Izhaja vsakili štirinajst dnij vsak drugi torek in stane po pošti | ali na dom pošiljan za celo leto ippr* 80 kr. — Za tuje drž. več poštni stroški. ,,So£a“ z ,Gosp. Listom* in ,Primorcem* stane na leto 5 gld. 20 kr. Oglasi se plačujejo za tristopno petit-vrsto: enkrat 8, dvakrat 7 j in trikrat 6 kr., večkrat po po- |j godbi. Vsa plačila vrše še naprej. Posamične številke po 3 kr, | Uredništvo in upravništvo je v j Gosposki ulici it. 9. SO*- Rokopisi se ne vračajo. "HnJI Izdajatelj In odgrovorni urednik A. Gabršček. — Tiska .Goriška tiskarna*1 A. Gabršček (odg*ovoren Josip Krmpotič). f Nadvojvoda Karol Ljudovik. Povrnivši se iz Egipta, kjer je obiskal svojega bolnega sina nadvojvodo Franca Ferdinanda d’Es te, nameraval je prisostvovati otvoritvi milenijske razstave v Budimpešti in potem zastopati našega presv. cesarja pri kronanju ruskega carja v Moskvi; v Rusiji je užival velike simpatije. Ni mu bilo sojeno ne eno ne drugo. Na svojem popotovanju v Egipt nalezel je bolezen, ki ga je spravila v posteljo, iz katere ni več ustal. Izdihnil je svojo blago dušo 19. t. m. zjutraj. Pokojni nadvojvoda je bil brat našega cesarja in rojen 30. julija 1833. Bil je general konjice in imetnik 7. ulanskega polka, glavar ruskega dragonskega polka v Lubovi in ulanskega pruskega v Dolini, član akademije zna-nostij itd. itd., leta 1873. pa pokrovitelj svet-ske razstave dunajske. Poročen je bil trikrat. Njegovi otroci so: Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand d’Este in nadvojvoda Oton Franc Jožef ter Ferdinand Karol Lu-dovik, zatem nadvojvodinje Margareta Sofija, Marija Annunciata in Elizabeta. S prvo soprogo ni imel otrok. Predno je izdihnil, zaprosil je papežev blagoslov in ga tudi dobil. Umrije v krogu vse svoje rodbine, razun bolnega nadvojvode Ferdinanda d’ Este, kateri je prispel prepozno na Dunaj. Njegova smrt je užalostila vse prebivalstvo avstrijsko, posebno pa Slovane, katerim je bil zelo prijazen. V Gorici smo ga videli zadnjič 1. 1891. o priliki kmetijske razstave; bil je njen pokrovitelj, kakor je bil pokrovitelj naše kmetijske družbe. Iz Gorice je odpotoval po soški dolini. Bil je zavzet za predelsko železnico. Pogreb se je vršil že v petek popoldne ob 4. uri in to z ozirom na binkoštne praznike. Svoje sožalje so izrazili prejasnemu vladarju vsi krogi, zastopi, deželne vlade, razna društva itd. Državna zbornica je hotela pretrgati svoje seje na nekoliko dnij, no ni tega storila na izrecno cesarjevo željo. Prejasnemu pokojniku bodi večen spomin pri uda-nem slovenskem narodu! Vipavska železnica. Pod tem naslovom je prinesla zadnja „Soča“ obširen članek, iz katerega ponatis-kujemo važnejše točke, namreč : Početkom 1. 1891. smo dobili Slovenci dva nova državna poslanca, ki sta začela obračati vso svojo skrb v to, da bi dobili čim prej zaželjeni železnici po Soški in Vipavski dolini. V začetku 1. 1892. je pa začelo sistematično in nepretržno delovanje za vipavsko železnico. Naši poslanci so napenjali vse močj, da bi pomagali krasni misli do uresničenja. V deželnem zboru so pridobili 100.000 gld. iz deželnega zaloga ža nakup delnic. (Goriško mesto je tudi glasovalo 50.000 gld., a ta sklep pozneje razveljavilo. Nič za to ! Naj si jih obdrže!) — V državnem zboru sta stavila poslanca veliko resolucij, interpelacij, predlogov, a tudi v odsekih sta vlado opozarjala na to železnico; mi pa smo sledili vsemu z največjo pazljivostjo. — Dostavljamo še, da znani obhod po Vipavski dolini, ko sta naša poslanca spremljala dva oddelna predstojnika od Gorice do Vipave, je veliko koristil naši vipavski železnici. Tudi letos je bila postavljena od slovenske strani resolucija v deželnem zboru v korist vipavske železnice. Toda Lahi so hoteli to zaprečiti, zato so prinesli na dan furlanski tramvaj in hoteli spraviti oboje v ne-ra združljivo zvezo. Ako bi se to zgodilo, bi utegnili še dolgo čakati na vipavsko železnico. Ker je nadškof glasoval z Italijani proti resoluciji, je ta padla; toda slovenski poslanci so zaprečili, da peticijski odsek ni mogel resolucije predrugačiti — in deželni zbor ni dal letos od sebe nikakega glasu v prilog vipavski železnici, pa tudi ne proti nji. Kmalu potem so prišli neki čudni glasovi z Dunaja, ki so dajali malo upanja, da se kaj kmalu reši to železniško vprašanje. — Toda reč se je obrnila na bolje; naša po-| slanca sta storila vse, kar jima je bilo le mogoče, — in vlada je dala trdno obljubo, da vipavska železnica se zakonito zagotovi še v I. 189G. In res, koncem aprila je vlada že imela pripravljen načrt zakona, s katerim naj bi se zagotovilo 11 krajevnih železnic, med temi dve na Slovenskem, namreč Gorica-Aj-d o v š č i n a in L j u b 1 j a n a - V r h n i k a. Toda vlada nas je v nečem presenetila; zahtevala je namreč od dežele in udeležnikov 250.000 gld. Ker je 100.000 gld. dovolila dežela, bi morali zložili udeležniki 150.000 gld. To bi bila pretrda zahteva; vipavske občine bi ne zmogle tolike svote. Zato smo še molčali o tem vladinem načrtu, kajti naša poslanca sta napela vse moči, da bi izposlovala pri vladi popusta še za 100.000 gqld. Zgodilo se je! KoneČno je predložila vlada rečeni načrt zakona državnemu zboru ; v njem se zahteva od dežele in udeležnikov le 150.000 gld. — Občine Vipavske doline bodo morale kupiti torej le za 50.000 delnic, kar ne bo nikaka težava. Zdaj torej lahko pustimo povsem na strani goriško mesto, od katerega ne zahtevajmo ničesa! — Občine si denar lahko izposodijo, da kupijo delnice; ta denar torej ne bo zavržen, marveč le naložen pri podjetju vipavske železnice. Za vipavsko železnico se bo moralo ustanoviti posebno delniško društvo; podpisovanje in vplačevanje delnic se bo vršilo pod vladnim vodstvom še predno se izda koncesija. Vipavske občine naj bodo že zdaj pripravljene na to ! Vipavska železnica bo dolga 30*4 kilometrov; kapitala bo treba 1,035.000 gold. (nominalna vrednost pa 1,000.000 gld.) — Čistega dohodka se je nadejati prva leta 35.000 naslednja pa 49.000 gld. - Državna garancija se določi na 1,510.000 gld. glavnice in 04.500 gld. letnega prinosa. In s tem bi povedali vse, kar moremo danes reči o tej znameniti pridobitvi za Vipavsko dolino in za deželo sploh. — Dostavljamo le še, kar smo že povedali, da ta železnica se vtegne podaljšati do Vrhnike, od koder pojde do Ljubljane nova železnica, ki se tudi letos zagotovi z istim zakonom. (Ta bo dolga 12 km, stala bo 450.000 gld., donašala bo 13.000 gld. na leto; vlada zagotovi 400.000 gld. glavnice in 17.000 gld. na leto; dežela da 20.000 gld., udeleženci po 30.000 gld , — torej razmerno veliko več nego udeleženci vipavske železnice). — Ako bi se zvezali te dve železnici, potem bi bila krasna zveza med Ljubljano in Gorico; najmanj 50 kilom, poti bi si prihranili. Dal Bog, da bi se to uresničilo. Zanimiva kazenska obravnava. O svojem času smo poročali o dogodku 19. marca na cesti med mitnico in „Bajto“ proti Ajševici, ko je nastal nekak razpor in pretep med mladeniči iz Staregore in nekimi častniki (v civilni opravi), ki so se vračali z lova. Mladeniče so zaprli in 13. t. m. se je vršila kazenska obravnava. Vsa reč se je razbobnala na vse strani kot dokaz — narodne nestrpnosti Slovencev, katero treba ostro kaznovati. Vemo tudi, da se je o tem razpravljalo marsikje. — Ali kaj se je pokazalo pri obravnavi? Evo: da mladeniči ne znajo ne čitati ne pisati (to je zasluga mestne šolske uprave), da nimajo prav nič narodnega čuta, kajti — popevali so tudi italijanski. Slovenski mladeniči, ki tulijo laške pesmi, pač niso sposobni za take čine vsled narodnega antogonizma. Zato je tudi zastopnik državnega pravdništva pri obravnavi opustil tako trditev obtožnice in jo celo preklical. Izid razprave smo prinesli obširno v ,Soči“, radi tega omenjamo tukaj samo odlomek govora drž, pravdnika in izboren govor branitelja dr. Staniča, kateri prikaže čitateljem ves dogodek v pravi luči. Državnega pravdnika namestnik dr. Sanzin je v kratkem govoru, utemeljeval predlogo obtožbe ter konečno zahtevaRsodni dvor naj obtožence obsodi, ako ne po § 87., tedaj vsaj po § 99. ali po kakem drugem. V svojem govoru je obžaloval, da se dogajajo izgredi v goriški okolici. Časnikarstvo (italijansko. Op. ur.) je napad izpostavilo kot narodno nestrpnost, čemu pa on ne pritrjuje, pač pa od-rekuje vsak politični značaj, (Obtolžnica, sestavljena po drž. pravdniku Canevari-ju pa se je največ opirala na narodnostna nasprotstva. Op. Ur.), kajti od današnje razprave in teh obtožencev je prav daleč naroden duh. Naroden duh blaži srce*ter ne dovoljuje napadov. PoseLmo pri zatožencih ne opazuje narodnega duha. Okpličanskim mladeničem je že tako prirojeno, ako se ne prepirajo v svoji vasi, da se poprimejo s sosedno. Dokazuje, da so vse priče pod prisego potrdile, da niso izzivale, a obtoženci niso mogli podkrepiti zadostno svojih izpovedb, da bi se jim moglo zaupati. Zagovornik dr. Stanič je prav lepo pobijal obtožnico. Najprej je naglasil, da je naredila ista na njega prav slab utis, posebno kolikor se dostaja poudarka «narodni antagonizem* (antagonismo nazionale). Drago mu je, da je državno pravdništvo pri razpravi opustilo to stališče. Pobijajo govor državnega pravdništva dokazoval je, da so bili doslej radi sličnih dejanj obtoženi mladeniči obsojeni k večemu na podlagi §. 