške meje. S prodajo zemljišč po občini bodo akumulirana sredstva za urejanje gradbenih zemljišč in se bodo s tem odstranjevali vzroki, ki pogojujejo neurejene razmere v stanovanjskih soseskah in v krajevnih skupnostih zaradi neizdelanih komunalnih naprav v naseljih. Potrebno bo pripraviti komplekse za stanovanjsko zadružno gradnjo. Proces prehajanja gradbenih zemljišč v roke interesentom za gradnjo s tem odlokom ne bo zavrt, bo pa kontroliran, s tem da se bo odvijal samo na kompleksih, ki prihajajo v poštev za etapno gradnjo po predpisih oddajanja stavbnih parcel, kjer niso predvideni zazidalni načrti (tu bo lahko potekal promet s stavbnimi zemljišči tudi med privatniki, seveda ob predkupni pravici občine). Tako urejanje stvari, ki bo omogočeno v pogojih uveljavitve tega odloka, bo v mno-gočem pripomoglo k tistim osnovnim prostorskim in ekonomskim ciljem, ki jih zasledujemo že nekaj let nazaj v kranjski občini, to je k racionalni izrabi zemljišč (čuvanje kmetijske zemlje, bolj zgoščena gradnja, racionalnejša gradnja, izrazitejši vpliv na oblikovanje v prostoru, koncentracija stanovanjske gradnje v večji bližini delovnih mest, pocenitev stanovanjske gradnje in kompleksno urejanje naselij). Za dosego takih ciljev in ukrepov na področju urbanističnega urejanja je potrebno izdelati tudi ustrezne ukrepe na področju stanovanjskega gospodarstva. To nam bo omogočilo ustrezno politiko organizacij združenega dela v zvezi s formiranjem stanovanjskih sredstev in ustrezno politiko v zvezi z vlogo vzajemnega stanovanjskega sklada. Ta začasni ukrep prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč, prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišča je potreben tudi zato, da se v občini izvedejo vsi organizacijski ukrepi poleg že naštetih v zvezi s sprejetjem odloka o prometnem davku in v zvezi z dopolnitvijo odloka o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč. Kolektivne pogodbe zaposlenih pri zasebnikih V ponedeljek, 17. julija, se je sestal na Jesenicah odbor osnovne organizacije sindikata delavcev, ki so zaposleni pri zasebnikih. Govorili so ° poteku in pravilnosti sklenjenih pogodb med delavci in zasebnimi delodajalci. Ugotovili so, da je 45 zasebnih delodajalcev že sklenilo nove delovne pogodbe, 27 delodajalcev pa tega še ni uredilo. Razen tega so nekatere pogodbe tudi pomanjkljivo skie-njene. Netočnosti se kažejo predvsem v tem, kakšno kvalifikacijo imajo delavci in s tem v zvezi tudi to, kakšni osebni dohodki jim pripadajo. Vse netočne pogodbe bodo na sindikatu vrnili In opozorili tiste delodajalce, ki pogodb še niso sklenili, da to čimprej store. D. S. Pobesnelo vodovje Šest dni je trajal boj med požrtvovalnimi branilci in vodami, ki so minuli teden prepravile Po-murje. Škoda je velika, saj je samo v lendavski občini zalilo več kot 15 tisoč hektarov plodne zemlje. Uničeni so nasadi krompirja, žitaric in ota-ve, le koruza si bo ponekod morda še opomogla. Strokovnjaki ugotavljajo, da po letu 1850 ta območja niso nikdar doživela katastrofe, kakršna jih je doletela tokrat. Ogrožene, mu prebivalstvu v občinah Murska Sobota, Ljutomer, Lendava in Lenart je IS SRS že zagotovil izdatno finančno in materialno pomoč. V akcijo so stopile tudi ostale družbenopolitične organizacije v republiki ter seveda rdeči križ Slovenije. Dražji Tomos Zvezni zavod za cene je odobril povišanje cen av. tomobilov tovarne Tomos iz Kopra. Spaček bo poslej stal 2H.580.70 din, ami 34.777,65 din, ami 8 break pa 36.046,65 din. Dobavni rok za dinarske plačnike je 4 mesece, za kupce z devizami, ki so deležni 10-odstotnega popusta, pa največ 15 dni. Velik skok OD Po podatkih zveznega zavoda za statistiko so poprečni osebni dohodki v prvih štirih mesecih letos znašali 1558 din na prebivalca, kar je 21 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Najbolj so se povečali v Vojvodini (27 %), najmanj pa v Črni gori (19%). Skok plač v Sloveniji je znašal 20 odstotkov. Poprečni zaposleni občan SRS prejema 1794 din mesečno. Rekorden izvoz V letošnjem prvem polletju so jugoslovanski iz vozniki potolkli vse dosedanje rekorde, najuspeš nejši pa je bil prav mesec junij: vrednost blaga, poslanega na svetovno tržišče, je dosegla 3 milijarde 651 milijonov din, kar v primerjavi z junijem 1971 predstavlja 35-odstotno povečanje. Hkrati je uvoz padel za 18 odstotkov. Po šestih mesecih znaša primanjkljaj v menjavi 6 milijard 260 milijonov din in je več kakor enkrat manj ši od lanskega. >::::::;:;>:y;:"::-VV;:':v'':'::::'::::-:::-':'-'v:::*:':':"-:: Enkraten podvig okteta Jelovica Škofjeloški pevci so prvi Slovenci, ki jim je uspelo priti v finale tradicionalnega, izredno popularnega »Festivala dalmatinskih klapa« na Omišu V Sloveniji zagotovo nimamo pevske revije, ki bi se po popularnosti in po kvaliteti lahko primerjala s Festivalom dalmatinskih klapa v Omišu. Vsa Dalmacija živi zanj. Vstopnice za sobotno pred tekmovanje, na katerem je nastopilo 15 skupin (od 40 prijavljenih), so bile razprodane več dni vnaprej, kart za finalno prireditev — jutri, 22. julija, zvečer — pa ni moč dobiti že cele tri tedne. Spektakel osmih najboljših »klap« bo poleg štirih jugoslovanskih televizijskih hiš verjetno prenašala tudi Evrovizija. ' Zakaj pri nas malo znanemu festivalu pravzaprav posvečamo toliko prostora? Zaradi okteta Jelovica, ki mu je kot prvi slovenski vokalni skupini uspelo prodreti v ekskluzivni krog »pjevača s mora« in celo priti med fina- Avseniki na proslavi begunjskih gasilcev Begunjski gasilci se pripravljajo na proslavo 90-let-nice gasilskega društva Begunje, ki bo v nedeljo, 23. julija. Pokrovitelj proslave je tovarna športnega orodja Elan, sicer pa bo proslava v okviru občinske gasilske zveze. V gasilskem društvu Begunje deluje 60 aktivnih gasilcev, ki so izredno dobro izurjeni, kar je razvidno tudi iz uspehov na raznih tekmovanjih. Na mednarodnem tekmovanju v Karlovcu 1966. leta so med prostovoljnimi ekipami gasilcev osvojili prvo mesto in s tem zlato meda! j. Prvo mesto in zlate značke so osvojili tudi na re-publiškem prvenstvu v Mariboru. Poleg tega so bili večkrat prvaki na občinskih in medobčinskih tekmovanjih. Takšen uspeh je posledica nenehne skrbi za mladi naraščaj gasilcev. V društvu de- luje pionirska, mladinska in članska ekipa. Sprejem novih gasilcev je vedno slovesen dogodek. Že junija so pobelili notranje in zunanje zidove gasilskega društva in prenovili električno napeljavo. Slovesnost se bo začela v soboto, 22. julija. Ta dan bo v Begunjah občinska gasilska vaja, na kateri bo sodelovalo osem gasilskih društev. Prikazali bodo tudi reševanje iz višjih stavb. Na slavnostni seji gasilskega društva bodo podelili odlikovanja, priznanja in značke za dolgoletno delo v društvu. Sodelovala bo godba iz Lesc in folklorna skupina iz Gorij. Na gasilski veselici v nedeljo, 23. julija, bodo igrali Avseniki. Njihove melodije bodo brez dvoma privabile številne turiste in goste, posebno pa plesalce. J. Vidic liste. Ko so se spomladi odzvali razpisu v časopisih, si ni nihče delal utvar. Konkurenca je namreč izredno huda. Spričo službenih obveznosti posameznih članov tudi niso mogli odpotovati na avdicijo pred posebno komisijo, temveč je tja romal samo magnetofonski trak s posnetki ustreznih skladb. No, vsebina traku je morala biti presneto dobra, kajti strokovnjaki so fante iz mesta pod Lubnikom brez oklevanja vključili v družbo petnajstih izbrancev ter jih povabili v Omiš. Pesmi, ki ju je oktet zapel, sta občinstvo navdušili, ambicioznim Loča-nom pa odprli pot v jutrišnja zaključni del tekmovanja. (Mimogrede povejmo, da so okteti Dalmatincem popolnoma tuj sestav ter da jim mnogo bolj ustrezajo ansambli s tremi, petimi ali sedmim možmi.) • Kaj bi še veljalo dodati? • Jelovški pevci nedvomno • opravljajo izjemno kultur- • no poslanstvo, ki bo sloves • glasbene nadarjenosti Go- • renjcev poneslo daleč čez • ozke lokalne meje. Ne gle- • de na končno uvrstitev za- • služIjo iskrene čestitke slo- • venske javnosti, saj je plo- • skanje izbirčnih rojakov z • jadranske obale najprepri- • čljivejši dokaz njihovega • znanja in sposobnosti. Po- • snetek omiške prireditve • bo ljubljanska RTV pred- • vajala prihodnjo soboto, • 29. julija. Oddaje nikakor • ne kaže zamuditi. I. Guzelj Lastovka se je vrnila Z dneva v dan pristajajo v letošnjem poletju ma Brniku letala z našimi rojaki iz Avstralije, ZDA, Kanade in ne vem katerega kotička zemeljske oble. Mnogi se s slovensko zemljo ponovno srečajo po dolgih letih, drugi pa so^ bolj pogosti obiskovalci domače grude. In med te prav gotovo spada tudi prizadevna delavka v raznih slovenskih organizacijah v Chicagu Tončka Garden — sicer pa doma iz Stare Loke. Srečala sva se pred dnevi, ko je bila na kratkem izletu v okolici Starega vrha. »Pred dvainšestdeselimi leti sem zapustila domačo zemljo,« je začela pripovedovati .v popolnoma čisti slovenščini. »Prvič sem se vrnila domov točno po 47 letih bivanja v novi domovini, nato pa še štirikrat. Ja, vse pogosteje prihajam. Pa še bom prišla, če mi bo le zdravje dopuščalo. Veste, z možem, ki je bil dolga leta glavni urednik lista Prosveta, sva Imela čisto posebne načrte. Želela sva zgraditi hišico nekje v Sloveniji in tu mirno uživati jesen življenja, žal pa je vse to prekrižala moževa smrt pred petimi leti.« Že v uvodu sem omenil, da Tončka še vedno dela v številnih slovenskih organizacijah in društvih. »Natančno šestdeset let sem članica Slovenske narodno podporne jednote. Dolga leta sem bila v glavnem odboru. Na zadnji konvenciji pa sem kandidaturo umaknila. Želim namreč, da naša mesta zavzamejo mladi, že petindvajset let pa sem tudi članica organizacije Progresivne Slovenke. Kar enajst let sem bila njen predsednik. In naj ob tem povem še zanimivost! Ob 20-letnici organizacije Progresivne Slovenke smo kupili 20 narodnih nol» za 25- letnico pa jih bomo še pet dokupili. Menim, da se za obstoj organizacije ni treba bati, saj imamo tudi nd»" dinski krožek.« Kaj pa vam pomenijo štovanja raznih skupin Pn vas? »Veliko, veliko. Res pa da priprava takega gostovanja vzame precej dela. RaI" dalj med enim in drugim m* stom, kjer živijo naši ljudje, si tu skoraj ne da predstavljati. Tako dolgi prevozi P* precej stanejo. In vendar smo navdušeni, kadar zvemo* da bo pri nas gostovala ne* ka vaša skupina.« Morda bo Tončka Gardft nova že prihodnje leto sPe prišla na obisk v rojsUJP Slovenijo. Prav rada pa prvič pripeljala k nam tud sina, vnuka in vse tri Pra* vnuke. J. Govekar Gobarska družina na Jesenicah šteje 50 članov, deluje P že štiri leta. Vsa leta obstoja pa člani družine prirejaj0 s stanke, razstave in gobarske piknike, katerih glavni namen JP v tem, da vse ljubitelje gob seznanijo z raznimi vrstami uz nih in neužitnih gob. ,j. Tako so Člani gobarske družine Jesenice v nedeljo, 16. J" ja, pripravili pred domom pod Golico že četrto gobarsko r stavo in gobarsko pokušino, ki je zelo dobro uspela. Pf ^ devni člani gobarske družine so tako še enkrat pokaza'1' ^ so vedno pripravljeni pomagati vsem ljubiteljem gob seznanjati z vrstami gob, predvsem pa s tem prep reč dovolj pogostne zastrupitve z gobami. (D. S.) Foto: B. Blen Ob mednarodnem letu knjige Kaj beremo? Knjige so si utrle pot že v skoraj sleherni dom. 2e kar težko bi našli ljudi, ki jih literarna dela ne zanimajo. Toda. ali knjige, ki smo jih za drag denar kupili, tudi Preberemo? Se večkrat zgodi, da jih imamo le zaradi dekoracije nove knjižne omare? Kakšne knjige kupujemo? Raje tiste domačih avtorjev aU nam je pri srcu pisana beseda iz tujih logov? V kratkih pogovorih z ljudmi, ki Srr|o jih naključno srečali, Srno skušali kaj več zvedeti 0 zanimanju za literaturo. ter? e **ode, diplomirani ve-nn5»r iz škofje Loke: SCm bil diJak 'm 5tu' N ' Scm zelo veliko bral. Iva °'j Sta me navdušila stoj1 kravčar in Lev N. Tol-v ^ *n-jlgc sem si izposojal Jižnici. Sprva sem poseko,.!? knJigah, ki smo jih Vo v šoH prebrati za čti- W-u ineje pa sem rad pre" Ijev čonir,K>,na dela pisate-niia' C me ie knjiga priteg-vSa'dSem skušal dobiti še ja Truga dela tistega avtor-oSanio°sda. č'm bolj sem se sem °Sva'a'' tem manj časa *e riA Za knJ'ge in branje. Wnf ,.' let berern le stro-knjigJ "eraturo in te vrste ftaUlen kuPuJem. Karkoli Živji ' naP'sanega o higieni rejj' s" ,11,ckarstvu in živino-NiŽtH ,ro 7naide na moji ' Polici. Ne morem pa *W m,IU,Cgnem vse, kar ku- 111 turi- c,,l>-lu vse, Kar ku-*aj h' P,rebrati- Za kn'ig° k°vn0 i , Ienoslovna ali strojen dn ^' je treba kar te-'k° S*! jo Pobereš. To-°k Žagarja (starejšega t* ^.j^ šega), Jožeta Grerorčiča,, ^ iorja Kejžarja, l.oj:ela P jjj ta, Tugomirja Vidinari* ^ še mnogo drugih junaKO še revolucije. Vidic Iz kronike kok rškega odreda Ivan Jan (4) Iz bojev prvega sestava kokrškega odreda v 1942. letu Nekaj borcev se je poskrilo še pozneje, tri, •tiri pa so Nemci našli še naslednji dan. Med njimi so bili tudi junaki, ki so se ubili sami.« Tako je v dneh od 13. do 18. avgusta 1942 pad-»P osem borcev krvavške čete, pri čemer sta 'teta tudi kurirja oz. vodnika, ki sta padla med P°tjo na Jelovico, ko so vodniki šli po II. grupo Odredov. Nista pa všteta borca drugega bataljona savinjskega odreda, ki sta bila ranjena na uavovcu in sta padla 18. avgusta nad Ambrožem. * tem času je bilo devet borcev — med njimi ena borka — tudi ujetih: štirje že pred napadom J* četo, pet pa 17. oz. 18. avgusta 1942.* Ti po-*jatki se ujemajo z nemškimi poročili, ki pravijo, °a so »v celoti ... v veliki akciji ... 8 banditov ubl'>. 9 pa ujeli. .. Sicer pa je skoraj nemogoče ugotoviti natan-*°. število takrat padlih in ujetih in ugotoviti W'hova imena, kajti največ pripadnikov krvavic čete je bilo v partizanih šele kratek čas, P°leg tega pa so bili borci II. grupe odredov aradi razbitja večkrat tudi pomešani in pred-vSern neznani. Nemci pa ne glede na pripadnost cvtla zajetih in ubitih navajajo vse skupaj, ažno pri tem je, da tudi v tem primeru, tako akor pri Dražgošah, zasledimo v nemških dokumentih poročila o »veliki akciji« — »Grossein-^tz«. To dokazuje velik obseg in veliko sodelu-*°čih v ofenzivi proti partizanom. Poglavitno pri enJza nas je> cla je Djja tecjaj krvavška četa "Zbita, kajti po nemškem napadu 17. in 18. avgusta 1942 be gnili so razen padlih in ujetih iz te čete pose vsi ostali ter se posamezno ali v sku-rjnan prijavljali Nemcem v Kamniku ali trgovcu ^Jaču v Komendi. kr pot"ku odhajanja preostalih pripadnikov jeVavske čete, od katere sta v partizanih ostala Se komandir in polilkomisar, slednji med dru-«'m pravi: v ,**?.Va dni po tej katastrofi sem se zadrževal na h ■ mcd TunJ'carai in Komendo. Sedel sem liu » 11 in zagledal neko kolono kakih dvajset in V so brvz orozia> ker so ga že poskrili, sk i°- koraka!i P° P01'- Vmes so bile tudi žen-jih'- S° prišlc 7 niimi v četo. Prepoznal sem m se naglo spustil dol k njim. pr(fotern. smo se tam prerekali cele pol ure. del>8,°Var^a' seni i1'1 m jib prepričeval, da ne dQaj0 Prav, da se jim bo to maščevalo, da so djong boriti se naprej in jim dokazoval vse mo- Sficf tCm Sem ra^una^ tudi na to, da sem pr%, * Tunjicah in v Podgorju dosti znancev, tak i tW bi Pr'š'> do hrane in zdržali tam fh-,» ,.'8o, da bi dobil zvezo s kamniško četo Vbataljonom). da kvs- prepričevanje ni nič zaleglo. Mor- ra 1 uspel, če vmes ne bi bilo sovražno je-Položenih ljudi, kar sem hitro občutil. Eden Satnnami"eč rekel: ,Nikar ga ne poslušajte! En ^j. P'"eklet komunist nas že ne bo pregovoril. VarnSrn° .se Ze odločili in gremo v dolino. Naša iti r,0^ ^ zajamčena, zakaj bi se potem potikali ^tepali po gmajni!' lu 0zadju so začeli godrnjati in tako sem kma-Ji°čef°Zna1' da se z njimi ne smem šaliti, če V k;0n'^a se me ne bodo lotili. Potem so odšli V0 Urmentl° in se tam javili Mejaču, ki je zade-doijloe,Jeval naPl-j- Vsi ti so bili potem spuščeni ^mc''""' P°ma Pa so bili le kak teden, kajti Ščih ' k? ''^ Pobrali in jih razposlali po tabori- ^v Nemčiji. razbit VSenD tena 'abk-° trdim, da je bila ta četa Jj^t *„Predvsem zaradi delovanja takih ljudi, kajti rJei-hil Meiač' Taka ig™ ie bila nevarna, Judje zaradi takratnega nemškega nasilja i a 3°' ob,etnici kokrškega odreda bo žen.V8usla v Tržiču velika proslava zdru-Ojj . 8 Praznovanjem občinskega praznika. °bla iiiPr,llki bomo v nekaJ nadaljevanjih rJJ JJ odlomek iz kronike kokrškega od-I ki Jo pripravlja Ivan Jan. niso bili le prestrašeni in nezaupljivi, temveč tudi zbegani.« S tako svojstvenim razbitjem krvavške čete, s številnimi aretacijami ljudi po dolini pa vseh težav še ni bilo konec. Zaradi verižnih zasliševanj in gestapovskega taktiziranja so kokrški partizani na tem terenu izgubili vrsto kurirjev, razbita je bila mreža javk, pozneje pa so v Komendi zajeli še odrednega zdravnika dr. Milana Cundra —- Miho. S pretvezo so ga zvabili v dolino na javko — pomagal naj bi nekemu ranjencu — in tam so ga Nemci nenadoma zgrabili.** Tako sta od te čete ostala le še komandir Milan Juvan-Andrej in politkomisar Stane Žerovnik-Miško. Njuno prizadevanje, da bi obdržala vsaj jedro čete, v teh razmerah ni rodilo uspehov. Enomesečno delovanje, da bi četo utrdila in pripravila na tako močne udarce, zlasti pa proti razjedajočemu delovanju Mejača m ostalih na znotraj, je biia prekratka doba.*** Zdaj se vrnimo še k I. bataljonu savinjskega odreda — Kranjčevemu — II. grupe odredov, ki je prek Save v Karavanke prešel pozneje in drugod kakor II. bataljon tega odreda. Prišel je v času, ko je bila na tej strani nemška ofenziva v najhujšem razmahu. In tudi v času, ko je bil II. bataljon kokrškega odreda prisiljen k defenzivi, ko se je umikal začasno na Koroško, ko so Nemci že zvedeli za skladišče hrane na Prevalu pod Begunjščico, pripravljene zanje, ko je bila krvavška četa že razbita in ko so bili Nemcem že znani načrti II. grupe odredov. Zanima nas, kako in kakšen stik so imele s tem bataljonom enote kokrškega odreda in kakšen je bil učinek prihoda tega bataljona na sektor kokrškega odreda. Prvi bataljon savinjskega odreda II. grupe odredov-Kranjčev, ki je tedaj štel 80 borcev, je po nekaterih akcijah na desnem bregu Save prišel na njen levi breg osem dni kasneje. 