Izhaja vsak četrtek. Cena mu je 3 K na let«. (Za Nemčijo 4 K, aa Ameriko in drage tnje države • K.) — PoaameKne številke ae prodajajo ——— po 10 vinarjev —— S prilogama: Ml kmečki dom" m „Naša gospodinja". Spisi in dopisi bo pošiljajo: Uredništvu „Domoljuba*, Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in-serafci pa: UpravništTU „Domoljuba*. — Ljubljana, Kopitarjeva ulica— Štev. 49. V Ljubljani, d: ie 3. decembra 1914. Leto XXVII. Angleške grdobije. Sedanja vojska je pokazala, da pogodbe in dogovori, ki so jih imeli državljani raznih držav in države same med seboj, prav za prav nič ne veljajo. Tolikokrat smo videli, da so prišli zastopniki raznih držav na posvete in sestanke: učenjaki iz celega sveta so se shajali na dogovore, zastopniki tovarn, delavci in tudi poljedelski zastopniki so imeli takoimenovane mednarodne shode, toda vojska je vse to pre-vrgla. Najgrje je pa, da države, kakor smo že rekli, ne drže tega, kar so med seboj sklenile. Na čelu tistih držav, ki so v sedanji vojski snedle svojo besedo, vidimo Angleško. Ta se sedaj najbolj umazano obnaša. Poglejmo! Angleži so bili tako pretkani, da so dobili v roke vse kabelske zveze, (brzojavne zveze preko morja). Za trgovino pa tudi za promet sploh je zveza preko morja neobhodno potrebna. Vse kabelske družbe so morale dobiti od angleške vlade dovoljenje, ker se je Anglež štel za gospodarja na morju. Angleži so zahtevali od teh družb, ki so polagale po morskem dne kabel, da ne smejo imeti nobenega drugega kapitala kakor angleškega, in da morajo njihove zadnje postaje biti na angleški zemlji. Zdaj jih imajo vse v rokah in zato ne morejo države, ki so v vojski z Angleži, nobenih brzojavnih zvez imeti preko morja; zato pa tudi lahko Angleži v Ameriki tako silno lažejo o svojih zmagah. Po ameriških listih so razširjena poročila, da so Rusi že na Dunaju in Berlinu, da je Francoz že Nemca popolnoma premagal, da je Srb avstrijsko armado uničil, itd. Zgodba s kabelskimi zvezami uči, kako neobhodno potrebno je za mirni promet na svetu, da se angleška vlada na morju stere. Druga grda reč, ki so jo tudi Angleži pv vi začeli, je ta, da so prepovedali vsako trgovino s sovražnikom, Anglež ne sme trgovati z nobenim državljanom tistih držav, ki se vojskujejo ž njim, četudi ta prebiva izven svoje domovine. Ravno tako so prepovedali, da ne sme noben Anglež nobenega vinarja svojega dolga plačati v državo, s katero se Angleži vojskujejo. Vsi tuji patentje so se na Angleškem ukinili in državljani sovražnih držav, ki stanujejo na Angleškem, so se kratko malo zaprli. Ž njimi se dela silno grdo. Pred dobrim tednom so se na Angleškem taki nesrečni ujetniki uprli zavoljo hrane; dajali so jim namreč tako, ki ni bila užitna. Posledica je bila, da je straža streljala vanje in jih nekaj ubila, mnogo pa ranila. Francozi so se tudi ravnali po angleškem vzorcu in so zaplenili celo zasebno premoženje avstrijskih in nemških državljanov. Pri tej priliki naj rečemo, da bi pač smela sedaj tudi naša država zapleniti v odgovor Francozom premoženja, ki ga imajo naloženega v južni železnici in katerega se drže mnoge goljufije in oderuštva. Južna železnica ne more nikamor naprej ravno zaradi francoskih dolžnikov, in naši kraji, skozi katere vozi južna železnica, trpe vsled tega, ker ima južna železnica ravno zavoljo krutih francoskih upnikov neprimerno večje tarife kakor državna. Nepopisno grdo je pa od Angležev, da se niti tistega ne drže, kar so ob začetku vojske obljubili glede na trgovino s sovražnimi državami, in s tistimi državami, ki sploh niso v vojski. Prepovedali so in onemogočili vsako trgovino z Nemčijo in Avstrijo tudi s talc'mi rečmi, ki nimajo z vojsko nobene zveze. Celo bombaža niso hoteli spustiti v te dežele, toda temu so se pač Amerikanci u^rli in je Anglež moral nekoliko odnehati: pač pa ne puste v Avstrijo in Nemčijo Gumija, kož in raznih rud. Živeža ne puste niti v države, ki niso v vojski, dasi je po dogovoru med takimi državami dovoljeno, da smejo trgovati tudi 7. živežem kakor hočejo. Vsled tega seveda ne moremo dobiti pšenice ali koruze v svojo državo, dasi bi jo Amerikanci radi prodali, in bi jo tudi Lahi ia Švedi radi pustili, da bi šla skozi njihovo ozemlje v naše kraje. Vse te reči si dovoljuje Anglež v zaupanju na svojo moč. Ta moč je zadnjili 30 let čudovito narasla. Pridobili so med tem časom v Afriki in Aziji več sveta, nego ga obsega cela Evropa. Pred 32 leti so zasedli Egipt, dve leii kasneje Somali deželo in večji del ozemlja ob adenskem pristanišču; 1. 1885. so se spravili nad cesarstvo Birma v zahodnji Indiji, ki so ga uničili ia priklopili svoji državi. Samo to cesarstvo je dvakrat večje kakor evropska Angleška. L. 1886. so začeli svoje boje v južni Afriki; podvrgli so si Culukafre, 1. 1888. s« zasedli Borneo in južnovzhodni del Nove Guineje, leto kasneje afrikansko ozemlja Sierra Leone; 1. 1890. so se polastili vzhodno afrikanskih dežel od reke Umbe do Džuba na severu in si s tem podjarmili ozemlje, ki je več nego dvakrat tako veliko, nego naša avstrijska država. V daljnih štirih letih so si osvojili Rodezijo ia Bečvaro, zamorsko državo Ašanti in Sudan, ter se lotili boja proti Burom, katere so v poltretjem letu v strašno umazaniU bojih premagali. Svet hočejo imeti. Radi tega smemo upati, da po teh strašnih preizkušnjah, ki jih ima svet o njihovi uma-zanosti, tudi Anglež r,< bo ostal brez primernega odgovora. Upajmo, da jim sedanja vojska odbije njihov košati greben. Pregled po svetu. Nemčija. Pruska vlada je dovolila, da se zopet splošno upelje pouk verouka v poljskem jeziku na ljudskih šolah poljskega dela Poznanjske, — Socialistična skupina v nemškem državnem zboru je soglasno sklenila, da bo glasovala za nov« V milijarde, ki jih vlada zahteva za nadaljno vojno. Italija. Turška vojska je zmedla Italijane. Gre se za Libijo in za stvari ob Sueškem prekopu. Če bi se spustila Italija v boj s Turčijo, bi morala poslati veliko število vojakov v Libijo in bi s tem ne mogla prav nič vplivati na dogodke v Evropi. — Iz Rima poročajo, da so posvetovanja laškega zunanjega ministra Sonnina z laškimi poslaniki na evropskih dvorih končana. Italija ostane nevtralna. Rezervisti I. 1891. se vračajo domov. Franci/a. Francoska vlada je sklenila, da se vrne iz Bordeauxa v Pariz, ker se prične 15. decembra zasedanje parlamenta. — Na Francoskem so silno razočarani. Vpoklical se je nov letnik 1. 1915. k asen-tiranju. Namesto 150.000 mladeničev, ki so podvrženi vojaški dolžnosti, se jih je oglasilo samo 80.000. Pravijo, da je tega kriva zaseda severnih francoskih krajev od jtrani Nemcev. — Iz Genfa se poroča, da je sklenil francoski ministrski svet, da predlaga zbornici najetje posojila 10 tisoč milijonov frankov. — 22. novembra so v francoskih mestih nabili letak, ki odreja, da morajo v vojaško službo vse dozdaj nesposobne osebe. Starostno mejo najnovejšega prebiranja so določili s 45. leti. Rusija. Glasom poročil časopisov se je umaknil ruski glavni stan v Varšavo. — Iz Ruske Poljske beže prebivalci v Rusijo. Samo v Moskvo je prišlo nad 40,000 teh izseljencev. — Rusko finančno ministrstvo je predložilo nov vojni davek. — Ruska vlada je odklonila podporo za po vojski opustošeno Poljsko, ker so Poljaki proti-ruski. — Petrograjski dopisnik lista »Times« poroča, da sta se car in francoski poslanik v Petrogradu razgovarjala o položaju. »Times« pripisuje razgovoru veliko važnost, češ da so s tem ovržene govorice, da bi obstajala med Francijo in Rusijo na-sprotstva. — Iz Petrograda poročajo, da so zaprli vsega 11 poslancev dume zaradi veleizdaje. Policija je aretirala v poslopju dume več oseb zaradi političnih zločinov. Črnagora. Splitskemu »Danu« poroča prijatelj iz Mostarja: Govoril sem z nekim Črnogorcem. On pravi, da je v Črnigori močna stranka za mir. Pred par tedni se jc ta stranka zelo vzdignila proti Francozom in zaradi tega je moralo oditi 300 Francozov iz Črnegore. Nadalje pravi, da jim pripeljejo francoske ladje malo hrane, a kralj Nikita da se redkokrat pokaže na na ulico v Cetinju. Srbija. Srbski časopisni urad v Nišu izjavlja, da so vse vesti o odstopu ministrskega predsednika Pašiča neresnične. V Sofiji so pa razširjene vesti, da je nastal med kraljem Petrom in Pašičem popoln razdor in da se je kralj Peter branil sprejeti Pašiča. — Srbski časopisni urad poudarja nasproti drugače se glasečim vestem, da sta kral' Peter in ministrski predsednik Pašič popolnoma zdrava. — Dvor in vlada sta še v Nišu, a je vse pripravljeno, da se lahko preselita v Skoplje v trenutku, ko pade Kragujevac in ko prično Avstrijci prodirati proti Nišu. Zdi se, da je na mero-dajnih srbskih mestih vse pripravljeno, da v naihujšem slučaju odpotuje dvor z vlado čez Solun na kako angleško ali francosko ladjo. — Neki prejšnji ruski častnik je do-■l šel 23. novembra s posebno nalogo iz Carskega sela v Niš. Razgovarjal se je dolgo časa s Pašičem. V avdijenci ga je zaslišal tudi prestolonaslednik Aleksander. Rumunija. Rumunski socialni demo-kratje delajo zelo na to, da ostane Rumunija nevtralna. — V Smravvi se je vršil shod, katerega se je udeležilo 30.000 ru-munskih kmetov, ki so izrazili željo, da naj ostane Rumunija zvesta Avstriji. — Rumunski nacionalisti so priredili shod, na katerem so zahtevali, da naj se Rumunija pridruži trojnemu sporazumu. — Organizirani delavci so na to priredili shod, na katerem so nastopili proti kujskanja na vojno. — Rumunija je na meji pridržala 150 vagonov streljiva, ki je bilo namenjeno v Turčijo. Rumunija je ta korak utemeljila s tem, da kot nevtralna država ne sme dopustiti pošiljanja municije po svojem ozemlju. Turška vlada je v tej zadevi poslala Ru-muniji noto, v kateri ugovarja rumunske-mu postopanju, češ, da je pridržana muni-cija dospela v Rumunijo še pred izbruhom vojne. Bolgarija. Srbska ponudba, da odstopi Bolgariji macedonsko ozemlje, kjer Bolgari prebivajo, je bila tako nedoločna, da je Bolgarija vsako pogajnje o tem odbila. — Iz Bolgarije prihajajo vedno bolj odločni glasovi, da bo Bolgarija zasedla Macedo-nijo. Sofijski list »Kambana« piše: Mi smo popolnoma odločeni zasesti celo Macedo-nijo do reke Bistrice. Od Turčije ne zahtevamo ničesar. Z Rumunijo lahko živimo v miru. V našo korist je, da leži med nami in Rusijo močna Rumunija. Naš edini namen je uničiti Srbijo. — Portugalska. Ministrski predsednik je 24. pr. m. podal pred zbranimi poslanci in senatorji izjavo. Kongres je nato soglasno odobril zakonski načrt, ki pooblašča vlado, da sme glede na zvezo z Anglijo v sedanjem mednarodnem sporu nastopiti tako, kakor se ji zdi primerno. Vlada se tudi pooblašča, da ukrene za to potrebne odredbe. Vojni minister izda oklic na prebivalstvo. — Sklepi portugalskega kongresa pomenjajo vojsko. Portugalska armada šteje v miru 30.000, v vojski pa 149.000 mož s 312 topovi. Cele armade seveda Portugalci na Francosko ne bodo od-slali, pač pa znaten del. Brodovje šteje 28 ladij s 173 topovi; med njimi se nahaja ena oklopnica in pet torpedovk. Ker je Španska še nevtralna, mora Portugalska poslati svoje pomožne čete po morju na Francosko. — Časopisje soglasno odobrava postavo, s katero se portugalska vlada pooblašča, da z vojaško silo poseže v evropsko vojsko, če se ji bo to zdelo potrebno. Švica. Nemški listi prinašajo iz Curiha brzojavko, ki pravi, da je zvezni svet z ozirom na kršitev švicarske nevtralnosti po francoskih in angleških letalcih naročil svojemu poslaniku v Londonu, da pri angleški vladi odločno protestira in zahteva zadoščenje. — Zvezni svet je sklenil za slučaj, da ne bo nobenega zadoščenja od strar.i Angleške in Francoske radi kršitve nevtralnosti, ukreniti proti plovbi zrakoplovov čez švicarsko ozemlje vse potrebne odredbe v korist Švice. — Ker se ne more pričakovati, če Francija in Anglija zopet prekršita nevtralnost, da bi io spoštovala tudi Nemčija ob meji pri Belfortu, je uka- zal zvezni svet, da se mora streljati na vsakega letalca vojskujočih se držav, ki leta nad švicarskim ozemljem. Uvedli so tudi strogo preiskavo, proti tistemu obmejnemu poveljstvu, kjer so Francozi in Angleži kršili nevtralnost. Japonska. »Baseler Anzeiger« v daljšem članku raziskuje, kaj namerava Japonska, in povdarja možnost oboroženega spopada med Japonsko in Kitajsko radi šantunške železnice, koncesij itd. List opozarja na ustanovitev japonskega mornariškega opirališča na nemški otoški skupini v Tihem oceanu in zaključuje: Če more kaka stvar Evropejcem prav jasno