431. (na nekoliko dnij. Op. ured.) ter da se stvar ni smatrala zločinstvom. Na zatožni klopi bi morale sedeti, namesto današnjih obtožencev, glavne priče, katere so se posluževale orožja; ne pritrjuje izvajanju državnega pravdništva, da je kamen nevarnejši nego kroglja. Ako bi bili gospodje lovci taktno in trezno postopali in bi se bili umaknili, ne pa zasledovali mladeničev in se jim postavljali po robu, češ, da pokažejo svojo moč, bi danes ne imeli obžalovati nikakih izgredov. Reč bi bila drugače končala, ako bi se gospodje ne bili za mladeniči podili in slednjič celo v nje streljali, ko so vendar tekli pred njimi. Mari se ne bi bila mogla zgoditi nesreča, da je krogla zadela kako nedolžno osebo, ki bi bila slučajno na poti? Čudi se, da ni bil nastreljen gospod Majer, ki se je slučajno vozil proti Gorici. On je bil celo tako velikodušen, da je gospode vmeslil v svoj voz in jih pripeljal v Gorico. Z bičanjem kamenja se ne more zgoditi taka nesreča, kakor s strelom iz takih pušk, iz katerih so gospodje streljali. On sicer ni izvedenec, vendar dobro pozna moč pušk, s katerimi so streljali gospodje, in ve, da je puška vedno nevarnejša kakor kamen v orehovi debelosti v daljavi GO korakov. Obtožba tolmači, da življenje pripro-stega ljudstva ni nič vredno, na njega je dovoljeno tudi po nepotrebnem streljati, dočim je pregreha, celb hud zločin, lučanje kamenja ali grušča v gosposka pleča, če tudi se jim nič žalega ne zgodi. Žal mu je, da sodni dvor ni ugodil njegovim predlogom in da preiskovalni sodnik ni natančno reči preiskoval. On bi bil moral uvaževati vsa dejstva v prid in proti obtožencem, česar pa ni storil. V tem slučaju bi se bilo dognalo, da stotnik M u 11 e r je imel že v Dalmaciji enake izgrede s civilisti in da je bil radi tega degradiran, da je imel enake spore v Pragi in da je tudi v Gorici rabil svojo sabljo, kjer ni bilo treba. Ne polaga nikake vere v pričanje tega (stotnika) M ii 11 e r a, ki je v izvodni preiskavi trdil, da je le v zrak streljal, ki je pa danes moral priznati, da je celo Doum-a (priprostega vojaka, ki je brezdvomno le po njegovem povelju streljal) moral svariti, naj ne meri predobro, ki se je v tem obziru samega sebe postavil na laž. Ko bi bil preiskovalni sodnik stvar natančneje preiskal, a sodni dvor uvažil njegov predlog, da se storijo poizvedbe v potrjenje njegovih navedb gledč stotnika, ter ako bi se ne gledalo te priče le z dobre strani, prepričan je, da bi se reč drugače zasukala. Orožje se mora uporabljati le v skrajnosti — ko ni več druge pomoči; gospodje pa bi si bili lahko pomagali, ako ne bi bili zasledovali mladeničev in šli lepo domov. — V tem slučaju pa ni tako, kajti oni so hoteli pokazati, kdo so, častniki, baroni itd., hoteli so imponovati neizobraženim kmečkim fantom,-ki so bili s tem izzvani. Ce so ti s kletvami, kakor „Verfluchte Italiener. verfluchte italienische Bagage . . .“ izzivani, nekoliko vinjeni mladeniči, kojim se je njihovo (s sožaljem bodi rečeno laško petje) s kozjim kretanjem posnemalo in s tem njihovo občutljivost dražilo, kaj zakrivili, — česar se pa o vseh gotovo ne more trditi — spokorili so svojo krivdo brezdvomno s 25-dnevnim zaporom, katerega so prebili brez vsakega postavnega razloga in vzlic mojim večkratnim protestom. ' Nadejam se pa — sklepal je zagovornik —, da, če se je za tako malenkostne izgrede izzvanih fantalinov našel tako strog državni pravdnik, ki je v narodnem antagonizmu iskal pomanjkljivo podporo svoji obtožnici, katere pa — hvala Bogu, ni našel —, vsaj ne na strani obtožencev, se najde v Avstriji ne manje strog državni pravdnik za take izgrednike, ki menijo, da v civilni obleki kot lovci morejo rabiti pušo še ložje kakor v cesarski sabljo; ki menijo, da njihovi arogantnosti se mora vsakdo pokoriti, — zlasti če je kaka dama med njimi —; ki menijo, da prost državljan je živinče, katero se lehko postrelja, če se mu na prvi migljaj ali na prvo nemško kletev ne uda; ki menijo, da so kot baroni, oficirji i. t. d. v lovski obleki — policisti, ki smejo vsakega aretovrati in policiji šiloma odvesti, s pestjo, nogo, puško suvati in hebati, kakor tele, ki noče iti voljno po poti; ki menijo, da v Avstriji je pravica le za barone in oficirje v civilni obleki, kojim nasproti kmetskim fantom, ki se na svoji zemlji poslužujejo le svoje državljanske pravice, bi bilo vse dovoljeno; ki menijo v eni besedi, da zanje v Avstriji ni postav, da zanje zlasti ni §. 87, kojega se danes vporablja proti današnjim obtožencem, da ni nekega drugega paragrafa, ki ščiti osebno svobodo vsakega — še tako priprostega državljana, nadejam se z eno besedo, da se najde državni pravdnik, ki pokaže, da je v Avstriji ! postava enaka za barone in oficirje, kakor j zakrnela". (Izborni govor braniteljev je vidno I uplival na one poslušalce, koji so ga razumeli in mu je marsikdo v srcu pritrdil). Sodni dvor je po kratkem posvetovanju proglasil laško razsodbo (dasi se je obravnava vršila v slov. jeziku). Merlak Mart., Los er Vikt. in Susič Jos. šobili oprošeni; Bavcon Evgenij je bil obsoje na G mesecev, drugi pa vsak na 5 mesecev trde ječe z enim postom vsak mesec — in s tem je bilo pravici zadoščeno. Domače in razne novice. * f Nadvojvoda Karl Ludovik. — O smrti tega znamenitega člana prejasne vladarske hiše govorimo na prvem mestu. V Gorici in na raznih drugih krajih naše dežele so bile na dan pogreba sv. maše zadušnice ; vse šole so bile zaprte. — Črno zastavo je razobesila tudi „Goriška Čita 1 n i ca". * Poroka. — Učeraj ob se je poročil v cerkvici D. M. Imakulate znani zdravnik dr. Alojzij Pontoni z baronico Andrejino Wi nklerjevo, hčerko bivšega slovenskega deželnega in državnega poslanca in deželnega predsednika kranjskega. Ta okolščina nam daje priliko, da častitamo novo-poročencema k temu znamenitemu dnevu v njiju življenju s presrčnim: Mnogaja ljeta ! * Proti uions. Jordanu pišejo že zdaj naši laški sodeželani in kličejo: „Duhovnikov ne pošiljajte v državni zbor!“ Neki dopisnik v „Corrieru" od sobote se je hudo zaletel v osebo Jordanovo. — „Soča" in „Primorec" sta vedno drugače govorila, to je znano. Kakšno je plačilo, — to je pa tudi znano. * V avstrijski delegaciji, ki bo letos zborovala v Pešti, bo zastopal našo deželo dr. Gregorčič; namestnik mu je knez Hohenlohe. — Kranjsko bo zastopal kanonik Klun. Istro bo zastopal dr. R i z z i, ki je bil po tretji volitvi še le s srečkanjem določen za to zastopstvo. * Sramujejo se! — Pišejo „Edinosti": Tukaj v mestu tržaškem sta dve dekleti, menda sestri iz Renč pri Gorici, k' se sra-mujeti govoriti svoj materini jezik. Nekega dne sem srečala jedno teh mladenk ter jo pozdravila, seve po slovenski, tako, kakor govorimo v Renčah. In veste, kaj mi je odgovorila? Vprašala me je, da - li se ne sramujem govoriti slovenski tu v Trstu, da zgubi človek na časti, ako govori slovenski! No, jaz sem jo vprašala, kaj da je pravo za pravo ona, da bi morala jaz govoriti ž njo italijanski. Na to pa mi je odgovorila, da jej nje zaročenec ne dovoli govoriti slovenski, ker je „trieUin". Smejati pa sem se vendar morala, ko sem čula pri vsaki besedi „fia mia" itd. * „Primorce" v cerkvah. — Poročajo nam, da razni gg. duhovniki so govorili v cerkvi proti „Primorcu" in trdili neresnico, češ, da nadškof je ta list prepovedal čitati, da kdor bo čital, napravi neke nove vrste smrten greh itd. — Prosimo točnega poročila, kje povsod se je tako govorilo, ker nastopimo proti takim gospodom kazensko pot. Nekateri gospodje menijo, da smejo govoriti karkoli jim pride na jezik, kedar so v cerkvi. Gospodje namreč pozabljajo na to, da katoliški verniki smo tudi avstrijski državljani, katere varujejo veljavno potrjeni zakoni. — Svoje čitatelje, ki so slišali kako podobno ropotanje v cerkvi proti „Primorcu", opozarjamo, naj mu ne verujejo. To velja zlasti za one na Vogerskem in v Gabri ja h pri Mirnu. * Iz Vrtojbe, 20 maja. — V nedeljo 17. t. m. je bil pri nas občni zbor na novo oživele „Čitalnice". Okolo 4. ure pop. se je zbrala pred poslopjem gosp. Fr. pl. Lok a-tellija velika množica ljudij, ki je nestrpno čakala trenotka, da prične zborovanje. Pred omenjenim poslopjem so narodne trobojnice plapolaje oznanjevale ptujcem, da v Vrtojbi se godi nekaj posebnega, izvanrednoga! In res, kmalu po 4. uri otvori zborovanje predsednik gosp. Fr. pl. Loka tel li ' ter da besedo tuk. nadučitelju gosp. Ivanu j Zornu. Ta je navdušeno pričel nagovor I ter je v lepih, izbranih besedah razvijal pomen tega dne; prešel je na pomen narodnih društev sploh in naše „Čitalnice" posebej. Opominjal je društvenike k toliko potrebni slogi, zvestobi in vstrajnosli. Spominjal se pokrovitelja vseh avstrijskih ljudstev, namreč premilega nam carja Franca Jožefa L, kateremu na slavo in čast so navzoči društveniki navdušeno zaorili trikrat: „živio" ! Jednako navdušeno se je odzval krepki „živio" iz narodnih src vseh društvenikov, ko je sklenil g. nadučitelj svoj govor z besedami: „Narodna „Čitalnica" ! zbudi se, razvijaj se, cveti, rasti" ! Ko se je oduševlje poleglo, priporočal je gosp. nadučitelj složno volitev. Od vseh stranij se je čul glas, naj bi gosp. nadučitelj sprejel čitalnično predsedništvo ; toda ta se je s tehtnimi uzroki opravičeval ter odklanjal to in sploh odborniško čast, obljubivši, delovati vsekakor za napredek narodne „Čitalnice" v Vrtojbi. Izjavil je tudi, da je sedanji predsepnik gosp. Ff. pl. Lokatelli mož na svojem mestu, ki bo znal gotovo prav dobro voditi društvo, da bo v vsakem pogledu napredovalo. Na to je bil pri volitvi soglasno izvoljen predsednikom gosp. Fr. pl. Lokatelli, a gosp. Fran Gorkič denarničarjem. Gosp. predsednik se je toplo zahvalil društvenikom na tej časti ter obljubil, delovati društvu v prospeh. Skoro soglasno so bili izvoljeni tudi peteri odborniki in dva namestnika. Na dnevnem redu je bila tudi določitev začasne društvene sobe in časopisja. Po mnogem pretresovanju so društveniki naprosili gosp. predsednika, naj bi on začasno odstopil svojo sobo, kar je konečno obljubil. Naročenje časopisov se je pa odstopilo odboru, ki naj po svoji previdnosti potrebno ukrene ter časopise naroči. Pohvalno je omeniti, da so društveniki zložili okoli 60 gld. vstopnine kot udje, ne vštevši mesečnine. Slava takemu rodoljubju! Po zborovanju so se društveniki razšli, kakor sploh običajno ob nedeljah, v razne gostilne, kjer se je z napitnicami, petjem, govori dajal oddušek notranjim čutilom srčne radosti. Tudi so nas počastili s svojim posetom razni gostje iz bližnje okolice, za kar smo jim posebno hvaležni. Sklepajoč svoje poročilo, vsklikujem na novo oživeli „Čitalnici" z govornikovimi besedami, rekoč: „Narodna „Čitalnica" v Vrtojbi : Razvijaj se, cveti, rasti" ! Smrtna kosa. — V četrtek 7. t. m. je umrl v Gorici gosp. Ivan Bratina, c. kr. višji gozdni komisar v poljedelskem mini-sterstvu. Star je bil 4G let. Pokojnik je bil naš rojak iz Štomaža na Vipavskem. Dokončal je goriški gimnazij, potem se je udeležil vojne 1. 