19. avgusta sta ga pri Zalošah prepeljala na levi breg Branko Djordjevič-Jure in Jože Šolar-Jožca. Hiteli so, da bi pod Ljubnom čez Hudo in Brezje čimprej dosegli Dobrčo in Begunjščico. Vodnika sta vedela, da je skladišče s hrano skrito pod Begunjščico, zato so lačni in utrujeni že težko pričakovali, kdaj bodo prišli do Prevale. Brez prestanka in brez hrane so hodili že celih 24 ur. In prav tako kakor v II bataljonu savinjskega odreda II. grupe odredov — Simonovem so bili tudi v I. bataljonu savinjskega odreda — v Kranjčevem nekateri borci bosi, vsi pa do smrti utrujeni. Toda pod Begunjščico, tam, kjer naj bi bila hrana, so naleteli na prazno skladišče. Kakor smo videli spredaj, so ga Nemci s pomočjo ujetega partizana odkrili in izpraznili. Tako sta bila razočaranje in lakota še hujša. Medtem so Nemci že zbirali svoje sile in pripravljali nov napad. Vedeli so že, da so močnejše partizanske enote prešle v Karavanke, in sicer v območje kamniških planin. Kot smo že videli, so najprej vrgli v Karavanke 18. polk gorskih lovcev, ki je prišel z Jelovice. Proti I. bataljonu savinjskega odreda II. grupe odredov, ki so ga Nemci odkrili na levem bregu Save šele 20. avgusta 1942 — torej takoj, vendar pa ne že prej, so takoj pripravili dve četi 321. in 922. bataljona deželnih strelcev. Ti dve četi sta z ostalimi nemškimi oddelki zasedli južno pobočje Košute (v. 2088 m) še ponoči. Tako je I. bataljon savinjskega odreda — Kranjčev, imel zaprto pot in zaradi tega se tudi ni mogel povezati s kokrškim bataljonom, ki se je v teh dneh zadrževal med Dolgimi njivami in jugoslovansko-avstrijsko mejo. Čeravno sta ta bataljon savinjskega odreda vodila tovariša iz kokrškega bataljona, vse skupaj ni nič zaleglo. Zaradi neprestanega zasledovanja se je kokrški bataljon moral vseskozi premikati in ker je bilo v Karavankah vedno več sovražnikovih sil, na srečanje obeh bataljonov ni bilo moč več računati. Vsega tega pa L bataljon savinjskega odreda II. grupe odredov ni vedel. Zato je, da bi čimprej prišel pod Košuto, proti Ljubelju nekaj časa hodil kar po cesti. Njegovo poveljstvo je še vedno računalo, da bodo na tem območju naleteli na kokrški bataljon, se najedli in odpočili, nato pa se čimprej premaknili proti Kamniškim planinam in na štajersko ter se tam združili s Simonovim bataljonom. A tudi na ljubeljski cesti so naleteli na Nemce. O tem prebijanju in iskanju kokrškega bataljona v poročilu I. bataljona savinjskega odreda II. grupe odredov beremo: »Pri prebijanju prek ceste (ljubeljske) je padel tov. Fucki z mitraljezom in pomočnik Metod iz Zdravkovega bataljona. Ranjena tov. Katja (Zlata Vidmar). Pri politkomisar ju Zvonetu je ostalo 12 tovarišev I. bataljona — 6 tovarišev II. bataljona. Z njimi smo izgubili zvezo. Tovariško Katjo odnesemo na vrh planine. Za zaščito pustimo dva tovariša. 21. VIII. zjutraj prispemo na šijo planino. Dobili smo informacije, da nas pričakuje 60 vojakov na Kofcah. Izognemo se Kofcam za par sto metrov in krenemo nepretrganem maršu čez Pun-grat na Dolge njive, kjer bi moral biti logor kokrškega bataljona. Teren težko prehoden. Hodimo po kozjih stezicah, Ob šesti uri zvečer prispemo onemogli do cilja. Toda na zadnjem prelazu nas pričaka nemška zaseda, ki jo je naš izvidnik pravočasno opazil. Umikamo se hitro nazaj na Pungrat. Kofce zasedene. Dolge njive zasedene — vsa dolina do Tržiča ena sama zaseda. Nobenega izhoda. Jedli nismo že štiri dni ničesar. Prespimo na vrhu Karavank. Planina je neprehodna. Po daljšem iskanju najdemo tihotapsko stezico od Pungrata preko Košute . . . Kolektiv sklene, da jo mahnemo na Koroško. Bataljon sestradancev, polovica tovarišev bosih, se napoti po gamsovi stezi nad stenami in prepadi, kjer bi šli vsakemu turistu lasje pokonci — preko Karavank . . .« Vodnik iz kokrškega odreda, ki je potem 22. avgusta pripeljal I. bataljon savinjskega odreda čez Škrbino v Srednji kot na koroški strani, se je vrnil v svojo enoto. Pri zavednih Slovencih je Kranjčev bataljon dobil hrano in tako po štirih dneh stradanja prvič ie'1"'. '•' Padli so: Jernej Lanisek in neznan borec kot vodnika na poti proti Jelovici; Anton Vrhovnik, Jože Grilc, Janez Martinjak, Peter Slatnar, Robinzon — verjetno iz Jarš, ter Ivan Bogataj (ali Bodlaj) pod Krvavcem. Ujeti so bili: Franc Vrhovnik, Janez Pregled in Jože Slevec 13.—14. avgusta 1942 pri koči nad Davovcem, F:-,nc Martinjak, Peter Balantič, Draga Urhova, Andrej Klemene, Anton Klemene in Ludvik Sutar 17. in 18. avgusta 1942. ** Dr. Milan Cunder je potem trpel po nemških taboriščih smrti, vendar jih je preživel in umrl po vojni. *** Nemci so zlasti z Mejačevo in Hribarjevo pomočjo tu prvič začeli s takim taktiziranjem. Še po razbitju čete, ko je bilo za kokrške partizane najtežje, je gestapo z Mejačevo pomočjo (in drugih) prepričeval pobegle pripadnike krvavške čete — potem ko so jih spustili z zasliševanj — naj znancem, ki so še pri partizanih, prigovarjajo, naj pridejo v dolino še oni, kajti s partizanstvom je konec in zdaj je še čas, da se rešijo, ker jim Nemci zagotavljajo varnost. Takojšnji izpusti partizanskih dezerterjev na prostost so negativno učinkovali na omahljive tovariše, ki so pod tem vplivom tudi dezertirali. Nemci so nekaterim izpuščenim dezerterjem omogočili celo zaposlitev, vendar so se posamezniki redno javljali nemškim oblastem. Ko pa so gestapovci po dolgotrajnih zasliševanjih od po-edincev zvedeli za vsa dejanja in obnašanje posameznikov med partizanjenjem, so nekatere zapeljane borce kmalu spet zaprli. Tako npr. tudi Florjana Pregleda, za katerega so ugotovili, da je bil dober partizan. Podlegel je v taborišču. Tak je bil tudi Franc Golob-Riko z Županjih njiv. Zanj so zvedeli, da je bil v juliju s patruljo na Koroškem, kjer je kot dober ostrostrelec ustrelil nekega nemčurja. Tudi Golob je končal v taborišču. Nekaj oboroženih dezerterjev krvavške čete iz Sidraža in okolje pa je ostalo razbitih še nekaj časa. Niso se prijavili Nemcem, a tudi k partizanom se niso vrnili. Nekajkrat so na partizane potem celo streljali in nekatere izmed njih so partizani nato kaznovali s smrtjo. ČUDOVITE ELE NOCI Kakršnakoli primerjava med Moskvo in Leningradom je docela brezsmiselna. To smo ugotovili vsi že po prvih urah bivanja v nekdanji sovjetski prestolnici. Kakorkoli že: presenečenje je bilo popolno. Samo primer! S kolegom hanom sva že prvi dan v kavkaski restavraciji kar strmela od začudenja. S kakšno toplino sva bila sprejeta! Hitro postrežena! Natakarice so nama celo svetovale, kaj nai i/.bcreva. »še pridita,« pa so nama dejali, ko sva odhajala. Kaj takega v Moskvi ni bilo slišati. Severne Benetke, mesto s 150 mostovi na rekah Nevi, Mojki in Fontanki, s 101 otočkom, ki se dvigajo nad gladino teh rek, živijo svoje življenje. To je v pravem pomenu turistično mesto, ki močno kaže, da je le malo oddaljeno od zahoda — sosede Finske." Na leningrajskih ulicah je moč opaziti številne avtomobile z registrsko tablico te severne dežele. Kakor smo opazili Finci v Leningrad kaj radi prihajajo na vodko, ki pa jo seveda precej nenavajeni žganih pijač ne prenašajo najbolje. Pa dovolj o tem! Raje se sprehodimo še med nekaterimi znamenitostmi lepotca na Nevi, ki vam jih prijazni Leningrajčani prav radi pokažejo. Prav na vsakega obiskovalca napravijo nepozaben vtis enkratne arhitektonske stvaritve, dela največjih ruskih umetnikov Baženova, Rasstrelija, Voronihina, Sta-sova, Zaharova in Rossija. Tako kot pomeni začetek gradnje Petropavlovske trdnjave 16. maja leta 1703 začetek Peterburga — današnjega Leningrada — vam bo tudi vsak domačin najprej predstavil to znamenitosjt. Temelj trdnjavi je dal ruski car L Seveda se je ruski mogotec najprej pošteno Zavaroval pred sovražnikom z močnimi kamnitimi utrdbami. In za temi utrdbami so se prav kmalu našli prostori tudi za temnice. Skozi samice v trdnjavi so prešle tri generacije sovjetskih revolucionarjev. Zdaj je Petropavlovska trdnjava muzej. Zal pa sem vam vse to lahko napisal le po pripovedovanju vodnikov, saj je bila trdnjava prav ob našem obisku zaprta. Leningrad mnogi upravičeno imenujejo scv?rne Benetke Po Leningradu Na gladini Neve se ob svetlobi zrcalijo obrisi bivše Fon-dovske borze, zgrajene na Vasiljevskem otočku, največjem od 101 otočka v delti leningrajske reke. Pred približno dvema stoletjema je bilo na tem mestu pristanišče. V njem so se zasidrale prve večje ladje, ki so prihajale z oceana. Danes je pristanišče pomaknjeno globlje v zaliv, v zgradbi bivše borze pa je centralni vojno-pomorski muzej. V neposredni bližini borze je leningrajska univerza, katere stavbo so si nekdaj lastili Petrovi ministri. Tu je izredno študiral tudi vodja velike oktobrske revolucije V.I.Lenin. No, mimogrede, v Leningradu je poleg univerze trenutno še 41 visokih šol in 89 tehnikumov. Na levi obali Neve ob Zim-skem dvorcu se vsak dan ustavlja na stotine turistov. V bivši rezidenci ruskih carjev je namreč že v prejšnji številki omenjena Eremitaža. Od tu se pred obiskovalcem odpre enkraten pogled na Trg dvorcev — osrednji mestni trg. Na tem trgu je med drug'm zgradba admiralilete, ki pomeni višek v ustvarjalnem delu arhitekta Zaharova. V času vladavine Petra L so so se prav tu gradile prve ruske ladje. Sicer pa je okolica trga en sam spomenik, sicer spomeniki zase, vsi skupaj pa tvorijo zaključeno celoto. Skozi čudovit park mimo spomenikov književnikom žu-kovskemu, Lcrmontovu, Go-golju, skladatelju Glinki, svetovnemu popotniku Prževalj-skemu pripelje pot do Isaki-jevske cerkve, v kateri je zdaj muzej. Muzej je postal spomenik delu stotisočih preprostih ruskih ljudi, ki so 40 let gradili to mojstrovino. Z ene strani cerkve se odpre pogled proti fasadi zgradbe izvršnega komiteja leningrajskega sovjeta, ki jo krasijo štiri odlikovanja, s katerimi je bilo odlikovano mesto Le-ningrad-heroj. Na drugi strani cerkve pa je Trg dekabri-stov, ki se razprostira vse do Neve. Ime trga spominja na prvo rusko vstajo naperjeno proti samodrštvu carja. Pomeni spomin na vstajo, ki je bila surovo zadušena. Na sredini trga se na granitnem podstavku visoko v zrak dviga bronasti konjenik, spomenik Petru I. — ustanovitelju mesta, Falkonejeva skulptura, ki jo je v svojih pesmih opeval Puškin. Leningrajčani primerjajo admiraliteto z moskovskim Kremlje"* •hC delujejo zelenjavo za poti'c Leningrada. V Puškinu smo. Znajde"^ se ob letni rezidenci ^ /<> ne Velike. Ob dvorcu, kjer J nekdaj pesnik Puškin obiM&J Bele noči Belih noči, ki jih Leningrajčani vsako leto z nestrpnostjo pričakujejo, nismo doživeli. Na sever smo prišli natanko mesec prezgodaj. Bele noči so po pripovedovanju domačinov in vseh, ki so jih že kdaj doživeli, čudoviti dnevi, ko dnevna svetloba izgine šele po enajsti uri zvečer, ponovno pa se začne svetlikati le slabe tri ure kasneje. To je čas, ko se nad Leningradom še v poznih večernih urah rišejo obrisi Petropavlovske trdnjave, stolpov in mostov na Nevi. To je čas za zaljubljence, za sprehode ob bregovih rek, za pesniška razmišljanja. Pravijo, da sprehajajoč se po Leningradu nehote postaneš pesnik, saj je mesto na Nevi ena sama poezija. Morda bo celo držalo? Skok do Puškina Zadnji dan bivanja na sovjetskih tleh nas je pot popeljala še do 20 kilometrov oddaljenega podeželskega mesteca Puškin, ki šteje konvvj 15.000 prebivalcev. Med potjo so nas vodniki mimogrede opozorili še na observatorij Pulkovskaja — sovjetske akademije znanosti in umetnosti ter na sovhoz s številnimi pokritimi rastlinjaki, kjer pri- val licej. Carske vasi d&f* ni več. Med zadnjo vojno -*j jo skoraj popolnoma unič,e hitlcrjevske tolpe. Porušen0 letno rezidenco Katarine Velike so po končani vojni V** li v roke najbolj znani ru*r restavratorji in jo do dauM že skoraj docela obnovili- Ostalo nam je le še pro^° popoldne in slovo v hoWđ Po večerji. Z vso nag!:co s'n° zapravljali še zadnje rubl)e in kopejke. Mimogrede srno se prj tem spoznah še z novejšim delom mesta. Visele stolpnice ob ki ožajo mesto prav nič ne dajo slutiti, «a je bil Leningrad pred nC»« več kot po! stoletja ena sam« razvalina. In Leningrajčani s° ponosni na svoje mesto tcf vse tisto kar imajo. Po sedmih dneh potepal* po sedanji in nekdanji *^ jetskj prestolnici nas Je • trup spet sprejelo letalo jetske letalske družbe A flot - tokrat iljušin 18- P'1 Minska, Kijeva, Lvova, dimpešte jn Zagreba nas J varno prineslo na Brnik-Konec , „ J. Govekaf Naš reporter v Sovjetski zsisi* , ločilnih mizah Je zjutraj zmeraj gneča. Najbolje gredo v promet vinjak, konjak in encijan. J*" Foto: F. Pcrdan (IMe) ukročeni alkohol V Škof j i Loki so jutra še zmeraj »pijana« Glas je v preteklih mesecih večkrat zapored pisal o kugi "anainjega časa — o alkohol izmu. S pijančevanjem, katerega ■kodljjve posledice nI moč do kraja raziskati, so se jele •^varjati tudi posamezne občinske skupščine. Tržič Je spo-"uadi sprejel sklep, da lokali in gostilne zarana, ko ljudje "uhajajo na delo, ne smejo več streči opojnih pijač. Njcgo-^rnu zgledu sta potlej sledili še Radovljica in Skofja Loka. Radovljici prepoved že velja, loški odborniki pa name-avajo hvalevredni odlok, od katerega si socialni in zdravstveni delavci veliko obetajo, potrditi Jeseni. Pred tem bi a"i v akcijo pritegnili tudi krajevna podjetja in ustanove, i morajo poskrbeti, da odločitev ne bo ostala le »papirnati ger«. Vinski bratci namreč lahko zdaj skoraj neovirano P~ jy*io pijačo v delavnice. Marsikje vajenci kar med de-°vnini časom s cekarji vlačijo skupaj steklenice; za nagrado F!* s,:'rejši kolegi nato odstopijo požlrek ali dva — in pivski P^nladek je spočet. »Kmašni« avtobus 2e kot otrok sem v tistih časih in razmerah Poznal »kmašne« čevlje, »kmašno« srajco, »kmašno« obleko. Malo za res, malo za šalo smo ob tem točili »kmašno« kosilo in sploh vse, kar je bilo dovoljeno in običajno samo za tiste dni, ko smo šli k maši. »Kmašnega« avtobusa pa zares nisem poznal vse do onega dne. Verjemite! S kolegom planincem sva Se bila domenila za nedeljo zjutraj na Mohorja, in sicer z avtobusom iz Kranja do Nemilj. Toda v Besnici pred cerkvijo se je avtobus ustavil, ostala •sva sama. Šofer in sprevodnik pa sta na prvih sedežih mirno začela igrati tarok. »Bo treba peš naprej? Ne gre avtobus do Nemilj *°t piše na voznem redu in tudi zunaj na avtobusu?« sem vprašal v prepričanju, da je konec udobnega Planinstva. »Gre, seveda gre! Samo da pridejo od maše,« je Prijazno odvrnil sprevodnik in zamahnil s pikovim asotn. In res. Ni bilo dolgo, ko se je množica iz cerkve Zagnala proti avtobusu. Še stojišča so prišla v po-štev. 'Gremo!« je dejal šofer in pospravljal karte s Pripombo, da nadaljujeta ob prvi priložnosti. Sprevodnik pa je s polno mero poklicne pazljivosti premeril potnike in zatem na ves glas zavpit: *K-ie pa je Rcsnikov Jote?« (Ime je izmišljeno.) *Ne pride! Gre še naprej v Kranj!« je bil glas zadaj. . šofer je samozavestno pritisnil na plin. Stekla 1e beseda o košnji in dežju. Ves avtobus je bil v Pravcatem »kmašnem« razpoloženju. Edino midva, e'i vrani, v oguljenih vetrovkah, brez kravate in s krnšnjakom prek ramen. Kljub temu pa ni nihče aal najmanjše opazke za to. Sprevodnik je bil tudi nama nadvse prijazen. Prav res! K. Makuc # Kozarček pred »suitom« »Ce hočemo, da se naši upi ne bodo izjalovili in da bodo čim prej obrodili sadove, moramo nujno pritegniti samo-upravne organe, sindikalne podružnice in vodstva tovarn,« pravi tajnik SOb Skofja Loka Ferdinand Buh. »Kolektivom smo zato poslali obširne materiale, podkrepljene z ugotovitvami in statistikami o katastrofalnih učinkih pretiranega uživanja alkohola.« Dokument, ki so ga mesec dni nazaj posredovali članom obeh zborov loške skupščine, predlaga • ukinitev točenja »tekočega strupa« pred sedmo zjutraj. Marsikdo je nad njim skeptično zmajeval z glavo, trdeč, da vsebuje obilo grmenja, a malo dežja. Oko-reli pijančki bodo zlahka našli ustrezno rešitev ter spretno obšli zanje nič kaj prijetno novotarijo, so monili. Res je, ampak ... Ampak izkušnje kažejo, da poleg gručice trepetajočih kroni kov, ki že navsezgodaj mencajo okrog bifejev, čakajoč odrešilnega kozarčka, točilne mize najčešče oblegajo »vozači«, možje, katerih pot v službo je povezana z vsakodnevnim krajšim ali daljšim cijazenjem po avtobusih. Ker doma niso utegnili zaj-trkovati — saj veste: spanec je boljši kakor žganec — jih v praznem želodcu sumljivo črviČL In ravno prav časa imajo, da zavijejo v oštarijo ter zvrnejo dvojno žganje, ki utiša glad, prežene čmerika-vost in pomaga človeku zdržati tri ali štiri ure, do dopoldanskega obroka. O toplem čaju in sendviču kajpak niti govora. Kavica in malo pivo, to ja — vendar zraven obvezno še kaj krep-kejšega. • Spopad na dveh frontah Poznavalci razmer sodijo, da je prepoved »prvega ukrepa« zgolj začetek, ki utegne postati učinkovit le, če bodo uprave gospodarskih organizacij pripravljene odpreti drugo fronto boja proti alkoholi/mu. Pod izrazom »druga fronta« razumejo strog nadzor nad popivanjem v obratih. Nobeni menzi ne bi smeli dovoliti, da prodaja kakršnekoli alkoholne pijače. Izgovori o neškodljivem »pir-čku» so nedopustni. Ko je neko škofjeloško podjetje lepega dne strežnikom v svoji jedilnici zabičalo, naj delijo pivo samo ob odmorih, namenjenih malici, so če/ noč zabeležili 75-odstotno zmanjšanje prometa. Očitno se je vsaj polovica zaposlenih ho. dila tešit tudi med »šihtom«. Ccsa podobnega si v sosednji Avstriji in v ledoljubni Nemčiji ne sme privoščiti niti sam gospod direktor. »Kaj gre zarana najbolje v denar?