predo-čiti vso nevarnost vojne, potem je to položaj na Daljnem Vzhodu. Prizadevanja Japonske, da v Peterburgu doseže zvezo z Rusijo, bi morala pravzaprav vsakemu dati misliti. Ako se ta zveza posreči, potem bo sedai še tako oddaljeni Vzhod skozi ruska vrata na en mah dospel v srce Evrope. Posledice si je lahko predstavljati. Potem utegne priti čas, ko bo tudi gotovim angleškim ministrom prešel posmeh'. — Glasom nekega peterburškega poročila so japonske čete zasedle vse železniške proge v kitajski pokrajini Šantung in nastavile japonsko obratno osobje. Buri. Iz Johannisburga se poroča: Neki vlak, spremljan od dveh oklopnii vlakov, je pripeljal 10 milionov funtov šterlingov v neki varen kraj v Kap koloniji. Pretorija je okoli in okoli zastražen«, z vojaki. Nihče ne sme mesta brez potnegit lista zapustiti, niti brez dovoljenja vojaške oblasti petroleja prodati. Vstaši nimajo nobenega opirališča za njih podvzetja. S puškami so samo deloma oboroženi. Glavnega stana ni, ker se vrše bitke v malem. Povsod se pojavljajo mali oddelki vstašev, zlasti na zahodu Transvala, celo v okolici Pretorije. Vstaši so zasedli: Heilbron in Kronstadt; ogrožajo: Lichtenburg in Ru-stenstadt. Njihova poveljstva so nastanjena v številnih vaseh Transvala. Vstaši se dobe povsod med policijo, uradniki in državnimi svetniki. Če se meščanska vojska razširi, bo boj med vsemi burskimi mesti in vasmi, naj bo izid vojske tak ali tak. Južna Afrika bo razdvoiena za vedno in ogorčenje proti generalu Bothi bo ostalo. — Poročajo, da sta se generala De Wett in Beyers s svo. jimi vstaši zahodno od mesta Bloemfontein združila. Btirskih vstašev je najmanj 15.000. — V zgornji zbornici je lord Cleve priznal, da je bilo stališče Angležev v Afriki dosedaj zelo neugodno. Izgube znašajo 900 mož. Z ojačenjem armade se bo pa položaj kmalu zboljšal. Svetovna vojska. Avstrija-Srbija, Črnagora. Nedelja, 22. novembra 1914. Z južnega bojišča se uradno javlja' Močne naše čete so že prekoračile Kolu-baro, vendar se nasprotnik na mnogih dobro utrjenih točkah še upira. Naše prodiranje ovirajo, a ne ustavijo, razmočena tla in poplave ob reki, v gorovju pa meter visok sneg. Naši poizvedovalni oddelki so ujeli v zadnjih dveh dnevih zopet 2440 Sr- bov. Skupno število v bojih od 6. novembra do danes ujetih Srbov znaša 13.000. Četrtek, 26. novembra 1914. Z južnega bojišča se uradno poroča: Naše čete so po težkih bojih že prestopile močvirno nižino reke Kolubara in v napadu deloma zasedle vzhodne višine. Več hudih protinapadov sovražnikovih rezerv je bilo z velikimi srbskimi izgubami odbitih. Ujeli smo veliko ujetnikov in vojaških beguncev. Južnovzhodno od Valjeva so zavzele naše čete s snegom pokrite grebene vrhov Kaljen in Suvobor, kjer smo ujeli včeraj zopet 10 častnikov in nad 300 mož ter zaplenili tri strojne puške. Petek, 27. novebra 1914. Z južnega bojišča se uradno poroča 26. t. m.: V bojih ob reki Kolubari se od včeraj naprej more beležiti bistveno napredovanje. Središče sovražnikove črte (močno postojanko pri Lazarevcu) so z naskokom osvojili po svoji hrabrosti slavnoznani polki št. 11, 73 in 102. Ob tej priliki je bilo ujetih 8 častnikov in 1200 mož, zaplenjeni so bili 3 topovi, veliko mi nicijskih voz in 3 strojne puške. Tudi južno od kraja Ljig se je posrečilo, da so se zavzeli vrhovi, ki leže vzhodno od reke Ljig. Ob tej priliki smo ujeli 300 Srbov. Naše čete, ki prodi-raajo iz Valjeva proti jugu, stoje pred krajem Kosjeriči. Sobota, 28, novembra 1914. Z južnega bojišča se uiadno poroča: Boji ob reki Kolubara se ugodno nadaljujejo. Tudi včeraj smo skoraj v vseh vojnih črtah kljub vztrajnemu sovražnikovemu odporu pridobili na prostoru, ujeli smo približno 900 srbskih vojakov in vzeli sovražniku en top. Skrajno neugodno vreme, na ravninah globoko blato, na hribih onemogočijo vsak razgled snežni viharji, sicer otežuje podvzetja, a razpoloženje je kljub temu med četami po iz vojne črte došlih poročilih izvrstno. Avstrija-Rusija. Nedelja, 22. novembra 1914. Napad zaveznikov na ruske glavne moči na Rusko Poljskem na celi črti napreduje. V bojih severozahodno od Čensto-hova sta se udala dva sovražna bataljona. Ponedeljek, 23. novembra 1914. Zavezniki nadaljujejo svoj napad na Rusko Poljskem silno in uspešno. Naše južno bojno krilo je doseglo Szeniawo. Posamezni sovražnikovi protinapadi so bili odbiti. Doslej so naše čete ujele nad 15.000 Rusov. Odločitve še ni. Tudi zahodno od Dunajeca in v Karpatih se vrše večji boji. Torek, 24. novembra 1914. Na Rusko Poljskem odločitev še ni padla. Zavezniki nadaljujejo svoje napade vzhodno od Čenstohova in severnovzhod-no od Krakova. Pri zavzetju kraja Pilice so včeraj naše čete ujele 2400 Rusov. Ogenj naše težke artiljerije mogočno deluje. Ruske čete, ki so prekoračile spodnji Dunajeac, niso mogle prodreti. Vsled sedanjega vojnega položaja smo posamezne prelaze čez Karpate začasno prepustili sovražniku. Dne 20. novembia je potisnil izpad iz Przemysla obkoljevalne čete od za- hodne in jugozahodne fronte trdnjave daleč nazaj. Nasprotnik je sedaj tako oddaljen, da ga ne doseže artiljerijski ogenj. Sreda, 25. novembra 1914. Uradno se proglaša 24. novembra opoldne: Bitka na Ruskem Poljskem se v hudem mrazu od obeh strani močno nadaljuje. Naše čete so osvojile več opirališč; napredovale so posebno proti Wolbromu in na obeh straneh kraja Pilica in so ujele zopet veliko število ujetnikov. Sicer je položaj neizpremenjen. V monarhiji je zdaj 110.000 vojnih ujetnikov, med njimi 1000 častnikov. Četrtek, 26, novembra 1914. Uradno se razglaša: Silovite borbe na Rusko-Poljskem se nadaljujejo. Naše čete so doslej ujele v tej bitki 29.000 Rusov in zaplenile 49 strojnih pušk kakor tudi veliko drugega vojnega materijala. Petek, 27. novebra 1914. Uradno se razglaša: Bitka na Rusko-Poljskem je na velikem delu bojne črte dobila značaj stoječega boja. V Zahodni Galiciji odbijajo naše čete ruske sile, ki so prodrle čez Dunajec. Tudi boji v Karpatih se nadaljujejo. Sobota, 28. novembra 1914. Uradno se razglaša 27. novembra opoldne. Na poljski fronti je potekel včerajšnji dan primerno mirno. V zahodni Galiciji in v Karpatih so se boji nadaljevali. Odločitev ni nikjer padla. Črnovice so naše čete zopet izpraznile. Nemčija-Rusija. Ponedeljek, 23. novembra 1914. Podvzetja na vzhodu se dalje razvijajo. Iz Vzhodne Prusije ni nič novega poročati. Zasledovanje preko Mlawe in pri Plocku nazaj vrženega sovražnika se je nadaljevalo. Pri Lodzu so nemški napadi napredovali. Vzhodno od Čenstohowa so se nemške čete borile ramo ob rami s četami naših zaveznikov (Avstrijcev) in so pridobile tal. Na Poljskem se še bore za zmago. Borba južno od Plocka v okraju Lodza in pri Čenstohowu traja dalje. Sreda, 25. novembra 1914. Na bojišču vojaški položaj še ni pojasnjen. V vzhodni Prusiji čete vzdržujejo svoje postojanke ob in severnovzhodno od jezer. V severni Poljski tamošnji trdi boji še niso odločeni. Na južnem Poljskem boj pri Čenstohovu počiva. Na južnem krilu, severno od' Krakova, napad napreduje. Četrtek, 26. novembra 1914, V Vzhodni Prusiji so nemške čete odbile vse ruske napade. Izjalovil se je ruski napad, podvzet iz smeri od Varšave v okolici Lowicz—Strykow—Brzeziny. Tudi v okolici vzhodno od Czenstochovva so bili pred nemško fronto zlomljeni vsi ruski napadi, Petek, 27. novebra 1914. Na Vzhodnem Pruskem se položaj ni izpremenil. V bojih čet, ki jim poveljuje general pl. Mackensen, sta imeli pri Lodzu in pri Loviču I. in II. ruska armada in deli V. ruske armade težke izgube. Poleg množice mrtvih in ranjenih so Rusi izgubili nič manj kot 40.000 neranjenih ujetnikov, 70 topov, 160 municijskih voz, 156 strojnih pušk so Nemci zaplenili, 30 topov pa tako poškodovali, da niso več porabni, Tudi v teh bojih so se deli nemških mladih čet kljub velikim žrtvam najsijajnejše obnesli. Če se kljub takim uspehom še ni posrečilo izvojevati odločitve, je pripisovati to nadaljnjim močnim ruskim silam od vzhoda in juga. Ruski napadi so bili povsod odbiti, končnega izida bojev pa še ni. Nemčija-Francija, Belgija, Anglija. Ponedeljek, 23. novembra 1914. Na zahodnem bojišču je položaj v bistvu neizpremenjen. Skoro pred vso fronto sovražnikova artiljerija razvija živahno delovanje. Dalje se poroča: Na zahodnem bojišča je položaj neizpremenjen. Torek, 24. novembra 1914. Poroča se: Boji pri Nieuportu in Ypernu trajajo dalje. Malo angleško brodovje, ki se je dvakrat približalo obrežju, je naše topništvo pregnalo. Ogenj angleških mornariških topov je bil brezuspešen. V argonskem gozdu dobivamo korak za korakom tal; en strelski jarek za drugim, eno opirališče za drugim je odvzeto Francozom. Vsak dan vjamemo številno ujetnikov. Nasilno poizvedovanje proti našim stališčem južno od Mosele je naš protinapad preprečil. Iz Nizozemske se poroča: Ypern je za zaveznike nevzdržljiv. Nemški uspehi »e tam vsak dan pričakujejo. Od ravnotam se poroča dalje: VojaSlči položaj ob Yseri je za zaveznike zelo slab. Francozi in Angleži so utrujeni. Ujeti Francozi pripovedujejo, da vlada v angleškem glavnem stanu vsled zadnjih neuspehov na severni fronti veliko razburjenje. Sreda, 25. novembra 1914- Uradno se poroča: Angleške ladje m se tudi včeraj pojavile ob flandernskem obrežju ter obstreljevale Lombartzyde ia Seebriigge. Našim četam so napravile le malo škode, ubitih in ranjenih je pa bilor več belgijskih prebivalcev. Na zahodu nisoi nastopile nikake bistvene izpremembe. Četrtek, 26. novembra 1914. Glavni stan, 25. novembra ob 11. tiri dopoldne poroča: Angleške ladje včeraj svojih podjeti proti obrežju niso obnovile. Na zahodnem bojišču je položaj neizpremenjen; pri Arrasu smo nekoliko napredovali. — Iz Pariza brzojavljajo: Francoski vojaški pisatelji sodijo, da je končana bitka ob zgornji Yseri in da pripravljajo Nemci nova podvzetja. Angleški časopisi poročajo iz severne Francije: Nemci napadajo že 48 ur z veliko močjo francoske in angleške čete na fronti pri Ypern in pri La Bassee. Bitka je glede na obseg in silovitost podobna bitkam ob reki Marne in Yseri. Nemci so začeli napad z ojačenji in novimi topovi. Zavezniki rabijo najtežje topove. Petek, 27. novebra 1914. Veliki glavni stan poroča 26. novembra dopoldne: Položaj na zahodnem bojišču je neizpremenjen. V okolici St. Hi- 8» laire-Souian je bil 7. močnimi silami, a slabotno izvedeni francoski napad z velikimi sovražnikovimi izgubami odbit. Pri Abre-montu smo napredovali. Sobota, 28. novembra 1914. Veliki glavni stan poroča: Angleške ladje tudi včeraj niso nadlegovale flander-skih obrežnih krajev. Na bojni črti zahodnega bojišča se ni nič znatnega spremenilo. Severozahodno od Langenmark je bila vzeta skupina hiš in ujetih veliko sovražnikov. V Argonskem gozdu je imel naš napad nadaljne uspehe. Francoski napadi v okolici St. Mihiela so bili odbiti." Turčija-Rusija. Ponedeljek, 23. novembra 1914. Turški glavni stan "oroča: Turške čete, ki prodirajo proti Batumu, so vrgle Ruse popolnoma čez reko Čoroh. To ozemlje je sedaj od Turkov vojaško zasedeno. Turške čete so došle do Artwina in ga zasedle. Križarka »Hamidje« je včeraj bombardirala in razrušila ruska petrolejska skladišča in radiotelegrafsko postajo v Tuabse, med Boti in Novorosijskir.i . Torek, 24. novembra 1914, Nek vojni dopisnik poroča, da je turška armada zavzela ruske postojanke na celi črti Asab—Hošule v Kavkazu in da prodira proti Olti. — Turški glavni stan poroča: Vsled napada turških čet na ruske bojne sile, ki so hotele prodreti po dolini reke Murad, so imeli Rusi velike izgube in so pričeli bežati. Turki so zaplenili tri ruske poljske topove. Sreda, 25. novembra 1914. Turška armada je zapletena zdaj v drugo važno bitko proti ruski kavkaški armadi v dolini Arakses. Dasi so bili Rusi ojačeni, se bitka za Turke zelo ugodno bije. Boji, ki se bijejo na skrajnem desnem in levem krilu, iz daleka niso tako važni, kakor je bitka v središču v dolini Arak-*es. — Ruski generalni štab poroča: Turška križarica »Hamidjije« je bombardirala v spremstvu torpednih čolnov mesto Tuap-•e. Oddala je 125 strelov. Ruski tojjovi so odgovarjali. Ranjeni so 3 ruski vojaki in ena usmiljenka. 