186G. v Italiji, na kar je dovršil vojaško šolo v Budimpešti. Ali ta stan ga ni veselil; zapustil ga je in dovršil s prav dobrim uspehom strokovno šolo za gozdarstvo. Služboval je mej drugim tudi v Gorici, v Tolminu in v Pulju, kjer je zapustil najboljše spomine. Ministerstvo ga je poklicalo k osrednji upravi na Dunaj. Ali zdi se, da to je bil zanj usodepoln korak ; nakopal si je prsno bolezen, prišel je iskat zdravja v Gorico, ali zaman. — Sijajen pogreb se je vršil v 9. t. m. pokopan je na šempeterskem pokopališču. Zapustil je plemenito mlado gospo soprogo in tri nedorasle otročiče uprav v času, ko se je bližal novemu povišanju. — Bil je sicer uradnik, vesten v svoji službi, ali vendar vseskozi naš mož, kar se je često moglo videti pri volitvah v veleposestvu. Mir in pokoj njegovi duši! Žalostni udovi in otročičem pa naše iskreno sožalje ! Poštnii podružnica v Gosposki ulici se odpre 1. junija. Prostori so že pripravljeni v Pavletičev! hiši nasproti naši tiskarni. Podružnica bo nosila uradni naslov «Gorica 3.», prodajala bo poštne vrednostne papirje ter opravljala vse pismonoške posle, kot sprejemala in odpošiljala pisma, zaboje, denar. Oddajala bo pisma „Poste restante in naslovljena hišnikom. Imela bo podružnico poštno-hranilničnega urada. Izpred sodišču. Naši čitatelji se spominjajo vesti o napadu na našega slavca, kateremu so zlomili roko goriški pobalini. Delavec je prebil 8 tednov bolezni in v sredo je bila razprava pred tuk. okrožnim sodiščem proti dvojici nnpadačev. Štiri priće so potrdile, da so goriški pobalini izzivali mirne mladeniče s psovko „sclaf11 in sličnimi pridevki, da so poškodovanca imeli na tleh, po njem hodili i n z 1 o m i 1 i m u r o k o med laktom in r a m e n o m. Državno pravd-ništvo je tožilo napadalce po § 157., ki določa 6—12 mesečno ječo. Sodišče je obsodilo napadalce na t r i mesece zapora. Na drugem mestu smo prinesli razpravo proti Starogorcem. Čitatelji naj primerjajo in premišljujejo ! Kaj dela goriško redarstvo? — To uprašanje se nam šiloma urivava, ako pomislimo, da se je zgodilo že drugič, da so zamazali slovenski napis g. D r u f o v k a na Travniku goriški pobalini v rokavicah uprav pod nosom c. kr. redarstva. V drugih mestih je navada, da krožijo redarji okoli, v Gorici menda ni tako, kajti o 9. uri zvečer ni videti redarjev nikjer. Nedavno tega so se drli na vso moč nekateri vročekrvneži z «Evviva 1’ Italia». To se je zgodilo okoli V2I2 ure noči na Stolnem trgu. Neki tržačan, ki jih je slišal, se je čudil temu, kakor se čudimo tudi mi! Za «Sloginc» zavode darovala narodna taksa v Ajdovščini I gld. Artičokovci in špargljovci »pri belem zajcu» spravili 50 kr. — Pri obračunu v vrtovinskem županstvu nabral g. Pirjevec gld. 4'05. — Dr. Henrik Tuma 50 gld. — O prihodu č. g. Fr. Klanj-ščeka v Kamnje zbrali Podčavenci 9 gld. (in 5 gld. za Alojzijevišče). — G. J. 5 gld. — O priliki vinske razstave v Dornbergu nabrala učiteljica Amalija Jelšek gld. 6’77. — Trije v Rojanu zbrani „Slogaši“ 5 gld. — Svatje pri poroki g. Miha Malika, trgovca v Ajdovščini, in g. Frid. Makovec v trajen spomin tega dogodka 7 gld. — Simonič Martin št. 78 iz Vapčjevasi v metliškem okraju v izogib kazenske ovadbe, ker sem po krivici razžalil pisarno g. c. kr. notarja Fr. Štajerja v Metliki 5 gld. (Enak znesek sem poslal družbi sv. C. in M.) — Filip Štubelj v Šmarjah nabral pri raznih prilikah gld. 22-10. — Dekan Gibič Anton v Černičah 9 gld. — Pokojni Josip Rijavec iz Šempasa volilo 2 gld. — Poverajov „dalekozor* naklonil 60 kr., vplačanih od izletnikov v goriški okolici. Družba Rdečega Križa za Goriško je izdala tiskano poročilo o delovanju 1. 1895. — Nam ga niso poslali, kakor bi se bilo spodobilo. Toda poslala nam ga je neznana roka v zaprtem pismu in počrtala z rudeči-lom med stroški svoto 40 gld. za „Ehren-Diplom ftir Seine Durchlaucht Prinzen Ho-henlohe“. — Društvo, ki povsod berači za podporo ranjencem ob času kake vojne, bi moralo bili pač bolj varčno in ne metati denarja skozi okno! Potrositi dandanes 40 gld. za jedno častno diplomo je najstrože graje vredna zapravljivost. Za kake zasluge je pa dobil knez H o h e n 1 o h e tako drago -cen častni diplom, to nam ni znano. Ce le ni — politike umes, kar je vse mogoče, kajti predsednik družbi je bivši major vitez Ca-tinelli. — Udov je štela družba 202, med temi 35 županstev goriškega, 8 sežanskega in 1 tolminskega okraja. Ta županstva so n. pr. tako-le zapisana v imeniku: Bajnčiza, Skrilla, Samaria, Cepovano, Vogherska, Opa-chiasella itd. Čudno, da ni še Piedimonte, Montespino itd. V proslavo 50-letnico vladanja Nj. Veličanstva, a^ za spomenik slovenskemu rojaku baronu Čehovinu, sprejelo je pred-sedništvo II. primorskega veteranskega društva v Gorici nadalje te darove: 30 gld. od kraljeve visokosti vojvode Cumberlanda; po 20 gld.: c. kr. visokost nadvojvoda Rainer in častniški zbor 47. polka v Gorici; slavno županstvo v Ajdovščini 15 gld.; 10 gld. zbor art. polka št. 8. v Pragi; po 5 gld.: finančni svetovalec v pokoju Madon, Bruschina Leonard v Ronkah, mons. Štet. Kofol, voj. veteransko društvo, nadvojv. Ferd. Karol in vitez Dottori Anton Alberoni v Ronkah; gld. 4-55 I. voj. vet. društvo v Gabloncu na Češkem; gld. 3'50 art. div. polk št. 21 v Lugosu; po 3 gld.: trgovec Anton Orzan in dvorni svetovalec Pavel Sbisa v Gorici ter posestnik Fran Habe v Gočah nad Vipavo; 2 gld : I. gališko vojaško veteransko društvo v Lvovu, dr. Karol vitez Doljak pl. Cipriani in N. N. v Gorici; po 1 gld.: župnik Peteani v Soškem Sv. Petru, dr. Iv. Krst. Delpiccolo v Campolongu, nadučitelj Edvard Prinčič v Pevmi, župnik Bartolomej Mulon v Rudi, Donda Dominik v Rudi, deželni poslanec Muha v Lokvah, Ivan Bratina „Villa Frommer*, vitez Karol Finetti, ces. kr. stotnik Anton Krčelič, N. N. v Gorici, voj. kurat Peter Lončar v Dubrovniku, Ivan Bizjak in Josipina Bizjak iz Dornberga; po 50 kr.: Julija Bizjak in Mici Bizjak iz Dornberga, Jožefa Gej, Kristina Čehovin, polkovnik Demal, Miha Tavčar, Ulrih Golja, Amalija Golja in Lucija Šinigoj vsi v Dornbergu. — Predsedništvo veteranskega društva izreka svojo srčno zahvalo plemenitnim darovalcem in se priporoča slavnemu občinstvu za daljne doneske. Rrjavi hrošč, tudi majnikov hrošč imenovan, se je pokazal letos ponekod v velikih množicah. Svetujemo županstvom, naj bi razpisala nagrade po par goldinarjev za vrečo hroščev; gotovo se dobe ljudje, ki bodo hoteli s tem nekaj zaslužiti — in dobri stvari bo pomagano. Šolska mladina naj bi šla povsod polnoštevilno na tega škodljivca! Koleni v Egiptu razsaja prav hudo; v Aleksandriji imajo že po več sto bolnikov na dan; bolezen se je razširila tudi v najlepših delih mesta, med Evropejci. — Vlada dela na vse sile, da bi omejila razširjevanje te morilke. — Pri nas še ni tistih priprav, ki bi bile potrebne. — Čakajo, da se bolezen že zanese tudi v naše kraje! Trtna uš silovito napreduje po Vipavski dolini; v dornberški občini se je zelo razširila, kar se že hudo pozna letos na trtah. Letos so tam nasadili do 80.000 ameri-kanskih trt. Vendar bo boj zopet trtno uš hud, kajti vinogradov je zelo veliko. — Zdi se, da se bo treba bolj vreči na sadjarstvo; vipavska železnica povzdigne sadno kupčijo in zboljša cene. Sneg v maju. — Po krasnem marcu je nastopil neprijeten april; enako neprijetna je bila prva polovica maja. V noči od sobote na nedeljo teden pa je padel sneg po vrhuncih Trnovskega gozda. V Ameriko se še vedno izseljuje veliko ljudij iz Avstrije. Prošli teden je odšlo tudi iz Červinjana v Furlaniji 5 rodbin. — D.mes teden je prišlo 300 Rusinov in Poljakov v Kormin, kjer so morali čakati par dnij. — Deželni odbor gališki je poslal dva odposlanca v Brazilijo, da se poučita o stanju izseljencev. Kardinal Sembratovič je pa poslal jednega duhovnika vshodnega obreda, da uredi tamkaj cerkvene in verske potrebe izseljenega ljudstva. Toča. — V nekaterih krajih je že po večkrat prirožljala na uboge zemljane, posebno pa med Kanalom in Ročinjem v črti od Vrha tje čez italijansko mejo. Prav hudo je oklestila Kostanjevico; pobrala je sadje in vino. Ubogi naš kmet! Našim kupčevaleem s sadjem. — Gosp. F. Schneehuber in Gams bei Hief-lau se je obrnil na nas, naj sporočimo našim kupcem s sadjem, da v poletnem času potrebuje mnogo zelenjadi in sadja. Ponudbe naj se mu pošljejo v zaprtem pismu; pisati treba nemški. * Tržno poročilo. — Nismo se motili zadnjič, ko smo povedali, da žito kaže dobro žetev — v tem času nenavadno obilo. Ker se še vedno mnogo trosi, pričakovati je pri mlinskih pridelkih prej znižanje nego zvišanje cen. Iz Ajdovščine nam sporočajo: „Tukaj smo imeli dne 17. t. m. nenavaden pogreb Zakonska dvojica: krčmar Janez Fegec, mož blagega značaja, in njegova žena sta oba istega dne (16. t. m.) umrla ter bila zaporedoma isto uro pokopana. Prvi je umrl vsled sapnikove sušice. Ko je soproga videla svojega moža v smrtnih težavah, jo je tako presunilo, da jo je zadela kap v možgane in je tudi ona še isti večer kmalu za možem umrla. Naj v miru počivata !