« smo pobarali natakarja v restavracii Transtu-rist in v gostilni naspioti železniške postaje Trata. Oba, prepoteni fant, skrit za goro glaževine, in vijoličastih nosov naveličana točajka, sta brez oklevanja odgovorila, da so pri zgodnjih gostih cenjeni zlasti vinjak, konjak in encijan. Potrošnjo slednjih me rijo v hektolitrih (!). Jutranjemu pijančevanju bodo torej Loeanl napravili konec v septembru, popoldanskemu in večernemu pa nalbrž nikoli. No, uspeh bi bil že, če bi s tem zmanjšali število vinjenih delavcev in število nepotrebnih poškodb ter če bi — kot obljubljajo — preprečili vsakršno upija-njanje mladoletnikov. I.Guzelj ' Tfjm TO SE^ ZGODI Da, tudi to se zgodi. Nobeden od članov ansambla Lojzeta Slaka ni več »ledig pa frej«. Pred nedavnim si je namreč nadel zakonske okove še zadnji fič-fi-rič popularne vokalno - instrumentalne skupine, 24-letni basist Franci Sever-Alah. Lojze in Niko ter Fantje s Praprotna, ki o sebi pravijo, da bi jim bolj pristojal naziv Dedci s Praprotna, so zdaj potolaženi.V uteho žalujočim oboževalkam popularnega Franceta naj povem, da ga ni omrežila nobena od nališpanih Američank, skodranih avstralskih domačink ali dolgonogih Sid-nevčank, temveč prikupna, čtnolasa Majda iz škofje Loke. Ostal je torej zvest slovenskim dekletom. I. G. Minulo nedeljo sem bil priča žalostnemu prizoru. Še zdaj me strese, če pomislim, da je pri tem ugasnilo človeško življenje. Potikal sem se namreč po Orehku pri Kranju in nehote videl avtomobil NSU princ, ki ga je zaneslo s ceste v bližnje drevo. Voznica, njen mož in hčerka so utrpeli hude poškodbe, sopotnica pa je ranam podlegla. Ni moj namen pisati o sami nesreči, temveč o dogodkih, nad katerimi bi se morali zgroziti tisti, ki še verjamejo v človeško čast in dostojanstvo. Na kraj tragedije so kmaiu prihiteli miličniki in preiskovalci — prekmalu, da bi zijala lahko zabrisala sledove. Ekipa se je lotila dela. Pregledala je cesto, izmerila razdalje in kote, fotografirala razbitine ter zaslišala priče. Čeprav gre za bolj ali manj rutinsko opravilo, ki strokovnjakom običajno ne povzroča preglavic, so tokrat komaj uspeli postoriti vse potrebno. Firbcev, nešteto firbcev, omamljenih ob pogledu na kri sodržavljanov, se ni dalo obrzdati. SiliH so zraven in nobena prošnja ni zalegla. (Pa naj še kdo reče, da Neronov duh izumira!) A vmes je bilo očitno tudi nekaj drugačnih fakinov. V Ameriki so znani pod imenom »mrhovinarji« oziroma »hijene«, v Srbiji kot »pacovi« (podgane), le Slovenci zanje nimamo ustreznega izraza. »Mrhovinarji« tujo nesrečo obrnejo sebi v prid. Izkoristijo priložnost ter temeljito izropa. jo notranjost zmečkane pločevine. Namesto da bi pomagali, brskajo po zapuščenih vozilih, iščejo denar, tranzistorje in uporabno prtljago, odmonti-rajo kolesa ter odnesejo nepoškodovane dele motorja. No, tokrat so prometniki prišli pred njimi. Toda očitno so podcenjevali predrznost »hijen«; ena izmed njih je namreč — v onemogli jezi ali kaj? — c nekoliko vstran parkiranega službenega motocikla izmaknila fotoaparat, poln dragocenih posnetkov o trčenju. Storilec seveda ni znan. Ce prav pomislimo, bomo ugotovili, da so pri imki »hijena«, »mrhovinar« in »podgana« za iz-rodke njegovega kova veliko prenedollni. Vaš Jež Popotnik Videti je, da so bila vsa poročila, ki so zadnje dni prihajala iz Libije in so zatrjevala, da se je v deželi zgodilo nekaj pomembnega in odločilnega — vendarle pretirane. Medtem ko je sprva kazalo kot da so polkovnika Moame-ra el Gadafija odstranili, se Je kasneje izkazalo, so v Tri-polisu imenovali novo vlado, ki jo vodi major Abdel Salam Džalud, kasnejši referendum pa naj bi izvolil za predsednika republike polkovnika Gadafija. Tako naj bi tudi v Libiji imeli ločeni funkciji predsednika republike (Gadafi) in vlade (Džalud). Doslej je Libijo vodilo samo eno telo: revolucionarni svet na čelu z Gadafijem, ki je 1. septembra 1969 strmoglavil kralja Idrisa. Toda eno je vendarle res: medtem ko so doslej vladali Libiji predvsem vojaki, so jih sedaj v novi vladi zamenjali civili — vojaka sta ostala samo dva. V toliko so zadnje spremembe v Libiji vendarle pomembne. Kljub temu, da trenutno še ni vseh elementov za popolnejšo oceno tega, kar se je zgodilo na vročem severnem robu Afrike, je mogoče sklepati, da so obstajala v samem libijskem vrhu vendarle precejšnja nesoglasja, ki so jih z zadnjimi spremembami nekoliko ublažili, čeprav ne Libijske uganke verjetno tudi povsem odstranili. Znano je namreč bilo, da je polkovnik Gadafi, človek, ki je diplomiral zgodovino in se v Veliki Britaniji šolal na sloviti vojaški akademiji, tudi v sicer burnem ozračju dežele veljal za izjemno »radikalnega« moža. Neverjeten pristaš vere in arabske veličine in izjemen asket v zasebnem življenju (ne pije in ne kadi), je terjal podobne vrline tudi od vseh svojih pristašev in sodelavcev. Prepričan je, da je eden izmed tistih, ki jim je usoda namenila izjemne dosežke pri oblikovanju velike arabske stvari. Zato ni štedil ne svojih sil in ne državnega denarja, če je bilo treba podpreti tako ali drugačno obliko boja zoper vse tiste, ki so po njegovem mnenju proti Arabcem. Čisto mimogrede: te svoje podpore ni odrekal niti tako, vsaj za Libijo, oddaljenim žariščem nemira kot je to Severna Irska ali celo Združene države Amerike. V obe deželi (in še v nekatere druge) je po lastnem priznanju pošiljal denar in orožje... Videti je, da je tako njegovo stališče v Libiji ro- dilo tudi odpor pri nekaterih krogih, ki so menili, da so Gadafijevi posegi tako na domači kot na mednarodni politični sceni preveč radikalni. Zamerili so mu tudi zelo tesno povezanost z Egiptom, ki se je med drugim kazala v vse večjem številu egipčanskih strokovnjakov, delujočih na libijskih tleh. Toda čeprav je verjetno bilo precej trenj in nesoglasij, ta vendarle po vsej verjetnosti niso bila tolikšna kot so nekateri sprva domnevali, ko so pred dnevi razširile novice, da so Gadafija odstavili. To je naposled potrdil tudi Gadafi osebno, ko je pred televizijskimi kamerami sprejel prisego članov nove vlade. Referendum, na katerem se bodo Libijci izjasnili za ali proti Gadafiju kot predsedniku republike (in komaj kdo bi dvomil, da proti!), ko bo prvega septembra obletnica zrušitve kralja Idrisa. V Združenih državah Amerike je demokratska stranka naposled izbrala svojega kandidata, ki bo na novembrskih predsedniških volitvah skušal premagati sedanjega predsednika republikanca Richar-da Nixona. Predvolilna kam-panija v demokratski stranki je bila nenavadno bučna in tudi dramatična, saj so nasprotniki Gecrga McGovcrna skušali na vse mogoče načine (po mnenju nekaterih tudi politično in moralno problematičnimi ukanami) preprečiti njegovo zmago. Toda konvencija v Miami Beachu je naposled svoje glasove dala senatorju iz Južne Dakote in tako končala večmesečno negotovost. To je bila hkrati tudi drama starega politika, nekdanjega podpredsednika ZDA Huberta Humphreva, ki je že tretjič (in po vsej verjetnosti tudi zadnjič) posegel v boj za nominacijo demokratske stranke. Njegov poraz je po vsej verjetnosti tudi dokončno slovo od predsedniških ambicij. Kot stvari sedaj stojijo, je predsednik Nixon zanesljiv zmagovalec in mu George McGovem zelo verjetno ne bo mogel do živega — razen seveda, če ne bo prišlo do nenadejanih in hudih kriz doma ali v ino- zemstvu (Vietnam, Bližnji vzhod ...). McGovern se med drugim zavzema za veliko zmanjšanje obrambnega proračuna in nič manj drastično razdelitev nacionalnega dO» hodka — oboje pa i* po mnenju treznih opazovalcev skorajda nemogoče uresničiti v takem ob« segu. Ameriška družba j* namreč preveč zapletena, odnosi niso premočrtni in črno-beli in tisto, kar McGoveffl obljublja, preprosto nI mogoče uresničiti v tako kratkem času. • • • Na obisku v Jugoslaviji p* se je mudil kamboški princ Norodom Sihanuk. Po prijateljskem sprejemu in razgovorih sla s predsednikom Titom odplula na križarjenje po Jadranu. Obiskala »ta Split, vmesni čas pa izrabila za razgovore. Princ Sihanuk Je na daljši turneji po nekaterih evropskih in afriških deželah. ^MUDJE IN' DOGODKI V zapor za 14 let Beograjsko okroino sodišče je obsodilo 18 članov velike vlomilske in razbojniške druščine, ki je lani v Beogradu zagrešila okoli 260 vlomov, kraj in razbojništev. Sodišče je obe vodji tolpe Duška Skodneva in Vojislava Pečariča obsodila vsakega na 14 let strogega zapora. Člani vlomilske druščine pa so dobili od 2 do 10 let strogega zapora. Nevarni vlaki Italijansko ministrstvo za promet je objavilo presenetljiv podatek: lani je bilo zaradi predmetov, med njimi so pogosto steklenice, ki jih mečejo potniki iz. vlaka, ranjenih 123 ljudi. Mednarodna vas V Velenju so pred kratkim odprli mednarodno otroško vas. Do začetka avgusta bo prišlo na letovanje v Velenje 62 otrok iz Anglije, Av-strije, Belgije, Filipinov, Italije, Japonske, Danske, Švedske, ZR Nemčije, ZDA in Jugoslavije. Mednarodni vremenski podatki V Leningradu so ustanovili meteorološko informativno središče, v katerega pritekajo z vsega sveta podatki o vremenu. Po zaslugi najbolj sodobne opreme zmore to središče v nekaj minutah obdelati podatke tako, da lahko poroča, kakšno je vreme kjerkoli na svetu in tudi kakšno bo vreme v nekaj naslednjih dneh. Leningrajski center je prvi izmed avtomatiziranih kompleksov meteorološke slutbe, ki jih zdaj ustanavljajo v sovjetskih mestih. Atlas planeta Mars Ameriška vesoljska sonda mariner 9, ki kroti okoli Marsa, je posnela vso Marsovo površino. V sondi je sedaj okoli 17.000 posnetkov, okoli planeta pa je začela krotiti novembra lani. Ameriški znanstveniki bodo lahko na podlagi slik in podatkov, ki jih je sonda posredovala na zemljo, izdelali celoten zemljevid Marsa. To bo prvič v zgodovini človeštva, da bo človek napravil kompleten fotografski posnetek kakega planeta. Poplave in plazovi Iz vse Jugo in neurjih, o p •e prihajajo vesti o nevihtah njih in plazovih. Neurje s to- čo je zajelo Črno goro, najbolj je bilo prizadeto glavno mesto Titograd. Neurje je prekinilo tudi promet na nekaterih odsekih jadranske magistrale, saj so zemeljski plazovi ponekod zasuli cesto. Neurje je povzročilo tudi precejšnjo škodo na poljih okoli Skadarskega jezera. Voda je poplavila tudi obširna področja v Podravju. Marsikje so pod vodo ceste, ponekod pa je prekinjen tudi železniški promet. Na progi med Koprivnico in Varaždinom je voda odnesla okoli 400 metrov železniške proge. Zaradi zemeljskega plazu je iztiril tovorni vlak. Zdravilo za čir Sovjetski biokemiki so sintetizirali in klinično preizkusili nov vitamin V. Ugotovili so, da preparat s tem vitaminom zdravi želodčni čir in gastritis. Vitamin normalizira sluznico, zdravi razjede in preprečuje razne druge motnje. Z novim preparatom so doslej pozdravili dvakrat več Želodčnih bolnikov kot doslej. Pokazalo se je tudi, da vitamin U lahko z uspehom uporabljamo pri zdravljenju bolezni srca in ožilja ter kožnih bolezni. Kri na cesti Samo v dvajsetih minutah je na avtomobilski cesti v Novski izgubilo življenje sedem Banja-lučanov. Najprej je osebni avtomobil znamke NSU nenadoma zavil na levo stran ceste in treščil v tovornjak. Vsi štirje potniki v osebnem avtomobilu so bili takoj mrtvi. Dvajset minut kasneje je velik hladilnik z grško registracijo treščil v rep kolone, ki se je ustavila zaradi nesreče. Hladilnik se je prevrnil na osebni avtomobil in njegova teža je povzročila smrt treh Banjalučanov. Krvav vikend v Franciji Med praznovanjem državnega praznika 14. julija je na francoskih cestah v prometnih nesrečah izgubilo življenje 187 ljudi, okoli 3000 pa je bilo ranjenih. V kopališčih je utonilo 40 ljudi. Iz mest se je med prazniki odpeljalo več milijonov ljudi. Lani v istem času je izgubilo življenje 200 ljudi, 61 pa se jih je utopilo. Vlak v cevi Na Japonskem so preizkusili odsek nove ifi leznice, na kateri je vlak dosegel hitrost 75 kii° metrov na uro. Proga sicer poteka po zemljinerft površju, vendar pa ji pravijo podzemska, ket so tirnice v cevi iz kovinskih obročev. Vlak 1e nekaj posebnega, saj ima vagone z avtobusnim1 kolesi, ki vozijo po betonski stezi, steza pa it*11* po sredini smerno tirnico v obliki črke T. vozi brez hrupa. Čista voda Egiptovski geologi so našli štiri sode s P}tn0 vodo iz druge svetovne vojne. Menijo, da /'. ■ edina voda na svetu, v kateri še ni sledov radi0' aktivnih snovi nastalih zaradi številnih poskusnih atomskih eksplozij v ozračju. Sode, nepro-dušno zaprte, so našli v egiptovski puščavi nekdanjem britanskem letališču iz druge svetovne vojne. Vodo staro 30 let bodo primerjali sedanjo in tako skušali ugotoviti, koliko radioaktivnih snovi je v vodi, ki jo danes pijemo. Rop Trije "dolgolasa so ob belem dnevu sredi Beograda napadli blagajničarko beograjskega z stopništva ljubljanskega podjetja Gruda expof' -import in kurirko. Odvzeli so jima 20 miliJ0'lCj, starih din, ki so bili namenjeni z.a plačilo do nikom. Divjanje tornada Silovit vihat je zajel nekatera območja ma?0 žarske županije Somogv in povzročil velikan škodo na stavbah in na polju. Vihar je napta škodo v pičlih dveh minutah. Poškodovanih j« okoli 200 hiš, ran jenih pa je bilo tudi 10 Ui[a/ Moč vetra je bila tolikšna, da je prevračal tez kombajne kol papirnate igračke. Avtomobilski samomori Sodelavcu medicinske visoke Šole v HottS ^ sta prepričana, da je 15 odstotkov 55 000 srnrt žrtev na leto v cestnem prometu v ZDA ^P.^jg uvrstiti med avtomobilske samomore. Ti }J i^ffi so se odpravili na poslednjo vozno po «M sporu v d nižini. »ročila poslušajte vsak dan ?7b 5-> 6-, 7., 10., 12., 13., 15., du i22"' 23- in 24- uri ter ra" ^Jski dnevnik cb 19.30. Ob ™deljah pa ob 6.05., 7. in 24. j*1 ter radijski dnevnik ob 9., li'> 15., 17., 22., 23. in 19.30 22. JULIJA p Praznično — 8.05 — 9.05 14.05 aco pe-plesom — 12.10 za vas — slovenski operni Dobro jutro jutro morju — 10.05 Posebna 30 iaja: Vroce poletje pred in Z? ~" 10-25 Pesmi borbe "^-11.20 7. dom «~aSna^za opoldanski oddih "•30 Melodij Oe Pojo ljaVCL~~ 1505 ^kJ^lova že Fr_„~7. *?-35 Z ansamblom *ncua Puharja _ ,6 00 pre_ - S vihari« Pr«l 30 »*i ^etne ,NaŠi Zbcri ^ 1705 d, zbor°vske pesmi - Kadiii ob **** ~ 1800 Umrl i 18ra: Za kar scm Uto,.' • 1 ,lotel Se enkrat lahkr "~ 1817 Iz slov-nske J9.00 Rat?-.Gfxiala v rimu - 20.00 pl Jsk, radar - 21.00 Za ^ »n razvedrilo - 22.20 Od-23.05 sa na^' izseljence -lov; ♦ ,pcsrnijo i:i plesom v 1 teden nT* pr°srara vid RZvoki z orkestrom Da-202 °^ - 8.4*) Sobota na žeta P 0 Z ansamblom Jo-ce jn , ska - 13.00 Poč:tni-^a „8 asba — 14.00 Panora-variete0_v ~ U-i5 Glasbeni V lovi f . 1535 Dobre volJc J«* ~2en - 16.05 Pleini 7^k7 18.17 ce orkestralne glasbe J~ahko noč, otroci .17.40 Popevke Jožeta !7.00 p V? Mojmira Šepeta -18.00 T0citnice i,n glasba — „ Izd»la in tiska CP »Go r^n5ski tisk« Kranj, Ulica , 0Sa Pijadc - Naslov ^nlštva in uprave Usta: ranj, Xrg revolucije 1 ,l!>vba občinske skupščt v V" Tck račun pri SDK .Kranju 5151135 - Te- loiTi' "Prava lista, ma-»Kasna in naročniška Z 22lS2- ~ Naročni-JT !etna 60, polletna 30 7(» 1 Cer»a za eno Številko SetlaPar- Mali oglasi: be-10 o* dln- naročniki Imajo 9 Popusta Neplačanih *a*°v ne objavljamo Ljubljana — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Popevke za vse — 19.35 Od melodije do melodije Tretji program 20.05 Zborovska pesem skozi stoletja — 20.30 Svet in mi — 20.40 Operni koncert — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Ludvvig van Beethoven: Sonata za violino in klavir v A-duru, op. 47 »Kreutzerjeva« — 22.15 Okno v svet - 22.25 Prazniku na čast — 23.55 Iz slovenske poezije 23. JULIJA 4.30. Dobro jutro — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.46 Skladbe za mladino — 9.05 Iščemo popevko poletja — 10.05 Še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Humoreska tega tedna — 15.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 16.00 Radijska igra: Imate rad Pariz? — 16.35 Lepe melodije — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Godala za lahko noč — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 8.05 Vedri zvoki za nedelj sko jutro — 8.40 Glasbeni mozaik — 9.35 Nedeljski sprehodi — 12.00 Opoldanski cocktad — 14.00 Panorama zvokov — 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 20.05 Športni dogodki dneva — 20.10 Večer ob lahki glasbi — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Glasbeni utrinki - 21.30 Do godki dneva — 2140 Frankfurtski glasbeni večeri —23.55 Iz slovenske poeziie 24. JULIJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Glasbena pravi j ca — 9.40 Z revijskim orkestrom Rav Martin — 10.20 Pri vas doma — 13.10 Domenico Cimarosa: Koncert za dve flavti in ko morni orkester — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo tuje pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Ljudske pesmi sveta — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Melodije mojstrov lahke glasbe — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Werner Miiller — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Popevke in plesni ritmi — 18.45 Poletni kulturni vodnik — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Feniks — 20.00 Stereofonski operni koncert — 21.30 Tipke in godala — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zaplešite z nami Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Melodije velikih mojstrov v novih priredbah — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Kitara v ritmu — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.40 Poletno potepanje — 18.40 Jazz na II. programu — 19.00 Kulturni mozaik — 19.05 Mozaik zabavnih melodij — 19.40 Svetovna reportaža Tretji program 20.05 Boutique lahke glasbe — 20.30 Pota našega gospodarstva — 20.40 Lepe melodije — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Pavel Sivic: Pni godalni kvintet — 22.15 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 22.30 Nikola Hercigonja: Pla-netarijom — glasbeno-scenska vizija — 23.55 Iz slovenske pocz:jr 25. JULIJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Z orkestroma Silver Strings in Marty Gold — 9.40 Slovenske narodne — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Melodije Cajkovskega — 12.30 Kmet:jski nasveti — 12.40 Z domačimi godci in ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Od melodije do melodije — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Domenico Cimarosa: Kapelnik — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Heinz Neubrand — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nas viden je — 18.45 S pevcem I-adom I.e-skovarjem — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Rudija Bardorferja — 20.00 Prodajalna melodij (stereo) — 20.30 Radijska igra: Večer z A. P. Čehovom — 21.45 Lahka glasba - 22.15 S popevkami po svetu — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Pri skladatelju Pavletu Mer boja Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Z orkestrom Graunke — 1605 Cilasbeni bing bang — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.40 Poletno potepanje — 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Srečanje ob lahki glasbi — 21.00 V korak s časom — 21.10 Glasbene konture — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Arije in monologi — 22.15 Ljudje med seboj — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih: Primož Ramovš — 23.55 Iz slovenske poezije 26. JULIJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniški pozdravi — 9.25 Popevke in zvoki iz studia 14 — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Iz slovenske operne literature — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Skladatelja Glasbene Matice in Novih Akordov — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Majhen recital tenorista Rudolfa Francla — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Gerd Bauer — 17.10 Poletno glasbeno popotovanje — 18.15 Igramo za vas - 18.45 Naš gost — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20 00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana (stereol — 21.40 Prijetne melodije — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23 15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Z majhnimi zabavnimi orkestri — 16.05 Srečanje melodij — 16 40 Rezervirano za mlade — 17.40 Poletno potepanje — 18.40 Jazz za mlade - 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Mladina sebi in vam Tretji program 20.05 Slovenske ljudske pesmi — 20.30 Na mednarodnih križpotjih — 20.40 Melod je z velikimi orkestri — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Minute s klarinetistom Igorjem Kar-linom — 22.00 Giuseppe Verdi: Traviata (odlomki) — 22.45 Glasbeni klasiki našega stoletja: Alban Berg — 23.55 lz slovenske poezije 27. JULIJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Z orkestrom Gino Mescoli — 9.