1 prebivalec ie ubit, 10 je ranjenih. Škoda je neznatna. V smeri mesta Erzerum je ena naših kolon znatno napredovala. Na ostali fronti je bil danes mir. Četrtek, 26. novembra 1914. Iz turškega glavnega stana se poroča, da se je moral turški napad v Kavkazu ▼sled slabega vremena ustaviti. Tudi Rusi »e nahajajo v svojih postojankah na meji. Naše čete ki so udrle v okolico Tschoroch, »o priborile novo zmago. Zasedle so Ner-gul, prekoračile Tschoroch v bližini Burt-schika in zasedle tudi to postojanko. Sovražniku so vzele več topov, ambulanco, 100 konj, več dinamita in artiljerijsko mu-uicijo. Petek, 27. novebra 1914. Turškim uspehov proti Batumu (glej ponedeljkovo poročilo} se pripisuje velika strategična važnost. Morghul, katerega so Turki zasedli, leži na cesti Artwin—Batum ob izlivu reke Morghul v Čoroh. Borčika je precej pomembno mesto. Turške čete so 4> s tem napravile v gotovem oziru prvi korak proti Batumu. Iz velikega plena se sklepa, da so se Rusi v begu umikali. Sobota, 28. novembra 1914. Glavni stan objavlja: Ob kavkaški meji so bili med poizvedovalnimi oddelki obeh delov neznatni spopadi. Turčija-Anglija. Ponedeljek, 23. novembra 1914. Nemški listi poročajo iz Carigrada: Napredovanje turških čet v Egiptu se ugodno razvija. Arabske čete so prodrle že 120 km v notranjost. Listi poročajo, da se vstaja v Maroku razširja. Iz Rima prihaja vest, da vstaši ogrožavajo Fez. — Turški glavni stan poroča: Turške čete so došle do Sueškega prekopa. Pri Kantari (45 km južno od Port Saida tik ob sueškem prekopu) je došlo do boja, v katerem so bili Angleži, ki so imeli težke izgube, poraženi in so pobegnili. — Dalje se glasi isto poročilo: Z božjo pomočjo so turške čete dosegle sueški prekop. V boju, ki se je vršil med Soatazo in Certebe, okoli 30 km vzhodno od sueškega prekopa, je bilo več častnikov in veliko vojakov ubitih. Turki so ujeli veliko Angležev, ki se v nerednem begu umikajo. — Italjanski listi poročajoiz Aleksan-dri;e v Egiptu, da se je zadnjcdni peljalo skozi mesto mnogo voz z ranjenimi angleškimi voiaki, prihajajočimi bržkone iz EI Ariska ob meji, kjer so se bili in se bijejo ljuti boji. V Aleksandriji je proglašeno obsedno stanje. Turški podaniki se ne smejo izkrcati niti ukrcati. Tudi drugim državljanom delajo velike težave na potovanju. Vsakega preiščejo, da bi ne prinesel mohamedancem kakih tajnih poročil. Vsa trgovina in obrt počiva. Brzojavna zveza med Egiptom in Turčiio je pretrgana. Italijani so v velikih skrbeh. Sreda, 25. novembra 1914. V Egiptu se je bil boj prednjih straž med turškimi četami in med zborom jezdecev na velblodih. Boj ni bil velike važnosti. Angleži pogrešajo 13 jezdecev. — Milanski listi poročajo, da so zasedli Turki oba brega Sueškega prekopa pri El Kalz-ne, kjer se izliva Balahško jezero. Sueški prekop je zato za nadaljnje angleške prevoze zaprt. Na morju. Pet angleških podmorskih čolnov je v Finskem zalivu. Rusko brodovje se je vrnilo v Kronstadt, pri čemur je večja ruska križarka nasedla. — Neka francoska torpedovka je priplula nevarno poškodovana v prislanšče Dun-kircnen. Poškodoval jo je neki nemški podmorski čoln. — Neki nemški podmorski čoln je potopil angleški dread-nought »Audacius«. — Po uradnem angleškem poročilu je nemški podmorski čoln U 10 ob severnem obrežju Škotske potopila angleška patruljska ladja. Javlja se, da je angleški razdi-ralec torped »Garry« od moštva rešil 3 častnike in 23 mož. En mož je utonil. — V seji v spodnji zbornici je prvi lord admirali tete Churchill naznanil, da je bojna ladja »Bulwak« 25. novembra zjutraj v Sheerness zletela v zrak. 700 do 800 mož jc utonilo, le 12 so jih rešili. Admirali, ki so bili priče nc. sreče, poročajo, da so prepričani, da nesrečo povzročila eksplozija v notru-njih skladiščih ladje, ker so morje ni nič vzvalovilo. Ladja se je potopila v treh minutah. -- Neki nemški p0(j. morski čoln je potopil nekaj milj sc. verno zahodno od Ilavra angleški par. nik »Malachite«, ki obsega 2000 ton. Poveljnik podmorskega čolna je dovo-lil moštvu parnika »Malachite« 10 mi. nut časa, da je zapustilo ladjo. Nekoliko potem je pričel parnik goreti. p0(j. morski čoln je izginil. Moštvo potopijo nega parnika se je rešilo v llavre. V zraku. V Friedrichshafen sta 21. pr. m. priplula dva francoska aeroplana, ki sta metala bombe na delavnico, kjer izdelujejo Zeppelinove zrukopiove. Škode nista napravila nobene. En letalec je bil izstreljen iz zraka, drugi je pa baje ušel ter na poletu eneea moža ubil in več oseb ranil. — Štirje nemški letalci so preleteli Montdidier in A mi-ens, kjer so metali bombe, ki so ubile enega topničarja in več konj- Isti avi-atiki so metali bombe pri Pieru. Zasledovali so jih sicer francoski in angleški aviatiki; a kljub temu so preleteli francoski glavni stan, kjer so vrgli »ri bombe na vrt pri hiši, kier sc nahaja francoski generalni štab. Bombe so povzročile veliko škodo. Dom in svet. šestinšestdeset let je preteklo v sredo, dne 2. t. m., odkar je zasedel avstrijski prestol naš cesar Franc Jožef L Tudi takrat so bili težki časi. Naša monarhija se ni borila z vnanjimi sovražniki, mpak v njenem telesu samem so sc puntali udje proti udom, t. j.: narodi proti narodom. Italijani so uprizorili revoluci>o m avstrijsko vlado prisilili, da je zapustila Milan. Madžari so se istotako spuntali proti Habsbur-žanom in se kmalu potem ločili od njih s tem, da so proglasili na Ogrskem republiko pod Košutoin. V Pragi je bil tudi punt in ravno tako na Dunaju. V Avstriji jc vse vrelo in zdelo se je, da mora iti vse narazen. V takih razmerah je prevzel naš cesar vlado. »Z Bogom moja mladost,« jc zaklical, ko je zasedel vladarski prestol. Z združenimi močmi!« pa je zaklical svojim narodom. In letos, ob 66letnici vladanja, sq vstali res avstro-ogrski narodi 7. združenimi močmi in pokazali, da so pripravljeni žrtvovati vse za »Boga, domovino in ce-saria«. Ob tej slovesni in izredni priliki i« želja nas vseh, da bi Bog blagoslovil vladanje našega cesarja z zmago nad sovražniki, ki so šli v boj z nakano, razrušiti naše cesarstvo. Šestdesetletnico rojstva je obhajal dne 2!. pr. mes. sveti oče Benedikt XV., Ki ie bil rojen 21. novembra 1854 v Genovi. Bog daj, da bi dolgo vodil sveto Cerkev! Vendar k Tebi, o Marija! Bilo je na hojnem polju nekega dne meseca oktobra. Zjutraj zgodaj smo dobili povelje, skuhati hitro zajutrk in iti nasproti sovražniku. Ravno ko smo nastopali, preden smo od-šli, me nagovori moj tovariš. »Ti, ali si se danes priporočil Mariji?« Mislil sem si, kaj se ta človek drzne tudi v tako resnem trenutku norčevati. (Bil je namreč ta mož eden izmed tistih, ki so se ob vsaki priliki norčevali iz molitve, cerkve, duhovnikov in iz vsake pobožnosti, tudi ni bil več let pri sveti maši in ni prejemal svetih zakramentov.) Ker je bil njegov glas bolj prijazen, sem ga pogledal in mislil sem, kako mu naj odgovorim. Toda on me prehiti in reče: »Jaz sem se Mariji priporočil v varstvo in ji obljubil postaviti spominek, če še kedaj pridem zdrav domov in nikdar ne bom pozabil na Njo.« Ganjen sem bil in solze so mi stopile v oči. Vzdihnil sem: »O Marija, kako veliko milost si mu izprosila! Torej vendar k Tebi, o Marija! se v veliki sili in nevarnosti povzdigajo naša srca! Odgovoril sem mu: »Veseli me, dragi prijatelj, da si se spomnil na Marijo, le Nji se priporočaj in Ona te ne bo zapustila in ti bo pomagala v največji nevarnosti.« Pa še nekaj: Ko smo bili v bojni črti, krogle in šrapneli so leteli okoli glave, da je bilo groza. Čuti je bilo neprenehoma: 0 Marija, pomagaj nam! 0 Marija, varji nas! Torej tudi tu, ko smo takorekoč smrti gledali V oči, si bila Ti, o Marija, naša pomoč, naša varhinja in naše zadnje upanje. Sklenil sem, te vrstice napisat Mariji na čast in prosim g. urednika »Domoljuba«, da jih priobči (sedaj ko bo Marijin praznik), da jih slovensko ljudstvo bere, obenem pomnoži ljubezen in češčenje do preblažene Device Marije. Vceplja naj posebno v mlada slovenska srca ljubezen in češčenje do Matere božje. Ker če prav pozneje kateremu posvetni šum zaduši ta blaga čustva, da pozabi na Marijo, se pa v smrtni nevarnosti prav gotovo vzbudi ono, kar se je v mlada srca vsejalo. In tako Marija reši mnoge večne smrti. Naj slovensko ljudstvo tudi zna, kak duh večinoma navdaje slovenske vojake na bojnem polju in naj jih tembolj izroča v Marijino varstvo! Ti pa, o Marija, bodi naša pomočnica in naša varhinja! Ti nas varji, Ti nas brani, Ti nas vodi nas vojake na bojnem polju, pa tudi naše domače doma! Izprosi nam milost, da 6e kedaj sestanemo na tem svetu, če ne na tem, pa na onem svetu v nebesih! — Črnovojniški ranjenec. Novi grobovi. Na srbskem bojišču je padel rezervni poročnik dr. Josip Podobnik, uradnik pri deželnem odboru. Bil je blaga duša! Marljiv uradnik in vnet Marijin družabnik. — Padel je na bojišču sin pisarniškega ravnatelja okrožnega sodiSča v Novem mestu nadporočnik 85. pešpolka Bog. Koderman. — V Ljubljani je umrl gostilničar pri »Novem svetu« Anton G o r š e. — V Repnjah pri Vodicah je umrl preč. g. Jurij Dernovšek, zla-tomašnik v pokoju. — Na bojišču v Galiciji je padel Janez G o r n i k iz Pesnice. — V bolnici v Bel jaku je umrl infanterist 27. pešpolka Franc Urbinc iz Dobrunj pri Ljubljani. — Umrl je gostilničar in poštar v Horjulu Janez Čepon. — V Stranski vasi je umrl Franc P e k 1 a j. — Na bojišču je padel Fr. K Q h n e , inžener iz Štor pri Celju. — Na severnem bojišču je padel profesor ljubljanske realke Ernst Schwa-ra. — Na Dovjem je umrl vrl mlade-nič-vojak Janez P eter man. Bil je ranjen na severnem bojišču in je za ranami umrl. Umrl je v bolnišnici na Dunaju in bil prepeljan v domači kraj Dovje. — Umrl je preč. g. Ljudevit Škafar, župnik v pokoju v Kamniku. — V Krškem je umrl posestnik in gostilničar Anton Rupert, vrl naš somišljenik. — V Ljubljani je umrl skladatelj pesmi »Naprej zastava slave« Davorin Jenko. — V petek, 27. p. m. je umrl duhovni svetnik in župnik v Vodicah preč. g. Simon žužek. Rojen je bil leta 1841. v Velikih Laščah, v mašnika posvečen pa 31. julija 1. 186G. V Vodicah je služboval od I. 1888., kjer si je pridobil posebno veliko zaslug pri zidavi nove cerkve po potresu. — Padel je na južnem bojišču Ivan Kralj, sodnik v Metliki. — Na bojišču v Galiciji je padel vrl mladenič Vilakarjev Jurij iz Čadovelj pri Trsteniku. — Iz Tenetiš pri Kranju se poroča, da je padel na bojišču Steg-narjev fant. — Na severnem bojišču je padel za domovino dr. France Pri m š ar, asistent na porodniškem oddelku deželne bolnice. Bil je vrl mladenič, zlatega srca in zelo veren. — Na južnem bojišču sta padla Krčon iz Kranja in To m a z i n iz Doba. Naše zakladnice. Franc Košir, posestnik v Brezjah, občina Mekinje, ima v vojski pet sinov. — Posestnik Janez Skunavc na Dovjem ima od sedmih sinov šest fantov v vojski. — Jožefa Vol-kar, vdova iz Ternovč, občina Zlatopo-lje, okraj Kamnik ima pet sinov na bojnem polju. — Posestnik Jakob Petrič na Gradišču pri Vipavi, ki je bil sam vojak in se udeležil bosenske okupacije, -ima sedaj pet sinov pri vojakih. — Na Stari Gori pri Gorici živi 57 letna mati Katarina Sušic, ki je poslala za cesarja v vojsko vseh svojih pet sinov. — Družina Mučič v Gorici ima v vojski štiri sinove. — Anton in Marija Cenčič iz Krede na Goriškem sta poslala štiri sinove v vojsko. — Katarina in Martin Gomilšek iz Cerkoj na Goriškem imata v vojski pet sinov. — Amalija Podbevšek, posestnica v Dobu ima šest sinov pri vojakih. — Jožefa Dobrin, vdova v Kranju ima šest sinov v vojski. »Mrtvi« oživeli Anton Pogačar, podčastnik pri 17. pešpolku, iz Gore pri Komendi je pisal iz ruskega ujetništva. Mislilo se je o njem, da je mrtev. — Matija Kajfež, 17. pešpolka je bil v uradnem izkazu izgub zaznamovan med mrtvimi. Sedaj pa se je nahaja v Ljubljani. — Alojzij Orel, posestnikov sin iz Zagradca pri Zatičini, o katerem so vsi mislili, da je umrl, je pisal iz ruskega ujetništva. — O enoletnem prostovoljcu 27. pešpolka Ivanu Koširju iz Šiške pri Ljuljani je bilo mnogo govorjenja, da je padel na severnem bojišču. Sedaj se je pa oglasil iz ruskega ujetništva. — V izkazu izgub št. 32 je bil kot mrtev zabeležen poročnik 27. pešpolka Erwin Lilleg. Sedaj pa uradni izkaz izgub št. 66 poroča, da poročnik Maks Lilleg živi. Nahaja se v ruskem vojnem ujetništvu v Slobod-skern, okraj VViatka. — Martin Sotler iz Novega Vodmata ni ves čas odkar je v vojski nič pisal. Zena ga je objokovala kot mrtvega. Sedaj se je pa oglasil iz ruskega ujetništva. — Anton IJer, posestnik iz Drtije pri Moravčah, je bil tudi zaznamovan v izkazu izgub med mrtvimi. Sedaj je pisal iz Rusije. — O Viktorju Severju iz Ljubljane se je od ranjencev pripovedovalo, da je padel v Galiciji. Vsi so temu verjeli. Sedaj pa piše neki drugi Ljubljančan, da se nahaja v ruskem ujetništvu