“ Iz Vipavske dolino smo dobili od vseh stranij poročila, s koliko radostjo je sprejelo ljudstvo novico o vipavski železnici. Povsod govore le o železnici; povsod goje najsrčnejšo hvaležnost našima državnima poslancema, ki sta res storila vse, kar je bilo le mogoče — in krasen uspeh je zdaj tu ! Opozarjamo na današnji članek na prvi strani. Društvene vesti. Tolminska hranilnica in posojilnica je imela 1. 1895. gld. 84.450-18 dohodkov in gld. 83.282-52 izdatkov, to je gld. 144.284-14 prometa. Tekom leta je pristopilo 147 zadružnikov, vseh ima pa konec 1895. 1. 267. Posodila je pa gld. 67.955-74, in sicer gld. 29.125-74 na uknjižbe, gld. 25-086 na menice, gld. 13.244 na dolžna pisma in gld. 500 na vrednostne papirje. Dolžniki so povrnili gld. 20.863-70. Stanje posojil znaša koncem 1895 l. gld. 94.303-14 PIranilnih ulog se je vložilo gld. 51.877-54, vrnilo gld. 10.621-60. Skupno premoženje kaže gld. 86.979-02. L. 1895. se je oglasilo 400 strank za posojilo, 235-terim se je ugodilo. Stanje upravnih deležev kaže koncem 1. 1895. gld. 2130. — Stanje rezervnega zaklada je gld. 445-20. Po sklepu občnega zbora se ima razdeliti čisti dobiček gld. 959 37 tako-le: Na 426 deležev dividendo po 12%, načelstvu 130 gld. nagrade, Aloj-zevisču gld. 30, „Slogi* gld. 20. Ostali znesek po odbitku davka ter udnine društvu „Zveze slovenskih posojilnic v Celju* pridene se rezervnemu zakladu. Zbor je odločil amortizacijo z 2 % najmanj. Banka „Slavlja* je imela dne 12. t. m. svoj občni zbor. Iz letnega poročila, katerega nam je doposlalo generalno ravnatelj- -stvo tega uzorno slovanskega zavoda, posnemamo, da je dne 31. decembra 1895. banka „Slavija* štela 256-823 članov, ki so imeli pri njej zavarovanega kapit. za gld. 284,109.909-55. Zavarovalne premije uplačalo se je 2,116.833 gl. 28 kr.; izplačala pa je svojim zavarovancem za škode in deleže vzajemno podedo-vanjskih društev 1,521.531 gld. 61 kr. Same obresti, katere je banka prejela od plodonosne naložitve svojih fondov, znašale so 292.724 gld. 97 kr. in so se porabile za zopetno pomnožitev fondov, ki vkljub ogromnim izplačilom lanskega leta iznašajo 6,815.229 gld. 98 kr. Kako zelo skrbi banka „Slavija* za varnost svojih članov, razvidno je iz tega, da iznaša nje rezervni fond za požarna zavarovanja 108% vseh letnih premij, dasi mi-nisterski razglas že 33 % letnih premij proglaša za zadostno rezervovanje. Pokojninski fond uradniški, ki je nastal večinoma iz prebitkov uprave, iznaša že 326.322 gld., pokojninski fond zastopniški pa ima gld. 156.226-78 imovine. Ako konečno omenimo še, da je banka „Slavija* v 27 letih svojega obstanka plačala svojim članom 25,553.879 gld. 30 kr., priznal bode gotovo vsakdo, da so to števike, ki pričajo o uzornem vodstvu zavoda in pa o priljubljenosti njegovi povsod, koderkoli posluje. — Poučno je pa tudi, kaj premore poštenje, vztrajnost in dobra uprava, kajti iz primerjevalnega izkaza o uspehih zavarovalnic v letu 1895. prepričali smo se, da banka „Slavija*, ki je bila — kakor znano — leta 1869. ustanovljena z neznatno svotico 3000 gld. zavzema danes po velikosti svojih fondov drugo mesto mej 33 avstro - ogerskimi vzajemnimi zavai-ovalnicami. — Tak zavod, ki temelji na tako zdravem in reelnem temelju, zasluži vsekakor vse zaupanje, in zato naj bi se Slovenci zatekali še mnogoštevilneje pod njegovo okrilje ter dali slovo tujim zavarovalnicam, ki našim narodnim težnjam niso nikdar prijazne bile. Ravnali naj bi se vsi zavedni Slovenci tudi glede zavarovalstva po lepem geslu: „Svoji k svojim!* Ostala Slovenija. * Trst. — Občni zbor „Tržaškega Sokola* se bode vršil dne 31. maja ob 2'/2 uri popol. v društveni telovadnici. — „Tržaška posojilnica in hranilnica* je imela 10. t. m. svoj občni zbor, Po poročilu o delovanju in razdelitvi čistega dobička vršila se je volitev ravnateljstva. Izvoljeni so bili kot ravnatelj: Ivan Abram; ravnateljevim namestnikom g. Ivan Mankoč; odborniki: Ivan Mankoč, Ivan Šabec, dr. M. Pretner, dr. G. Gregorin, dr. O. Rybaf. Fran Žitko in Anton Kalister. — Prismojeni „II Piccolo“ je prinesel vest ter jo prodal za dober groš, da pošljejo tržaški Slovenci ruskemu carju adreso o priliki kronanja v italijanskem jeziku. Na to mu je odgovoril „II pensiero Slavo“ in pristavil, ako bi Slovenci hoteli sploh odposlati lako adreso, da jim se ne bi trebalo posluževati italijanščine, ker med ruskim in slovenskih jezikom je manjša razlika nego li med posamičnimi italijanskimi narečji. Ta „Piccolova“ vest je smešna in ob enem tudi ovadušna. — Desetnik voj. godbe, Andrej Škerl, ki je umoril svojo Iju-binko 24. febr. v Trstu, je bil obsojen po vojaškem sodišču na smrt na vislicah. * Istra. — Pereče vprašanje brisanja dolga zemljiško-odveznemu zakladu (ezoner) v Istri se po naddvanajstletnih borbah vendar enkrat bliža rešitvi. „Naši Slogi” javljajo namreč z Dunaja, da je vlada že predložila poslanski zbornici dotični zakonski načrt. Vsled velikega truda in napora, došla je c. kr. vlada do prepričanja, da treba rešiti to stvar. Predložila je načrt zakona, vsled kojega odpušča država 200.000 gld. zemljiško-odveznemu zakladu v Istri pod pogojem, da ta zaklad in dežela opustita vse svoje tirjatve pojedinim dolžnikom, oziroma, da se briše ves ta zemljiškoodvezni dolg. Država ima dobiti še 100.000 gld., katere jej pa povrne dežela v desetletnih obrokih iz splošnih deželnih doklad, ali pa iz posebne doklade, ki bi se predpisala v ta namen. — Do dne 10. t. nh došlo je v kopelj v Opatiji že 4423 rodbin, broječih 7075 oseb. Te številke dokazujejo najsijajniše, kako se širi glas Opatije od leta do leta. — Istrska posujilnica v Puli je imela koncem 1895. 1. 71.5 zadružnikov, zadružnih deležev je bilo 814. Dohodkov je bilo 110.026 gld. 42 kr., izdatkov 108.478 gld. 0 2 72 k1'- Hranilnih ulog se je uložilo 54.037 gld. 4 kr., izplačalo pa 26.528 gld. 37 kr. Posojil se je dalo na hipoteke 03.005 gld. 51 kr., povrnilo pa se je 40.050 gld. 73 72 kr- čistega dobička je bilo pri matici v Pulju 851 gld. 41 ‘/2 kr., pri poso-jilnični podružnici v Pazinu, ustanovljeni 1. julija 1895., pa 60 gld. Rezervni zaklad je znaša! koncem 1895. 1. 2393 gld. 72 kr., doda se mu pa tudi ves čisti dobiček. Kakor se vidi, se posojilnica razvija sicer počasi, a stalno in lepo, a vzlic vsem težavam je ubogemu in izsesanemu isterskemu kmetu že jako mnogo koristila. * Skušnje učiteljske sposobnosti vršile so se od 4 10. maja t. 1. pri c. kr. izpra- ševalni komisiji v Kopru. K skušnjam oglasilo se je 30 učiteljev in učiteljic. Izmed slovenskih učiteljev in učiteljic bili so aprobi-rani: g. Bitežnik Josip, učitelj pri Voglarjih; g. Trampuž Alojzij, učitelj naBanjščicah, gd.čna Eržen Fani, učiteljica v Kranju, gd.čna Šole Lavra, učiteljica v Devinu, in gd.čna Škrbic Helena, uč. v Skednju za slovenske in italijanske šole. Za hrvatske ljudske šole : g. Tomažič Lovro, učitelj v Novakih pri Pazinu. — Popolnilne izpite napravila sta g. Pakiž Emil in Rajčič Albert. Vrlim novim učiteljem in učiteljicam želimo vso srečo. * Kranjska. — „Slov. Narod" poroča, da se je minoli teden pečal ministerski svet na Dunaji z načrtom zakona, ki se ima glede nadaljne podpore za Ljubljano predložiti zbornici poslancev. Ministerski svet sprejel je načrt zakona, ki je sestavljen po načelih, katere je deputacija občinskega sveta Ijuljan-skega dogovorila s finančnim ministrom. V istem ministerskem svetu je bil sprejet tudi novi stavbinski red za mesto Ljubljano ter se baje kmalu predloži v najvišje potrdilo. * Štajerska. — Volitve v okrajni zastop celjski se bodo vršile v kratkem. Okr. glavarstvo je že sestavilo imenik veleposestnikov, zoper kateri so se imele reklamacije vložiti do 24. maja. Kakor znano, so v tej skupini do 1. 