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Minute s skladateljem Matijo Bravni-čarjem — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Mladinski zbori pri nas in po svetu — 14.30 Z ansamblom Silva •Štingla — 14.45 Med šolo, družino in delom — 15.40 Poje basist Norman Treigle - 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Walt Harris — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Zabavni zvoki — 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.45 Naš podlistek - 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute /. ljubljanskim jazz ansamblom — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in na pevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 22.40 Od popevke do popevke — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Nočna se-renada Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Otroci med seboj in med nami — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Levo, desno, naokrog — 16.05 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16 40 Sestanek ob juke-bc.v.i —■ 17.40 Poletno potepanju — 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti Tretji pregram 20.05 Glasbeni so;ree — 21.10 Naš intervju — 21.10 Z orkestrom Felix Slatkin — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Modest Musorgski — Mau-rice Ravel: Slike z razstave — 22.15 Radijska kinoteka — 22.30 Recital hornista Jožeta Falouta — 23.55 Iz slovmske poezije [ p j 28. JULIJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Melodije za prijetno razvedrilo — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Po sledovih ljudskih pesmi — 12.3*1 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli in godci — 13.30 Priporočajo vam —• 14.10 Mali koncert za mladino — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Ob lahki glasbi — 1600 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom The Holivridge Strings — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.15 Signali — 18.50 Igrajo mali zabavni ansambli — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s triom Avgusta Stanka — 20.00 Narodne pesmi in plesi Britanskih otokov — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 8.05 Zvoki z orkestrom Jackie Gleason — 8.40 Petek na vaiu 202 — 12.40 Panorama zvokov — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Popevka se vrstijo — 16.05 Vodomet melodij — 16.40 Popoldne ob sprejemniku — 17.35 Poletno potepanje — 18.40 Jazz na II. programu — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Z ansamblom Jožeta Kampiča — 19.35 Priljubljene popevke Tretji program 20.05 Od premiere do premiere: Ne budite gospe — 21.05 Vrtdjak lahkih not — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Z jugoslovanskih koncertnih odrov — 23.55 Iz slovenske poezije 22. JULIJA 10.30 Otroška matineja: Jur-ček v ječi — lutkovni film, 10.40 Crni bratje — mladinska povest, 11.20 Veselje v glasbi, 11.50 Risanke, 16.55 Obzornik, 17.10 Jugoslavija : Belgija — atletsko srečanje — prenos iz Celja, 19.10 Mozaik, 19.15 Usodno nebo — 4. del dokumentarne oddaje, 19.45 Cikcak, 30.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 Večer posvečen osvobodilnemu gibanju: F. McLean: Življenje in čas maršala Tita, 21.20 Nekaj kar ljubim — dokumentarna oddaja o Angoli, 21.45 Bosa pojdiva dekle obsorej — balet, 22.20 Kajuh: Sedem ljubezenskih pesmi, 22.30 TV kažipot, 22.50 Poročila RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.05 Poročila, 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 19.15 Igralec je igralec (RTV Beograd), 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) 23. JULIJA 8.30 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.40 Po domače z ansamblom Francija Puharja (RTV Ljubljana), 10.12 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb), 10.55 Mozaik, 11.00 Otroška matineja, 11.50 Mestece Pcvton — serijski film, 12.40 TV kažipot, . .. Nedeljsko popoldne: Igre brez meja, 17.55 Atletika Jugoslavija : Belgija — prenos iz Celja, 18.35 Pas za pištolo — celovečerni film, 19.50 Cik cak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.30. Ko nisem bil več vojak — humoristična oddaja (RTV Beograd), 21.15 Stih in pesem (RTV Zagreb), 21.30 Finale evropskega mladinskega košarkarskega prvenstva (RTV Ljubljana), 23.00 Športni pregled (JRT), 23.15 Poročila (RTV Ljubljana) 24. JULIJA 16.25 Madžarski T V pregled (RTV Beograd), 18.15 TV obzornik, 18.30 Kremenčkovi — serijski film, 18.55 Mozaik, 19.00 Mladi za mlade, 19.45 Kratek film, 19.50 Cik cak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 Sarajevski atentat — TV drama, 21.35 Diagonale, 22.25 Poročila, 22.30 Šahovski komentar (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 16.55 Poročila, 17.40 Lutke, 18.00 TV vrtec, 18.15 Kronika, 18.30 TV pošta, 19.00 Mladi za mlade, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Spored italijanske TV 25. JULIJA 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 TV obzornik, 18.30 Medvedov Godr-njavček — 3. del, 18.45 Mozaik, 18.50 Od zore do mraka, 19.20 Karavana, 19.50 Cik cak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Stava — jugoslovanski film, 21.50 Likovni nokturno, 22.00 Poročila (RTV Ljubljana* — Drugi spored: 16.50 Poročila, 17.40 Daljnogled, 18.15 Kronika, 18.30 Znanost, 19.15 Humoristična oddaja, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Portreti, 22.05 TV dnevnik, 22.25 Resna glasba 26. JTLIJA 16.25 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.30 Sebastijan in Marv Morgane — serijski film, 18.55 Mozaik, 19.00 Naši operni pevci, 19.20 Na sedmi stezi, 19.50 Cik cak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 Vesele Wind-sorčanke — 2. del, 21.15 Odiseja miru, 21.45 Jazz na ekranu, 22.15 Poročila, 22.20 Šahovski komentar (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 16.50 Poročila, 17.40 Otroški spored, 18.15 Kronika, 18.30 Reportaža, 19.00 Risanka, 19.15 Zabavna oddaja, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Spored italijanske TV 27. JULIJA 16.45 Madžarska TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.30 Boj za obstanek — serijski film, 18.55 Mozaik, 19.00 Civilizacija, 19.50 Cik cak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 Bos skozi pekel — serijski film, 21.20 Sodobniki, 22.05 Vohuni, agenti, vojaki, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 11.00 Kozara: Proslava ob dnevu vstaje, 17.15 Poročila, 17.40 Otroški spored, 18.15 Kronika, 18.30 Narodna glasba, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Spored italijanske TV 28. JULIJA 16.25 Madžarski T V pregled (RTV Beograd), 18.05 Obzornik, 18.20 Veseli tobogan, 19.00 Mestece Peyton — serijski film, 19.50 Cik cak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 Zob za ptičice — francoski celovečerni film, 22.20 Rezerviran čas, 22.30 Poročila 23.35 Šahovski komentar (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 16.35 Poročila, 17.40 Otroški spored, 18.15 Kronika, 18.30 Znanost, 19.00 Narodna glasba, 19.30 Risanke, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Spored italijanske TV KINO Kranj CENTER 21. julija angl.-italij. barv. film TRI URE DO ZMAGE ob 16., 18. in 20. uri, premiera špan.-italij. barv. CS filma DINAMITAR JOE ob 22. uri 22. julija angl.-itali j. barv. film TRI URE DO ZMAGE ob 16., 18. in 20. uri, premiera f ranc.-i talij. barv. filma MORA ZA MORILCA ob 22. uri 23. julija špan.-i tali j. barv. CS film DINAMITAR JOE ob 15. uri, anal.-italij. barv. film TRI URE DO ZMAGE ob 17. in 19. uri, premiera franc-italij. barv. filma OKRUTNO NEŽNE ob 21. uri 24. julija špan.-italij. barv. CS film DINAMITAR JOE ob 16., 18. in 20. uri 25. julija špan.-italij. barv. CS film DINAMITAR JOE ob 16. in 18. uri Kranj STORŽIC 21. julija franc. barv. film GROF MONTE CRISTO, I. DEL ob 18. uri, italij. barv. film ALI BABINE PUSTOLOVŠČINE ob 20. uri 22. julija amer.-italij. barv. film 7 MAŠČEVANJ ZA 7 DOLARJEV ob 16. in 20. uri, franc. barv. film GROF MONTE CRISTO, II. DEL ob 18. uri 23. julija italij. barv. film ALI BABINE ' PUSTOLOVŠČINE ob 14. uri, franc. barv. film KRIK V TEMI ob 16. in 20. uri amer.-italij. barv. film 7 MAŠČEVANJ ZA 7 DOLARJEV ob 18. uri 24. julija amer. film TA NORI, NORI, NORI SVET ob 18. in 20. uri 25. julija franc.-italij.. barv. film MORA ZA MORILCA ob 18. in 20. uri TRŽIČ 21. julija amer.-angl. barv. CS film MORILEC BREZ ODGOVORNOSTI ob 18. in 20. uri 22. julija angl. barv. film V AVTOBUSU ob 16., 18. in 20. uri 23. julija angl. barv. film V AVTOBUSU ob 15. in 19. uri, amer.-anal. barv. CS I i I m MORILEC BREZ ODGOVORNOSTI ob 17. uri 24. julija angl. barv. film V AVTOBUSU ob 18. uri 25. julija franc.-italij. barv. film TA NORI, NORI, NORI SVET ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 22. julija franc.-italij. barv. film MEČ ZA BRANDOA ob 16., 18. in 20. uri 23 julija franc.-italij. barv. film MEČ ZA BRANDOA ob 15., 17. in 19. uri Jesenice RADIO 21. julija italij. barv. CS film NAJ ŽIVI AMERIKA 22. -23. julija franc. barv. film MAMILO 24.-25. julija italij. barv. CS film PERVERZNA ZGODBA Jesenice PLAVŽ 21. julija špan.-italij. bar* CS film NOČ NASILJA v TOMBSTONU 22. -23. julija italij. barv. film PERVERZNA ZGODBA 24.-25. julija franc. bar* film MAMILO Dovje-Mojstrana 22. julija špan.-italij. barv. CS film NOČ NASILJA TOMBSTONU 23. julija amer. barv. MURPMVEVA VOJNA Kranjska gora 22. julija amer. barv. MURPHYEVA VOJNA film film cs 23. julija italij. barv. film NAJ ŽIVI AMERIKA Javornik DELAVSKI Dfjjj 22. julija jugosl. barv. nUB ČRNO SEME L 23. julija švedski barv. 1'1 VRNI SE LJUBEZEN ob*J uri, italij. barv. film C^r* VLADANJA ob 20. uri 23. julija amer. barv. W PLES NA VASI ob 16. " ' italij. barv. film CENA VL£ DANJA ob 18. uri, &veo 11 ri u - 25. julija amer. baiv_ ^ PLES VAMPIRJEV oo uri Železniki OBZORJE 21. julija . JAMAIKA — SMRT italiMpafljg rZ> BIRA ob 20 22. julija PODLEŽ ob 23. julija DVA BREZ ŽENE ob 20. uri uri franc. barv 20. uri amer. barv fil*> film 18. * V Bohinju so z obiskom gostov zadovoljni. Razen domačih gostov Je največ Nemcev, cev, Avstrijcev ln Italijanov. — Foto: A. žalar REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE J. OTITIS, 7. BARABA, 12. DOMOVINA, 14. PLEH, 15. EP, |6. MARINA, }8. ELA, 19. ROP, 21. NKL, 22. KUKEC, 24. ROŽ-JE, 26. PRATT, 27. SIREK, 28. KLO, 29. ORA, 31. HŠT, 32. AGRUMl, 35. IL, 36. OČAK, 38. OŠTARIJA, 40. DELIKT, 41. ATAMAN NAGRADNA KRIŽANKA IZŽREBANI REŠEVALCI Prejeli smo 42 rešitev. Izžrebani so bili; 1. nagrado (30 din) dobi Franc Šenk, Pre-doslje 94; 2. nagrado (20 din) Marija Pogačnik, Radovljica, Vila blok I/B; 3. nagrado (10 din) pa prejme Diana Rugale, Kranj, Kidričeva 3. Nagrade vam bomo poslali po pošti. VODORAVNO: 1. nepričakovana srčna slabost, 7. zofa, 12. gora v Kamniških Alpah, 14. med, 15. ako, 16. stara mera za 1*0 in drugo, 18. ime junaka TV serije Quicka, 19. slika ali *'P golega telesa, uradni spis, 21. skandinavski izraz za smuči, 22. sultanov ukaz v stari Turčiji, 24. svilen trak za redove, 26. star ponosen čevelj v žargonu, 27. žargonski izraz za omejenega človeka, 28. klica, cima, tudi luža, gošča, 29. skrajšano ameriško ime (Artur), ime ameriškega satiričnega pisca Buch-J^alda, 31. Radio televizija, 32. oseba iz stare komedije, znatna obleka za ta lik, 35. okrajšava za eventualno, 36. otok J«žno od polotoka Aljaska v Aljaski (ZDA), 38. pregrinjalo Za na tla, 40. vrsta psa, ki čuva ovce, ovčnjak, 41. delavec v cinkarni. 1 2 3 t 5 8 9 10 11 12. 1j ; 15 1* m 20 21 23 2? 25 2« ■ 29 30 ■ ■ So " 39 ninsk Uoc NAVPIČNO: 1. bajta, preprosta lesena hiša (v hribih, pla-a • • •), 2. ojeklenitev, 3. tuja kratica za mesto pečata us sigilli), 4. kratica za fizikalno atmosfero, 5. če se na-Vafk' korak> terminus pri športnih skokih ali metih, 6. prebi-od **'rlJe> 7. indonezijski otok v Bandskem morju, zahodno S otočja Aru (Veliki in Mali), 8. avtomobilska oznaka za jj vi Sad, 9. pritok Nila iz Abesinije, 10. vprega pred vprego, in f^Usliniansko žensko ime, 13. kratica za Centralni naučni pa, ,tut> 17. v grški mitologiji enooki velikani, 20. prislov am-r tu HENRIK ZBIL V sejnih sobanah ne samo sejejo, temveč tudi žanjejo, mlatijo, meljejo, kuhajo, pa tudi kaj surovega pojedo. Pri nas se je razpasla navada, da le zjutraj povečerjamo. Znoj spominja na delo in resnico, parfum pa na brezdelje in prevaro. Sodoben nakit lahko izdela tovarna, ki izdeluje straniščne ploščice. Slabo bi zaslužili modni kreatorji, če ne bi bilo nečimrnosti. 7. zapis In tako smo se kar precej zamudili na dolgi pot j, na kateri smo gledali bolj na naravo Jezerskega kot na njegovo . preteklost. Na preteklost,' ki so jo oblikovali Jezer j ami sami, kdaj pa kdaj pa tudi njihovi .-svetni ali cerkveni gospodarji. PRVI NASELJENCI Seveda je bolj ugibanje, od koti prvi ljudje, stalni naseljenci na roben jezerske kotline. Ali so bili to miroljubni ilirski Norieaai, ki so živeli na ozemlju današnje Gorenjske (in seve tudi v sosednjih pokrajinah) še davno pred našim štetjem? Ali pa so se pojavili za njimi tudi na Jezerskem bojeviti keltski Tavriski? Za to domnevo govori že v davnini obstoječa tovorniška pot čez Jezerski vrh, ki so se je poslužili vsakokratni novi prišleki s severa. Prav za keltske Ta-vriske menijo zgodovinarji, da so botrovali tudi ustanovitvi prve naselbine na skalnem pomolu ob sotočju Save in Kokre — dandanašnjem Kranju. To se je dogajalo v drugem stoletju pred našim štetjem. Kako pa je bilo s temi pra-nascljonci v času rimskega gospostva, je zavito v temo. Le to vemo, da so že v teh časih uporabljali jezerski prelaz rimski trgovci, kadar so tovorih robo iz Carniuma (Kranja) prek Jucne (današnje Globasnice v Podjuni) do Virunuma (na današnjem Go-sposvetskem polju). Spet lahko samo ugibamo, kako je bilo v jezerski kotlini po razpadu zahodno-rim-skega cesarstva. Vemo le to, da so prek Gorenjske tedaj hrumele vzhodnogotske čete. V začetku 6 stoletja so se za njimi pomrka!i langobardski rodovi s težnjo, da bi čim- prej vdrli v bogato italsko ravatfi. Cb koncu tega stoletja pa so Langobardi dokončno zapustiJi naše kraje — semkaj pa so prišli Sloveni in njihovi neprijetni vojaški zavezniki Obri. Bojeviti Obri se pri nas niso ustalili, pač pa so se takrat v teh krajih naselili miroljubnejši Slovenci in ostali na tej zemlji do današnjega dne. Ker pa so bili naši predniki bolj živinorejci in lovci, je prav mogoče, da se je kako p*eme udomačilo tudi na Jezerskem. Pašniki okrog jezera — ki je takrat gotovo že obstojalo, vsaj občasno — so bili dovolj mikavni. Okoliški gozdovi so bili bogati z divjadjo vseh vrst. Zaveter-na lega Jezerskega, kjer zime niso prav ostre, poletja pa nikoli prevroča, je bila tudi vabljiva — kot je še dandanašnji! Seveda o kakem strnjenem zaselku na Jezerskem v onih časih ni bilo misliti. Posamezni družinski poglavarji so si postavili v samotah krog in krog jezera svoja domovanja. Važno je bilo, da so bila dovolj oddaljena drugo od drugega in imela zaokroženo posest za seboj v bregeh. Polja so bila bolj mala in raztresena po gozdeh m logah. Domačije so imele svojo vodo, svoje pašnike in svojo — neodvisnost, nemotenost in mir... Poslopja so bila seve — po tedanji šegi — vsa lesena, nekake brunarice. Les pa je minljiv, četudi je macesnov, in zato iz onih prvih časov ni ostalo nič pričevanj o bivališčih naših prednikov. Vsekakor pa so bili gorjanci bolj svobodni kot ravninski kmetje, ki so morali tla-čaniti. — Za stik s svetom je starim Jezerjanom zadostovalo občasno trgovanje in mo-ževanje s tovorniki, popotniki in romarji, ki jih nikoli ni zmanjkalo. Da pa bi prvotni Jezerjani prišli s tržiške strani, ni verjetno, četudi nekateri trdijo. Bolj sprejemljiva je razlaga, ki pravi, da je slovenski val pljusknil na Jezersko s severa, iz Karantanije. Govorica, slog hiš in gospodarskih poslopij, način obdelave zemlje, pa še marsikaj veže Jezerjane s koroškimi sosedi. Za kake predzgodovinske najdbe na Jezerskem še nisem izvedel. Le še danes živo ledinsko ime »za gradiščem« daje slutiti o starem zaselku pri trdnjavici na Jezerskem. Seveda je to zgolj domneva, ker prav nobena druga opora za tako trditev ne obstoja. STARI OžBOLT ares škoda, da so Jezerjani sredi preteklega "stoletja (1. 1855) opustili cerkev sv. Ožbolta na zahodnem bregu in si sezidali novo, nižje doli, nekako sredi vasi. Res, da se je cerkev na ta način približala faranom, ni jim bilo več treba v breg k maši pa tudi pokopališče so si uredili pri novi cerkvi. Zložneje je poslej res vse bilo, toda čar stare cerkvice je bil nenadomestljiv. Nova cerkev je sicer svetla, a umetniško kaj pusta zgradba. Tudi revna slikarija na stenah nove cerkve se še zdaleč ne more primerjati z dragocenimi freskami v star: cerkvici. In še njena lega visoko v bregu je značilna: kot stare samotne kmetije krog in krog nekdanjega jezera, tako si je tudi njihov varuh sv. Ožbolt izbral visoko domovanje. Pač zaradi pregleda čez svojo čredo ... Morda tudi zaradi jezera? Kajti ta čas se je pisalo leto 1350 in nikjer ni rečeno, da tedaj gladina jezera ni več valovila. C. Z. Tisto jutro je v zbornici vladala nekakšna čudna napetost. Običajni pogovori o vremenu, o sinoćnjem televizijskem sporedu, o Ljudmilinih krčnih žilah in o najnovejši obleki mlade Mije, učiteljice angleščine, kar niso hoteli steči. K sreči sta se kazalca na uri naglo bližala osmi in treba je bilo oditi v razrede. Lojzki so od razburjenja drgetale roke. Bogve s čim jo bodo presenetili njeni zlati petošolčki, je mozgala ter počasi zavila k enim izmed vrat v prvem nadstropju. Kot razredničarki najboljših učencev šole ji seveda ne more biti vseeno, kakšna darila so zadnji dan pouka nanosili skupaj hvaležni otroci. Od lanskih je dobila čudovito kopalno torbo, od predlanskih težko kristalno vazo... Ja, ja, počitnice se vedno začenjajo s prijetnimi pričakovanji. Te prednosti njim, pedagogom, pač ni mogoče odvzeti. Na hodniku je še malce postala in si nadela resen, strog izraz. Ne sme kazeti prevelikega zadovoljstva, je sklenila. O zahvalni »lekciji« ni kaj dosti razglabljal". Najprej bo povedala, da so zanjo pridnost in dobre ocene največja nagrada. Potem bo karajoče pristavilo, da izrazov spoštovanja v obliki dragocenih predmetov pravzaprav ne sprejema, vendar je tokrat, ampak resnično samo tokrat, pripravljena narediti izjemo. Konec bi morda veljalo popestriti z upanjem v uspešno, petič polno prihodnje leto. Pritisnila je tovarišica Lojzka na kljuko in vstopila-»Zdravo!« so v en glas zapeli učenci, toda razredničarka kot da jih ni slišala. Njeni očesi, skriti pod debela stekla naočnikov, sta kradoma pogledovali v kateder, kjer je ležal šopek rož. Rože, da, navadni nageljni — in nič dragocenejšega. Žensko je zgrabilo nepopisno razočaranje, ki so se mu pridružili jeza, obup in s t ral'! Šopek za tovarišico Loj z ko strah pred tem, kaj si bodo mislili kolegi v zbornici, strah pred Milko, ki komaj čaka, kdaj ji bo lahko potihoma pokazale osle. Milka, veste, je zaklet Lojzkin sovražnik. Svoje dni sta obe hkrati osvajali mladega ravnatelja in seveda prišli v konflikt. Ravnatelj je nazadnje vzel brhko študentko, zavrnjeni nevesti po sta bes nad porazom usmerili druga proti drugi- »Draga naša tovarišica!« so Lojzka predramite it neprijetnega razmišljanja besede odličnjaka Tončka-»V imenu celega razreda vam izražam najiskrenejso hvaležnost za ves trud, ki ste ga imeli z nami. Obljub ljamo, da bomo v bodoče še bolj marljivi. V znak priznanja prejmite tale skromen šopek. Ostali denar sme namesto v darilo vložili v sklad za gradnjo novega šolskega poslopja, ki pa je nujno potrebno in ki Ra mesto zelo pogreša. Upamo, da bo kmalu gotovo.