s Severjem vred. — V uradnem izkazu izgub se je nahajai tudi Ljubljančan Ivan UraniČ. Sedaj je pa pisal ženi, da je bil ranjen in ujet. UjetnikL V ruskem ujetništvu se nahaja odvetniški kandidat dr. Ivan Režek. — Odvetniški uradnik v Celju Alojzij Finžgar se nahaja tudi v ruskem ujetništvu. — V ruskem ujetništvu se nahaja sin ravnatelja dež. uradov medicinec Pavel Zamida. — V srbskem ujetništvu je stotnik Adam Per-me, o katerem se je pisalo, da je mrtev. — Poročnik 87. pešpolka Ogorelec, doma iz Škofljice, o katerem je poročal uradni izkaz izgub, da je mrtev, se nahaja v ruskem ujetništvu. Slovo. Alojzij Pogorelec posestnik v Goriči vasi pri Ribnici, ki je umrl vsled bolezni na bojišču, je poslal, v slutnji, da ga čaka smrt, pred odhodom v boj, svojemu bratrancu Antonu Pogorelcu posestniku in kovaču v Goriči vasi, dopisnico z sledečo vsebino: Beljak, 12. junija 1914. Dragi bratranec) Med tem, ko si Ti lepo doma pri svojih dragih, se jaz z drugimi vred pripravljam, da odrinemo proti meji mrzle Rusije. Moral sem zapustiti ljubeznjivo ženo, prijazne otročičke, dobrega očeta, krasen dom in vse pa iti v boj, kjer me čaka skoraj gotova smrt. Nikdar več ne bom videl svojega rojstnega kraja, ne svojih dragih. Tolaži me le misel, da se tam gori nad zvezdami enkrat zopet snidemo, če se tu ne bomo videli. Dragi moj! Če je volja njegova, da se več ne vidimo, Te prosim, skrbi Ti po možnosti za mojo ženo in otroke, ki ostanejo sirote brez očeta. Prepričan sem, da mi boš izpolnil to mojo morebiti poslednjo željo in položi ta dar domovini na oltar. Na svidenje v nebesihl Brezizgledno junaštvo našega kranjskega železnega polka. Oberst baron Stillfried, ki je bil že meseca avgusta na severnem bojišču težko ranjen, je toliko okreval, da je prišel v Ljubljano obiskat svoj polk. Pri tej priliki je posetil tudi gospoda deželnega glavarja dr. Šusteršiča. Rekel je deželnemu glavarju, da ne more povedati, kako ponosen je na svoj regiment in da ne more popisati, s kakšnim brezzglednim junaštvom se bije naš kranjski polk. Sedanji poveljnik na bojnem polju, polkovnik Neuhamer, mu poroča vsakih 14 dni in ne more prehvaliti železnega duha, ki preveva naš polk. Vedno hoče le naprej, le napadati. Nobena težava, nobena grozota ne zlomi junaškega in čvrstega duha našega kranjskega polka. S poseb- •Um riovolistvotn e nrnet i. notkovmk »oročiio voteta lamestmka. .ia e mik udi pln lohro Tfskrrilien. ,ono adosti irane: v treme irKe rtrr.vliaio udi roč ai n podobna ^reo-ila. — fe e esti oao navdale clo ležeto - nonosnm n aaovciistvcm. Poiiska irostovniika lareomk. Ma notruški lomist ia lunai e Josia ever-ne:ku. :.m.t z t.si 5 poiarne nn 'nstr-im. vrr>n: 3:;.-» e ~jn. utfusta. o e nm lan. s»eru • lslimri. -'i rr.o e pc: :ol ia nii ia -mah. oda nio e ;rr'7nr> 'len rske iromnri mo e nosi: makniti. ,m. i»m se -avtio imikni c :ekir: t.- -tn.kom. <;.r naenkrat na mleti crrola n nevarno r,ni ;tolmka. Zavrni e r. nrri.sii nnrr.ori. / leziu crogei. Ac.Mr ,rr>a na«.. p nn nnhfn ni mal r. .-rr.-oat. -7. p:n e endarle munačil a e r.:-7.ii (n ? -trnka er ja rerno od-ler.fi j .-Te In ia .ijanern 'o^tiino na Sv. ».--ki i-.i rri -'-nriam 'nnnrrcsmn ia-im . .nnom. 1 i .ostiim p nahaia tv irrr ■. r.rišče n niev a h^pci_ ia irskem. Ir-•ptkpm. .acrrai n inonrni ^vctri' na "i--rvlskpri Vškem. 'oravskem. • >lp7iii n "ialioni. "...rtjue asp p e -aresla udi ia ^tsi(»r5kf>. \'mp?r)m i t- jotovo * enotnimi 'Plikrnska koda. ra -n «;k... ne ortdruži p kola -i\mskp tt!o->na i e -»osphno Varto z Ame- rike nrekn ^ncieške n Francoske na Krnnisko. e začudila, ia e v Avstriji oliko sKrniiem. ola a -noroke oiake. jnnaiu n voKor iravno tnai • Praiji. ^e e /Aceta ola a oiake. -ii ^n zgubili v oiski ,lesno iii evo roko: da se irruče »pravi jat i azna ^osnodarsKa ieia z .'no oko. Šolo e snoval n noucuie Jci v mi enoroki tav rerak v^ri Iroseinin^er. ci e zgubil noroki ^rot Zichv n im vazal, iako i nomada. Zammanie /.a to oio e ia Jnnaiu eiikansko. Dnsedai :o ibiskuie -1 noz. > iias iamna- ^i zhaia ■ Ameriki, e -Trrovpoan -a našo državo. ^TETnaJ e e erkvenn lhlastio ponoči \nton 1 e - c e žonnik v pokohi v .uniMB. ^h e: -iniiki e inrtntsal na-l^trmo ziavD \cr dim svoie 'estne '.a-»ve :rec.:*i 3r>4o.T. nred C»»rtmu trotjei -antene-;a tormka iaa ■nn irn io lijvezovr.iišča. \iaoAita esite^ naših lrTilieriiskih ■astmkov -r 3el<>iiL Zet kni>eia -asa-:rrinde v \■inv.-fim, nornrmk rcimav^ke •rtilierrie. iataiirm t. norora z janaa np!^it3i: Stotnik Aaver n lorncmk 'iim lasin rotormn laterii ta e neliaia • iv-omobiiu. \ur naenkrat p '.nznnri na lornha nad mirna. Sranneli :atleneio n ■azneseio ^avenev iaraonres n 'aimovo orho. iVTomobii e tikrat nreiukman n — r> :idal — >ha llicirta lennskodovana. ,.iStr-;{ nvromohiia. poročnik 5_iim. hoče .rr.riti nenonraviien ivto v soomin. ?aniencs v ..ohiiam. ' netcA zvečer o nnoeilaii r ,iubii.iro /.onet l20 -nmen-ev z evernetja miišča. So ^oliaki. ^Aad-ian, >hi n !emcx. ?~ičri r no. ia pn-•»eiieto v Ljubljano e veliko ran-encev. Prostora maio ortorav I ene^a :a W)0. lozična lariia roiakom e ioao sore-emala amo ned 5. n 5. decembrom. istni naketi ne -meio ehtati vec kot 5 cg n ne me:o niti niti lolgi niti .iroki čez nO :m. paket sme poioriti tudi nismo, ■' iketi. .i ;e ne nooo mogli uidati. e ne norio vrnili, 'emveč se no mih vsebina razdelila med druge voiake. Ustrelil se je :>2 let stari oženj eni iaroe vzame posehe: v roko in ko-ikor nogoce dobro zmečka; nato se ist poravna pa .onpt /.^nete, kar ie treba pr-»ližno < oolpd drngerta na način, da se listi -vežejo-ned saho (kakor n, pr. oopka pri zidanju) n ni nohprip .or.inje Mato se tako sestavljena odeja prebije nfnorej krog in krog, potem pa še po dolgem in počez tako na-gosto, kolikor par trpha da se listi dobro vkup drže /h prevlako služi lahko vsako hlntfo, hidi iz krp sestavljeno, je dobro. Tudi prevlako \e, križema prešiti na papirno odejo, kakor so prešite n. pr. odeje, ki so 7. ha t o podložene V dobrih 1 urah fe odeja lahko gotova. Pomagajo lahko tudi otroci /lasti radi bodo gnetli in poravnavali papir. Pogreša se. Anton Ovscnek, nosestnik na Gorici na Gorenjskem. Služil e pr. inf. pešpolku št. 4. komp. št. 6. voma nošta št. 48. Zadmic >e nisal 10. avgusia iz Budimpešte, potem pa ni bilo nobenega . ver o niem. Kdor bi kai -edel. nai biai>c> voii naznaniti .niegovi ženi -rnntiški . ' ■>:-nek. -as Gonca, posta Radovljica. . .-x-nisko. G^iasil se e iz ruskega ujetništva Vrt-on Rane', ki e služil pri 17. pespoiku in e loma z Kalu nri Št. 'otru na nrani Kem. Maznanien e bil red mrtvimi, 'ti.-da na niše orndmkom, da e zdrav. Svetovna voiska. L sesituk. u inri • rrava azmere ned Nemčijo n Rusijo. :r leaec.n -sebino; Nemčija io sarajevr;; - i imoni. — Razmene meti Memčijo in ' -nio. — Cesar n :ar. Napetost do skr -posti. — Zadnti brzoiavki. — Struna e nociia. — Mobilizacija. — V be-i dvor i l: — N'emska irmada. — V Peterburgu. — Ruska mobilizacija. — Prvi bo i na sc er-ni nieii. — Podrobnosti iz nrvih boje' — Prvi boii na uzrn meii. — Pregled eh :r-vnh boiev. — Prvi veiiki boii. — Jutranji pogovor. — V mazurskih ezer-h. — Strašni boii. — Kdo e bil ir'v. — V zopet odličnem Allensteinu. — Sodba o ruskih "-akth po prvih bojih. — Ruske grozote — (amor je stopil kozaški kuni. — Šc siika z Domoljub« saj v par vrsticah Frančiške Peštator iz Gradiša — zveste naše somišljenice in 7' bralke »Domoljuba«. Ni je kmalu daleč na okoli tako prijazne vasi, kakor je Gradiše. Tujcu se priljubi že na prvi pogled; okolica gradiška, ki je izredno krasna. Kar je pa največ vredno, so Gradišani poštenjaki od nog do glave, bogati in pridni kmetje. Poleg tega pa odločni katoličani, zvesti somišljeniki S. L. S. in skoraj vsi naročniki »Domoljuba«. Med temi ljudmi je bila tudi »Pestarjeva teta« splošno v vasi tako imenovana in čislana Frančiška Pestator. Ranjca je bila posestnica, omožena ni bila. Bila je precej izobražena, ker je bila v mladih letih na Dunaju. Toda nosila se je preprosto in ne pačila tako kakor se pači marsikatera ženska, ki gre iz kmetov nekoliko v kakšno mesto. »Pestarjeva teta« je bila odločna ženska, popolnoma moške narave, le žal, bila je včasih prenagle jeze, in to ji je tudi malo pospešilo — smrt. Bila pa je pri vsem tem usmiljenega srca in marsikdaj kateremu pomagala, ako je videla, da je v resnični potrebi. Nje najljubši prijatelj je bil »Domoljub« tudi »Slovenec« in knjige »družbe sv. Mohorja«. Letošnjo jesen pa jo je bolezen položila v posteljo, iz katere ni več vstala. Ni bila dolgo bolna; petega listopada jo je že Vsemogočni poklical v boljši svet, kjer ni bolezni ne »mrti ...IV starosti 75 let. Upamo da je bil nebeški Oče ranjci usmiljeni sodnik ,,, Sveti ji večna luči Anton Stražar. Iz Tržiča. Društvo sv. Jožefa priredi v soboto ob pol osmih zvečer M i k 1 a v -ževvečerv prostorih tukajšnjega dnevnega zavetišča na Skali. Dostop imajo člani in članice društva z otroci in obiskovalci zavetišča. Člani in članice plačajo vstopnino 20 vin. Darila za otroke naj se v soboto popoldne odajo v zavetišču. Posebna vabila se ne bodo raznašala. Koroška Bela. Ob začetku sedanje vojske se je v našej občini ustanovil odbor, ki si je za nalogo postavil po občini nabirati denar za naše vojakev vojski. V teku trimesečnega delovanja je odbor nabral lepo vsoto 1785 K 10 vin. Iz tega denarja se je najprej omislilo okolu 300 volnenih izdelkov, katere so naši šolski otroci pod vodstvom svoiih gdč. učiteljic napletli. Na c. kr. okr. glavrstvo se je odposlalo za »Rdeči križ« 300 K, za božično darilo se je pa nakupilo različnih tobačnih vrst za 100 K in se oddalo podružnici »Rdečega križa na Jesenicah. Voino ministrstvo na Dunaju je prejelo 411 K kot dohodek od voznih listkov, kokard, razglednic i. t. d. Ostanek 800 K se bo po potrebi porabil o poznejšem času. Da je zamogel odbor razpolagati z toliko svoto, gre vsa čast in hvala našima nabiralkama, gospicama Re-ziki Čopovi in Franici Mencingerjevi, ki se vsaki mesec od hiše do hiše z nabiranjem trudite. Častno je tudi za naše tovarn, delavce, ki od svoje plače mesečno po 1 K y ta namen žrtvujejo. Velike zasluge ima tudi naš vrli gosp. postaienačelhik Hlebec, ki drage volje pri vožnih kartah pobira dvavinarski dar. Iz navedenega je razvidno, da se mora naša občina glede darežlji-vosti za naše vojake prištevati med najbolj delavne na Kranjskem, Fr. Košir, t. č, predsednik. Moravče. Na dan brezmadežnega spočetja Matere bož;e dne 8. decembra uprizori dekliški odsek igri »Fabiola in Neža« 81 in »Marijin otrok. Ker je čisti dobiček namenjen za nakup volne *a vojake, pričakujemo obilne udeležbe. Po litanijah torej v Ljudski dom. — Pogreša se že od meseca septembra Peter Grilj, ki je služil pri 5. stotniji brambovskega polka št. 27. Kdor bi kaj vedel o njem, naj proti povračilu stroškov sporoči Antonu Demšar, kaplanu v Moravčah, Št. Janž. Kat. slov. izobr. društvo priredi v svoji dvorani v nedeljo dne 6. decembra popoldne ob 2. uri igrokaz v 5 dejanjih: »Lurška pastarica«. Igra se uprizori v proslavo 66 letnice vladanja presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Čisti dobiček se porabi v korist »Rdečega križa«. Vsled tega domorodnega namena se pričakuje največja udeležba. V slučaju, da bi dvorana ne zadostovala pri 1, uprizoritvi, se igra ponovi na praznik dne 8. decembra. Iz Ribnega pri Bledu, Svetovna vojska je tudi našo župnijo hudo zadela. Okrog 80 mož in fantov je v vojski. Nekaj je že ranjenih oziroma obolelih, izmed katerih so se ozdravljeni zopet morali vrniti v boj. Mulej Janez iz Bodešč in vdova Katarina Dežman tudi iz Bodešč imata vsak po štiri sinove vojake, ki so točasno na bojnem polju. Vrhu tega pa na Koritnem razsaja v dveh družinah tifus. Jakob Janša, 18letni mladenič, je že umrl za to boleznijo. Druge so odpeljali v okrajno bolnišnico za blejski kot. Št. Vid nad Ljubljano. Pretekli teden se je v Češnjevi elektrarni na Brodu zlomila glavna os. Zato imamo pravo egiptovsko temo že skoro teden dni. Najhujše je seveda bilo ker niso imeli ljudje pripravljenih luči, ker se ie nesreča zgodila zvečer. Upamo, da bo kmalu zopet vse v redu. — V ruskem ujetništvu se nahaiata iz Št. Vida stotnik karol Nučič in Viktor Rozman. Oče in mati Nučiča, ki stanujeta v Št. Vidu v zasluženem pokoju, sta dobivala pisma, ki sta jih pisala sinu, nazaj s pripombo: Nazaj, mrtevl Njegovo sliko je tudi prinesel »Ilust. Glasnik« in opravila se je zanj črna sv. maša. Sedaj na piše