1888. volili tudi celjski hišni posestniki, kar je bilo nezakonito. Odkar so ti hišni posestniki izključeni iz te kurije, je večina v okrajnem zastopu slovenska in ostane brez dvoma taka tudi po novih volitvah. — Na poziv savinske podružnice slovenskega planinskega društva vršilo se je 17. t. m. v Celju zborovanje v svrho ustanovitve zadruge za stavbo hotela v Logarjevi dolini. Došel je tudi g. profesor Frisehauf iz Gradca. Zadruga je zagotovljena, ime ji bode „Rinka". Soglasno se je sklenilo,, staviti hotel za najmanj 25.000 gld. in ga otvoriti leta 1897. Na ee-carsko kabinetno pisarno poslala se je pozdravna brzojavka. * Koroška. — Koroškim Slovencem se je zgodila nova krivica. Dosedanji upravitelj okrajnega glavarstva v Velikovcu Kol len 2 je premenščen k celovški vladi, a na njegovo mesto je imenovan Nemec Rihard Kreuter, kateri ne razume slovenskega jezika, čeprav šteje velikovski okraj po uradni statistiki 43.034 Slovencev in le 9535 Nemcev in mu je neobhodno potreben, ako hoče pravično uradovati. Nemški časopisi so seveda tihi in se vesele tega imenovanja, dočim so ropotali proti imenovanju dr. Firbasa notarju v Mariboru! Takšni so ti Nemci ! Razgled po svetu. Avstrija. — Poslanska zbornica bo zborovala do 7. junija. Mej drugimi predlogami reši v tem času tudi načrt zakona glede preuredbe dornovinstva. — Vlada se je dogovorila z gospodsko zbornico in izposlovala, da vsprejme la volilno reformo brez premembe. — Uradni list je priobčil, potr-jenje penzijskega zakona, kakor tudi zakona glede trgovine na obroke. — Cesar je dovolil, da naj novi penzijski zakon velja tudi za vse tiste udove, katerih možje so umrli po 1. maju t. I. — Cesar je potrdil izvolitev Josipa Strobacha županom dunajskim in začasnega vodjo županstva vladnega komisarja Friebeisa imenoval namestniškim svetnikom. — Odpotoval je v Moskvo nadvojvoda Evgen, da zastopa tam našega cesarja pri kronanju ruske carske dvojice. — Dunajski vseučilišč-niki, ki so ropotali proti madjarski razstavi, so se malo utolažili. Izgredi se niso ponovili. — Nemški liberalci in narodnjaki na Moravskem so sklenili postavljati skupne kandidate za deželni zbor moravski, da bi jim Čehi ne ugrabili kakega mandata. Državni zbor. — V seji 7. t m. je predložila vlada zbornici predlogo glede zemljiške odvoze v Istri. Po sprejetju volilne preosnove v tretjem branju je razpravljala zbornica novi eksekucijski red. — V seji 8. t. m. je rešila zakon o oproščenju kolekov in vseh pristojbin vse ustanove in darila, storjena v proslavo carjeve 50-letnice; potem je razpravljala zakonski načrt glede ustanovitve rudniških nadzornikov po spremembah gosposke zbornice. Poslanska zbornica pa je odklonila v seji 9. maja vse te spremembe in ga vsprejela v prvi obliki. Penzijski zakon se je vsprejel tako, kakor ga je prenaredila gosposka zbornica. Krediti za podporo drž. uradnikom, profesorjem, slugam in uradnikom drž. železnic v Ljubljani so se dovolili brez razprave. Predsednik Chlumecky je predlagal, naj se v prih. seji dožene razprava o davčni preosnovi. Kaizl je zahteval, naj se poprej razpravlja zakon o domovinstvu, dočim je Dipauli priporočal, naj se poprej reši zakon o reviziji zemlji-škodavčnega katastra in zakon o podporah v slučaju elementarne nezgode. Finančni minister Bilinski je izjavil, da se ta zakona koj, ko ju zbornica vsprejme, predložita cesarju v sankcijo. Ker so levičarji glasovali z vlado, je bil s 138 proti 44 glasom vsprejet predlog Chlumeckega. — V seji 11. t. m. je začela razprava o še ne rešenih poglavjih davčne preosnove. Novoizvoljeni dalmatinski poslanec dr. Klaič je storil obljubo. Vsled pretenja mladočeških poslancev, da začno obstrukcijo proti davčni reformi, je finančni minister v imenu vlade privolil, da se zakon v zmislu čeških zahtev premeni. Čehi so zahtevali, naj se posamičnim kronovinam na-mestu tretjine prebitkov pri davkih prepusti polovica, naj se občine odškodujejo za to, da za državo pobirajo davke, in naj se čimprej izda moderni davčni kazenski zakon. Vlada se je vsem tem zahtevam popolnoma uklonila. V seji 12. t. m. med drugimi sta govorila tudi slov. poslanca Robič iti Pfeifer. Finančni minister je oporekal bojazni, kakor da bi vlada nameravala izdati naredbo nasprotno temu zakonu; večina prebivalstva po deželi, vsakako pa j mali posestniki, ne bode plačevala dohodarine. 1 Ta zakon ne ustvarja novih dohodkov za državo. Oobdavčevanju hranilnic postopalo se bode blago z ozirom na koristi občin. Minister nima nič proti temu, da se polovica prebitka na dohodarini odkaže deželam. Poslanec Kaizl ie predlagal, da naj bi oni, ki imajo nad 1000 gld. čistega katastralnega dohodka, ne bili deležni odveze na davku; sicer pa naj bi se odveze razdelile v tri razrede. — Zbornica je vsprejela 13. t. m. v drugem branju ostale člene davčne preosnove. Tekom razprave se je izjavil finančni minister proti dokladam na dohodninski davek, in je naglasil, da s to preosnovo se ni premaknila podstava avtonomnih davkov. Proti uvedenju davka na deželne plače ne bi prigovarjala vlada. Državni uradniki pa morajo ostati izvzeti. Predloga, kako odškodovati občine za pobiranje davkov, je že v delu; kar se pa dostaje odškodnine za opravljanje takozva-nega prenesenega delokroga, ne more minister ničesar obljubiti. — Poslanska zbornica je vsprejela nadalje zakonski načrt v popolnjenje zakona o vojaškem preskrblje-vanju oseb c. in kr. vojske, mornarice in deželne brambe in neki dodatni dogovor, zadevajoči mednarodni promet na železnicah. — Zakonski načrt za lokalne železnice, katerih zgradbo je zagotoviti za leto 1896., in ki se je predložil poslanski zbornici, določa za zgradbo krajevne železnice Ljubljana-Vrh-nika državno garancijo na 400.000 gld., deželni prispevek na 20.000 gld. in prispevek interesentov na 30.000 gld. Za zgradbo krajevne železnice iz Gorice v Ajdovščino določa državno garancijo na 1,510.000 gld., deželni prispevek na 100.000 gld. in prispevek interesentov na 50.000 gld. Iz začetka je vlada za železnicoGo-r i c a - A j d o v š č i n a zahtevala prispevka 2 0 0.000 gld., posl. dr. Gregorčič in grof Goronini pa sta izposlovala, da je odnehala za 1 00.000. — Zbornica je v seji 15. t. m. dognala razpravo o davčni reformi. Koncem seje ie mladočeški poslanec Stransky inter-peliral vlado zaradi preprečavanja proti mileniju naperjenih demonstracij. — V seji 18. t. m. je začela razprava o zakonskem načrtu glede revizije zemljiško - davčnega katastra. Za glavno razpravo se je oglasilo 41 govornikov. — V seji 20. maja jo posegel v razpravo tudi finačni minister dr. Bilinski. Njegov govor je obudil največjo senzacijo. Glede znižanja skupne svote zemljiškega davka za 27* milijona, kakor so zahtevali nekateri govorniki, je minister rekel, da prepušča stvar zbornici, če pa ta vsprejme predlog, ustavi vlada vse kar namerava ali že dela v korist poljedelcev. Davki na špirit, na sladkor in na pivo se morajo povišati; zbornica mora povišanje dovoliti, če ne tej vladi, pa kaki drugi, sicer nastane deficit. Ministrove besede so obudile splošno osupnjenost. Volilna preosnova. — Sedaj, ko je konečno vsprejet vladni načrt volilne preosnove in je računati, da skoro zadobi Najvišje potrjenje, morda ne bi škodilo, ako ponovimo v par kratkih potezah bitstvo te preosnove. Ves načrt sestoji iz dveh zakonov. Z jednim se preminjata dva člena državnega temeljnega zakona od dne 21. decembra 1807. o državnem zastopu, z drugim se pa popolnjuje državnozborski volilni red od dne 2. aprila 1873. — Prvi načrt določa, da bode tudi odslej — kakor do sedaj —-voliti 353 poslancev, po razredih veleposestva, mest, trgovskih in obrtnih zbornic in kmečkih občin : da se pa tem razredom pr'-klopi peti splošni razred, ki bode volil 72 poslancev. Od teh 72 mandatov dobe naše južne dežele: Dalmacija, Koroška, Kranjska, Istra, Goriška z Gradiško in Trst z okolico po jednega poslanca. Ti poslanci se bodo volili deloma izravno (direktno), deloma pa neizravno (indirektno). Pravo glasovanja v novem splošnem razredu ima sleherni neoporečen državljan, ki je dovršil -H e o. z tega sledi, da bodo imeli dosedanji volilci dvostroko volilno pravo: v dose anji nji > skupini in v novem splošnem razredu. Drugi načrt govori o volilnih okrajih m volilnih krajih, dalje o onih, ki so izključeni od prava glasovanja, ter o načinu volitev po- slancev oziroma volilnih mož. O tem drugem načrtu bila se je huda bitka v poslanski zbornici med onimi, ki so zahtevali, naj bi tudi volilci kmečkih občin v novem razredu volili izravno in med-onimi, ki so zagovarjali neizravne volitve. Pravo so imeli prvi, le žal, da niso zmagali. Vlada je bila za neizravne volitve v kmečkih občinah, tb je za dosedanji način volitve poslancev potom volilnih mož; ob glasovanju pa so odločili — Poljaki, katerim so se pridružili nemški konservativci, nekaj levičarjev, tudi Italijani, tržaški in istrski. Prepuščeno je sicer deželnim zborom, da lahko premene to določilo o neizravnih volitvah v kmečkih občinah, ali glede Istre se moramo že v naprej Odpovedati opravičeni želji po izravnih volitvah, kajti italijanska gospoda, ki so že na Dunaju glasovali proti koristim ljudstva, težko, da bi se premislili v Poreču, ali pa kje drugje, kjer bode že zboroval odslej deželni zbor istrski. Na izravne volitve nam torej ni misliti v naši Istri, dokler.......no, dokler ne pridejo do besede drugi — liberalnoj! in pravičneji življi. ,E.