« Otročad je zaploskala in potlej napeto prisluhnila besedam tovarišice. Slednji ni uspelo spraviti iz sebe nič originalnejšega kal^r par spodbudnih puhlic. Naglo je zaključila uro ter nejevoljno odklamala po stopnicah navzdol. Presneta nova šola, se ji je motalo skozi >n°' Žgana. Zavoljo nje so jo prikrajšali že pri plači. /" zdaj je torej utrpela škodo tudi pri darilu. Mularija zmešana! V zbornici so Lojzkini sotrudniki žareli od veselja-Bera. poklonov je bila zares rekordna. Občudovanje m zavist je zbutalo zlasti razkošno, čipkasto posteljno pregrinjalo, vredno najmanj 60 tisočakov, če ne ver. Ob njem se je ponosno šopirila Milka. Lojzki izzivaln' prizor kajpak ni posebno prijal. Tiho, s priokusom poraza v ustih, je pobrala svoje reči ter odvihrala V poletno dopoldne. Likovniku in fizkulturniku, ki sta v kotu, čisto sama zase, žulila \vhisky (prispevek P0' bov iz 8. c), ni niti odzdravila. Vrag ju poberi, hono rarca naduta! —or Stara — zdaj opuščena — cerkve« n ©*hoSt« na Jezerskem. — Foto: F. Perdan Aprilska sala je uresničila ga je Janez sam Pred dnevi sem obiskal Janeza Stefeta, v preteklosti znanega smučarskega asa, da-oes pa veščega revirskega lovca. Težko ga je bilo najti doma, kajti te dni je bil v Jelendolu, koder so lovci ko-«ih seno za jelene in košute. 1a dan, ko sem ga iskal že v tretje, je deževalo in bil sem prepričan, da ga bom naŠel. In tako je tudi bilo. Ko sem vstopil, mi je zbudila pozornost dnevna soba, Polna odličij s smučarskih tekmovanj, in lovskih trofej. Najbolj nenavadna trofeja Pa ie bil velik nagačen medved, ki ustrelil. Najprej sva se menila o gegovi smučarski karieri, za katero lahko trdim, da je bi-la zelo dolga in nadvse UsPešna. Smučarska pot, ki 8a Je pripeljala med svetov-116 elito, se je začela 1937. leta na plazu pod Storžičem. CcPrav je kot H-letni fant ^ed našimi odličnimi smu-farii dosegel deveto mesto v slalomu, je bil to grenak za-telek. Kajti med tekmovanjem se je odtrgal plaz in P°d njim je izgubilo življe-nJe devet smučarjev. *po tem dogodku sem na-*toPal skoraj na vseh tekmo-^nJUi In dosegal vedno boljše uspehe. Zelo pomemben se mi «11 nastop na prvih pariških smučarskih tek-ah- ki so bile 1945. leta v sem zasedel Zknei"- Tam Pry drugjj"^810 v veleslalomu in 0 ,v°Jni so se vrstila med- .-"so mesto v skokih za Ru-ulJem Finžgariem « P h privedla na sam vrh. Kaj-f. na svetovnem prvenstvu J,51- leta na Norveškem je r^gel trinajsto mesto v sfnuku. Nato se je kmalu po-0v'l od belih poljan in od- 1m9 mesto mlaJsim- Ker -ie Ju"il naravo, še posebno pa JJJ, se je odločil, da postaji '°vec. Leto kasneje je na ^r v Ljubljani prestal lovski um*in postal revirski lovec. o0|žnosti revirskega lovca je ^Pravljal najprej v Jelendo-s; nato v Preddvoru, Lomu, r0v Pa Je Prevzel del pod-r^!a l-oma in Jelendola. Za-y 1 nujnosti naravnega za-VoU ,C moral odstreliti že okrv >lval'; samo jelen jadi W dvost°. največja in naj-2? lovska trofeja pa je vis, , or medved, ki ga je Wh 1 pred s^st'imi leti nad n,,?1"' Leto pred tem ie ta 0«ivcd v Solčavi raztrgal 60 la>>Savln]ska dolina je posta-medveda prenevarna Prt T Za,cke' v naše kra r**a\V ,U p»všclnu pod e Cr^1' ki J« t«* »»več, "e J~ dva«»J«t ovc. Po-»em odpeljal v Zasledili so ga na Jezerskem. Ker so ga tudi Jezerjani začeli preganjati, se je vrnil. Nisem odnehal. V bližini ovc je bila primerna smreka in zlezel sem med veje. S seboj sem imel hrano, da bi ostal, če bi bilo potrebno tudi teden dni v smreki. Medveda sem čakal pet noči.« Bilo je 1. aprila 1966 leta, ko je vest iz lokalne radijske postaje v Tržiču, razburila prebivalce Tržiča in okolice. »Nad Lomom je Janez Štele danes ustrelil medveda. Medveda si lahko ogledate v gostilni pri Krvinu.« Marsikdo je pohitel h Krvinu, toda o medvedu ne duha in sluha. Aprilska šala je pošteno delovala. Nekaj pred koncem oddaje se je pojavil na lokalni postaji Janez in povedal, da je ustrelil medveda. Seveda so se vsi smejali in nihče mu ni verjel, a tokrat ni bila april-ska šala. »Bil je lep dan in prepričan sem bil, da bo prišel medved. Že zgodaj popoldan sem odšel na prežo. Nekako ob pol petih zaslišim približno osemdeset metrov niže pokanje vej. Hitro pripravim puško. Čakam, a medveda od nikoder. Minilo je pol ure in prepričan sem bil, da je bil verjetno le jelen. Iznenada pa se prikaže medved. Napotil se je proti ovcam. Bil sem popolnoma miren. Dvignem puško, ga dobim dobro na muho in sprožim. Hropeč se je zvrnil nepremično obležal.« Dva dni je ležal medved Pri Krvinu in ogledalo si ga je veliko ljudi. Kajti v Tržiču že več let ni bil ustreljen medved. Zadnji medved, ki pa je bil ustreljen v bližini Tržiča je bil uplenjen pred 72. leti na Jezerskem, ko ga je ustrelil Čarman iz Tržiča. Tudi preteklo leto se je septembra pojavil medved na Javorniku nad Lomom, koder je raztrgal nekaj ovac. Janez je prepričan, da se bo medved tudi letos vrnil na Javor-nik in rekel mi je, da ga bo pričakal. J. Piškur Nagačeni medved v stanovanju Janeza štefete. — Foto: S. Hain Vesele citre Mihe Dovžana W uporabil za vabo. f'"^ od nikoder. Citre Mihe Dovžana so se prvič oglasile pred desetimi leti. Toda kaj same citre, je premišljeval večkrat. Treba bo poiskati spremljavo. Odločil se je za basista in kitarista ter pevce. Kitaro je pri priči zaupal bratu Ivetu, saj je mladi fant prav tako kot Miha kazal zanimanje za glasbo. Tudi z basistom ni bilo posebnih težav. Treba pa je pripomniti, da je pred leti le pri basistu nastala zamenjava, saj je namesto prejšnjega mesto basista prevzel znani harmonikar Jože Burnik. Pa pevci? Miha je kmalu po tistem slišal Gorenjce iz Naklega in pri priči mu je bilo njihovo petje všeč. Odpeljal se je na pogovore. In uspel! Nakelski fantje brata Janko in Mirko Poličar, Janez šter, Stane Novak in Tine Zelnik so se odločili, da bodo nastopali ob zvokih citer. Da pa ne bi bilo v ansamblu prepusto, so kmalu dobili na svojo stran še pevko Ivanko Krašcvec, že lep čas pa z njimi nastopa tudi nepogrešljivi član ansambla humorist Rado iz Loke. »Komu se bo res zdelo čudno, da sem izbral citre, saj je harmonika danes mnogo bolj popularna,« je dejal Miha. »Ampak res ni nič čudnega. Vsi moji predniki so igrali ta instrument, z izjemo starega očeta, ki se je bolj ogreval za .frajtonarico'. Zakaj je tako malo citrašev? No, saj se še najdejo. Glavni vzrok pa je vseeno ta, da so citre pretih instrument, ozvočenje pa veliko stane.« Kje vse je že Mihov ansambel nastopal? V Nemčiji, Avstriji, Italiji, Bolgariji in seveda največ doma po Sloveniji. Skoraj ni večjega kra ja, da ga še ne bi obiskali »Na tujino zdaj ne misli mo. Smo pač vsi redno za poslcni. Že tako imamo veli ko nastopov. Kar po tri ali štiri koncerte na nedeljo ima- mo, odkar pa imamo harmonikarja Jožeta Burnika, precej igramo tudi po veselicah in zabavah.« In največji uspeh? »Najbolj srečni smo bili, ko smo igrali za predsednika Tita in avstrijskega predsednika Franca Jonasa v Radencih,« pravi Miha. »To je bilo za nas nepozabno doživetje.« Dobivate veliko pisem? »Zelo veliko. Na vsa pa odgovarja žena.« Pa načrti? »Želimo, da bi čimdalj ostali v tem sestavu, da bj čimveč nastopali po Sloveniji in da bi bili ljubitelji naše glasbe zadovoljni. Obljubljamo, da bomo poskrbeli za nove skladbe, plošče in šte vilne nastope po najrazličnej« ših krajih Slovenije.« J. Govekar Cfc zdravnik A3£svetuje MARTA odgovarja Darja J. Iz Radovljice — Iz priloženega blaga bi rada imela obleko, ki bi jo lahko nosila vsak dan. Prosim, svetujte mi, kakšnega kroja naj bo. Stara sem 17 let, visoka 168 cm, tehtam 56 kg. Marta — Obleka za vas je na desni strani skice. Blago ima precej pust vzorec, zato obleko popestrite z obrobami. Obrobe naj bodo temno modre. Obleka se zapenja zadaj, je brez rokavov, mini dolžine. Spredaj sta našita dva majhna žepa. Stanka G. Iz Kranja — Svetujte mi, prosim, kako naj si dam narediti obleko za poletje. Blago prilagam. Stara sem 16 let in visoka 167 cm. Marta — Obleka za vas ima okrogel izrez. Posebno originalni so rokavi: sestavljeni so le iz dveh trakov. Obleka je v pasu prerezana, zapenja pa se zadaj na zadrgo. Krasi jo manjši žep na desni strani. Stari recepti po starem in novem Rogljički s šunko Za testo potrebujemo: 30 dkg moke, 10 dkg masla, 1 rumenjak, malo soli In 2 dkg kvasa namočenega v malo mleka. Napravimo testo in ga kake četrt ure gnetemo. Nato ga pokrijemo z ogreto skledo ter pustimo kako uro. Nato ga razvaljamo in zreiemo na kvadrate. Na vsak kvadrat denemo po žlico šunkinega nadeva in zvijemo v rogljičke. Nadev: drobno zrežemo 25 dkg šunke, dodamo trdo kuhano jajce, primešamo pa še nekaj žlic smetane. Nadevane rogljičke denemo v pomazan pekač, kjer jih pustimo še pol ure, da se lepo dvignejo. Nato jih pomažemo z rahlo stepenim beljakom In spečemo v ogreti pečici. M. V., Selca Pravila vitkosti će teden dni pred dopustom listate po časopisih in iščete recept za shujševalno dieto, vam vitkost sama ne bo padla v naročje, če ne boste poleg diete pripravili še pravi pravcati bojni načrt. Dieta sama vas ne bo napravila vitke. Preberite si tale pravila igre vitkosti in se šele nato odločite za žalostni dietni teden. 1. Prepričajte se, da ste grdi z zalogami maščobe na trebuhu in bokih. 2. Ce občutite lakoto, ne zavijte takoj k hladilniku, pač pa se lotite kakega zanimivega dela, ob katerem se da pozabiti na lakoto. Ali pa popijte vsaj kozarec vode ali čaja. 3. Pozabite na slaščice. 4. Pred vsakim obrokom popijte dva kozarca vode, to vam bo napolnilo želodec in zmanjšalo lakoto. 5. Prepričujte sami sebe, da imate močan karakter in da je malenkost shujšati ob dobri volji. 6. Pogosto skušajte obleči obleko, ki vam je bila prav še pred dvema letoma. 7. Izogibajte se pogovorov o jedi, raznih specialitetah in receptih. 8. S kajenjem ne boste izgubili niti grama teže. 9. Kar največ se gibajte, vendar se ne utrujajte. 10. Telovadite, če imate čas, tudi po desetkrat na dan. 11. Po jedi ne pijte vode, če ste bili tako navajeni, raje pojejte jogurt. 12. Pri vsaki shujševalr.i dieti smo malo nervozni, vendar zato še ni treba posegati po slanih orehih, slanih pal-čkah in podobnem. asveti Letošnje poletne obleke odkrivajo lep zagorel hrbet. Primerne so za počitnice ob morju ter za počitek na vrtu 0 Kadar smo posebno utrujeni, dodajmo topli kopeli morsko sol. Taka kopel pomirja utrujeno telo. 9 Malo osoljena voda blaži srbeča mesta ,kjer nas je pičil pajek ali komar. 9 Za izpiranje grla pri prehladu je odlično pomagala rahla solna raztopina. Voda naj bo topla. # Na vrat pri negi telesa vse preradi pozabljamo. Šele ko so tu gube, hitimo popravljati zamujeno. Zoper gube na vratu si dvakrat na teden pripravimo obkladek: krpo namočimo v ogreto olivno olje in si s tem ovijemo vrat. Toploto obkladka podaljšamo z ovito brisačo. Obkladek lahko pustimo tudi čez noč. 9 Zoper sončne pege je do. bra zelena. Lahko jo nastrgamo in s sokom namažemo pegasta mesta, ali pa narezano na kolobarje pustimo ne. kaj časa na madežih na koži. 9 Odlično sredstvo za utrjevanje prsi je dnevno prhanje z mrzlo vodo. Otrok in bolezen Vsako obolenje prinese spremembe v otrokovo življenje. Spremeni s« otrokovo vedenje in njegovo doživljanje, kar pa je odvisno tudi od resnosti bolezni in njenega trajanja ter seveda od starosti malega bolnika ter od tega, kje se zdravi. Običajno otrok preživlja bolezen brez težav in hujših posledic, seveda če živi v urejenem domačem okolju. Otrokov i^rah pred boleznijo je odvisen od njegovih prejšnjih izkušenj in od starosti. Bolnik, ki je mlajši od šestin let, navadno hudo trpi zaradi ločitve od matere, prav zato je za majhne otroke najbolj težavno zdravljenje v bolnišnici-Večji otrok tja do desetega Jela starosti pa se navadno boji bolečih po«e-gov ali pa ga muči občutek krivde, da je zbolel zato, ker ni ubogal staršev-Nad deset let stari otroci pa doživljajo bolezen k°{ odrasli. Bolan otrok je v vsa-kem primeru doda*03 skrb za starše. Zato morajo biti starši uvidevO1-Otroku ne smejo prikazati njegove bolezni k°; kazni za neposlušnost, niti mu ne smejo pokazat" svoje resnične zaskrbljenosti zaradi bolezni. Otrok lahko sicer dobi razne domišljijske predstave svojem obolenju ali Pa sC začne pretirano ukvarja" * svojim počutjem. Starši morajo otroku prikazati bolezen kot na' ravno dogajanje. Otroku je treba vedno odgovoriti na zastavljena vpraša* nja o poteku in vrsti bolezni, in sicer preprost in razumljivo. Ce se gibamo odgovorov na "\ stavljena vprašanja, ^ povečujejo strah ma'e» bolnika. dr. Lucija Odla^j .Kunste« Črevesni zajedalci Črevesnih glist je več vrst — pri nas so najbolj razširjene tako imenovane valjaste gliste. Raziskave so pokazale, da dandanes trpita za čreves-nimi paraziti dve tretjini človeštva. Črevesni zajedalci ali gliste, kakor jih običajno imenujemo, žive v črevesju svojega gostitelja — človeka. So ena najbolj razširjenih nadlog širokih ljudskih množic, še posebno pri nas. Praviloma jih najdemo pri ljudeh vseh starosti, zato si upravičeno zastavljamo vprašanje, kako naj rešujemo ta socialno-medicinski problem, kako naj spoznamo nosilce črevesnih zajedalcev in kako naj preprečujemo oziroma zdravimo to obolenje. Gliste se zelo pogosto naselijo v prebavilih človeka. Znamenja glistavosti so nasploh neopredeljena. Pri hujših okužbah prevladujejo bolečine v trebuhu, motnje v prebavi, utrujenost, nemirno sPanje in živčna razdražlji-vost. Črevesne gliste povzro-cajo v prebavilih človeka težave, ki se izražajo kot preobčutljivost, napadi, podobni Padavici ali histeriji, krči. znamenja, podobna vnetjem možganskih open itd. Kot tujki v telesu lahko gliste povzroče še vrsto drugih težav. Bolnik draž postane nemiren, razen, pogosto celo pobit, izgubi sposobnost za končen- trn«: • _ tracijo na delovnem mestu, zaradi česar lahko pride do nesreč pri delu. Našteli smo nekaj splošnih znakov, ki nam lahko povedo, da so se v prebavilih naselile gliste. Zanimivo pa je to- da večina bolnikov sp>oh ne ve, da se je okužila z g* stami. Zato se pogosto dogaja, da cele družine dolga leta ali celo desetletja gostijo te ^Prijetne parazite. Se posebno so ogroženi kolektivi, ? katerih žive nosilci teh za-Jedalcev: otroški vrtci, internati, tovarne, šole. Najbolj ^Postavljeni glistam so otro-01 • ki se okužijo pri dnevnih aktivnostih — pri igri, pri se-San-iu prstov itd. Do okužbe piide pretežno ?.°zi usta. Nalezljive oblike Blist 2 pridejo v usta s hrano, in mazanimi rokami, s pijačo . z drugimi predmeti, ki pri-Jg£ V stik z usti. Še zlasti iai* 'e PrePrečiti okužbo t S in ličinkami, ki so zo-v i čvrste ovojnice zavaro-^ Pred vplivi okolja. Ome-obl'ki najčešće najdemo iv*n človeka in nekaterih C' ^. pozirani narodi nasploh var;.110' da živil ni težko za- *kirtrail Pred okužbo s člove-s0ht' fekalijami. Res je. da Hjev„n.e sanitarije in odstra-5reCpnJe..čl°veških fekalij v Prer>r J11' meri pomagajo pri Vesni CCcvaniu okužbe s čre-&a .'nM glistami. Klub temu ^ov2"^"3 d^?a vrsta pri* W od ' ko so hitrienski ukre- ^oS°n-°cla,i in ie pr:fUo d0 6 oku/he. Dejstvo je, da marsikje vrtove še vedno gnojijo s človeškimi fekalijami. Solata je eden najpogostejših virov okužbe, še posebno pri nas. Poglejmo si nekoliko natančneje dve vrsti črevesnih glist, ki sta v naši državi najbolj razširjeni. 1. Podančica najčešče napada otroke, ker pa je zelo nalezljiva, se okužba hitro razširi tudi na odrasle v druži-zini. Samica podančice, ki potuje skozi debelo črevo in danko, okrog katere izloča veliko število jajčec (okrog 11.000), povzroča okrog danke srbenje, kar je eden od najpomembnejših simptomov. Ce jajčeca z umazanimi rokam; ali hrano pridejo v usta drugih članov družine, se okužba naglo razširi. Otroci, ki se igrajo po dvoriščih, imajo pod nohti veliko teh jajčec; s sesanjem prstov in dotikanjem ust se tako vedno znova okužujejo. Jajčeca podančice najdemo v hišnem prahu (okužba z dihanjem) po omarah, mizah in oknih, v stra&iščhih školjkah, v posteljnem perilu. Nasploh jih je največ po spalnicah, tako da je okužbi izpostavljena vsa družina. Iz družine se okužba razširi v otroške vrtce, v tovarne, kasarne in druge kolektive. V takih prime-rih je neobhodno potrebno zdravljenje vse družine oziroma kolektiva. Najpog j.itejši znaki okužbe s podančicami so izguba te ka, nuj sanje, močenje postelje, nespečnost, šklepelanje z zobmi, bolečine v trebuhu, slabost, bruhanje in alergične reakcije organizma. Da bi se obvarovali pred okužbo, si moramo redno umivati roke po opravljanju potrebe in pred jedjo. Med zdravljenjem in še teden dni po njem mora bolnik nositi tesno oprijetno perilo, ki preprečuje, da bi jajčeca podančice prišla v stik z rokami in se tako raznesla. Telesno perilo je treba prekuhati vsak dan, posteljnino, spalne srajce in pižame pa dva- do trikrat na teden. 2. Navadna ali velika glista je prav tako zelo razširjen zajedalec človeškega črevesja. Z njo je okuženih približno 650 milijonov ljudi. Navadna alj velika glista je dolga 15 do 35 centimetrov. Živi v tankem črevesu in se hrani z njegovo vsebino. Samica izleže približno 200.000 jajčec na dan; možnost okužbe je zaradi tega zelo velika. Jajčeca se izločijo iz organizma z blatom, se zunaj njega razvijejo v ličinke, pridejo ob ponovni okužbi spet v tanko črevo, prodro skozi njegove stene in potujejo po limfnih žilah in venah v jetra, v spodnjo zbiralno veno, v desno srce in v pljučne arterije. Iz pljuč pridejo v usta in od tam nazaj v tanko črevo, kjer se 75 dni razvijajo v odrasle glist, ki sta v naši državi naj-v tej fazi razvoja navadne gliste imel težave. Tisti, ki pa jih vendarle imajo, običajno tožijo o krčih in neopredeljenih bolečinah v želodcu. Do hudih težav, kj se lahko končajo celo s smrtjo, pride zaradi preseljevanja odraslih glist. Najdemo jih lahko v izbruhani hrani. Zaidejo lahko v nosno votlino in od tam v pljuča bolnika, v žolče vod, v žolčnik ali slepo črevo. Pri preobčutljivih bolnikih se lahko pokažejo znamenja zastrupitve, ki ga povzroči razpadanje poginulih »list. Najpogostejši simptomi so nespečnost, izguba apetita, hujša-nje, huda živčna razdražlji-vost; pri otrocih pa lahko pri. de celo do zastoja v telesnem in duševnem razvoju. Ogledali smo si dve najboij razširjeni vrsti iz množice glist, o katerih pa tu ne moremo podrobneje razpravljati. Omenimo le še to, da so pri nas precej razširjene tudi tako imenovane rudarske gliste, bičaste in tako imenovani strongiloides (glista, ki živi v tankem črevesu človeka). Te tri vrste so nekoliko manj pogostne od prvih dveh, vmdar pa zato nič manj ne varne. Omeniti velja še to, da gre v 90 °b primerov glistavosti za mešano okužbo, kar z drugimi besedami pomeni, da se V 90% primerov v človeških prebavilih zaredita najmanj dve, lahko pa tudi pet vrst glist. Povedali smo že, da sta nalezljivi obliki gliste jajčece in ličinka. Pri zdravljenju črevesnih parazitov moramo torej vplivati na ta dva faktorja, če želimo doseči dobre rezultate. V minulih stoletjih je bila v rabi dolga vrsta zdravil zoper črevesne gliste, bolj uspešnih in manj uspešnih. Zdravila, ki bi delovalo na več vrst glist oziroma na odrasle gliste, jajčeca in ličinke hkrati pa ni bilo. Šele od leta 1967 dalje, ko so Američani odkrili in poslali na tržišče tiabenda/.ol (Mintezol), je zdravljenje črevesnih okužb mešanega tipa uspešnejše Omenjeni preparat namreč deluje na vseh pet vrst glist, ki smo jih v članku omeiili ter na njihova jajčeca in ličin ke, kar je nadvse pomembno Zdravilo lahko dobimo tudi v naših lekarnah, seveda pa se moramo o zdravljenju gli stavosti posvetovati s svojim zdravnikom, ki nam bo dal podrobne napotke. Velikega pomena je, da se angažiramo vsi in tako podpremo akcijo za zatiranje čreve-nih parazitov pri nas. še poseon" pa pri naših otrocih in mladini ter v delovnih kolektivih, fr. ne pozabimo- če se s čreves nimi paraziti okuži en č m družine ali kolektiva ic trena zdraviti vso družino o/'.r.