staršem, da se nahaja na Ruskem v Barnaul ob reki Ob v Sibiriji, Pravi, če Bog da, da bo obhajal Božič v Poljski cerkvi, ki se nahaja v bližini, kamor večkrat zahaja. — Viktor Rozman pa se nahaja v mestu Kurgan, istotako v Sibiriji. Skozi tri mesece ni bilo o njem nobenega glasu, in so domači že obupali da ga še kdaj vidijo. Sedaj pa piše, da je bil ranjen ujet in odpeljan na Rusko kjer upa da se Po sklenjenem miru zopet vrne v krog svoiih dragih. Dob, Dne 26. novembra smo imeli dva pogreba. Eden je bil prav žalosten. Komaj toliko ljudi, da so mrliča pokopali. Zakaj, ne govorimo. Ravno tisti dan je bila pokopana tudi 17letna Marpa Rogelj iz Doba. Ni dolgo živela, pa je veliko trpela, in vdano trpela. Skoro sedem let ni jedla gor-kih jedi radi bolezni. Pogreb ie imela jako lep, upamo tudi, da radi obilnega trpljenja radi bolezni nosi toliko lepšo nebeško krono. — Naši junaki. Tudi v Dobu imamo hišo, ki je poslala šest fantov na bojno polje, namreč Lenartova. Naštejmo jih po imenu: Miha Podbevšek pri c. in kr. trdn-avskemu polku v Poli, Ferdinand Podbevšek pri c, in kr. domobranskem poš-polku št. 27., Jožef Podbevšek služi kot šofer na bojnem polju, Janez Podbevšek c. in kr. desetnik pri c. in kr. topničarskem polku št. 7,, Franc Podbevšek, četovodja pri c. in kr. 17. pešpolku. O tem zadnjem je ravnokar došlo poročilo, da je bil odlikovan z srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda. Prem. Minuli teden so nas obiskali naš ljubljeni višji pastir g. knez in škof in so tri dni prav pridno spovedovali in goreče pridigovali. Obhajali smo namreč ponavljanje sv, misijona in molili posebno za zmago naših vojakov, Nad 1000 faranov je pristopilo k sv. obhajilu — vsi, razven nekaj žalostnih izjem. Ko so bili Prevzvišeni zadnjič pri nas pred 5. leti na sv. birmi, je bila naša, sicer lepa župna cerkev v prav slabem stanju. Ta čas smo jo odeli v lepo novo oblekof cementni omet, ki je veljal 8000 K), letos smo napravili tudi lepe nove orgle za 6000 K (mojster Milavc). Ker je bila sv. birma odložena, smo Prevzvišene-ga povabili, da se prepričajo, da v vsem dobrem napredujemo. Za cesarja in domovino se vojskuje 70 naših mož in mladeni-čev. Mnogo je bilo ranjenih, padel k sreči še nobeden ni, Rusinskih beguncev je pri nas 34 iz Przemyslske okolice. Kakor smo lani imeli sadja preobilo, ga je letos malo. Tudi druga letina s krompirjem vred jc prav slaba, da nam spomladi žuga hudo pomanjkanje. Zato je hudo, ker ne moremo skazovati del usmiljenja, kot bi bilo prav. V Postojnskem okraju je beguncev 1200, v Kranjskem pa 400. Za Ilirskobistriški okraj se je ustanovila nova podružnica Rdečega križa. Vrle članice so od začetka vojske pri vsakem večernem vlaku stregle ranjencem, ki prihajajo iz Srbije čez Reko, Sedaj pa je v Bistrici 66 ranjencev, s katerimi ima podružnica dosti opravila in skrbi. Nalezljivosti se nam ni bati, ako si ohranjamo telo skrbno čisto, odporno in močno, torej zdravo in skrbimo za brezhibno prebavo ter redno presnavljanje. Svetovati ie torej, d« je zn negovanja telesa vrdno pri hiši Fellerjev priporočeni, razkužujoči, antiseptični fluid iz rastlinskih esenc z znamko „Elzn-fbnd", ker prav izhorno služi pri revmatičnih bolečinah, prehlajenju, onemoglosti, proti zlim posledicam prepiha in vlažnosti, zn negovanje in čiščenje list in kože. 12 steklenic slane poštnine prosto samo 6 K Ravnotako potrebne so Kellerjeve prebavo pospešujoče, želodec krepčujoče rabarbara krogljice z znamko „Elza-krojrliioe". ki stanejo 6 Skatljic, poštnine prosto samo 4 K 40 v. Daleko čez 100.- 00 zahvalnih pisem potriuie veliko vrednost teh domačih zdravil, ki bi jih prav sedaj ne smelo manjkati nikjer. Pristna se dohivaio od lekarnarja E V. Feller v Stubici, Elzatrg st 16 (Hrvatsko). 3230 Kolera. Dne 3. avgusta t. 1. so poročali nemški časopisi, da je neki francoski zdravnik poizkusil z dvema preoblečenima francoskima častnikoma s kolerabacili zastrupiti vodnjak v Metzu. Čez tri dni so tisti časopisi to poročilo preklicali, opozorili pa čitatelje, da naj bodo pazni. Tudi nemški zdravniki so zmajevali z glavami in bili prepričani, da je nemogoče, da bi se zdravnik, katerega življenska naloga je v prvi vrsti ta, da rešuje s svojo znanostjo ljudem življenje, spozabil tako daleč, da bi poizkusil z kužnimi semeni življenje tisočev zavratno umoriti. Pa če bi se tudi med zdravniškim stanom našel tak izjemni človek, si bo moral reči vsak trezno misleč, da je takega dejanja zmožen samo blazen, ne pa zdrav človek. Vsa zgodovina nam ne navaja niti enega, z dokazi podprtega slučaja, da bi se dal zdravnik premotiti od političnih strasti in postal zavratni morilec tisočev. V zgodovini se sicer lahko čita, da je Jaques Coi-lici, zdravnik francoskega kralja Ludovika II., po naročilu svojega kralja pripravil nekaj steklenic vina, pomešanega s strupom, ki naj bi kot darilo angleškemu kralju Edvardu IV. pripravilo pot na drugi svet. Toda z dokazi to ni podprto in tem manj verjetno, ker je pisal to angleški zgodovinar. iTudi še par drugih slučajev navaja zgodovina, ki pa niso podprti z zadostnimi dokazi. Še hujše kot gorenje poročilo pa so zopet nemški časopisi poročali dne 5. avgusta. Poročilo se je glasilo: Pred tremi dnevi smo dobili poročilo, da se v Pasteur-jevem zavodu v Parizu (zavod, kjer se zdravijo stekline) po naročilu francoskega vojnega ministrstva goje v neizmernih množinah bacili kuge, kolere in tifusa z namenom, da bodo te bacile porabljali francoski vojaki v bojih na nemško-fran-coski meji, da bi na ta način zanesli med nemške vojake nalezljive bolezni. Vzemimo, da je francosko vojno ministrstvo v resnici stavilo take zahteve na učenjake svetovnoznanega zavoda. Kakšen odgovor bi pač prejelo francosko vojno ministrstvo? Gotovo ne drugačnega kot ga je svoječasno prejel francoski general Napoleon, ki je zahteval od glavnega zdravnika njegove vzhodne armade, da naj da ranjenim in kužno bolnim, katerih niso mogli na potu iz Sirije seboj vzeti, opija, da bodo prej in lažje umrli. »General,« je odgovoril na to zahtevo Napoleonu, ki je bil tedaj samo še general, zdravnik, »jaz za moj del poznam eno nalogo, človeku življenje ohranjevati, ne pa uničevati!« To storijo o Napoleonu so takrat raz-širjevali posebno angleški časonisi. Ko je bil cesar Napoleon pregnan iz Francije in ujetnik na otoku sv. Helene, je označil to pripovedovanje angleških časopisov kot neumno laž. »Varujmo se torej,« pravi Georg Sti-cker, iz čegar članka v nemški reviji »Hochland« povzemamo te vrstice, »varujmo se naše sovražnike tamkaj in s takimi stvarmi blatiti, katerih ne bi hotel prenašati noben narod. Francozi sicer niso angelji, toda francoskim učenjakom je kakor našim njih znanost presveta, da bi jo porabI;ali za rflzke zavratne umore.« Grški zdravnik, po imenti Galen, ki kt je živel za vladanja Marka Aurula v Rimu, je rekel enkrat, da je zmožen dati navodilo, kako se ohrani življenje novorojenčkov. To navodilo pa da samo Grkom, Rimljanom in onim narodom, ki so prepojeni grškega in rimskega duha. Za Germane in druge barbare pa da ne da svoje znanosti, ker je nevredno ohranjati njih življenie prav tako, kot bi bilo nevredno varovati življenje divjih zveri, levov, tigrov itd. Čeprav je Galen tako govoril, vendar ne moremo verjeti zgodovi- narju, ki pripoveduje, da je isti Galen izdal sredstvo, s katerim bi se mogli germanski sinovi zastrupljati. »Bogu bodi potoženo,« pravi gori omenjeni Georg Sticker, »da se dobe v Nemčiji še vedno ljudje, ki so bili sposobni francoskim zdravnikom naprtiti tako nesramnost, kot so poročila o nameravanem zastrupljenju vodnjakov in vojakov z bacili. Ali ti ljudje ne pomislijo, da take nesramnosti padajo vedno nazaj na one, ki se jih izmišljujejo in jih razširjajo? »Ali pa ne pomislijo tudi, da ostane strah med ljudstvom, ki škoduje tako zelo?« tako se vprašuje ta pisatelj. Vzemimo, da bi kak blaznež ali lopov res poizkusil okužiti vodnjake, mesta in cele dežele s kužnimi semeni, ki se imenujejo bakterije. Kaj bi s tem dosegel? Prav malo! Tudi če bi razsejal milijarde in milijarde teh kužnih semen, bi ostala nesreča, ki bi jo s tem prevzročil, vendarle omejena. Posrečilo bi se mu morda okužiti tega ali onega človeka, morda to ali ono družino ali družbo, nikdar pa bi ne žela njegova zlobna nakana med stoterimi ali tisoči. Tako enostavno se namreč ne da razširiti kužnih bolezni. Kuga, kolera, tifus gotovo ne pridejo na dan brez kužnih semen ali bacilov. Toda bacil sam ima pri kugi najmanj za govorit. Klic: tukaj kužni bacil, torej kužna epidemija! je podoben strahu parkeljna, s katerim se strašijo neubogljivi otroci. Bacil je namreč podoben žitnemu semenu, ki mora najti ugodno zemljo, da more kaliti. Bacil mora biti okrepljen na njemu pripravnih in ugodnih tleh, ako hočemo, da bo v tisoče in tisoče razširjen, mogel najti široko polje za svojo smrtno roko. Kako težko je z bacili enega samega človeka uničiti, se je pokazalo pri razpravi proti morilcu Hopfu v Frankfurtu, ki se je vršila pred pol leta. Hopf je poizkušal z bacili jetike in kolere spraviti iz življenja svojega očeta, mater, tri soproge in dva otroka, da bi se iznebil neljubih mu sorodnikov in se polastil njih življenske zavarovalnine. Pa se mu ni posrečilo z bacili to doseči, temveč se je moral poslu-žiti strupa arzenika, da je mogel doseči svoj satanski namen. Na zgledih bolezni kolere, ki je bila že mnogokrat v Evropi razširjena, najlažje dokažemo, koliko stvari vpliva na to, da se more uspešno z bacili kolere zastrupiti posameznik ali pa cele množice. Na teh zgledih bodemo tudi spoznali, da je razširjenje kužnih bolezni še vedno odvisno od božje roke, ne pa od človeške, V letu 1830. je kolera nrvič iz Rusije resno ogroževala Evropo. Zdravstvene oblasti so mislile, da se razširi kolera od človeka do človeka in z okuženimi hišnimi posodami, domačimi živalmi in drugim blagom. Odredile so te oblasti dalekosežne zaprtije za ljudi, živali in blago; razkuže-vale so cele okraje, omejile so se prometne zveze ob mejah tako, da je nastala vsled tega lakota. Kolera pa se je malo brigala za vse to, Ni se brigala ne za zaprte meje, ne za trikratne policijske verige, nc za zažiganje klora in žvepla, temveč je mirno vse take stvari prekoračila, kot da bi vse to ne bilo napravljeno za njo. Prešla je Rusijo in se nastanila v Avstriji in Pruski, in sicer tako, kot je delala to na vsej svoji poti čez Azijo. Samo po zimi je mirovala. Prezimila je tudi po strašnih' njenih moritvah v srednji Evropi do pomladi leta 1832. Pomladi leta 1832, pa je začela nadaljevati svojo pot, da bi se razširila po zapadni Evropi, Angliji, Severni in Srednji Ameriki. Pri tem svojem potovanju pa je pustila mnogo dežel v Srednji Evropi nedotaknjenih. Tako Saško, gorati del Koroške, Štajersko, Tirolsko, celo južno Nemčijo, Italijo in južno Francijo. Vse te dežele so ostale neokužene, četudi so vanje v masah prihajali begunci iz okuže* nih dežel. Južna Nemčija je ostala od kolere nedotaknjena tudi leta 1833., četudi so se skozi njo preselievali v velikanskih množicah ljudje iz okuženih dežel in četudi se je kolera strašno razširjala čez Anglijo, Norveško, severno Francijo, Belgijo, Kanado in dosegla tudi Portugalsko in Španijo. Tudi v letih 1834, in 1835. je ostala južna Nemčija prosta kolere, dasi se je ista preselila tudi v Alžir, južno Francijo in severno Italijo. (Dalje.) Gospodarske vesti. Moratorij. Ker so zadnje določbe moratorija s koncem meseca novembra potekle, so se izdale s cesarsko naredbo nove določbe, ki so veljavne od 1. decembra. Te določbe obsegajo sledeče važne točke: 1. Dolgovi, ki so zapadli že 1. avgusta t. 1. morajo biti plačani do zneska 25%. Ako je n. pr. znašal tak dolg K 1000, se mora sedaj na njegov račun plačati najmanj K 250, Od dolgov pa, ki so nastali pred 1. avgustom t. 1. in zapadli v mesecih' septembru in oktobru, se mora plačati mes. januarja 1915 tudi 25%. O dolgovih, ki so nastali pred 1. avgustom t. 1. in zapadli oziroma zapadejo v plačilo v mesecih november, december, januar, ni govora v moratoriju, torej na te dolgo, e še ni treba sedaj nobenih zneskov plačati. 2. Na menične dolgove se mora plačati najmanj znesek K 100. Ostanek je podaljšan do 31. januarja 1915. Do istega časa so tudi podaljšana ozir. odložena plačila dolgov, ki so nastali pred 1. avgustom in zapadla v plačilo v mesecih december in januar. 3. Obresti in odplačila (anuitete)vseh dolgov, ki so zemljeknižno zavarovani, se moraio plačat. 