“ Ogerska. — V raznih krajih Ogerske so se godile demonstracije proti mileniju. V Karansebesu se je zbralo veliko tisoč Romunov, ki so polili s petrolejem mnogo ma-djarskih zastav in je sežgali. — 10. t. m. je demonstrovalo v Budimpešti do 4000 delavcev za splošno volilno pravico. Bila je velika rabuka z redarji; ranjenih je do 30 oseb. — Madjarskim časopisom ni zadostno zadoščenje, katero je dala srbska vlada avstro - ogerskemu poslancu radi protima-djarskih demonstracij. Zahtevajo, naj se poslanec odpokliče iz Belgrada. — Še nijedna razstava na svetu se ni otvorila, da bi se proti njej tako demonstrovalo, kakor proti milenijski. Ne samo domači prebivalci, marveč tudi zunaj mej ogerskih, protestujejo proti proslavi madjarskega milenijskega na-silstva. Uljudnost je zahtevala — in tej so se pokorili tudi vladarji evropskih držav — da se izkaže radovanje o ti proslavi, kakor je to splošna navada, — vendar pa se je zgodilo vse pod nekim pritiskom, ni bilo iskreno. Od vseh evropskih narodov jedino avstrijski Italijani proslavljajo Madjarje kot prosveten narod, ter jim delajo reklamo za milenijski švindel. Ako bi bili par let pod ogersko polovico, gotovo bi bili drugih mislij. — Iz pozorišča milenijske razstave poročajo kaj čudne reči, ki rnečeio slabo luč na madjarsko moralo. «Budap. Tagblatb poroča namreč, da se slavijo na razstavnih prostorih prave orgije z malopridnimi ženskami, ki zabavajo obiskovalce po vse noči na glavnem prostoru razstave. Časopis kliče na pomoč razumnike, da se pride v okom takemu zlu, ki upliva zelo žalostno na javno nravstvenost Madjarjev. Pa ne le ta okoliščina je edina, ki odgovarja od razstave ljudstvo. Na razstavi so se zbrali razni špekulanti, ki odirajo ljudi do kože. Ne dovoljujejo pri uhodu nesti seboj nikakih jedil, da se ne oškodujejo gostilničarji. Kdor se hoče odpočiti trenutek, mora plačati desetico. Kaditi je prepovedano. Špekulanti izkoriščajo tujce na najnesramnejši način: Sama juha stane v restavracijah po 1 do 1 gld. 50 kr., par ribic od gld. P80—3, pečenka 2 gld., filet 2 gld., zrezek 3 gld., kokoš 3 gld., ista pečena na francoski način 7 gld., kapun 15 gld., jedno jabelko 2 gld., jedna melona 5 gld., peščica jagod 3 gld. itd. S takimi cenami ne privabijo gotovo obilo obiskovalcev. Posebno Nemci zabavljajo proti razstavi, o Romunih. Srbih in Hrvatih niti ne govorimo. Nemški časopisi ne poročajo tudi nič o tej švindlariji, ker so jih Madjarji razžalili. — Razpor s Srbijo še ni poravnan. Poslanec Košut je interpeloval vlado radi nezadostnega zadoščenja ter je pri tej priliki razžalil Srbe na najsurovejši način, rekši, da je srbski knez Karagjorjevič pasel svinje. Tako govorijo olikanci, ki so končali svoje nauke v Italiji! — Grof A p p o n y je odklonil svojo izvolitev v delegacije. Po tem sklepajo, da je že sit političnega življenja. * Italija v Afriki. — General Baldis-sera je objavil oklic na prebivalstvo pokrajin Agame in Tigre, s kojim zahteva in nekako ukazuje, da mu vrnejo ujete Italijane. Ta samooblastni poziv so objavili nekateri italijanski listi. Tu prinašamo ta zanimivi oklic v Slovenskem prevodu: „Jaz, general Baldissera, visoki državni Častnik, guberner naselbine Eritreje, ljudstvu pokrajin Agame in Tigre. Cujte moje besede: Prišel sem, da otmem ujetnike in da napravim mir. Ako mi ras Mangašii ne vrne ujetih, prisiljen sem nadaljevati vojno in opustošiti deželo. Vlada veli: pošljite mi ujetnike, vr-j nite se v svoje koče in obdelujte svoja polja, kajti čas je temu, ker sedaj dežuje. Ne zahtevamo orožja, ampak svojih vojakov. Kdor bode še v naprej streljal na Italijane, temu požgemo kočo in vse imetje ter. umre za lakoto. Ujetnike hočem imeli v treh dneh, ako ne, bodem nadaljeval vojno jn pričnem opustoševati vso pokrajino Agame. Dano v Adigradu, dne 13. maja 189(5. B a 1 d i s s e r a“. Ostale države. — V proslavo kronanja je izdal ruski car ukaz, s katerim se odpravlja telesna kazen v vsej Rusiji, in je ob enem pomilostil do 1000 sibirskih pregnancev, katerim je dovolil povrnitev v Rusijo. — Na povratku iz Nizze udova pok. ruskega cara Aleksandra III. se je sešla v Nancjju s francoskim predsednikom Faurepm, kateremu se je zahvalila na lepem sprejemu njenega sina, carjeviča Jurja. ki biva v Nizzi, da si popravi zdravje. — Francoski orleanisti so se pokazali zopet na površju; hoteli bi priti do oblasti, kar se jim ne posreči še tako kmalu ukljub medsebojnemu trenju Francozov. — V Madagaskaru je padlo in umrlo 35 častnikov in 5589 Francozov, ki so se tam borili. Zguba je sicer velika, vendar je za to odškodnina dobra, kajti Francija je dobila kos sveta, ki je večji nego vsa Nemčija. Ako se pomisli, da so Italijani zgubili pri Adui dvakrat več ljudij ne da so kaj dosegli, tedaj so imeli Francozi lep uspeh v svojem podjetju. — Preiskava proti B a-r a t i e r i j u bo dognana kmalu, v prvi polovici junija mislijo voditi proti njemu razpravo. Nekatere italijanske jetnike je izpustil Ras Mangaša, drugi so baje vsi umrli v zaporih gladu. To je razžalostilo javno 'mnenje v Italiji. Zbornica zboruje. Minister Coetani namerava odstopiti. — Turčija je imenovala konečno guvernerja v Armeniji v osebi nekega mohamedanca, kar je uzročilo, da so velevlasti poklicale Sultana na opravičenje, ker je bilo dogovorjeno, da mora imenovati katolika za guvernerja. Sultan je prepričal velevlasti, da bi bil v tem slučaju preveč razkačil mohamedance in da bo imenoval okrajne glavarje iz vrste katolikov. — Ceremonija r na nemškem dvoru Kotze, ki je ubil v dvoboju svojega nasprotnika Schradea, je obsojen na 2 leti zapora. — Španija odpošlje v Kubo zopet 50 — (50000 vojakov, kar pomeni, do so ustaši res močni in sposobna vojna moč. Razgled po slovarjem svetu. Hrvaška. — Vrše se dogovori v ta-borju stranke prava. Kakor poročajo, je veliko upanja, da se doseže konečni sporazum. — Na velikem gimnaziju na Sušaku pri Reki prične s prihodnjim šolskim letom obvezno poučevanje v madjarskem jeziku, dočim odpade dosedanji obvezni pouk v italijanščini. To je prvi poskus novega predstojnika za uk in bogočastje, da na hrvaških tleh uvede madjarski jezik na srednjih šolah kot obvezni predmet. Čudne reči počenjajo čudni ljudje v čudni deželi! — 17. t. m. je bil izpuščen iz belovarskega zapora zadnji dijak, ki je bil obsojen na sedemmesečni zapor radi ma-djarske razstave. — Povsod na Hrvaškem, kjer so se vršili proti madjarski izgredi o priliki otvorjenja milenijske razstave, so postopale oblasti najostreje; tako tudi v Karlovcu. Tam je padlo veliko mladičev pod paragraf kazenskega zakona. Kmalu se zgodi, da ne bo na Hrvaškem rodoljuba, ki ni bil kaznovan radi madjarske nadutosti. — V Zagrebu osnujejo novo hrvaško zavarovalno družbo za zavarovanje življenja z glavnico pol milijona kron. Na dogovornem shodu so upisali že 80.000 kron. — Član hrvaškega gledališča F i j a n je povabljen, da pride gostovat v Prago v češkem narodnem di-vadlu. —^ Isto tako bodo gostovali na Cetinju meseca septembra prvi člani zagrebškega gledališča. Žalostna resnica. — Z Reke pišejo „Hrvatski Domovini", da dajo v Reko doseljeni Slovenci naj večje število poitalijančenih otrok ter dostavlja : „Človeku se lasje ježe, ko opazi, kako se ta naš bratski narod hitro odnarodi in postaja najhujši sovražnik vsega, kar je ne samo hrvaškega nego sploh slovanskega. Slovenci sestavljajo večinoma nižjo stopinjo, to je kočijaže, stražarje, čuvaje, obrtne pomočnike, ter se v kratkem tako prilagodijo italijanščini, da za par let noče več da govori žena z možem drugače nego italijanski, a njihovi otroci ne samo da niti ne slišijo jezika svojih roditeljev, marveč ž njihovo krivdo so odgojeni v hiši in v šolah povse italijanskim in madjarskim duhom, da zaničujejo jezik in narodnost svojih starišev". — Eto, tako se odlikujejo Slovenci ne samo na Reki, nego tudi drugod. To je res žalostna resnica! Tako je tudi v Trstu, kjer je veliko Kraševcev in Notranjčev zatajilo svoj narod! Dalmacija. — Velike važnosti bo železnica, kojo zgrade na Split od Aržana ter jo zvežejo z Sarajevom. Ko torej zgrade to železnico, pretvori ona Split v tako luko, ki v malo letih prekosi Reko in Trst, kajti Split se more po svoji naravni legi vsporediti z Liverpolom, Marsiljo in Carigradom. Ne gre tukaj le za koristi Dalmacije, marveč vsega vshoda, ki bo navezan na Split, ako želi do morja in po istem v dotiko z zapadom. Uprašanje te železnice ni le gospodarske, nego tudi vojaško - politične važnosti. — V Splitu je pelo češko operno društvo novo hrvaško opero „Cvjeta", katero sta pripravila na oder dva brata Bersa: eden je spisat besede, drugi vglasbil. Opera se je obnesla dobro. — Toča je naredila veliko škodo v nekaterih dalmatinskih okrajih. — Izpuščeni so začasno oni Dalmatinci, ki so naklestili o Veliki noči italijanske ribiče pri Novalji. Češka. — Dijaki Češkega vseučilišča v Pragi so nameravali demonstrovati proti mileniju. Rektor vseučilišča je bil zagrozil z izključenjem vsem onim vseučiliščnikom, kateri bi se udeležili demonstracij. — V mla-dočeški stranki je cepkanje, ni nikake discipline. Razni poslanci, polagaje volilcem račune, se pritožujejo, da ima Badeni v sami mladočeški stranki svoje agente, od katerih dozna vse tajnosti kluba. Svojim prilizovanjem je omamil Badeni večino mladočeških poslancev, ki mu verujejo, dasi je nevarneji nego je bil Windischgratz. V tem smislu j& govoril poslanec Šamanek pred svojimi volilci na žofijskem otoku v Pragi. — V Pragi prično izdajati novi protižidovski dnevnik. — 16. maja se je ob navzočnosti namestnika grofa Coudenhovea slovesno otvoril češki etnografični muzej. Bosna-Hprccgovlna. — Zopet so pričeli obiskovati deželo razni tujci kot lansko leto. Prišlo je že veliko Nemcev, Francozov in Angležev, da se spoznajo s tamošnjimi odnošaji. — Časopis „Bosnische Post" izhaja od 10. t. m. vsak dan. — Ustanovljen je deželni zdravstveni svet, ki sestoji iz 14* članov. Naloga mu bo, pospeševati zdravstvo v Bosni-Hercegovini. Srbija. — Belgrajski dopisnik zader-skega „Srpskega Glasa" piše, da ljudstvo obžaluje demonstracije proti Madjarjem, da je bilo neumestno sežiganje zastave itd. ter dostavlja, da ni resnično, da bi bilo ostalo na pozorišču kaj mrtvih. Vse take vesti so raztrosili v svet le dopisniki tujih časopisov, a domači niso storili svoje dolžnosti, da bi vesti popravljali. V dopisu se peča tudi s sprejemom bolgarskega kneza Ferdinanda, kateri so mu priredili v Beligradu. Dopisnik je navdušen za najnovejšega prijatelja Srbije — kneza Ferdinanda, katerega so res lepo sprejeli Srbi. — Zadoščenje radi sežganja zastave še ni zadostno ogerski vladi, ona zahteva še druge žrtve. Upati je, da se spor reši na splošno zadovoljnost, — vendar z. odstopom sedanjega ministerstva. Bolgarija. — Komaj je knez prispel v Sredec, že je odpotoval s soprogo in v spremstvu ministrov v Moskvo, da bo navzoč pri kronanju ruskega carja. — Tako se vrti „kolo sreče*, danes doli, jutri gori; kar je bilo še učeraj zločin, to je danes prednost in čednost. Rusija.