>ma kolektiv. Dr. med. Ljubo Dorem Frane Porenta iz Sv. Duha se z drevesničarstvom ukvarja že več kot dvajset let. Vsako leto posadi okrog 3000 sadik, od katerih jih 2000 tudi doraste. S prodajo nima težav. Kupci največ povprašujejo po jablanah, manj po hruškah, češenj pa je posadil komaj sto. — Foto: S. Hain Več spodbude za sadjarstvo Sadjarstvo kmetom v Poljanski in Selški dolini nikdar nI predstavljalo pomembnega vira dohodka. Vendar so sadovnjaki okrog hiš rodili toliko, da so imeli jabolka doma in suhe hruške za malico, v kleti pa mošt do zgodnje spomladi, češnjevec in sadjevec pa do naslednje letine. Že precej časa pa ni opaziti novih nasadov sadnega drevja, staro pa izumira. Zakaj tako? O tem smo se pogovarjali z inšpektorico za kmetijstvo pri skupščini občine Škcfja Loka inž. Metko šubljevo. »Vremenske razmere za gojenje sadja na našem področju niso preveč ugodne. V višjih legah rada letino uniči slana, v nižini pa megla. Zato smo pri pospeševanju razvoja kmetijstva dali prednost živinoreji in mlekarstvu, sadjarstvo pa smo kar malo preveč zanemarili. Majhen sadovnjak tudi zahteva preveč dela za dokaj skromen pridelek. Zato tudi ni organiziran odkup, niti prodaja.« »Vzgoja mladik ni organizirana?« »V okolici Sv. Duha in Dof-farij imajo kmetje 6 drevesnic, v katerih v sodelovanju s Kmetijskim zavodom Ljubljana vzgojijo letno okrog 17.000 sadik. Vendar bi pri tem poudarila, da jih veliko prodajo izven občine, največ graditeljem hiš, ki žele urediti senčnat vrt. Zelo redko pa je opaziti, da bi kmetje sadili mlada drevesa. Navadno jih vzgajajo iz divjakov.« »Koliko sadnega drevja je še ostalo?« »Rodnih dreves je Se okrog 80.000 na vsem območju škofjeloške občine. Od tega je nekaj čez 40.000 jablan, 17.000 hrušk, 6000 sliv in češpelj, češenj pa je le še nekaj čez 4000, čeprav jih je bilo včasih največ. Pred leti so se začele sušiti. Na sušenje češeni so nas 1966. leta opozorili v Lu-činah in Malcnskem vrhu. Ta dva kraja sta bila desetletja znana po kvalitetnem pridelku. Od tu pa se je pojav širil najprej po vsej Poljanski in kasneje tudi v Selško dolino. Veje in korenine obolelih dreves smo poslali v analizo kmetijskemu inštitutu v Žalec. Niso opazili bolezni, zato menijo, da je češnjeva drevesa napadel virus, s katerim je okužena tudi zemlja. Zato tudi nova drevesa ne uspevajo. Podobno se jo zgodilo pred časom s češnjami v severni Italiji. V nekaj letih so se posušila. Verjetno bo moralo preteči še precej let, preden bo virus izginil in bomo lahko spet zasadili češnjeve mladike.« »Naj bi stare vrtove, kljub nerodnosti drevja ohranili?« »Mislim, da pri vse večji skrbi za ekonomično gospodarjenje ne smemo zanemariti videza naših vasi. Gorenjska vas, še posebno pa kmetija v hribih bi brez visokih jablan in hrušk izgubila svojo značilnost. Ob razvoju kmečkega turizma ne bi smeli pozabiti, da je posebnost naš;h krajev sladek mošt, češnjevec in sadjevec. Ce ne bomo dali kmetom več spodbude tudi za urejanje sadnih vrtov, ne bomo več dolgo opevali lepot in neokrnjenost naših hribovskih vasi. Uveljavi naj se načelo, da za vsako posekano drevo, posadimo novo.« L. Bogata! OB TISOCL.ETNICI V Cerkljah bi radi razvili turizem Piše dr. Pavle Blaznik (4) Poreklo loških naselnikov je bilo kaj pestro. Načrtna kolonizacija je sčasoma močno menjala narodnostno sliko na loških tleh. Pri tem je prednjačilo Sorsko polje, kjer je bil po podatkih iz okrog leta 1160 precej močan bavarski živelj. Ondotna frei-sinška posest je bila konec 13. stol. razdeljena na štiri urade, med katerimi je bil takoimenovani bavarski obsežnejši kot vsi drugi trije skupaj. Vendar se je treba vprašati, ali smemo res šteti vse koloniste bavarskega urada med Nemce. Odgovor na to vprašanje more dati mimo neposrednih podatkov zlasti analiza imen, tako krajevnih in osebnih kot tudi zemljišč-nih; pri tem študiju je treba biti zelo previden, da ne pridemo do prenagljenih, napačnih sklepov, v kar tako radi zapadajo nekateri nemški raziskovalci. K dokazom o narodnostni pripadnosti on-dotnega prebivalstva ne smemo npr. brez nadaljnega pri-tcgovati niti vseh trdno nemških imen, kot naj pokaže nekaj primerov. Naselje Pod-blica je omenjeno npr. v listini iz leta 1286 kot VVaicen-stain, toda samo pet let kasneje označuje urbar to naselbino s slovenskim izrazom kot Podvvelopetsch. Še bolj poučen je primer loškega meščana, ki se je pisal Praznavrefica; v nemškem jeziku pisanih virih srečamo to ime prevedeno v Leren-sack, medtem ko ga romanski viri dosledno označujejo s slovensko obliko. Zelo je npr. značilno, da v nemških virih nikdar ne naletimo na ime Škofja Loka, marveč dosledno samo na Lack ali Bischoflack ipd., medtem ko srečujemo v romanskih virih od 13. stol. dalje origi- nalno ime Skofja Loka. Da ne smemo niti vseh nemških osebnih imen kratko in malo upoštevati kot trdne dokaze za narodnost njihovih nosilcev, dokazujejo primeri v listinah, kjer so posamezniki označeni z izrazito nemškim imenom, a jih vir označuje kot Slovence. Pri analizi narodnostnega porekla loških kolonistov sem se naslonil predvsem na zemljiščna imena, ki so bila pač najbolj v rabi v najožjem krogu ondotnega prebivalstva, študij je pokazal, da je bilo celotno ozemlje godeškega urada v bistvu slovensko. Drugače je bilo seveda v bavarski upravni enoti. Središče bavarske kolonizacije je bilo prav gotovo v Bitnju, kjer se je do danes ohranila vrsta izrazito nemških zemljiščnih imen, prav tako so pa tudi ondi npr. 1501 daleč prevladovala nemška osebna imena. Sosednjo Zabnico omenja že darilna listina iz leta 973; osnovo ji je dal nedvomno slovenski kmet, vendar je jasno, da je vas v današnji obliki plod načrtne kolonizacije; verjetno je zemljiški gospod koloniziral Zabnico in Bitnje hkrati in je kmete iz stare slovenske Žabnice pomešal med nove koloniste. Okrog bitenjskega jedra naletimo še na nekaj naselbin, kjer je bil nemški živelj nekoliko jačji. Med te je šteti Dorfarje, deloma tudi Crn-grob, dalje Peven, kjer so bili naseljeni gospoščinski lovci, in Sv. Duh. Stara Loka je bila sicer slovenska ustanova izpred leta 973, vendar se je tam kazal precej močan vpliv sosednjega freisin-škega upravnega središča. Podobne razmere srečamo Dan m latice v na Trebiji Med obilico zanimivih prireditev letos se nam to nedeljo obeta še ena. Marljivi turistični delavci iz Trebije bodo namreč v nedeljo ob 14. uri popoldne pripravili etnografsko prireditev »Dan mlatičev«. Domačini bodo na njej pokazali nekatere običaje, ki so bili ob času mlatve v navadi po teh krajih: krišpanje, mlatev s cepci »v dva« in »v štiri«, retanje, vejanje, obravnavanje in škopanje. Program bo povezoval slovenski gledališki in filmski igralec Joie Zupan. Trebijčani in prebivalci okoliških krajev so se za »Dan mlatičev« temeljito pripravili. Zavedajo se pač, da je to prva večja prireditev, ki jo bo pripravilo turistično društvo, od uspeha te pa je odvisna tudi prireditev prihodnje leto. Domačini so obljubili, da bodo v nedeljo lahko postregli z domačim kruhom, kar se ob mlatvi tudi spodobi, bobi, drobnjako-vimi štrukiji, prašičem na raznju, pristnim domačim sadjevcem in drugimi dobrotami. Po prireditvi pa bodo obilovala na Zupanovem vrtu, v vasi na Trebiji, tudi zarajali. tudi v Stražišču, ki dokazuje s slovenskim imenom iz leta 1002, da je bilo naseljeno s Slovenci, preden je prišlo v sklop freisinškega gospostva. Prav tako je pa v bavarskem uradu vrsta naselbin, ki jih lahko brez najmanjšega tveganja postavimo med izrazita slovenska. V to vrsto spada npr. Suha, ki se omenja že leta 973 in je bila osnova vasi vsekakor slovenska; narodnostna slika se pa ondi ni spremenila niti tedaj, ko je prišlo tam do sistematične kolonizacije; čeprav leži vas v neposredni bližini upravnega središča v Škofji Loki, naletimo tam komaj na dve nemški zemljiščni imeni, medtem ko ni leta 1501 zaslediti v vasi niti enega nemškega priimka. Podobno je bila sosednja naselbina Hosta slovenska ustanova, saj bi sicer ne imsla slovenskega krajevnega imena že ob ustanovitvi, po kateri se število ondotnih kmetij ni več spremenilo. Podobno sliko kažejo tudi naselbine Lipica, Trata, Okroglo, Gorenja vas. Nasprotno situacijo srečamo pri naselbinah v gad-marskem uradu — v Vincar-jih, Binklju, Moškrinu in Trnju, kjer so bili naseljeni viničarji. Vse te naselbine so imele prvotno izključno nemška krajevna imena. Medtem ko je klasifikacija glede na zemljiščna imena manj jasna, kažejo osebna imena na to, da je bil med freisin-škimi viničarji razmeroma precej močan nemški živelj. Še konec 16. stol. je bil nemški živelj na Sorskem polju toliko številen, da je starološki župnik pridigoval tudi v nemškem jeziku. V 17. stol. je govorilo prebivalstvo po Bitnju mešanico slovenskega in nemškega jezika, kot sporoča Valvasor, ki navaja primer: Schau, schau, mačka na strehi goloba fres-sen! Danes nas spominjajo na nekdanje nemške koloniste le še krajevna, zemljiščna in osebna imena, kot Cegnar, Cof, Hafner, Hartman, Hein-richer, Homan, Kaiser, Ku-ralt, Langerholc, Logonder, Macher, šifrer, Triller, Vilfan, Bajželj, Volgemut, Zi-herl ipd. — Ob tej ugotovitvi je treba poudariti, da je bil ob kolonizaciji Sorskega polja nemški živelj posebno močan zlasti v nekaterih naselbinah, ki jih je ustanovil Slovenec davno pred nemškim prihodom, tako npr. v Žabnici, Stari Loki, Stražišču. Tam je nemštvo takrat asimiliralo del slovenskega prebivalstva; s slovenizacijo tega ozemlja je bilo torej vrnjeno slovenstvu tudi slovensko odtujeno prebivalstvo. Bližina Krvavca je zadnje čase med prebivalci Cerkelj in okoliških naselij začela zbujati želje po razvoju turizma. Pa ne le Krvavec. Tu je Še brniško letališče, na katerem je vsak dan večji promet, razen tega pa so načrti o nadaljnjem razvoju tega osrednjega slovenskega letališča prav tako spodbudni. 2e zdaj so prebivalci tega dela kranjske občine posredno ali neposredno vključeni v dogajanje v omenjenih dveh turi-stično-gospodarskih objektih. Za prihodnje pa menijo, da bi lahko bili še bolj. Janez Globočnik je že šesto leto predsednik turističnega društva v Cerkljah. Po poklicu je kovač. In čeprav konje vse bolj spodrivajo traktorji, ima dela še vedno dovolj. JANEZ GLOBOČNIK »Cerklje z okolico so se v zadnjih nekaj letih močno spremenile. Ce verjamete ali ne, letos še nisem sklepal navadnega lemeža za plug. Mar-sikaj pa sem že naredil za kmetijske stroje, ki jih imajo kmetje vedno več. Ko smo se pred 20 leti začeli ukvarjati v tem delu Gorenjske s turizmom smo ustanovili tu. ristično organizacijo, prav gotovo ni nihče mislil na tako hiter razvoj.« Letos se je turistično društvo odločilo za več akcij. Tako so deloma že izvedli očiščevalno akcijo, med prebivalci pa so organizirali akcijo za urejenost vrtov in dvorišč. »Tistim, ki se bodo najbolj izkazali, bomo podelili nagrade in priznanja. Ko smo letos organizirali akcijo očistimo okolje, je 200 šolarjev odšlo na pobočje Krvavca in ga očistilo različne navlake, razen tega smo očistili potoke in določili mesto za odlaganje smeti. Zdaj je naš cilj, da bi se postopno začel razvijati tudi turizem. Menim, da imamo za to dobre pogoje,« pravi direktor obrtnega podjetja Cerklje Stane Bobnar; ki že od ustanovitve sodeluje pri turističnem dru- STANE BOBNAR štvu, razen tega pa dela tudi v drugih družbenopolitični« organizacijah na terenu. O postopnem razvoju turizma so že večkrat razpravljali tudi v krajevni organi**" ciji socialistične zveze. An* drej Ropret, ki je 14 |e* predsednik krajevne organl" zaci je SZDL, pravi, da so u> tlet- rizem zapisali tudi v pe ni program krajevne skupn0" sti. »Prav zato se zavzen"»ara^ za čimprejšnjo uredite* Krvavca. Sporedno s tem bi pod Krvavcem lahko * vel tudi kmečki turizem- aži-Celo 69 več. Razmišljali smo že, bi lahko tukaj imeli hotel ij kopališče. Menimo, da bi \' objekt lahko stal v Dvorj*"* blizu žage.« ANDREJ ROPRET i |d To je le nekaj prav gotovo niso brez ^ ve. Ce se bo namreč Kn^ fl postopoma razvil v u l j,« so mi začeli pripoved©-to*1 Prizadevni gas-:lci Vinko d°gataJ. Matevž Pečclin Ra- »V* Ta !n Jerk° Sdjak-le hi' smo takrat imeli, ha v-mala motorna brizpal-• Nič več kot enajst članov daj ime,i- Pa vendar se je 0 niarsikaj narediti. Veliko "ovoljnih delovnih ur sm0 Prs žrtvovali. Delali smo *v vse nedelje.« »*taprs ^ ^aj imajo v Brekovicah iftSr de8etino. Nekateri bi se n Cf'° b,ižie v žiri, a so v gasilce včlanili kar sechC • cah- In zanimivost! gataj" Poveljnik Vinko Bo-. J. ki je §ei v §0]0 za ga_ t£prvi 6 pripravil toliko i ni niti 'DeIamarisom« pripravljajo ribiški večer, pozabili pa niso na folkloro, saj bo še v tem mesecu gostovala v Zbil jah folklorna skupina s Primsko-vega. — fr Cesta na Zatrnik Čeprav pravi pregovor, da se počasi daleč pride, to ne velja za cesto Krnica—Zatrnik. Po njej se namreč tudi počasi izredno težko daleč pride. Preteklo leto so to cesto do novega zimsko-šport-nega središča razširili ter utrdili. Vendar pa makadamsko cestišče erozijskemu delovanju vode ni kljubovalo. Tako je postalo valovito, luknjasto, kar pa je zadnje deževje še poslabšalo. Vsekakor bodo morali cestišče čimprej ponovno utrditi, speljati ob njem odvodni kanal, postaviti branike, cesto samo pa asfaltirati še pred zimo. Za pokljuško cesto do Zatrnika so letos namenili 4 milijone dinarjev. Ce bodo na obnovo oziroma asfaltiranje ceste do Zatrnika pozabili, bo pozimi le redek turist prispel do smučišč. V teh dneh potekajo tudi dela na zatrniških smučiščih, tako da bodo do zime v glavnem nared. M. Hudovernik Neurejeno pokopališče Vaščani Sore in okoliških vasi so vse bolj nezadovoljni zaradi neurejenega pokopališča v vasi. Krajevna skupnost Medvode že pet let obljublja razširitev, lastnik zemljišča je pripravljen odstopiti zemljo, toda vse ostaja pri starem. Tako je sedaj pokopališče brez vsakega prostora za pokop mrtvih, razen tega tudi ni grobarja, tako da mo- rajo svojci sami kopati jamo za pokojnika. Menim, da bi krajevna skupnost Medvode morala biti pobudnik del za razširitev pokopališča, saj bi vaščani radi pomagali pri ureditvi, kar dokazujejo številne prostovoljne delovne akcije, s katerimi so rešili preneka-teri krajevni problem. — fr V Kranju društvo za raziskovanje jam Junija 1972 je bilo v Kranju ustanovljeno društvo za raziskovanje jam Kranj — DZRJK. Leta 1971 je nastala samostojna organizacija Jamarske zveze Slovenije. S tem je bil dan pogoj, da se v Sloveniji lahko ustanavljajo posamezna jamarska društva. Zato se je precej aktivna jamarska skupina 40 jamarjev iz Kranja odločila, da ustanovi samostojno društvo. Na ustanovnem obenem zboru, ki je bil v prostorih ljudske tehnike v Kranju, so sprejeli program dela za tekoče leto. Le-ta obsega poleg odkrivanja in raziskovanja jam predvsem na območju Gorenjske tudi tehnično in strokovno izpopolnitev jamarjev. To naj bi dosegli s predavanji strokovnjakov s področja biologije, arheologije in geologije. Tehnično pa naj bi se izpopolnjevali z vajami na terenu. Občni zbor je soglasno sprejeli tudi sklep, da društvo postane član Ljudske tehnike in Planinskega društva Kranj. Uspešno delo kranjskim jamarjem so zaželeli predsednik JZS tov. Leber, predstavnik LTK tov. Grcgorač in predstavnik DZRJ Ljubljana tov. Planina. M. šča. Tako naj bi ga zgradili na Pokljuki, v Kranjski gori, Planici ali v Poljčah. Največ glasov so dobile Poljče, na drugem mestu pa je Kranjska gora. Vendar pa so na torkovem sestanku v Kranjski gori udeleženci poudarili, da ima veliko več možnosti in več ugodnosti za graditev takega središča Kranjska gora, saj bi morali v Poljčah zgraditi prav vse spremljajoče športne objekte. O predlogih, kje naj bi gradili republiško športno središče, bodo še razpravljali, skupščini občine Jesenice pa bodo predlagali, da se določi za gradnjo Športnega središča tisti kraj, ki ima za gradnjo takega središča največ možnosti. D. S. Slovesna izročitev gasilnega avtomobila Gasilsko društvo Za ;ge je v nedeljo na veliki slovesnosti prevzelo v upravljanje novi gasilni avtomobil — kombi gasilec. V povorki se je zbralo nad 100 gasilcev, narodnih noš in številni gasilni avtomobili. Sledila je slovesnost, na kateri je bilo več govorov in pozdravov gasilcem, več članom pa so podelili značke in diplome za 40-letno delo, Janez Erce pa je prejel odlikovanje gasilske zvezde II. stopnje. Sledila je velika vrtna veselica, kjer se je veselje ob zvokih ansambla »MAK« nadaljevalo pozno v noč. Čisti dobiček veselice pa bodo uporabili za nakup dotrajane gasilske opreme. — fr Zgledno čista Mojstrana Le malokateri kraj v jeseniški občini se lahko pohvali s tako vzorno čisto okolico kot Mojstrana v zgornji savski dolini. Krajevne organizacije tega kraja so z večletnim opozarjanjem in spodbu-njem prebivalcev, da bi bil kraj čist, okolica urejena, že dosegli zavidanja vredne uspehe. Mojstrana je urejena že nekaj let tako, da Še tako natančen obiskovalec skorajda ne najde odvrženega papirja ali celo smetišč. Krajevna skupnost in Turistično društvo v Mojstrani sta vsa leta doslej razpolagala z dokaj skromnimi sredstvi za ureditev okolice. In prav zaradi tega je še toliko bolj pohvalno njihovo prizadevanje za ureditev kraja. Vsako leto organizirajo akcijo za očiščevanje kraja, letos pa so ji dali še večji poudarek in se s tem vključili v vseslovensko akcijo Očistimo Slovenijo. Do zdaj so • skromnimi sredstvi posadili lepe rožne nasade, postavili nove klopi, uredili in razširili poti, popravili ograje in uredili nekaj novih sprehaja* lišč in parkov. Za prihodnj« pa predvidevajo gradnjo lepe* ga delavskega rekreativnega centra s TRIM stezo, gradnjo mini golfa in novih zabaviščnih prostorov. Skratka, Mojstrana sfl vključuje v turizem lepa, očiščena in vzorno hortikultur-no urejena. Menda v Mojstrani ni hiše, ki ne bi bila lepo prepleskana ki z rožami na oknih. Sami MojstranČanl pravijo, da pri lepšanju hiš, vrtov in bližnje okolice svojih domov med seboj kar tekmujejo. Z veseljem pa s° odzovejo akciji krajevnih organizacij in jim ni žal dela in nekaj ur za čiščenje vseg* kraja. D. S. Za dan borca 15. julija je bilo tradicionalno strelsko tekmovanje z zra^j* puško za prehodni KIP BORCA v počastitev dneva borca- * tekmovanje je prišlo 10 štiričlanskih ekip iz strelskih d1"11. ' sindikalnih organizacij in predstavniki garnizije Skofja ^° Na tekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati: Ekipno: 1. SD »Kopačevina« Trata. 