4. Zavarovalnice morajo izplačati življenske zavarovalnine do zneska K 5000, ostale zavarovalnine pa od K 5000 do K 10.000. 5. Denarni zavodi morajo od vlog v tekočem računu izplačati mesečno 20% od vloge, onim, ki potrebujejo denar za obratovanje. — To so bistvene določbe novega moratorija. Kakor smo svoječasno rekli, ponavljamo, vsak, ki more, naj zadosti svojim obveznostim brez ozira na moratorij. Mlekarstvo. Od več strani se slišijo pritožbe, da kmetovalci, zlasti v hribovitih krajih, ne morejo po primerno visoki cent prodati kuhanega masla. Mlekarska zveza v Ljubljani je pripravljena kupiti vsako količino kuhanega masla po primerni cent 82 Zadruge, kakor tudi posamezne osebe naj (i sporočijo množino te vrste blaga. Obrtna zadruga na Bledu. Dne 20. no- rembra 1914, ob 9. uri dopoldne, priredi obrtna zadruga na Bledu preizkušnjo obrtnih vajencev v pisarni zadružne bolniške blagajne na Bledu, »Blejski dom«. Vsi vajenci, kateri so učno dobo dovršili in nameravajo napraviti preizkušnjo, naj vlože pismeno prošnjo na obrtno zadrugo na Bledu, katero je koleka prosta, najkasneje do 6. decembra 1914. Pristojbina znaša 6 K, oprostnina pa 5 K. Vajenci nečlani zadruge na Bledu plačajo 12 K pristojbine. Razglas o prihodnjem tečaju podkov-ske šole v Ljubljani. Novi šestmesečni šolski tečaj na podkovski šoli c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani se prične dne 4. januarja 1915, če ne pride kaj vmes, kar bi pričetek tega tečaja onemogočilo. Poleg podkovstva se učenci podkovske šole uče tudi ogledovanja klavne živine in mesa. Kdor želi priti v podkovsko šolo, naj vloži prošnjo za sprejem ter naj ji priloži: 1. krstni list; 2. domovinski list; 3. Šolsko spričevalo; 4. učno spričevalo v dokaz, da se je podkovstva izučil pri kakem kovaškem mojstru; 5. nravnostno spričevalo; 6. potrdilo, da je že najmanj dve leti bil za kovaškega pomočnika. Prošnje za sprejem v podkovsko šolo naj se do 15. decembra t. 1. pošljejo ravnateljstvu podkovske šole v Ljubljani. Šola bo trajala do konca junija 1915. Kdor dobro prestane skušnje, more po postavi iz leta 1837. dobiti patent podkovskega mojstra; brez skušnje pa ne more nihče postati podkovski mojster. Pouk v šoli je brezplačen, učenci morajo skrbeti le za hrano ter za potrebne učne knjige. Stanovanje imajo učenci v zavodu. Doslej so bile za revne učence podkovske šole na razpolago državne in deželne podpore v znesku po 100 kron, ker sta pa c. kr. kmetijsko ministrstvo in deželni odbor ustavila za enkrat vse podpore, se tozadevno ne more nikomur ničesar obljubiti in naj torej vsak prosilec računa z dejstvom, da se bo moral ob svojih stroških prehranjevati. Učenci naj se zglase en dr.n pred šolskim pričet-kom v podkovski šoli na Poljanski cesti. Ker je v slovenskih deželah še vedno premalo v podkovstvu izučenih kovačev, ki bi mogli zdraviti tudi kopitne bolezni, pa tudi premalo izurjenih oglednikov živine in mesa, naj bi skrbela županstva, da dobi vsaka občina vsaj enega dobrega kovača ter živinskega in mesovnega oglednika. — Frančišek Povše, predsednik c. kr. kmetijske družbe kran:ske. — C. kr. veterinarski nadzornik Alojzij Paulin, od c. kr. deželne vlade imenovan začasni ravnatelj podkovske šole. Razglas o skušnji za kovače iz podkovstva, ki niso obiskovali podkovske šole. Vsled odloka c. kr. deželne vlade z dne 2. novembra 1914, št. 30.048, se bo vršila skušnja iz podkovstva za kovače, ki niso obiskovali podkovske šole, 30. decembra t. 1., ob devetih dopoldne v podkovski šoli c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani na Poljanski cesti. Kovači, ki hočejo delati to skušnjo, naj vlože pri c. kr. vladnem svetniku Ivanu Mundi [veterinarski (oddelek deželne vlade) v Ljubljani do dne 72 15. decembra 1914 prošnjo za sprejem k skušnji, ki naj ji prilože: 1. učno spričevalo iz kovaštva in 2. potrdilo o najmanj triletni službi kot kovaški pomočnik. (Odredba ministrstva za notranje zadeve z dne 27. avgusta 1873.) — C. kr. kmetijska družba kranjska. 'gMg Listek m Zemlja. Povest sedanjih dni. Piše Ivan Podlesnik. (Konec.) V soboto, dne 1. avgusta je bil Mrak v Ljubljani. To je bil tisti dan, ko je napeto pričakovanje med ljudstvom na-rastlo do viška. Vse je se nestrpno povpraševalo, kaj bo? Vojska ali mir? Zadovoljen se je vozil Mrak zvečer domov. Časopisi so poročali iz Dunaja, da je Srbija sprejela zahteve Avstrije in da je mir zagotovljen. Pri »veseli vdovi« so bili tiste večer zbrani skoraj vsi možje in fantje iz v as L Tudi Lovrenc je bil med njimL Vedeli so, da pride Mrak ta večer domov. On bo gotovo prinesel pročila. Zato so nestrpno pričakovali kdaj zasli-šjio ropot voza s ceste. Ko pa je prihajal voz, so šli iz gostilne na cesto in ustavili voz. »Nič hudega! Mir. Srbija je sprejela zahteve, tako poročajo časopisi,« je pojasnjeval Mrak in vsem se je odvalilo nekaj težkega od srca. »Na to ga pa bomo nocoj,« so dejali fantje in se vrnili v gostilno. Mrak pa je ukazal pognati, da čimpreje sporoči ženi veselo novico. »Na lasu je visel mir,« je pojasnjeval Mrak Angeli. »Samo ena kratka besedica »nc«, pa bi bil mir izgubljen in Bog sam ve, kaj vse bi nastalo iz tega. Srbija je menda spoznala, da je delala krivico. Avstrija pa si bo s tem njenim nastopom silno pridobila na ugledu. Sedaj bo izginil tudi tisti večni strah pred vojsko, ki je tako zelo moril vse gospodarsko življenje. Upam, da se bodo kupčije začele dobro razvijati.« Vsi potolaženi in mirni so šli ljudje tisti večer k počitku. Drugo jutro ie bilo v potokih in težko sivo nebo je ležalo nad zemljo. Mrak in Lovrenc sta se peljala zgodaj zjutraj v mesto k maši, po maši pa sta hotela urediti neko Lovrenčevo zadevo pri mestni hranilnici. Celo dolgo pot nista srečala nobenega človeka. Slabo vreme ni bilo vabljivo ljudem za pot v mesto. Ko je pridrdral voz v mesto, je še vedno deževalo. Ceste so bile blatne in megla se je vlačila po njih. Že na vogalih prvih mcotai"! hiš so bili nabiti novi, veliki, črno-rumeni lepaki. Nihče se ni ustavil pred njimi in tudi Mrak in Lovrenc se nista zmenila za nje. Ko pa sta ustavila voz na dvorišču mestne gostilne, kjer je Mrak navadno ustavljal, ju je vprašal hlapec, ki je spregal konja, če gresta tudi onadva. »Kam?« je vprašal Mrak. »No, v vojsko,« je odgovoril hlapec, začuden, da še nič ne vesta. »Poglejta tistile plakat,« je kazal hlapec na vogal hiše. Mrak ni verjel svojim očem, ko jo čital na črno-rumenm plakatu mobilizacijski poziv. Številke polkov, ki so bili klicani, so mu plesale pred očmi in šele ko jih je drugi preletel z očmi, je našel tudi številko njegovega polka. »Lovrenc, jaz grem,« se je obrnil k fantu. »Kaj pa jaz, gospod?« je vprašal Lovrenc, ki je stal zadaj. In iskala sta Lovrenčevo številko. »Tudi ti Lovrenc ...« Nič drugega nista opravila tisto dopoldne kot pri ostni maši sta bila, potem pa pustila takoj napreči in se odpeljala domov. Dež je prenehal in kazalo je, da bo posijalo solnce iz oblaka. Srečevala sta med potjo domače fante in dekleta, ki so šli v mesto k deseti maši, ker je bila tisti dan pri farni cerkvi maša samo zjutraj. In pripovedovala sta jim o mobilizaciji. »Ali jaz tudi, ali jaz tudi?« so povpraševali fantje. Lovrenc in Mrak, ki sta si zapomnila samo njine številke, jima nista mogla natančnejše poročaiL »Poglejte na plakat in videli boste. Tam so navedeni vsi polki, katerih fantje morajo odriniti od doma.« Fantje so pospešili korake. Vsak je hotel biti prej gotov, kako je z njim. Že .blizu vasi sta srečala Kovačevega Lojzeta. Lovrenc ga je nagovoril: »Lojze, v vojsko bo treba.« Lojze jc pogledal fanta, in ker je mislil, da se šali, je nekaj zamrmral predse ter hotel naprej. »Res, Lojze,« je posegel vmes Mrak. Sedaj se je Lojze ustavil in začuden pogledal Mraka, ko mu je pojasnil kratko vso stvar. Lojze se je obrnil proti domu. Čez par ur je vedela vsa vas straS-no novico o vojski. Kot, da se bliža strašna nevihta je bilo tisto dopoldne IX) vasi. Strahota pa se je še povečala, ko so opoldne prišli fantje iz mesta in se pričeli pripravljati na pot. Skoro v vsaki hiši so tekle solze in se krčila srca žalosti. Ko pa je opoldne nabil občinski sluga črno-rumene plakate tudi v vasi, so hiteli možje, fantje in žene pred to strašno jim oznanilo. Črnovoj-niki so držali v rokah črnovojniške knjižice in primerjali njih številke 8 številkami na plakatu. »Tudi jaz ... Pa ti tudi... Pa on tudi...« je šlo od ust do ust. In tudi možje so se pričeli odpravljat Takrat je zaplakala deca pri pogledu na jokajoče matere, možje pa so se premagovali. Proti večeru je bilo pri »veseli vdovi« tako polno kot ob sejmnu. Nobenega nasprotstva, nobenega sovraštva, nLbilo ne med fanti, ne med možmi. Vse je govorilo samo o vojski in vino je teklo tisti dan kot malokdaj Mrak je delal tisti dan pozno v noč. Zaprl se je v svojo pisarno in urejeval kupčijske zadeve. Ko je uredil pisma, je poklical poslovodjo, starega izkušenega moža, ter mu dal navodila. Ko je tudi ž njim opravil, je šel v hišo k Angeli, ki je pripravljala njegovo perilo v kovček in Čistila uniformo. Njen obraz je bil objokan in roke so se ji tresle. Dolgo v noč sta govorila in Angela je poslušno sprejemala navodila moža glede na kupčijo in drugo gospodarstvo. V otročji spalnici se je ustavil Mrak pri vsaki postelji in se sklonil nad nedolžnimi obrazi otrok, ki so spali mirno, nič sluteč, da se poslavlja od njih oče, morda za vedno ... Takrat je začutil Mrak vso težo dne v svojem srcu. Ni šel počivat, temveč doli v hišo, kjer se je vseilel za mizo, si podprl glavo z rokami in se zamislil v težke misli. Lovrenc pa jc bil tisti večer pri »veseli vdovi«. Tudi on je bil kot drugi, v srcu težo, na ustnih smeh in na jeziku preširna beseda, da jih bodo in bodo! Samo vojska in pesem za pesmijo se jc vrstila tisti večer. Pesem o sablji-ci prepasani, puškici nabasani; pesem o roženkravtu in rožmarinu in pesem o dekletu žalostnem ... Tudi Kovačev Lojze je bil med fanti in nobenemu ni prišlo ta večer na misel, da bi kaj zabavljal. Vsi so bili prijatelji, kot prej še nikoli. Ko so odhajali, so fantje ostali na meslu. Šc so zapeli. Pa kako! Tako še nobon večer. Pridi ob slovesi, dam ti ga v spomin. Deni na srce ga, čuvaj ga skrbno. Morda kdaj ob njem ti rosno bo oko. Pa so bila tisti večer le rosna očesa žen, ki v skrbeh niso mogle zaspati: rosna očesa mater žalosti nad sinovi-vojaki, rosna očesa deklet nad fanti. Dolgo je ostal Lovrenc na vežnem pragu. Ni sc mu hotelo v hišo in skoraj neverjetno se mu je zdelo, kar jc doživel ta dan. Komaj in s trudom jc prišel domov, pa bo moral zopet nazaj in potem še naprej. — In ti, moja zemlja, kdo te bo obdeloval, kdo ljubil? Pogledal je na vas. Pri Šimcnčevih je bilo že vse temno. Takrat je čutil Lovrenc v srcu neko zadovoljnost, da mora tudi Kovačev Lojze od doma. XXX Do mesta so jih spremile žene in matere. Očetje pa so jih vozili. Šli so. »Nad Srbe!« tako so govorili. Toda nad Srbe je šel iz vasi samo Kovačev Lojze, drugi so morali nad Ruse. Lovrenc pa celo nad.Francoze z nemško armado. Čez tri mesece je bila Mrakova Angela vdova. Lovrenčeva sestra Micka tudi že dolgo ni dobila poročila o Lovrencu. Slutnja ji je rekla, da bo v tem letu žalovala ne samo po materi in možu, ampak tudi po bratu — zadnji opori. Zemlja sc je pripravljala počivat. Tuja zemlja v Galiciji in Srbiji pa je še vedno sprejemala v se semena. Pa kakšna semena! Naše junaške fante! Zemlja, kaj boš rodila iz takih semen? Kaj boš rodila, vsa prepojena kri naših junakov? Rekrut. šnisal Henrik Conseiencc. I. Izžreban. Tako ljubo je sijalo mlado solnce raz svoje nebeške poti, kakor da bi bilo vzvišeno in milo obličje Stvarnika, ki kliče smehljaje stvarstvu: »Vstani! — Minula je zima, oživi se in raduj se pred mojim obličjem!« e Klic prijatelja solnca je slišalo samo par rastlin. Po brežinah jo gibala norličica, (zvonček) svojo belo glavico, leska ob gozdu je zibala svoje rumene jambreke in jeternik pod grmovjem je razvijal svoje prve nežne liste. Ptičice pa so se radovale toka tople svetlobe, skakale in prhutale so vesele, pele so, da se bliža čas radosti, čas ljubezni. Nedaleč od vasi Zalesje, ki se skriva za gozdičem smrek, sta stali dve koči, leseni, ometani z ilovico. Stali sta samotni, kakor da je pozabil svet nanju. V prvi koči je bivala uboga vdova s svojo hčerko Katarino, kravica v bornem hlevu je bila nju edina last, par njiv sta imeli v najemu od premožnega vaščana. V drugi koči je bivala tudi vdova. 