—Prošli teden so že pričeli v Rusiji slavnostni dnevi kronanja, ki se vrše po sporedu. Oči prosvitljencev so uprte v Rusijo in v moskovsko pozorišče, kjer se bo vršila znamenita slavnost — kronanje ruske carske dvojice. Vse države so zastopane po svojih odposlancih. Ne-številna množica ljudstva se je zbralo v drevni Moskvi, da bo priča splošni radosti. Zastopan sta tudi presv. cesar in sv. Oče; kot njiju podložniki in zavedni Slovani zremo tudi mi v teh dneh proti Moskvi in prosimo Boga, da bi blagoslovil to carsko dvojico. Na sto in sto tisoče je tujcev v Moskvi. Vsa uradna Rusija se je, tako rekoč, preselila iz Petrograda v Moskvo. Železniški vlaki • niti ne morejo sproti dovažati velikanskega števila potnikov. Prirejati morejo izredne vlake. Računajo, da vsega skupe dospe na slavnosti kronanja nad jeden milijon ljudij. Stroški kronanja znašajo kakih IG milijonov rubljev, deputacije stanejo kakih 44 milijonov rubljev. Ves denarni promet ob teh slavnostnih dneh utegne presezati 150 milijonov rubljev. Uprava železnice je baje dala napraviti poseben voz za carsko hišo, ki je preskrbljen z vsemi mogočimi stroji, potrebnimi v preprečenje vsake nezgode. Kremelj, kjer se vrši danes kronanje, je najkrasniši del mesta Moskve s carsko palačo, zakladnico, arzenalom, dvema velikima samostanoma, večimi, prekrasnimi ka-tedralkami in cerkvami. Tu je tudi 85 metrov visoki zvonik z zvonom, ki tehta G0.000 kilogramov. V Kremelju imajo prirejenih 7 velikih odrov za cesarjeve goste. Jeden teh odrov je v dve nadstropji. V I. nadstropju bodo gostje iz Azije, v II. nadstropju pa zbor diplomatov. Ob vseh ulicah, kjer se bode pomikal sprevod, so odri za drugo občinstvo. Povsodi je videti neštevilno slavolokov, majev, stebrov itd.; vse je prirejeno v pristnem ruskem slogu. Sedeži na odrih so že vsi prodani po 14 do 16 rubljev, lože pa po 40 do 80 rubljev. Okna v zasebnih stanovanjih, obrnena proti Kremlju, so oddana za čas kronanja za svote od 100 do 3000 rubljev jedno. Vršilo se bo tudi splošno pogoščevanje ljudstva. Dotično pripravo za jelo in vrč sme vsakdo vzeti seboj v spomin. Na vrčih sti vtisneni podobi carja in carice ter leto kronanja. Vsega vkupe utegne biti pogoščenih do 400.000 oseb priprostega ljudstva. Ples, ki ga prirede plemenitaši, bode toli sijajen, da kaj takega še ni svet videl z lepa. Samo cvetlice za odičenje dvoran stajo 22.000 rubljev. Car in carica sta prispela 18. t. m. v Moskvo, toda ne v mesto samo, ampak ustavila sta se v Petrovi palači pred mestom. Slovesni uhod v mesto se je vršil dne 21. t. m. Raznoterosti. *f Kardinal (iraliinbertl. Preminol je jeden najodličniših cerkvenih dostojanstvenikov, arhivar sv. Stolice, kardinal Galimberti. Pokojnik se je porodil dne 25. aprila 1836. v Rimu, prekoračil je torej še-le nedavno svoje 60. leto. Monsgr. Galimberti zastopal je sv. stolico na našem cesarskem dvoru, kjer je bil v najviših in visokih plemiških krogih zelo priljubljen, kajti bil je zelo omikan, ljubezniv in je imel najfinejšo vzgojo. Kardinalom je bil imenovan dne 16. janu-varja 1893. V visokih cerkvenih krogih sodijo, da bi bil v prihodnjem konklavu izvoljen papežem bržkone kardinal Galimberti. — Bolan je bil le nekoliko dnij, in zdravniki so s prva zaman ugibali, koja je ta bolezen. Slednjič se je pokazalo, da se mu je vnela možganska mrena. * Zver v človeški podobi. V Filadelfiji so usmrtili predprošli teden moža, ki je pač največji a tudi najčudovitejši zločinec našega časa, dr. Holmesa, medicinca in farmacevta, kateremu je bilo morjenje prava slast. Sam dr. Holmes priznava, da je izvršil 27 umo- rov. Prva žrtva njegove nečloveške strasti bil je neki Russel, ki mu je bil dolžan precejšno svoto, katerega je ubil s stolom in od tega časa vzbudila se je v njem taka strast, da mu je postalo morjenje navada. Za tem je umoril neko natakarico. Mož zvabil je svojo žrtev k sebi in jo zadušil, prej pa je prisilil dekle, da je pisala svojim sorodnikom, da zapušča za vedno Chikago. Na isti. način umoril je dr. Holmes neko stenografinjo. Treh mladih služkinj, katere so mu ušle, ni mogel umoriti, kar ga je jako žalilo. Nekega Lati-mesa, ki ga je hotel okrasti, zvabil je v klet, kjer je umrl gladu. Mnogo ljudij je tudi zastrupil. Umoril je tudi neko celo rodbino, da je lahko pograbil znesek, za katerega je bila zavarovana. Toda skupil jo je konečno tudi sam. V Bostonu hotel je tri osobe z dinamitom razstreliti, a bil je v tem trenotku zasačen in priznal je vsa svoja zločinstva. In ta zver v človeški podobi prejela je svojo, že davno zasluženo kazen na vešaluh. * Zvon velikan. — V največji moskovski livarni zvonov se je izdelal zvon, kateri tehta 24.000 kilogramov. Veljal bode 30.000 rubljev. Zvon bo okrašen s plastičnimi podobami, nanašajočimi se na kronanje ruskega carja. * Nekaj za gostilničarje — ih popotnike. — Oni gostilničarji, kateri n e znajo mastno računih postrežbe, naj preči-tajo ta-le izvirni račun: „Hotel Splendide et des Mineš d’ or“ — Monte Carlo. Note de Mr. John Robinson, Esqu. Nr. 1536. — Arrivee: 25 Fevrier, Depart. 26. Fevrier. Chambre........................... fr. 12.— Service de 1’ hotel.................... 2.— Service de 1’ ejage.................... 2.— Service de la chambre.................. 2,— Electricite............................ 2.— Lumiere................................. 2.— Bougie ................................ 5.— Lit (oreiller compris).................... 5.— Chaises (deux a 3 Fes.)................ 6.— Miroir ................................ 2.— Table.................................... 2.50 Fenetre................................ 4.— Porte (clef comprise).................... 3.50 Plafond................................ 4.— Parquet (tapis compris).................. 7.50 Murs (quatre a 3 Fes.).................12.— Lift...................................... 2.— Ascensions (3 a 4 Fes.)................12.— Descentes (2 a 3 Fes.).................... 6.— Bain de siege.......................... 3.— Eau froide............................... 1.50 Eau chaude............................. 2.— Air tiede, extra sec................... 5.— Soleil (la journee a 27° Centigrade) . 27.— Giel bleu (couleur locale, reservec) . 7.— Cafe au lait........................... 2.— Cafe................................' 2.— Eau ................................... 2.— Lait...................................... 2.— Divers...................................47.05 To je račun le za enodnevno bivanje. Na madjarski razstavi znajo še bolje računati! * Šolstvo na balkanskem polotoku. — Glasom srbskega lista „Učitelj* ima na Balkanu največ šol Bolgarska, namreč 4844, najmanje pa Srbija, to je le 544. Na tisoč oseb pride v Bolgarski 21 šol, na Grškem 115, na Romunskem 0-51 in na Srbijo O^G. — Minolega leta bilo je na Bolgarskem 181.183 za šolo godnih otrok, na Rumunskem jih je bilo 134.130, na Grškem 128.480, v Srbiji pa 49.291. Na tisoč oseb prebivalstva odpada na Bolgarskem 64-08 šolskih otrok, na Grškem 59'86 na Srbskem 24-03 in na Rumunskem 23. '“Znanega Pulszkcga, ravnatelja oger-ske galerije slik, čigar afera je delala toliko prahu, izpustili so slednjič na svobodo. Dolgo so se zvijali na vse strani, kako bi vzlic vsej jasni krivdi rešili obtožbe ta steber sedanjega sistema na Ogerskem — celo norcem so ga hoteli proglasiti, — dokler niso slednjič iztaknili, da ni pravega razloga za proganjanje. Tudi to spada na milenij — pravi „Hrvatska domovina*. * Suša na Španjskcm.—Po vsej Španiji je bila več tednov strašna suša. Kmeto- ; valci se boje, da letos ne bode žita. (Žetev I je na Španjskem maja in junija meseca.) Vsled tega se je po vsej deželi kruh zelo podražil in dasi vlada pritiska na peke, da bi znižali cene kruhu, izjavili so isti, da tega nikakor ne morejo storiti. Vode tudi je primanjkovalo. V Madridu je razglasila vlada oklic na prebivalstvo, v katerem svari isto, da naj nikar lahkoumno ne troši vode s polivanjem, pranjem itd. Po vsej deželi opravljajo se posebne molitve in prirejajo procesije, da bi Bog dal toli potrebnega dežja. * Slika Iz Italije. — Vzlic' sedanji ugodni dobi vendar nimajo dela ljudje v okolici bolonjski. V mestecu Budris je navalilo brezposelno ljudstvo 'na municipij, zahtevajo — dela in kruha ! Sindak je tolažil siromake, da se hoče obrniti do vlade, naj nemudoma začne z nameravanim uravnavanjem rek. * Perzijski šali in vešala. — O umorjenem perzijskem šahu pripovedujejo se razne značilne črtice. Ko se je šah zadnjič mudil v Londonu, obiskal je tudi kaznilnice. Ob tej priliki je želel videti vešala. Ravnatelj kaznilnice je res dal napraviti vešala, da ugodi želji šahovi. A to ni zadoščalo vladarju perzijskemu, kajti zahteval je, naj tudi koga res obesijo, da bode videl, kako delujejo vešala. Ravnatelj mu je odgovoril, da to ne gre po angleških zakonih, da bi koga obesili, ki ni bil obsojen na smrt! To začuvši pa ie šah hitro pokazal na svoje sluge, češ: tu primite jednega! Seveda niso mogli ugoditi niti tej zahtevi, vsled česar je šah ves razjarjen ostavi! kaznilnico, a g. ravnatelj ni dobil nika-kega reda. * Pretep v italijanski zbornici. — V italijanskem parlamentu se je že večkrat primerilo, da so si poslanci segli v lase in drug drugega častili z zaušnicami. Tako tudi prošle dni. Poslanci Gallo, Imbriani in Peroni so se spoprijeli in se pretepali, kakor kmetski fantje. Predsednik je za nekaj časa pretrgal sejo, a ko jo je zopet otvori], so se vročekrvni poslanci vnovič spoprijeli, tako, da jo je moral zaključiti. *Hišana200 nadstropij.