2. S? »Jelovica« Sk. Gorenja druži« tudi* An- ka, 3. SD »Brata Kavčič« Sk. Loka. 4. SD »Tabcn 5. Garnizon Skofja Loka. Z osvojitvijo prvega mesta si je ekipa strelsk. »Kopačevina« že osmič priborila to trofejo in s tem trajno last že drugi kip borca. Posamezno: 1. Fojkar Rudi, SD »Kopačevina«, 2. Oman ^ ton, SP »Jelovica«, 3. Peternelj Henrik, SD »Kopačevi^ 4. Stanovnik Slavko, SD »Kopačevina--, 5. Gerlevc Janez, »Brata Kavčič«. Tekmovanje je dobro pripravila SD »Kopačevina« Ttata A. Omafl Učenci osnovne šole Železniki s podružničnimi šolami v letošnji »naravni« šoli v Pulju. Najljubši »predmet« Jim je bil verjetno kopanje. Fazan* ?ETEK - 21. JULIJA 197* GLAS * 27. STRAN TRIO TrŽiška industrija obutve in konfekcije Tržič, Bračičeva 1 a. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta delovna mesta: I. V PROIZVODNJI SESTAVNIH DELOV OBUTVE PRIDEJO V POŠTEV: ženske sodelavke delo je v dveh Izmenah, delovno razmerje je za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim rokom, OD po učinku. Interesentke naj se javijo v sekretariatu podjetja od 1. do 15. avgusta. H. UČNA DELOVNA MESTA ZA IZUČITEV POKLICA KROJAČ ALI ŠIVILJA USNJENE KONFEKCIJE: sprejmemo štiri kandidate - ke Rok učenci prejemajo mesečno nagrado, plačamo prevoz na delo in z dela, pismeni prošnji naj interesenti priložijo zadnje šolsko spričevalo, rojstni list, zdravniško spričevalo in vse oddajo v sekretariatu podjetja. Pojave je od 1. do 15. avgusta. p^JEKTIVNO I°DJETJE L* A N J IZDELUJE ^fRTE ZA gANOVANJSKE iN vse ^TALIH ^ADFNi Komisija za razpis mesta direktorja pri ŽIVINOREJSKO VETERINARSKEM ZAVODU KRANJ razpisuje delovno mesto direktorja zavoda (reelekcija) Pogoji: diplomirani veterinar ali diplomirani inženir agronomije s 5-letno prakso. Interesenti naj v lože utemeljene ponudbe z dokazili o strokovnosti in dosedanji zaposlitvi v 15 dneh od dneva objave na naslov: Komisija za razpis mesta direktorja pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Kranj — Begunjska 5. Interesenti dobijo pojasnila v zavodu. Delovna skupnost MLADINSKEGA DOMA Bohinj razpisuje prosto delovno mesto računovodje Pogoji: srednja strokovna izobrazba ekonom ske smeri in pet let delovne dobe od tega dve leti v finančnem knjigo vodstvu ali osemletka in deset let delovne dobe od tega pet let v finančnem knjigo vodstvu. Poskusno delo je dva meseca. Osebni dohodek po pravilniku Nastop služ bc mogoč takoj. Stanova nja nI. prometno hotelsko turistično podjetje viator LJubljana VIATOR Poslovna enota Jesenice daje v zakup gostišče žičnice Španov vrh v Planini pod Golico Podrobnejša pojasnila prejmejo interesenti na upravi poslovne enote na Jesenicah, Titova 67. Razpisna komisija pri sveUi delovne skupnosti upravnih organov SKUPŠČINE OBČINE KRANJ razpisuje naslednja prosta delovna mesta: šefa odseka za proračun in sklade v oddelku za finance pogoj: visoka strokovna izobrazba in pet let delovnih izkušenj davčnega inšpektorja v davčni upravi pogoj: višja strokovna izobrazba in Štiri leta delovnih izkušenj komunalnega inšpektorja v oddelku za gospodarstvo pogoj: visoka strokovna izobrazba in pet let delovnih izkušenj Nadalje objavlja naslednja prosta delovna mesta: stenodaktilografa v skupščinski pisarni pogoj: srednja strokovna izobrazba in eno leto delovnih izkušenj knjigovodje IV v davčni upravi pogoj: srednja strokovna izobrazba in dve leti delovnih izkušenj finančno materialnega knjigovodje v oddelku za narodno obrambo pogoj: srednja strokovna izobrazba in tri leta delovnih izkušenj snažilke 2 delovni mesti v oddelku za občo upravo in družbene službe pogoj: nekvalificirana delavka in eno leto delovnih izkušenj Pet delovnih mest pripravnikov 1. Visoka izobrazba — gradbena stroka 2. Višja izobrazba — finančna stroka 3. Višja izobrazba — upravna stroka 4. Srednja izobrazba — ekonomska stroka 5. Nepopolna srednja izobrazba — administrativna stroka Kandidati naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo Razpisni komisiji upravnih organov skupščine občine Kranj najkasneje v 15 dneh od dneva objave. AVTO MOTO DRUŠTVO Kranj, Koroška 17 razpisuje prosta delovna mesta 1. 2 inštruktorjev za poučevanje praktične vožnje z instruk-torskim izpitom 2. administratorja - blagajnika Nostop službe je možen takoj ali po dogovoru Svet kolektiva VZGOJNO VARSTVENEGA ZAVODA RADOVLJICA razpisuje prosta delovna mesta: 1. dveh vzgojiteljic za nedoločen čas (za delovni enoti Lesce in Radovljica) Pogoj: sred. vzgojiteljska Šola z diplomo; 2. vzgojiteljica za določen čas (za delovno mesto Gorje) pomožno vzgojiteljico za določen čas (za delovno enoto Radovljica) Pogoj: najmanj popolna osnovna šola, starost nad 18 let. Pismene prijave sprejemamo do 15. avgusta. Stanovanj ni. Obvestilo lastnikom zemljišč na polju med Orehkom in Zg. Bitnjem Projektivna služba Cestnega podjetja v Kranju bo od 20. julija 1.1. dalje izvajala zakoličevalna dela za novo cesto od naselja Orehek mimo gradbišča tovarne Iskra in prek polja v smeri Zg. Bitnje, kjer se priključi ha že obstoječo rekonstruirano cesto. Kolikor bi skupina morala povzročiti Škodo na posevkih, prosimo vse lastnike zemljišč na tem področju za uvidevnost s prošnjo, da morebitno povzročeno škodo takoj priglasijo podjetju. Obenem opozarjamo lastnike zemljišč naj ne odstranjujejo količkov, zabitih v teren, saj bi s tem povzročili veliko škodo. Za razumevanje se vsem lastnikom lepo zahvaljujemo. CESTNO PODJETJE V KRANJU Upravni odbor KOMUNALNEGA PODJETJA TRŽIČ ponovno razpisuje prosto delovno mesto finančnega knjigovodje Pogoji: srednja strokovna izobrazba finančne smeri, triletna praksa samostojnega dela v finančnem knjigovodstvu. Nastop je motin takoj. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Prijave pošljite na naslov: Upravni odbor Komunalno podjetje Tržič p. p. 86. mali oglasi prodam Na tisoče VRTNIC (v 70 sortah) CVETI V PODBREZ-JU — tudi za vas. Ogled in naročanje vsak dan od 8. do 18. ure. VRTNARIJA TUŠEK. Podbrezje na Gorenjskem, p. Duplje 3542 Ugodno prodam motorno KOSILNICO laverda s sedežem in trajno žareč ŠTEDILNIK kiipersbusch. Drnovšek Andrej, Rcteče 20, škofja Loka 3690 Prodam nov nemški ELEKTROMOTOR elin 7,5 KW. Binkelj 10, Škofja Loka Prodam DNEVNO SOBO: dvodelno omaro z vitrino, skrinjo za posteljnino, 2 kavča, 3 fotelje in mizico ali posamezne dele. Kranj, Moša Pijade 46, stanovanje 34 3752 Ugodno prodam rabljen TELEVIZOR /. antenama za 1. in 2. program. Ogled vsak delavnik od 15. do 17. ure. Zaplotnik Marjan, Kranj, Križnarjeva 4, Stražišče 3699 Prodam ELEKTRIČN ŠTEDILNIK z ražnjem, ŠTEDILNIK na drva. Struževo 21, telefon 23-349 3689 Prodam NOV LES za ostrešje stanovanjske hiše. Naslov v oglasnem oddelku 3773 Prodam kombinirano OMARO, KAVČ, TV MIZICO in emajlirano pomivalno MIZO. Eljon, 31. divizije 44, Kranj 3774 Ribez, rdeč, prodam, cena 8 din za kg. Rotar Franc, Tržič, Cankarjeva c. 26 3775 Prodam tridelno OMARO s posteljo omarico. Dcrlink Anton, Zupančičeva 31, Kranj 3776 Prodam STREŠNO OPEKO bobrovec. Mlaka 3 3777 Prodam 3000-Iitrsko cisterno za kurilno olje. Britof 152, Kranj 3778 Prodam mlado KRAVO s teletom. Pogačar, Selo 34, Žirovnica 3779 Prodam KLARINET brez kovčka. Jože J., Ribno 27. p. Bled 3780 Ugodno prodam nov ŠOTOR za 4 osebe. Britof 12, Kranj 3781 Prodam frizersko HAVBO in ostale pripomočke. Telefon 21-036 od 15. ure dalje 3782 Ugodno prodam italijanski ŠPORTNI VOZIČEK. Nikolič Metka, Nazorjeva 2, Kranj 3783 BUKO-plohe. 3784 Prodam lepe suhe VE in HRASTOVE Svetje 47, Medvode Prodam 60-basno KLAVIRSKO HARMONIKO in kupim 96- ali 120-basno. Lotrič Ivan, Levstikova 10, Kranj 3785 Prodam nov SLUŠNI APA-RAT-švedski s priključkom za baterijsko polnjenje. Radovljica, Staneta Žagarja 18 Poceni prodam POMIVALNO MIZO z dvema koritoma in desnim odcejalnikom. Mače 9, Preddvor 3787 Prodam dobro ohranjeno SLAMOREZNICO s puhalni-kom ali zamenjam za novo. Polica 2, Naklo 3788 Ugodno prodam zahodno-nemško jazz TROBENTO simfonica in 1000 kg BETONSKEGA železa, prof. 6 mm. Sv. Duh 89, Škofja Loka 3789 Prodam brejo TELICO in KRAVO. Sp. Brnik 66, Cerklje 3790 Prodam CISTERNO za nafto 3100 litrov. Gerce, Bevkova 3, Radovljica 3791 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Lozar, Šempetr-ska 30, Kranj 3792 Ugodno prodam skoraj novo SPALNICO in KAVC. Kre-sovič Angelca, Kranj, Sorli-jeva 5/1 3793 Ugodno prodam starejši KLAVIR in MOPED pony ekspress. Belčič, Kranj, Sta-retova 28 (Cirče) 3794 Prodam italijanski globok VOZIČEK in 3 rabljena OKNA z vetrnicami. Kalinšek Franc, Jezerska c. 105, Kranj 3795 Na morje in hribe vzemite DROGESAN MLEKO ZA SONČENJE in PIK sredstvo proti komarjem Kem. obrt P. Šinkovec Kranj, Prešernova ul. 19 Prodam KRAVO s teletom frizijko, lahko po izbiri. Sp. Brnik 60, Cerklje 3796 Ugodno prodam manjšo SLAMOREZNICO, ELEKTROMOTOR 3,5 KM z menjavo obratov, STIKALO in VTIČNICO, Predoslje 21, Kranj 3797 Prodam poceni rabljeno KREDENCO in POMIVALNO MIZO, šilar, Kutinova 3, Kranj (Orehek) 3798 Prodam otroški šPORTN* VOZIČEK. Stružnik, Begunska 8, Kranj »Z Prodam seme RDEČE V* TELJE. Trata 9, Cerklje^ Prodam borove in smrekov« PLOHE. Hraše 24, Lesce Prodam TEHTNICO za te*0 500 kg. Zalog 67, Cerklje ^ Prodam SEME rdeče det* j lje. Pšenična Polica 8, CerKU^ Prodam 1 leto starega BjKj CA. Lahovče 43, Cerklje ^ Prodam 2,5 m visok fikvj 5 Informacije dobite P° ^ 1 21-681 W l kupim Kupim vprežno KOSILA CO, nemške izdelave na 14 a" ' 16 nožev in VPRE2NE GRA^ EJE. Traven Franc, Valb^' ga 23, Smlednik *f? Kupim KONJA, sposobne^ « za vsa kmečka dela, ali & * menjam za KRAVO siment^' P ko. Križe 17, Tržič Kupim TRANSFORMATOR • •- do 2S0 za električno varjenje > varjenje « ^ amperov in MOTORNI „ LO od 175 do 500 ^cmc^rklj« Andrej, Cešnjcvek 29, ^ ^ motorna t Prodam FIAT 1100, letnl! I9"- Potočnik Adolf. HrasM 96. Kranj 370J Prodam FIAT 750, lcjjjf /968, ali zamenjam za Loka Stara L°ka 48' Prodam FIAT 750, &°K ohranjen. Vclesovo 56 iW AMI 6, letnik 1967 fc Prodam. Krišelj Miha, vjg * ko 76, Šenčur 0 Ugodno prodam MOPE B. Stravs, FinZgarjeva^ Prodam FIAT 850 šport, kj nik 1969. Krek Slavko, hoV Grad Podvin, Radovljica []i 75-543 i8U Prodam R 4, letnik 1965-JS zerska c. 92 a, Kranj # Poceni prodam FIAT 6 letnik 1961, dobro dhraftjg U&eničmk, Kidričeva jjl1 Prodam FIAT U00R,fb'Cl ohranjen. Klemenčič F[$U Moše Pijade 13, Kranj, $ 21-750 W T Le s": kstanovanj^ Dekle nujno PoU'^ vE^J BO in KUHINJO jfDapw*j SOBO v Naklem ah ,M Ponudbe poslati GRADA« študentka i§če • sfi°4 Kranju za dve leti, od tembra. Ponudba pod *1'^ tember* $ Zamenjam 2-SOBNO.j fortno stanovanje rta j^m* Polju za TROSOBNO. * 0 v oglasnem oddelku Zaposlitve Takoj sprejmem SLI KOCKARSKEGA VAJENCA, khovin, Cesta Staneta Zagar-43, Primskovo, Kranj 3574 VAJENKO za uk v usnjeni Salanteriji sprejmemo takoj, ^kršlar Kranj, Prešernova 12 3819 Sprejme se POMOČNICA, ^rbna in vestna. Pogoji Ugodni - non stop. Ostalo dogovoru. Naslov v oglasim oddelku pod »Bled«, telefon 77-455 FRIZERSKA samostojna, obvestila i* in^!-^^ ^esenc, plastične ^ ku A~-Zi'e naročite zastopni- ku c , Gradnikova 9, *8ite. telefon 064-75610. Pridem na dom 3497 KOTLE ZA ŽGANJEKUHO v vseh izvedbah in velikostih izdeluje in poplavlja že prek 40 let najkvalitetneje Kapelj Viljem, bakrokotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa 4, Šiška 2064 Obveščamo vse stranke, ki so prinesle blago v delo Do-linar Francki, Škofjeloška 38, naj ga pridejo iskat v nedeljo, 23. 7. od 16. do 18.ure, pozneje ne odgovarjam za blago 3822 Nujno potrebujem 9000 novih din. Odplačujem na obroke, mesečno po 1000 N din s 50% obrestmi. Oddati ponudbe pod »ZANESLJIVO VRNEM« 3823 izgubljeno Izgubljene predmete na cesti v Završnici dobite v Zg. Brniku 118, Cerklje 3824 Izgubljenega PAPAGAJA — modre barve z obročkom na levj noS- ~~ vrnite prosim proti nagradi, Tomšičeva 30, Kranj 3825 Najditelja CRNE ŽENSKE TORBICE izgubljene na tržnici v Kranju lepo prosim, da jo vrne proti nagradi na naslov dokumentov, ki so v torbici. ženit ve Iščem kmečko dekle, staro od 20 do 28 let, ki ima veselje do kmečkega dela. Sem kmečki fant (29), visok 178, doma z Gorenjske z manjšo kmetijo in službo. Resne ponudbe pošljite pod »SREČANJE« 3821 Zveza borcev NOB Gorenja vas prireja tiadicionalni PARTIZANSKI TABOR z veselico v Zirovskem vrhu na Javor-ču, v nedeljo, 23. 7. ob 14. uri. Za prevoz iz Gorenje vasi v Zirovski vrh in postrežbo preskrbljeno. Igra trio Šinci. Vabljeni! 3765 Gasilsko društvo Sora priredi v soboto, 22. 7. ob 17. uri Zahvala Ob izgubi naše drage mame, babice, prababice in tete Frančiške Šorn roj. Božič se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, za izrečeno sožaljc in poklonjeno cvetje. Hvala pevcem, duhovščini, ZVVI Primskovo in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Hribcr-n'ku za dolgoletno zdravljenje. Kranj, 19. julija 1972 Žalujoči: hčerka Pavla z družino in ostalo sorodstvo Zahvala nenadni in prezgodnji smrti najinega dragega sir.a Matija Kešeta Drf ?re.JC'a toliko izrazov sožalja in sočustvovanja, da se ne moreva vsakemu P sebej zahvaliti. Vsem, ki so z nama sočustvovali, sina obdali z rožami in ng1?01'.ga spremili na zadnji poti in ki so nama nesebično pomagali v teh Jtežjih dneh, se toplo zahvaljujeva. Ljubezni, izkazane najinemu sinu, ne b°Va nikoli pozabila. SP. Duplja 19. julija 1972 Žalujoči: mamica, očka in sorodniki 0b bok Zahvala leći izgubi dragega moža in skrbnega očeta Franca Frakelj puškar v pokoju *f iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, *] so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in z nami sočustvovali. Posebna ^bvala pevskemu zboru društva upokojencev, sodelavcem KZK in sindikalni organizaciji, č. duhovniku in Anici Kastelic še enkrat vsem najlepša hvala, 1 s^e našega očeta spremil] k večnemu počitku v tako velikem številu. Žalujoči: žena Mici, hčerka Marinka in sin i, Franci z družinama ranJ, Dunaj, Innsbruck, 18. julija 1972 in v nedeljo, 23. 7. ob 15. uri tradicionalno VRTNO VESELICO z bogatim nagradnim kegljanjem, ki bo od 21. 7. do 23. 7. na avtomatskem kegljišču v Sori. Za ples in razvedrilo bo skrbel v soboto ansambel Veseli topničarji, v nedeljo pa ansambel Franca Flereta. Prireditev bo ob vsakem vremenu. 3827 ostalo Prevzamem vsa ZIDARSKA in FASADERSKA DELA. Sto-j il j ković Tomislav, Mlekarska 10, Čirče, Kranj 3766 posesti Prodam zazidljivo PARCELO v Stražišču, Naslov v oglasnem oddelku 3828 loterija srečke s to zadele končnicami N din 0 1C 71480 50C 80560 1.00C 48480 1.00C 411910 10.000 705380 10.000 1 10 43941 50C 04571 looo 355121 10.000 621401 10.000 82 20 532 50 87852 1.000 04052 2.000 534562 10.00C 068462 10.00C 519302 150.000 33 20 73 40 463 100 33103 500 96683 500 217163 10.000 4 10 49874 500 71824 500 45894 2.000 639944 10.000 15 30 825 50 5365 200 91815 500 697955 10.000 36 20 156 100 8146 300 68386 500 145106 10.000 122046 10.000 37 20 677 50 2897 200 76917 1.000 612887 10.000 518387 10.000 08 20 288 50 3858 300 00978 500 71268 2.000 661748 10.000 99 20 29 30 68429 500 31069 2.000 131449 10.000 039139 10.000 Odlikovano gasilsko društvo Minulo nedeljo je prostovoljno gasilsko društvo Cer-kije na Gorenjskem slavilo pomembno obletnico — 80-letnico delovanja. V soboto zvečer je bila v prostorih zadružnega doma svečana akademija, ki so jo priredili sami gasilci, v nedeljo popoldan pa se je slavje nadaljevalo pred gasilskim domom. V programu in paradi je sodelovalo izredno veliko gasilcev iz številnih gasilskih društev od blizu in daleč z dvanajstimi prapori, gasilskimi auomobili Ln drugim. V programu pa je sodelovala tudi godba na pihala iz Tržiča. Slavnosten govor je imel predsednik društva Ivan Miklavčjč, zbranim pa je spregovoril tudi pokrovitelj te prireditve podpredsed-nik kranjske občinske skupščine Janez Sušnik. Celotna proslava te pomembne prireditve je bila odlično organizirana in izvedena. Omenimo naj še, da so predstavniki občinske zveze Kranj podelili tudi več odlikovanj in visokih priznanj posameznim dolgoletnim gasilcem, društvo pa je prejelo tudi najvišje gasilsko odlikovanje. — an Nov gasilni kombi na Godešiču Na Godešiču sc ji gasilcem končno izpolnila dolgoletna želja; dobili so nov avto. Gasilci so med najboljšimi v občini. Letos so osvojili 3. mesto na občinskem prvenstvu. Denar so zbrali s prostovoljnimi prispevki na Godešiču v Retečah, Gorenji vasi in Trati ter od letošnjih dirk za nagrado Loke. Polovico denarja pa je prispevala občinska gasilska zveza. Predsednik prostovoljnega gasilskega društva Godešič Krajnik Tone je med drugim povedal, da so sc za nakup odločili na občnem zboru februarja letos. Najbolj so se bali, da bo vzdrževalnina na leto precej stala, kar pa sedaj ni bojazen, saj je leta minimalna. Kombi bo rabil predvsem za gašenje požarov, ta sektorske vaje, proslave in druga tekmovanja. J. Starman PETEK - 21. JULTJA 1#J ---—r Ugodna prodaja marmorja prodaja po izredno nizkih cenah zaradi selitve obrata Kamnoseštvo na Polici pri Kranju ODPADNI MARMOR PRIMEREN ZA OBLAGANJE KLETNIH ZIDOV (coktov) PLOŠČE ZA VENECIJANSKI TLAK TERACO PESEK RAZNE CEMENTNE IZDELKE (plošče 50 X 50 X 5, lamele itd.) nakup zaradi Izkoristite ugoden nizkih cen. INFORMACIJE DOBITE V OBRATU POLICA, tel. 21-694 in 21475 KOMUNALNI SERVIS KRANJ Oviran promet na naših cestah nesreče HOJA PO DESNI V ponedeljek, 17. julija, ob 23.30 je na cesti prvega reda med Kranjem in Polico voznik osebnega avtomobila Metod Praprotnik iz Ljubnega, zadel Juraja Kosa iz Naklega, ki je hodil po desni strani ceste. Kljub zaviranju, je avtomobil pešca zadel in ga laže ranil. NEPRIMERNA HITROST V torek, 18. julija, dopoldne je voznik poltovorncga avtomobila Aleksa Peric iz Ljubljane, vozil proti Spodnjemu trgu v S kol j i Loki. V levem ostrem ovinku na mostu ga je zaneslo na pločnik, od tu pa nazaj čez cesto, kjer je trčil v železno ograjo na mostu. V nesreči je bil huje ranjen sopotnik Teodor Mitrovič iz Ljubljane, Staniša Lazič pa lažje. Škode je za 6000 din. IZ OVINKA V HIŠO V torek, 18. julija, popoldne je med vožnjo skozi Zg. Brnik zaneslo zaradi neprimerne hitrosti s ceste voznika osebnega avtomobila Borisa Medveda iz Moš pri Smledniku. V ostrem ovinku je avtomobil zdrsnil z vozišča in trčil v vogal hiše št. 5. Voznik in sopotnik Vincenc Markelj iz Velesovega sta bila v nesreči ranjena in so Ju prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Škode je za 10.000 din. ZADEL PEŠCA Na Kidričevi cesti v Škofji Loki Je v torek, 18. julija, okoli devete ure zvečer voznik osebnega avtomobila Bogdan Kaste-lec iz Ljubljane zadel Andreja Cafuta iz Stare Loke. Pešec je šel čez cesto, ne da bi se prepričal, če je prosta, avtomobllist pa ga je zaradi srečanja z avtobusom prepozno opazil. Ranjenega Andreja Cafuto so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. PRETESNO PREHITEVANJE V sredo, 19. julija, popoldne je na cesti drugega reda Kranj—Mengeš v bližini odcepa ceste za Zg. Brnik neznani voznik manjšega tovornega avtomobila s svojim zadnjim delom oplazil kolesarko Marjanco Vrtnik iz Sp. Brnika. Kolesarka je zaradi tega padla in se ranila. L. M. Naše ceste se v poletni turistični sezoni pogosto spremene v nepretrgane kolone ne samo pred vhodi v mesta, pač pa tudi na takih prometnih odsekih, kjer promet zastaja pravzaprav iz neupravičenih razlogov. Počasnemu odvijanju prometa na naših cestah