2 njo njen oče, ki je bil dosegel že visoko starost, sin Jan, ki sc je bil razvil v krepkega mladeniča in drugi sin, deček Pavle, ki še ni bil slekel dolge srajčke prvih otroških let. Druga koča je bila bolj premožna, kajti imela je vola in kravo in večje število njiv v najemu, a v kljub tej razliki v premoženju, so bili lastniki obeh koč že od nekdaj kakor ena sama rodbina, ljubili so se medsebojno in podpirali drug drugega kakor je nanašala potreba. Jan je izoral s svojim volom sosedi njivo, Katarina je pasta sosedovo živino, plcla in žela je sosedovim — nikdar pa ni prišlo ne temu ne onemu na misel, da bi prešteval in računil: Toliko sem naredil jaz tebi, a ti meni toliko... Priprostega srca so živeli zadovoljno ob zmesnem kruhu, katerega jim je podaril Rog, niso vedeli kaj se godi v velikem svetu zunaj, tudi jih ni zanimalo, da bi vedeli. Meja njihovega sveta je bila tesno urejena, tu razgjed na lesovje in cerkveni zvonik, tam širna planjava, nad vsem neizmerno nebo. Petje in smeh sta spremljala delo v obeh kočah, nikdo izmed njunih prebivalcev ni želel, da zamenjal svojo usodo s katerokoli drugo boljšo. Ljubezen je bila, ki je oživljala s svojim čarom samoto. Jan in Katarina sta se ljubila ne da bi se zavedala tega, ljubila sta se z onim plašnim čistim čustvom, ki povzroči, da zardi zaljubljenemu čelo pri najbolj nedolžni besedi, ki navdaja srce z slutnjo nad-zemske sreče, ki izpreminja življenje v ene same dolge sanje blaženstva. Ubožci! Niso mislili v svoji sreči na zunanji svet, na postave, ki obstoje, da se vzdržuje red in moč. Živeli so polni upanja v svoji sladki in lepi revščini, meneč, da je pozabil svet nanje, kakor so pozabili oni nanj. Toda tam so pisma, listine, knjige. Vsak jc popisan, nikdo se ne izgubi. Naenkrat je prišel glas, ki je zahteval krvni davek od ubogih koč. Edini prebivalec koč, čigar roka je bila tako močna, da je iztrgala zemlji kruh v potu obraza — edini vdovin sin bi moral vleči žreb — in če potegne njegova roka nesrečno številko — se bo moral posloviti od svojcev — morda na večno. Njegova nežna duša bo izkrvavela vsled ran, katere ji bo zadalo divje vojno življenje, o metežu in nemiru bo pozabil in se odvadil tihega dela, tihe sreče. S črnim križcem si je bila zaznamovala Katarina dan marca 1. 1833. na stenskem koledarju. Prišel je oblačen, jokav — in jokavo je bilo pri duši prebivalcev tihih koč, kajti Jan je bil odšel v družbi deset fantov iz vasi na žrebanje v mesto Brchte. Popoldne je bilo, čas da se vračajo naborniki. V Janovi koči sta klečali obe vdovi pred Marijinim kipom z visoko dvignjenimi rokami, Pavle je jecal besede molitve, se je jokal, ker so jokali lastna in sosedova mati, ded je kolebal po hiši, nazadnje ustavil na hišnih vratih, se je uprl z roko na trto in gledal s povešeno glavo v tla kakor da gleda v grob. Katarina pa je božala v sosedovem hlevu sosedovo kravo, kakor da hoče tolažiti žival radi odsotnosti njenega gospodarja. Mračno nebo, ki ni imelo solze in svinčena tihota sta viseli nad kočama, le včasih je pretrgalo molk tožno mukati je vola ob jaslih. Katarina je pogla-dila vola in stopila iz hleva k dedu, rekla ni nič, samo gledala mu je pozorno v oči. Razumel je. Segel je po močni gorjači iu rekel deklici: »Ne obupaj ljuba duša, saj nam bo Bog pomagal iz te grozne sile. Daj —• pojdiva ubogem rekrutu naproti.« Ded je stopal hitro, kolikor so mu dopuščale moči po stezi, ki je vodila proti vasi. Katarina pa je stopala počasi za njim, počasi dasi je gorel v njej nemir, ki jo je gnal naprej. Ded sc je ozrl po deklici in zapazil je, kako lazi potrta in bleda. Počakal jo je in prijel jo je sočutno za roko, govoreč: »Ubožica, dušica...! Kako imaš rada našega Jana. Ni ti pravi brat in vendar si potrta, skoraj še bolj kakor 62 mi. Pogum Katarinčica, pogum! saj še ne veš kaj je odločil Janu Bog.« Deklica pa se je ozrla plašno po le sovju, se je tresla in vzdihovala: »Tuko sem prestrašena, tako sem prestrašena . . .!« »Prestrašena ...!« je ponovil ded in je sledil njenim pogledom, ne da bJ mogel razbrati kaj vidi ali sliši dekle, ki se je zaibtelo naenkrat in si zakrilo obraz z rokama, vsklikaje pretrgano: »Zgodilo se je — mi smo nesrečni .— izžreban je — izžreban...!« »Odkod pa veš ti to?« — je vprašal ded plaho, dekle je pokazalo s prsti na gozdiček pred vasjo: »Tam!... Za lesom!... Poslušajte! ...« Ded je stresel glavo: »Ničesar ne Slišim. Beži, beži Katarina, dušica, pospešiva raje korak, gotovo slišiš rekru-te. Tem bolje.« Toda Katarina se je ustavila pri prvem koraku, maha je obupno z rokama: »Moj Bog!... Moj Iiog!... Kak glas slišim, kakor jok smrti...« Njeno jokanje je zmedlo starca, plašno je motril deklico in se je trudil, da bi ujel glas, ki je plašil njo; a zaman je nastavljal ušesa, nič se ni oglasilo na tihi planjavi.. Nasmehnil se je pomirljivo: »Prismoda! — Samo veter slišiš, ki šumi po drevju.« »Ne!... Ne!... Tam dalje za lesom... Ne slišite žalostnega glasu!...« iZategnjeno, jokajoče, čudno, je pritožilo zdaj čez gozdiček — in ded se je oddahnil: »Zdaj mi je jasno kaj slišiš. To je pes najemnika Andreja, saj veš, da je njegova žena jetična in da pričakuje že dolgo konca. Pes joče — znak da je umrla ali da bo — sprejmi Bog milostno njeno dušo!« Malo osramočena je sledila deklica dedu brisoč si venomer oči s pisanim predpasnikom. In zopet jo je karal ded ijubeznjivo: »Ali dušica draga! Če si že ti taka 0(1 žalosti, kaj naj rečem pa jaz njegov ded, kaj naj reče sirota njegova mati? Mi smo ga vzgojili v potu svojega obra-2a — mi smo ga ljubili bolj kakor pun-čico svojega očesa. Stari sino zdaj in bolehni iu Jan mora delati za nas . . . Bodi Bogu potoženo! Naj nam preloži Bog! Če ni poslal Bog Janu angela, da mu vodi roko pri žrebanju, nas mora zapustiti Jan v naši potrebi in revščini . . .« Tako žalostno je govoril ded, da je izmil nov potok solza Katarinino belo lice. Nakrat se je pa ojunačila in govorila možko: »Kaj to, oče! Tudi jaz imam roke ob životu, če bo treba, orjem in branim, kaj je to! Nič. Ali Jan! Ubogi Jan! Pri vojakih! Drugega ne bo slišal kakor kletvino in pridušanje, tepen bo v luknji, stradal bo in dobil bo jetiko kakor ubogi Pa vlek Strujev, katerega so tam izmučili do smrti. In nikogar ne bo videl od vseh, ki ga ljubijo, ne vas, ne matere, ne bratca... Samo tiste divje vojake!« Težko je pregovoril ded: »Ne pravi mi vendar takih 1 Boli me. Zakaj to-53 žlš tako bridko? Ti vzdihuješ in se tre-seš, nc dvomiš o njegovi nesreči, jaz pa zaupam v Boga, da se je rešil z njegovo pomočjo — imam občutek, da se je rešil — imam ga, Katarina . . .« Kakor smehljaj usmiljenja nad starcem je preletalo dekličin obraz, ni govorilo več in molče sta nadaljevala svojo pot do vasi. Pred vasjo, na cesti, po katčri bi imeli priti naborniki, je stalo polno vaščanov, razdeljenih v male gruče, vsi so čakali nestrpno, da izvedo izid žrebanja. Med njimi si spoznal lahko one, ki so poslali v mesto brata, sina, zaročenca — tu si je brisala mati oči, tam je skušal oče zaman, da prikrije svoj nemir, dekle bledih lic in boječega pogleda je hodilo od gruče do gruče, kakor da jo preganja skriti strah. Drugi, ki so prišli samo iz radovednosti, so sc smejali in se razgovarjali glasno. Stari zaleški kovač, ki je bit svoj čas pri Napoleonovih huzarjih, je hvalil vojaški stan čez vse, v tem pripovedovanju ga je podpiral pijani mlinarjev sin, ki je bil služil vojake enajst mesecev in je, ko se je vrnil domov, zapil in zapravil v kratkem času očetovo premoženje. (Dalje.) V imenu svobode in bratstva (Konec.) »Tristo mož vzemite,« mi je velel komisar, mož lakomncga obraza. Korakal je na moji strani skozi tiho noč in poskušal zaplesti se v pogovor z menoj. Odgovarjal sem »da« in »ne«. Saj me založi lahko za besedo, ki mu ni všeč. Ko se je svitalo jutro smo se bliža* li vasi, ki je ležala ob cesti, bele hiše skrite za drevesi in za trsjem. Molčeča polja so se širila ob vasi obetajoč blagoslov mirnega dela. Komisar mi ukaže, da zapovem vojakom nabasati puške, zastražiti cesto ob vasi in ustreliti vsakogar, ki bi hotel bežati. Bil sem prepričan, da mora biti v vasi cela četa upornikov — a vas je ležala tako mirno v sivem svitu vsta ja-jočega jutra, hiše so bile zaprte. Prihajamo k prvi hiši. Boso dekletce pride po stezi in žene kravico. Ustavi se in nas gleda z nedolžnimi očmi. »Tu spi še vse,« mrmra komisar in udari po zaprtih hišnih vratih. Plašen obraz z razmršenimi lasmi se pokaže — prebledi ko vidi moža z trobarvno šer-po, vojake z nasajenimi bajoneti. »Hej zaspane lenobe!« je vpil komisar, »napravite hitro zajuterk komisiji, pojdi po vasi in reci naj nas počaka vsak doma, da mu pregledamo obisti. Kdor bi bežal bo ustreljen.« Kmalu se je vrtel na ražnju janec, vojaki so privalili sod iz kleti. Komisar je iztikal po hiši. Potem smo šli od hiše do hiše, prinašaje povsod strah v imenu svobode in bratstva. V revnih hišah je ogledal komisar škrinje, prebrskal postelje, kričal in grozil in odšel. Nekje je našel zakajeno sveto podobo. Strgal jo je raz zid, razbil okvir, raztrgal in pohodi! sliko. Nato je govoril grozeče, da ni več Boga in da je upornik proti ljudovladi kdor ne veruje samo o svobodo. Stari ženi je iztrgal iz rok slil;0 njenega sina in jo razdrapal kričaje, da je bil to potepuii, ki ni še poznal svo-bode. V premožnih hišah se je vedel komisar drugače. Poklical je gospodarja in mu pravil prijazno: »Prijatelj — ne delam vam rad teh sitnosti — ali vi ste založeni — vi morate z menoj v Lijon.« Kak strah je povzročila beseda Lijon. Zene so popadale na kolena. Komisar je poslušal zagotavljanje, da ni gospodar ničesar kriv — potem se je zvijal: »K vragu! Zdite se mi pošteni 1 ju-dje. No! Tudi jaz sem človek. Pogodimo se — toda veste, da ostane to med nami — iz sočutja...« Prinašali so kar so imeli, dali so vse, denar, dragotine, samo da so rešili gospodarja. Tako je šlo ropanje v imenu postave od hiše do hiše, dokler nismo prišli do cerkvice ob koncu vasL Na cerkvici je plapolala trikolorn, znak da je priznal župnik krvavo vlado in poleg cerkvice je stalo župnišče, nizko zanemarjeno poslopje, pred njim zapuščen vrt s polomljeno ograjo. Komisar je pogledal tja in se nasmehnil: »Tudi župnika moram obiskati.« — Stopili smo na vrt. Na pragu hiše se je igral deček z belim kozličem. Otrok se je umaknil v vežo, stara ženska je pritekla in zavriskala, se prijela za glavo in stekla po veži. Mi za njo. Nizka vrata so letela iz zapaha. V revno opremljeni sobi je sedel v lesenem kreslu častitljiv siv mož, za njim je stala trepetajoča dekla, ihteč: »Gospod župnik, gospod župnik!« — Stari mož je vstal in pogledal vprašaje na nas. Komisar ni pozdravil, zadri se je: »Odpravi se takoj! Komisija v Lijonu ima nekaj vprašanj zate.« Župnik je odprl usta, komisar je vpil: »MolčiI Nimam časa, da bi klepetal s teboj.« --- Župnik je pregovoril: »Ničesar mi ne morete očitati, kaj mi hočete v Lijonu? Prisegel sem na postavo republike in rekli ste mi, da sem varen.« »Kaj to meni mar? To povej v Lijonu. Sicer pa se ti ni bati. Postava ie pravična in jaz te sprejmem v svoje varstvo. Toda — ko prideš v Lijon ti bo treba denarja. Vzemi s seboj kar imaš, jaz ti spravim in ko prideva v Lijon, te ne zapustim več.« Bridko se je nasmehnil starček in odprl velikansko omaro v steni, iz predala je prinesel zvit pnpir in dal komisarju dva komada po šest liver: »To je vse kar premore selski župnik sedanje dni.« »Ne šali se z menoj! Ti imaš denar v cerkvi, v žagradu. Le sem ž njim.« Hitel je po ozkem hodniku v veži, uganil je, da vodi v žagrnd. Za njim je hitel župnik za#otavljaje, da je tam samo cerkvena obleka. V žagradu je razbijal komisar po predalih omar in vpil: »Požuri se in odpri!« V predalih so ležali skrbno zloženi mašniški plašči in štole, pozlačen ke-lih in par srebrnih svečnikov zaviti v debelo platno. Komisar je segel z grabežljivo roko po zakladu uboge cerkve: »Tu je denar. Leži in trohni — čemu?« Strgal je zlate obšive raz plaščev in štol, udaril je po kelihu in svečnikih. Našive je razrezal in razdelil kose vojakom, kelih in drugo je zabasal v žep svojega plašča, sunil je oropano blago z nogo v kot in zaklical: »Naprej!« Župnik je stal solzan pred omaro, krilil je z rokami in se oziral v nebo. Komisar je stopil v ubožno cerkev. Pre-vrgel je tistih par lesenih soli, pogledal v prazen tabernakelj in se vrnil skozi žagrad v župnišče, kjer je naročal župnik dekli, da mu prinese obleko in perilo. Komisar se je smejal: »Ni potreba le naprej! Ne boj se prijatelj! Če bi bil dolgo zaprt — jaz sem tu, ki poskrbi zate, ali gledal bom, da naredimo vse na hitro.« Potrepal je župnika po rami in ga porinil skozi vrata. Deček s kozličem je pritekal in se oklenil starčka: »Stric, kam greste?« —iz veže nam je sledil deklin glasni jok. Župnik jc pogladil dečka in blagoslovil: »Grem v Lijon sinek, bodi vedno priden!« »V Lijon stric? — kaj mi prinesete iz Lijona? — Bom vedno priden.« »Proč z otrokom!« — jc zakričal komisar, nekdo je sunil dečka v vežo, jel je glasno jokati. Župnik si je otrl solzo, rekel je očitaje: »Ubošček! Sirota je, oče jc padel na Nemškem — bil je poštenjak.« Oziral sem se po vasi, ko smo korakali, župnik v sredi oddelka vojakov, po tihi cesti. Nikdo se ni upal bližati se, prositi za župnika, rešiti ga. Vsak se je bal zase, za svojce. Samo izza oglov so gledali za starčkom, ki je mislil, da bo smel živeti v miru pod strahovlado konventa. Kako je naredil starček dolgo pot v Lijon, tega še danes ne vem. Stokal ni, pritoževal se ni, samo ustnice so se mu gibale v molitvi, oči so se ozirale zaupno v nebo. Pridemo v Lijon. Šli srno ob Bhoni in prišli preko Morandskega mostu na ulico, ki pel je na krvavi trg. Konec ulice je bil zastavljen z ljudmi in vojaki, orožnik na konju prijaše in nam migne, da se obrnemo v drugo ulico. Domislim si kaj je in pogledam župnika----Komisar je stopil naprej. Umaknili so se vojaki — stali smo v gnječi ljudstva in zagledali smo sredi trga giljotino. Nož se jc dvigal in padal z enakomernim groznim glasom. Odgovarjal mu je molk visokih hiš, nemirno topotanje konj, vzdih težkih src in žven-ket, orožja. »Naprej!« je silil-komisar, šli smo naravnost proti odru. Toliko vojakov, ki so spremljali ubogega trudnega starčka. Prišli smo do orožnikov Pod odrom. Komisar je šepetal nekaj orožniku, ta je mignil rabeljnovem hlapcu na odru. Hlapec je šel raz oder komisar je prijel župnika pod roko in mu rekel prijazno: »Obljubil sem, da bom skrbel zate... Meščan odpeljite svoje vojake!« Naglo ukažem vojakom kreniti nazaj, v drugo ulico. Gledali smo v tla... Zdaj!... Glas noža... Nehote se obrnem, stresem. Visoka postava sivega starčka se je bila ravno sklonila, častitljiva glava je padla... Ne mislite, da je bil to edini slučaj takega umora in ropanja. Vpili so kako ropa kraljeva vlada ljudstvo, koliko ljudi izgine v bastijiji. In krvavi kon-vent, kako je moril, kralja, plemenita-še, bogataše in reveže... Nekega dne so obglavili ravno na onem lijonskem trgu dvanajst redovnic in njihovega duhovnika. Zakaj? — Ker so peli skupno cerkveno pesem. Mladenič, ki je stal med gledalci, se je zgrozil. »Aristo-krat!« so zavpili in ga vlekli na oder. V imenu bratstva in svobode: Svatbe v Nantesu, kjer so vrgli po dva in dva zvezana jetnika v vodo, da so se potapljali v mukah, giljotina, masakri, ka-nonade ... »Božansko ljudstvo« je bilo krviželjno božanstvo. Serravallovo železnafo Kina-vino najbolj pripniADo kot darilo za r in rekonvalescente. Od zdravnikov prizmi nn in priporočeno krepilno sredstvo. Izborni okus. Na prodaj v lekarnah. I. Serravallo, g. in kr. dvorni dobavitelj Trst-Barko vi je. 3176 Vprašanja in odgovori. I. H. Sv, K. Pišite na dopisnici, ki jo dobite na pošti, na poizvedovalni urad na Dunaju. A. P. Koroško 41. 1. Je postava, da se lahko vpokličejo. 2. Dobi podporo. 3. Obrniti se Vam je v slučaju 2. na županstvo. J. M, D. L, Obrnite se na glavarstvo, F, M, K, Ker je Vaš g. poslanec že enkrat posredoval, obrnite se še v tej zadevi do njega, on bo najbolje vedel, ker pozna razmere pn Vas. I. S. I. Iz Vašega pisma ne moremo 'povzeti, kje se nahajate, zato tudi ne moremo na isto odgovorit. Prosimo, pišite nam natančneje. N. L. G. Vprašajte pri glavarstvu, I. Z„ I, M,, A, H., G. I. Kedar nam bodete naznanili natančne naslove, pa Vam bodemo odgovorili. Na ta način 8« lahko zabavlja. A. P. Reka. Obrnite se na poizvedovalni urad na Dunaj. F, K, Dateln. Vnrašali smo na Dunaj; ko dobimo odgovor, Vam bodemo poročali Dobre knjige. Svetovna vojska 3. sešitek je ravnokar izšel. Ta sešitek prinaša dokaj novega, ki je posneto po raznih zanesljivih študijah. Bavi se z začetki vojske med Nemčijo in Rusijo in prinaša mnogo zanimivih črtic* Slike so večinoma izvirne. Med njimi se posebno dlikuje originalna risba, ki pred-očuje, kako potisne general Hindenburg Ruse v Mazurska jezera, dalje poroka težko ranjenega vojaka. Tretji zvezek priča, da bo prinašalo delo več, Irakor se je splošno pričakovalo. Že sedaj opozarjamo, da bo v enem poznejših sešitkov prinesla »Svetovna vojska« velik stenski zemljevid Evrope v slovenskem jeziku kot posebno dragoceno prilogo. Kdor si bo obesil ta zemljevid na steno bo imel najboljši pregled čez vsa bojišča. Za nabavo tega zemljevida se je kljub velikanskim stroškom založništvo odločilo, ker se čuti velika potreba takega zemljevida in ker je to najlepši, najpreglednejši in najnatančnejši zemljevid Evrope, kolikor jih je izšlo v knjigotrštvu. Izdeluje ga neko svetovno kartografično podjetje v Lipskem. Prodajna cena zemljevida bo znašala K 3, naročniki »Svetovne vojske« pa ga bodo dobili brezplačno, štel se bo samo za navaden sešitek »Svetovne vojske«, ker bo priložen 7. ali 8, sešitku, ki bo veljal za dva sešitka. Kljub tej prilogi ne bo treba naročnikom nič doplačati. Pripomnimo pa, da bodo te ugodnosti deležni samo naročniki »Svetovne vojske«. Ko bo delo popolno se zemljevid ne bo dodal kot brezplačna priloga, temveč se bo samo posebj prodajal za ceno K 3—. Naročila na »Svetovno vojsko« sprejema Katoliška Bukvama v Ljubljani. Naročnikom »Svetovne vojske«. Mnogi naročniki »Svetovne vojske« so se z dopisnico pritožili, da drugega sešitka še niso prejeli, četudi je izšel že tretji zvezek. Ker je Katoliška Bukvama odposlala vsem naročnikom drugi sešitek, takoj ko je prejela predplačilo, ni na te pritožbe polagala do sedaj nobene važnosti, ker smatra da je zakasnelost nastala vsled tega, da je večina naročnikov poslala denar po položnicah in se položnice dalj časa zamudijo, ker grejo kakor znano najprej na Dunaj, šele na to jih dobi založništvo v roke. Če bi kateri naročnikov zveska res ne bil prejel, naj se oglasi šele sredi prihodnjega meseca (decembra) do takrat bo uprava »Svetovne vojske« že tako daleč urejena, da bomo lahko presodili, če je pritožba upravičena ali ne in bomo zvezek, ki se je morda na pošti izgubil nadomestili z novim. Družbenik Marijin. Izdalo škofijsko vodstvo Mar. družb. Zaločila Katoliška Bukvama. Ta molitvenik je ofi-cielen za vodstvo Mar. družb, ker mU je namen enotnost in stalnost, nima no- 12 vi natis bistvenih sprememb. Da je tak oficielen molitvenik v Mar. družbah potreben, priča, da je bil prvi natis v par mesecih razprodan in da so Mar. družbe nov natis željno pričakovale. Nov natis se tudi po svoji zunanji opremi ujema s prvo izdajo in ima, četudi je nekoliko spopolnjen ravno tako priročno obliko primerno za v roke in žep. Knjižica je razdeljena v tri glavne dele: Pravilnik, obrednik in molitvenik. Molitvenik je zelo obširen in popolen in prirejen za vse stanove, za vse prilike in potrebe. Knjižica bo vstrezala vsem stanovom; mladeničem, dekletom, možem in ženam; to je zaradi potrebne enotnosti. V mali obliki podaja molitvenik veliko vsebino, zato mu je tudi cena zelo nizka; velja v platno z rdečo orbrezo 1 K 50 vin., z zlato obrezo in nekaj lepšo opremo 2 K 30 vin., v ša-grin 2 K SO vin. Na 20 naročenih izvodov da Katoliška Bukvama en prosti izvod. Zemljevid Gorenjske. Cena 80 vin. >Ta zemljevid je na novo izdelan in prirejen z vso skrbnostjo in natančnostjo. iV njem je označena vsaka, tudi najmanjša vasica. Širok je 1 m, visok pa 60 cm in bo služil za domačo rabo kot stenski zemljevid, pa tudi zložen v žepu turista in potnika. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 25. novembra: 12. 56. 73. 41. 7L SKRIVALNICA. »Kje je vendar ostala moja vnukinja? Tintriao oroij« sa dom. »"i Lovske puške frrorr.tn« kakovosti. kakor tudi ti® drojt« predmet« u Iot in potov ar. . kapi t« najbolj** »no pri trarotnaai tovarni orožja Ajrr. AirrovrrscH, Sorovlje it. M, Koroiko. Cenik: taatonj in prosto Naročajte »Slovenca"! Kupujte v Katoliški Bukvornj! Mlin na tri tečaje in stopami te da takoj v najem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe •prejema MIha Omahna nasl, v Višnji gori. 3247 Domačo ali črno deteljo grah, korenie in salatno seme kupujeta Sever in Urbanič, Ljubljana. KAROL POLLAK, tovarna usnja v Ljubljani ln Kranju. Izdeluje _ ===== Jornlna lermena ===== za stroje najboljše kakovosti, kakor tudi jer-menca za šivanje In vezanje jermen. V zalogi so vedno jermena v vseh širinah za poljedelske stroje. Naročila na centralo Karol Pollak, Ljubljana. -MU4 23 Ne stane prav nič! Zastonj pošiljam na vse strani vzorce sukna, blaga za obleke, blaga za bluze, perllnega blaga, modnega barhenta, platnine, oksiorda, posteljnine kakor tudi vseh vrst blaga /a donnfo porabo. S tem si morete pri veliki rzberi in nizkih cenah na svojem .lomu prav posebno ugodno preskrbeti ugoden nakup Karol Worsche, Maribor ob Dr. štev. 12. UJermoutj) 2 uiri6 najboljSe in najcenejše prodaja Fr. Cvek, Kamnik. Za semensko deteljo je najboljši kupec Franc Pogačnik v Ljubljani, j Dunajska cesta št. 38, nasproti mitnice. Kupuje tudi oves, ilžol, orehe, suhe gobe, predivo, jezice in druge deželne pridelke po najvišjih cenah. 11 Izrežite 11 Offlaa iaide narno enkrat! Za naSe oojake na boJISCn najboljše božično darilo. Kdor ljubi svoje« ha bojišču in jih šah tdrave ohraniti, naj nam takoj pošlje K 6*76 sa „HT.RKULEg',-TojK- i ki telovnik • pasom i postav v ar , * tlanel po Uog , ii »neti* ko»a. gorko in napramoMJtvo, talino te Trite črno in iivo-rujave barve, prikl inviakogar Telovnik pa je nujna potreben ne aamo sa vojake na bojiš« u, tem t^č sa ▼•«. ki morajo biti na prostem — Razpošilja proti povsetju ali predplačilu, tudi v intmkah na felio tudi naravnost na bojišče V. RARMS 4 BOLZER. DUNAJ l„ Graben IS. (Grabenhen. Ako no ugaja, vrnemo denar. Razširjajte „D0M0LJUBA"! i SANATORIUM - EMONA/ 1 ZA-NOTRAT ■ BOLKNL [ 1 LJUBLJANA • KOMENBKEGA U! .ICA/i T ' SEreowniK PRs-mj DRFR DERGANC ,Pri nizki ceni." „Pri nizki ceni." S*. Petra cku m Priporoča veliko zalogo gorke spodnje obleke za vojake, kakor snažnih čepic, sveaterjev, vol. jopic in hlač toplih nogavic, dokolenic, rokuvic. zapestnic itd. ;i294 Največja izbira potrebščin za šivilje. Vse po priznano najnižjih cenah. w Poosod žareča lnC!~« Najnovojtl libo!Jlan! petrolejakt Itatii gorilnik HRGIIS _______44 99 Mod«! 1914. a m l'iti koiijM Pariz. Loaaoi modelom :vu miki pri ' 4% tli gorilnik, ki ongo-r a najpopolneje ?>«n ♦t«vam in se ne n ure mer ati s nobenim dra-m »ittrmora. «»ori tako« • . • ako • no ko* plin ali el*ktri« na luč I liter petroleja ra>lo»ča r a li—I* ur Ravnanje la*ie kot | ri navadnih *\eti. kab Natakne se lahko p<>?-eod, iiit< sti e lino pre-mer odprtin* r.anlra ' «•«.* t m reso m cilindrom kom-pU.no hron J.5Q nadomestn* gorile«* V' * radom ri4:n «■ r J na tovarna »h isdeiovani« Korilcav Vteh »if inOT < e- tuk o potrebščinah ra ra«-»vetliavo petrol* »ke peči ■ n paU>nt novosM *»»'onj Smotrn zastopnik: in prodajalci »e iščejo. GasfIOhlicht-industrie: glavna talogs Josef Hirsch Dunaj vm.. Kochr»s«» J Nagluhost iomenje t u»e«ih. n,-prirojena vnemeloet, tečenja ia ni«« oduranja nuplo in ra-nealjivo drja. F. Qnaatlar-Ja t al* kosm olje ta »lah ,, 0tik on ". Zakon tajanj Vaak dan /aliTalnirc rudo. riti utpehi t'pnn «tekl.3 K. Kdina taloga : K. Vattar, Dunaj 111 . Kfibeekg is StOt OROŽJE Ln KOLESA na obroke. Posamezni deli .ijceie]e II. cenik! zastonj f. DuSek.tovarnaoroiia, koles. S valnih strojev. OpoCno ob drl. Jel. JI25, CeSko. »57 DOMACF. podjetje. DOMAČI IZDELKI ODEJ. KRANJSKI IN OGRSKI KOCI. Vsem tistim, kateri prihajajo v Ljubljano blago za oblačila nakupovati, se priporoča vsakemu domačo, prijazno in pošteno trgovino Pri ,čnšnriKV - STRITARJEVA-L1NGARJEVA ULICA-- POSTELJNE GARNITU- Zaloga vseli najnovejših vrst blaga RE, ZASTOR1, TKPim. za ženske in moške obleke P0STRK2RA STROGO Prve novosti volnenih, svilnatih in POŠTENA,CENENIZKE mrežastih rut ter šerp. Opozarjani ženine in neveste pri nakupu opreme (baliSča) da je pri meni največja izbira. Tudi opozarjam na svojo lepo zalogo finega žameta za obleke in jopice. VZORCE POŠILJAM PO POSTI RRE7.Pl.AC.NO.