so v poletni sezoni res krive ceste, ki so za tako število motornih vozil pretesne, promet pa zastaja seveda tudi iz subjektivnih vzrokov. Nekaj takih subjektivnih vzrokov je zbrala strokovna služba pri sekretariatu za notranje zadeve SR Slovenije. Da bi prav te značilne vzroke za zastoje na naših cestah v sezoni omilili in zmanjšali, se je sekretariat odločil za poletno prometno akcijo, ki se bo Izvajala julija in avgusta. Akcijo bodo vodile postaje prometne milice, delno pa tudi postaje milice s splošnim delovnim področjem. Po programu bo v teh dveh mesecih izvedenih devet akcij, seveda pa bo tudi v drugih dneh ne samo v dneh, določenih za izvajanje akcije, prometna milica kontrolirala promet prav tako kot v dneh akcij. Med značilnostmi poletnega prometa na naših cestah je neupoštevanje razdalje med vozili z več kot 3 tonami nosilnosti in dolžino več kot 10 metrov. To velja predvsem za tovornjake pa tudi avtobuse, ki vse preradi vozijo drug za drugim in na ta način onemogočajo hitrejšim vozilom prehitevanje. Prometniki bodo tudi med akcijo preverjali upoštevanje republiške odredbe o omejitvi prometa tovornih vozil ob določenih dnevih. V času od 15. junija pa do 15. septembra ne smejo voziti tovornjaki in vsa težja vozila v dnevih pred prazniki in ob praznikih ter ob petkih od 16. do 21. ure, v soboto od 5. do 9. in od 17. do 21. ure ter ob nedeljah od 5 do 22. ure. Prometniki bodo Izločali iz prometa poleg vozil, ki ne bodo upoštevala te odredbe, razen izjem navedenih v sami odredbi, tudi vsa vozila, ki zaradi svoje počasnosti tvorijo kolono. To so predvsem težko natovorjenl tovornjaki, pa tudi nekatera močno Izrabljena vozila, ki Zahvala Ob izgubi drage hčerke in sestre Izedore Maček se zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njen spomin, jo spremili na njeni zadnji poti ter poklonili vence in cvetje ali kakorkoli sočustvovali z nami in pomagali. Posebna zahvala sosedom, g. župniku in podbreškim pevcem ter gasilcem. Lepa hvala dr. Pircu in dr. Petriču za pozornost in prizadevnost v času njene bolezni. Potfbrezje, 20. Julija \v2 Žalujoči starši, sestre in bratje ne zmorejo normalnih hitrosti. Počasna vozila naj bi se držala skrajne desne strani svojega voznega pasu, razen tega pa naj bi na izogibali-ščih, kjer pač so, počakala toliko časa, da bi se spet lahko vključila v promet, ne da bi pri tem s svojo počasnostjo ovirala promet. Akcija predvideva tudi preverjanje obremenjenosti tovornih vozil. Med do sedaj izvedenimi akcijami, v Juliju jih je kranjska postaja prometne milice na območju Go. renjske izvedla tri, so prometniki opazili, da vozniki najmanj upoštevajo medsebojno varnostno razdaljo. Med pogostimi kršitvami pa je bila tudi preobremenjenost vozil. V akcije, ki jih bodo izvedli avgusta, bodo vključili tudi kontrolo prometa s civilnimi avtomobili. Taka kontrola bo uvedena predvsem zaradi nevarnih prehitevanj,seniško bolnišnico. ki to med najbolj pogostimi vzroki prometnih nesreč. Vozniki motornih vozil, » bodo ovirali promet na ta n* čin, kot je bilo opisano, bodo prometniki obravnava« strogo. Tak postopek naj b' bil poleg drugega tudi P1* »pevek k sprostitvi promet* na naših cestah. Tudi noVl zakon o prometu bo verjetno prinesel ostrejše kazni za oviranje prometa. L. M. Strela jo je ubila V torek, 18. julija, popolne je med nevihto strela ubila Albino Vidic, staro 68 le'« z Bleda. Pokojna je skupaj z Mihaelo Vidic na travnik11 zlagala seno v s toge. Med ter« ko Albini Vidic ni bilo ve« pomoči, pa so poškodovano Mihaelo Vidic prepeljali v '* L.M- Pod Prisankom poletno prvenstvo Smučarsko društvo Jesenice bo v soboto, 22. julija, organiziralo letošnje poletno prvenstvo v slalomu na smučišču pod Prisankom. Tekmovanje bo za vse discipline, vendar z omejeno udeležbo, saj bodo lahko le tekmovalci, ki nastopUj so sl oni pridobili v minuli *e» jakostni razred od III. Prvenstvo v veIesuJ°*j bo sredi avgusta na glavskcin ledeniku. Državno mladinsko Tri zlate za V letnem bazenu v Žu-sterni pri Kopru se je v torek začelo letošnje mladinsko državno prvenstvo v plavanju. Za naslove v posameznič-ni konkurenci se poteguje 180 tekmovalcev in tekmovalk iz 17 jugoslovanskih klubov. Med druščino, ki se bori za državne naslove, so tudi plavalke in plavalci kranjskega Triglava. 2e prva dva dneva so se v finalnih bojih Kranjčani odlično odrezali. Rebeka Porenta je na 200 m hrbtno in 100 m hrbtno osvojila prvi mesti in v zadnji disciplini s časom 1:41,1 postavila tudi nov članski rekord SRS. Z naslovom najboljše v državi pa se ponaša tudi Boni Panjtar, saj je bila najhitrejša na 100 m prsno. V moški konkurenci pa si je Janez Slavec priplaval dve bronasti odličji. prvenstvo v plavaflju TriglavankG Rezultati prvega in dr*f*\, dne: moški: 200 m Pr0 ^ J. Lolič (Mornar) 2:08,3 ■ _ Q. Slavec 2:17,6, 200 m *g!£j 1. Lolič 2:27.1 ... 6. J-9T0& 3:38,0, 400 m prosto: L 7g( 4:37,9... 3. J. Slavec. Jjj 400 m prosto: L Lolič -• ...3. J. Slavec 5:30,7. i ženske: 200 m hrbtno: ; Porenta 2:40,6, 200 m 1. Gašparič (^cdvit5l,2, 2:45,9... 7. Porenta - ,j3. 4 X 100 m prosto: t. ^Lq^ na 4:53,7, 2. Triglav (»»j^jJ Panjtar, Sladoje, ^ p3ni' 4:54,4, 100 m prsno: *• j, tar 1:25,0, 100 m hrbtn«* . Porenta 1:41,1, MOffl*^ 1. Gašparič 5:57,5. 2. r» 6:03,1. Ekipni vrstni red dost (Zagreb) 19 123 . glav 9 502 itd. Jutri Korotan : Ente Port° Trieste Na stadionu Stanka Mlakarja bodo kranjski ljubitelji nogometa spet prišli na svoj račun. Tu se bodo namreč jutri ob 17. url v prijateljski mednarodni tekmi pomerili nogometaši Korotana gostje iz Trsta. b0 Enajsterica KoroP'^^ okrepljena, v 1 toPilo moštvu pa bo na*« ^ nekaj znanih italij'"^,, nogometašev. PETEK - 21. JULIJA 1972 GLAS * f J. STRAN Smučarski ekipni državni prvaki za leto 1972 Branik v alpskih disciplinah, Triglav v skokih in tekih Smučarska zveza Jugoslavije je na osnovi rezultatov minule sezone objavila vrstni red klubov po posameznih disciplinah. Prvo mesto v alpskih disciplinah je zardel mariborski Branik, Triglav iz Kranja pa je pobral naslov državnega ekipnega prvaka v skokih in tekih. Zanimivo je, da ŠD Jesenice letos ni osvojilo niti enega prvega mesta, čeprav imajo dobre pogoje za razvoj vseh treh smučarskih disciplin. Vrstni red klubov kaže dokaj realno sliko kvalitete in množičnosti v osnovnih smučarskih organizacijah. V novi sezoni je smučarska zveza Jugoslavije upoštevala pri zbiru točk tudi rezultate naraščajnikov, to je pionirjev in ciciba-novj To Je nedvomno izredno pozitivno, ker je s tem upoštevala tudi množičnost, kar daje precej realnejšo sliko moči nekega kluba. VRSTNI RED — ALPSKE DISCIPLINE: 1. Branik ^8.5, 2. Jesenice 919, 3. Olimpija 645,5, 4. Transturist J04. 5. Fužinar — Ravne 502,5 , 6. Tržič 498,5, 7. Medve-Jtak - Zagreb 395,5, 8. Alpies 391, 9. Crna 335,5, 10. Mladost — Zagreb 319, uvrstitve ostalih gorenjskih klubov: «• Radovljica 278,5, 17. Triglav 213, 21. Medvode 131, 2S- Bled 102 , 26. Mengeš 80,5, 37. Kamnik 36, ostali klubi «0 zbrali naslednje število točk: Partizan — Podnart 22, Partizan - Gorje 18,5, Plamen — Kropa 15, Jezersko 10, Begunje g, Bohinj 5 5, Alpina 4,5. Letos je prvo mesto pripadlo Braniku. Jeseničani so mu bih ves čas za petami, vendar so ob koncu zaostali 59,9 točke. Razlika je relativno majhna. Branik in Jesenice sta torej obdržala primat v jugoslovanskem alpskem smučanju. S precejšnjim zaostankom sodita v drugo jakostno skupino ljubljanska Olimpija in Trans-Urist iz škofje Loke. Oba kluba imata predvsem dober naraščaj, ki jima je prinesel največ točk. Tretjo skupijo0 pa tvorita ravenski Fužinar in Tržič. Od gorenjskih Klubov se je v deseterico najboljših uvrstil le še Alp-les b Železnikov. JKOKI: 1. Triglav 250,5, 2. Jesenice 218.5, 3. Ilirija 193,5, ?• Logatec 156, 5. Alpina 81,5, 6. Križe 59,5, 7. Crna 48,5, • Maribor 28,5, 9. Vrhnika 26,5, 10. Šentvid 24, uvrstitvi ostalih gorenjskih klubov — 16. Gorenja vas 9, " Plamen - Kropa 7, 21 Kamnik 4,5. I*o enoletnem presledku se Je na prvo mesto spet Prebil kranjski Triglav. Kranjski smučarski kolektiv ma torej največ kvalitetnih skakalcev v Jugoslaviji in Je tudi po množičnosti na prvem mestu, kar je bilo vid-j;0 tudi na letošnjih republiških prvenstvih za mladin-V11 Pionirje. Skrbno delo strokovnega vodstva je spet Poneslo klubu naslov ekipnega državnega prvaka, če-Pj"av nima niti ene skakalnice. ŠD Jesenice je kljub jj eP'tvi % štefančičem relativno precej zaostalo. Osta-g Vrslni red se v primerjavi z lansko sezono ni bistveno Premenil. Pohvaliti velja predvsem ekipo mladih ska-lest |V b Križev, ki se iz leta v leto pomika višje na lv'cl najboljših jugoslovanskih skakalnih kolektivov. OliIEMI: 1 Trislav 239, 2. Lovrenc na Pohorju 189, 3. Žine>- 171, 4- Polet _ Skrad 150'5' 5" Do1 1M'5' 6- Fu" l2*\ gorski Kotor) 130,5, 7. Mrkopalj 129,5, 8. Fužinar tVe A,p,es 120> 10- Goranin — Delnice 113,5; uvrsti-9? ostalih gorenjskih klubov — 13. Partizan — Gorje 26 i, Jesen|ce 88, 18. Kamnik 41,5. 20. Radovljica 27,5, • plamen - Kropa 18, 34. Bohinj 1,5. °>žavkaČi kI"anjskega Triglava so bili spet prvi. Naslov n0sMnega ekipnega prvaka so osvojili z veliko prednik Pred ekiP° Lovrenca. Čeprav kranjski klub nima °dlie°- kva,itetnih članov, pa so točke prinesli klubu ri| pini mladinci in ženske ter v končni fazi tudi števil-z Gor • '' Zanimiv Je podatek, da se je v deseterico veii M^Ske uvrstH le še Alpies iz Železnikov, kl je dese Uv^®kUaJ močna kolektiva iz Gorij in z Jesenic sta Djein r'la nizko- To Je dokaz, da tekaški šport na zgor- c ^enjskem nekoliko nazaduje. vileve bi » vseh teh podatkov izluščili bistveno ugoto najb0,pv0tcni lahko trdimo, da sta Branik in Jesenice kranjJ^? kolektiva minule sezone v alpskih disciplinah, Ki Triglav pa v klasičnih disciplinah (skoki, teki). ^ J. J. Pred začetkom srečanja v II. zvezni vaterpolski ligi med Triglavom in KPK (Korčula) je bila na letnem bazenu manjša svečanost. Predsednik vaterpolske sekcije Mate Becič je namreč izročil priznanja kranjskim vaterpolskim delavcem. Priznanja so ob 50-letnici Plavalne zveze Jugoslavije — od leve proti desni Drago dr. Petrič, Milevoj dr. VeliČkovič, Peter Didič, Jože dr. Rebolj, Tone ing. Božič, na posnetku manjkata še Janez ing. Beravs in Borut Chvatal — dobili za uspešno delo pri razvijanju vaterpolske igre v Sloveniji in Kranju. Pripomniti je treba, da so Kranjčani edini odlikovane! med vaterpolisti v Sloveniji, (-dh) — Foto: S. Hain II. zvezna vaterpolska liga Triglav: KPK 7:4 Kranj, 19. julij. — Letni bazen, II. zvezna vaterpolska liga Triglav : KPK (Korčula), gledalcev 800, sodnik Iv-kovič (Zagreb). Kitic pri Mercatorju Novi član slovenske nogometne lige kranjski Triglav bo v jeseni v družbi najboljših slovenskih enajsteric štar-tal brez svojega najboljšega moža in najboljšega strelca v ZCNL Zdravka Kitica. Le-ta je namreč okrepil ljubljanskega drugoligaša Mcr-catorja in z njim podpisal štiriletno pogodbo. Za prestop je Kitic dobil 3500 dinarjev, vendar bo po dveh letih lahko zamenjal klub. -dh Strelci: 0:1 Bojan Lozica (izključen Kodek), 1:1 Kodek (izključen Žarko Lozica), 2:1 Kodek, 2:2 Boško Lozica (4—m), 3:2 Nadižar (izključen Jeričevič, 4:2 Balderman (izključen Bojan Lozica), 4:3 Boško Lozica (izključen J. Rebolj), 5:3 Mohorič (4—m), 5:4 Jugo Lozica (izključen Nadižar), 6:4 Balderman (4—m), 7:4 Mohorič (4—m). TRIGLAV: F.Rebolj, Z. Ma-lavašič, Kodek, Mohorič, Nadižar, Balderman, Švarc, J. Rebolj, M. Malavašič, Torkar, Finžgar. KPK: Padovan, Bojan Lozica, Jugo Lozica, Ivo Lozica, Boško Lozica Žarko Lozica, Božovič, Bojič, Jeričevič, Matkovič, Komparak. Triglavani so pred domačimi gledalci prepričljivo premagali Korčulance, ki so kandidati za sam vrh. Že v prvih sekundah smo bili presenečeni, saj so gostje po izključitvi Kodeka povcdli. Kodek pa se je nato oddolžil navijačem, ko je izenačil in z lepim strelom v dru. / četr. tini povedel svoje moštvo. Gostje so spet izenačili po zaslugi sodnika Ivkoviča. Leta je dosodil namišljeni četverec. To pa je bilo tudi vse, kar so pokazali nasprotniki. Domačini so jih s hitro in moderno igro povsem nadigrali in upravičeno najavili, da v domačem bazenu ne bodo dopustili presenečenja. Zagrebški sodnik, kljub mednarodnemu stažu, ni navdušil, saj je oškodoval obe moštvi posebno pa Korčulance. V pred tekmi sta sc v okviru I. slovenske B lige pomerila Vodovodni stolp in Tri-glav-pionirji. Po razburljivem srečanju je zmaga pripadla vaterpolistom Vodovodnega stolpa. Rezultat srečanja: Vodovodni stolp : Triglav 5:4. Drevi bodo Kranjčani gostili Riviero (Djenoviči), jutri pa Mladost (Bijela). Srečanji bosta ob pol devetih zvečer. -dh vsakdan pum OD 9 DO 19 URE Triglav : Borac (Kotor) 7:3 Kranj, 20. julija — letni bazen II. zvezna vaterpolska liga Triglav : Borac (Kotor), gledalcev 500, sodnik Medvedič (Ljubljana). Domačini so se v petem kolu predstavili v boljši luči kot v igri s Kotoranci. V vseh štirih četrtinah so bili boljši. Kotoranci se imajo zahvaliti le neiz-najdljivosti kranjskih strelcev, da niso doživeli večjega poraza, saj so v drugi četrtini kar 5-krat zgrešili vrata. — Strelci golov za Triglav: J. Rebolj 2, Kodek 2, Mohorič, T. Balderman Nadižar. vsi po enega, -dh GLAS PETEK — 21. JULIJA \^% S..y.-y.-.:.v.- Kaj je Globus? Kranjska veleblagovnica Globus je pred otvoritvijo. 2e dlje časa je velika in arhitektonsko zanimiva hiša na vrhu Jelenovega klanca v Kranju predmet razgovorov tako med Kranjčani In tudi ostalimi Gorenjci — zdaj zaradi nenavadne fasade, zdaj zaradi datuma otvoritve, ki se pri takih gradnjah kaj rad odmakne. Ker je sedaj veleblagovnica Globus resnično pred otvoritvijo, je prav, da se s to največjo trgovino na Gorenjskem, ki ima več kot 4200 kvadratnih metrov prodajnih prostorov, nekoliko bolje seznanimo. Za vse, ki se bodo odločili za ogled in nakup v Globusu, pa Kranja ne poznajo najbolje, morda par besed za orientacijo. Kje je Globus? Veleblagovnica Globus stoji na levi strani Koroške ceste nasproti hotela Creina. S Koroške ceste je tudi glavni vhod v Globus. Za boljšo ureditev prometa in pa dohoda k novi veleblagovnici je bilo treba podreti tudi del nekdanje Stare pošte. Veleblagovnica bo imela še manjše vogalne vhode. Ko bo promet v tem delu Kranja dokončno urejen, bodo obiskovalci Globusa lahko zavijali s Koroške ceste v Gregorčičevo ob sema-forskem križišču pred gimnazijo. Z Gregorčičeve ulice, to je z zadnje strani hiše bo tudi vhod na parkirno ploščad na vrhu hiše in pa h garažam. Okoli same veleblagovnice parkiranje ni predvideno. Na ploščadi bo kupcem na voljo okoli 100 parkirnih prostorov. Parkiranje, ki ga bo treba plačati s simboličnim zneskom, bo tudi časovno omejeno in res le za kupce v Globusu. S parkirnega prostora vodijo v notranjost veleblagovnice stopnice in pa osebno dvigalo. Na ta način bo Globus nudil obiskovalcem in kupcem svojevrstno udobje, saj kupec blaga ne bo nesel dlje kot od dvigala pa do osebnega avtomobila na ploščadi. Vse težje predmete pa bo kupcem na dom seveda pripeljala dostavna služba veleblagovnice Globus. je Globus? Vstopimo v Globus. Še prej si je vredno ogledati razstavljeno blago v na izviren način oblikovanih vitrinah. VI-trme Globusa ter cvetje v posodah pred njimi naj bi po zamisli oblikovalca prof. inž. arh. Eda Ravnikarja s sodelavci dopolnjevale prijetni zunanji videz trgovine. Prostor v veleblagovnici je zaradi množine uporabljenega stekla oblikovan zelo zračno, saj steklene stene prepuščajo toliko dnevne svetlobe, da je umetna luč le dopolnilo. Kljub steklenim stenam, ki obkrožajo razsežni prodajni prostor s treh strani, pa kupec ne bo imel neprijetnega občutka, da je od zunaj opazovan pri izbiranju blaga, ker so v ta namen posebej nameščena izložbena okna. Kdaj v Globus? Veleblagovnica Globus bo odprta vsak dan od 7. do 19. ure, razen ob nedeljah. Način prodaje v veleblagovnici Globus bo pretežno samopostrežen in samoizbiren. Pristop do artiklov in način prodaje bo za Kranj in za širše območje vsekakor novost. Kupec bo izbiral med ponujenim blagom bolj ali manj samostojno. Prodajalec ob takem načinu nima več klasične vloge prodajanja, pač pa je bolj svetovalec. Skratka — te vrste prodaja se je v sodobnih veleblagov. nicah uveljavila kot najboljša, zato jo uvajajo skoraj v vseh veleblagovnicah pri nas in na tujem. Kljub temu pa bo imelo okoli 200 prodajalcev v vseh treh etažah Globusa vsekakor dovolj dela, da bodo kupci odhajali solidno in hitro postreženi. Kaj bo v Globusu? Na več kot 4200 kvadratnih metrih čiste prodajne povr- šine bo kupec v Globusu imel kaj izbirati. Znano je, da bodo pod isto streho Globusa nudila svoje blago tri podjetja: veletrgovina Kokra, ve-leželeznina Merkur ter veletrgovina Živila. Slednja bo imela poleg prodajnega prostora urejen tudi sodoben gostinski obrat. Komunalna skladišča pa so zgradila v četrti etaži poseben prostor za garažiranje avtomobilov. Vsekakor partnerstvo omenjenih podjetij zagotavlja univerzalnost Globusa in popoln vele-blagovniški asortiment. Ponudbo blaga bodo dopolnjevale še posebne službe oziroma usluge potrošnikom (do-stava na dom, delavnice itd.). Prodajni prostori v veleblagovnici Globus so opremljeni s klimatskimi napravami, tako da bo nakupovanje tudi v najbolj vročih in hladnih dneh prijetno. Morda nI odveč, če še povemo, da bo Globus opremljen z vsemi sodobnimi varnostnimi in signalnimi napravami v primeru požara ali druge nesreče. Hiša ima tudi agregat, ki se avtomatsko vključi, Če zmanjka električnega toka, v »rezervi« pa so še akumulatorji, tako da naključna tema v hiši ne bo trajala več kot nekaj sekund. Še nekaj številk Morda še nekaj številčnih podatkov, da bo predstava o novi veleblagovnici Globus v Kranju bolj plastična. Tri zastave pred glavnim vhodom v veleblagovnico Globus bo- do pravzaprav edini znak, da v hiši prodajajo tri podjetja. Tudi notranjost veieblagovne hiše ni urejena tako, da bi bili prodajni prostori enega podjetja poudarjeno ločeni od drugega, pač pa se prodajni prostor stika kar najbolj funkcionalno in neprisiljeno in za kupca tudi najbolj ugodno. Partnerji, ki so zgradil' Globus, so si prodajno povt"' šino razdelili na osnovi deleža pri financiranju zgradbe. Tako ima veletrgovina Kokra pri tej 4,5 milijarde starih din vredni investiciji (brez opreme) 61,86 odstotka finančne udeležbe, veleželeznina ^cV' kur 22,58 odstotka in veleti"' govina Živila 15,56 odstopa. Po tem ključu so si partnct> ji tudi razdelili prodajne P0' vršine: Kokra bo prodajaj na več kot 3000 kvadrat"1'1 metrih površine, Merkur n? 836 kvadratnih metrih in vila na 413 kvadratnih metrih. Ostali prostori so skup' . . _,-/»fi- ni in bo zanje skrbela posebna služba skupaj z uprav"1' kom hiše in poslovnim ocH'0' rom, garaže pa bodo upravljala Komunalna skladišča. Vrednost opreme, ki je P°" vsem sodobna in funkcionalna, je blizu 500 milijonov starih din. Vrednost zalog blaga se bo gibala med 2 in 2,5 milijarde starih din. V dveh izmenah bo skupno zaposleni!1 v Globusu 220 ljudi. In cene? Te v veleblagovnici Globus ne bodo niti mal? višje od cen v drugih trgov* nah, še celo nižje zaradi oo-sežnosti prometa.