— „Ne\vyork Revue* javlja: Newyoržka arhitekta Harding in Joch izdelala sta načrte za največo zgradbo na svetu. Ta zgradba bila bi 200 nadstropij visoka, a dobila bi ime „King-Building*. Imela bi v vsakem nadstropju 120.000 četvornih čeljev, a v vseh 200 nadstropjih pa 24 miljonov četvornih čevljev. Obsezala bi 100.000 posebnih uradov in prodajal-nic ter imela pod jedno streho prostora za 400.000 duš. Zgradba se baje preskrbi z električnimi vzdigali, ki bodo obstajali v 25, 50, 75 in 100 nadstropju. Druga dvigala se bodo ustavljala po potrebi v vsakem nadstropju. Hitra vzdigala trebala bodo za višino 200 nadstropij 2'/2 minute, druga navadna vzdigala do 13 minut. V vsakem nadstropju se vmestijo jednakovrstne poslovnice ! To bo pravo mesto pod jednim krovom. Tu bode restavracija, lekarna, zdravniki, trgovine, gledališča cerkve. Velikanska streha se upotrebi po leti kakor sprehajališče in vrt; ob vročini pa se pokrije steklom. Osnovni zidovi te ogromne palače bodo debeli 16 stopinj. Koliko pa bodo stala cela palača, tega še ne vemo. * Madjarska krona.— „Branik* piše: Izveslno je ni jedne krone, ki bi bila prehajala toliko iz roke v roko, kakor ona krona, kojo je bil papež Silvester II. poslal kralju Štefanu zaradi zaslug, ki jih je le-ta imel za širjenje krščanstva. Do leta 1301., ko je povsem izumrla dinastija Arpadovičev, bila je ta krona v Madjarski. Leta 1304. pa jo je odnesel zmagoviti kralj češki Vaclav II. >u jo poklonil knezu Otonu Bavarskemu, kateremu pa jo je otel erdeljski vojvoda Ladislav. Dve leti pozneje dobili so Madjari to krono nazaj, a za težko odkupnino. Leta 1441. prinesla jo je kraljica Jelisava (Lliza-beta) na Dunaj, ter jo („zaradi denarne zadrege*) zastavila cesarju Frideriku za 2500 gld. Papeževim posredovanjem bila je ta krona po 20 .letih odkupljena za 40.000 gld. in vrnena v Budim. — Leta lo26. izgubil je kralj Ljudevik v bitki pri Mohaču življenje in krono. Sultan Suleiman dal jo je knezu Zapolji, po njegovi smrti pa jo je njegova žena Izabela prinesla v Erdel.j. Leta 1551. prešla je ta madjarska dragocenost v roke cesarja Ferdinanda L, ki jo je hranil v Po-žunu. Kmalu zatem prenesli so krono na Dunaj, o vladi Rudolfa II. v Prago, a o vladi kralja Matije zopet v Požun. O času vlade Ferdinanda II. ukradel jo je uporni knez Betlen Gabor in odnesel v Erdelj, leta 16i3. vrnila se je krona zopet na Dunaj, a Karol VI. poslal jo je znova v Požun, kjer pta jo čuvala dva stražarja. Cesar Josip II. •uiel je to krono zopet do leta 1784. na Dunaju, toda moral jo je odstopiti Madjarorn. Leta 1848. padla je v roke madjarskim velikašem, a ko je Kušut Lajoš moral bežati, zakopal je krono. Leta 1853. odkopali so to krono in jo svečano prenesli v Budim, kjer se nahaja dandanes. Ni torej čuda, da je križ vrhu krone pripognen, ko je ta krona ■mela že tako nemilo usodo! * Brošurica o Židih. — V Soči smo Pričeli razpravo o židovski morali po Tal-uiudu. — To razpravico ponatisnemo v posebni brošuri c i, katero naj bi rodoljubi razširili v vsako kočo. Ceno postavljamo zelo nizko, da si jo lahko vsakdo kupi, namreč 10 kr. s poštnino vred. Kdor naroči 100 iztisov, jih dobi za 4 gld., 50 pa za 2 gld. 50 kr., 20 za 1 gld. 20 kr. Priporočamo tako skupno naročevanje. Kdor more ugrešiti to Uialo svotico, naj si naroči po 20, 50 ali 100 iztisov in naj jih razdeli med ljudstvo. Cisti dobiček porabimo za pridobitev in natis novih spisov o židovstvu. „Slovanska knjižnica". — Zadnji dan t. m. izide dvojnat snopič St. 50 51. za maj in junij; obsegal bo krasno povest „Preko morja", katero je spisal sloveči hrvaški pisatelj Evgenij Kumičič. Izšla je 1. 1889. v „Hrvatski biblioteki"; cena izvirniku je 75 kr., slovenskemu prebodu pa 3G kr., za naročnike celo le 30 kr. — Iz tega je lahko posneti, kako nizka cena je udarjena temu književnemu podjetju. Narodno gospodarstvo. Kako sl more vsak napraviti doma dobro »Kueippovo sladno kavo“. Kneippova siadna kava se napravlja iz navadnega ječmena. Večji pisker napolnimo do dveh tretjin z ječmenom, ki smo ga poprej v čisti vodi oprali. Potem ga zalijemo do polovice z mlačno vodo, dobro premešamo in denemo tla tak kraj, kjer je vedno toplo. Ječmen začne kmalu kliti, in kadar so kali okoli pol centimetra dolge, stresemo ječmen v suho ponev in po kruhovi peki v peči posušimo. Posušeni ječmen se praži, kakor navadna bobova kava, in da se lepo sveti, posipljemo ga, ko je opražen, s sladkorjem, dobro premešamo, in dokler je še gorak, shranimo na suhem. Na tak način napravljeni ječmen je pristna Kneippova kava, ki ima v sebi redilne snovi, nasproti pa bobova kava samo draži. Posebno matere bi ne smele dajati svojim otrokom druge kave, kakor tako narejeno, in s tem bi precej denarja na leto prihranile. Prihrani se pri kili 50 kr. Ako hočeš, da ima kava duh (aroma) po pravi kavi, primešaj eno tretjino bobove kave. Res nespametno bi bilo, dajati 50 kr. Za eno kilo Kneippove kave, ko si vsak zamore doma zastonj napraviti enako dobro, da celo še boljšo kavo, krone pa, ki se na tak način prihranijo, obrnejo naj se za druge potrebne reči pri gospodarstvu. Pisatelj teh vrstic, ki je bral omenjeni navod v nekem češkem gospodarskem listu, svetoval je nekaterim, naj si napravijo na tak način doma kave, in res, vsi so se pohvalili, češ, da je izvrstna pijača in zdrava, boljša kakor iz navadne kave in skorej zastonj. Kdor bere, naj poskusi! „bol. Nov." Katran (ter) škoduje sadnemu drevju. Po pomoti se je pri nekem posestniku v zgorji Savinjski dolini več dreves pomazalo s katranom, namesto z apnom. Vsa ta drevesa začela so očividno hirati in se bodo hitreje posušila, kar pričuje, da je katran sadnemu drevju nevaren. Miši narede dostikrat veliko škode v drevesnici. Zgodilo se je že, da so po več sto drevesnic spodjedle. Ker prebivajo pod zemljo, jim je tudi prav težko priti do živega. Neki sadjar je pa na jesen pometal po drevesnici več krompirjev, katere je bil popred in sicer v vsakega po 15 do 10 bunčic od žvephmk nataknil. Nasledek tega je bil, da je mnogo ndši, ki so uživale krompir, zastrupilo in poginilo. „Sl. Kmet." Za kratek čas. Tudi naslov. — Iz Volčjegrada na Krasu je Dekdo pisal svoji izvoljenki pod takim naslovom: riercna N. N. pošta Rifenberg per Gorizia Kiisttenland. Torej v treh jezikih! Naloga. [Sestavil Bol. Sorč]. Čitajte v pravem smem m te-le s črke: e j a 1 i v a e 0 e 1 t e s j 1 s * . č t r t 0 e a s e a n u i k 0 v a c s i d n i i d t a v c 0 ž i v n e a 0 j 0 P e t i 1 P r i 1 a t e g a Računska naloga. [Poslal Fr. Gorjup na Vrhu]. Zapišite vseh devet številk v tri vrste drugo pod drugo in sicer tako-le: • • • • • • • • • da bo svota številk na vseh 8 stranij [od zgoraj doli povprek in navskriž] znašala 15. Rešitev naloge v zadnjem „Primorcu' : Besede so tele : Novice, Ajdov, Josipina, Varel, Emavs, Čehi, slepa miš, Velikani, Emil, Trs, Adam, Oko, Torek, Robstvo. — Začetnice od spredaj do konca in končnice od zdolaj gori nam dajo pomenljiv vers iz Prešir-novega „ Krsta' : Največ sveta otrokom sliši Slave! Rešili so jo: Franc Gorjup na Vrhu, Peter Žbogar v Avčah. Anton Kožuh v Oseku, Martin Štucin, učenec v Cerknem, Tomaž Frandolič in Jožef Švigel žel. čuvaja v Zdravščini št. 43, Vekoslav Brajnik pri Barki, Gabrijela Vidmar v Logeh, učenka Alojzija Esih v Loki pri Z. mostu, deklica Antonija Mrevlje v Rihembergu št. 10, Anton _ Kutin v Kopru, Vincenc Filli v Tolminu, Fr. Peršič v Šempasu, Henrik Čermelj v Vrtovinu, Bizjak Janez v Kamnjah, Andrej Keiševan v Preserjah št. 258, Jurij Stimitz v Nova-kovcih na Ogerskem. Loterijske številke. !). maja: Praga.......................... 83 53 63 73 76 Inomost . . •.................. 22 35 53 14 75 Lvov........................... 14 53 4 15 63 16. aprila: Dunaj.......................... 27 12 26 5 61 Gradec.........................*77 84 26 76 80 20. maja: Brno........................... 5 33 18 58 35 23. maja: Trst........................... 27 34 52 90 41 Line........................... 65 71 16 77 88 Inomost........................ 15 24 63 84 52 Tržne eene. Kava: Santos .... . . . . gld. 136-— dc 144 — Sandomingo . 164- „ • Java . . . „ 160- „ 164- Cejlon .... • • ■ „ 185-- „ Moka .... . . . „ 192-— „ * Sladkor 36-Va „ 36-— Špeh • • • „ 52-- „ 56-— Petrol ij v sodu . . . • • • • „ 18- „ — * v zaboju . . . . . „ 5-80 „ * _ Maslo surovo . . . „ 60-- „ 64- — kuhano .... — • — Moka: (Najdičeva): št. 0 gld. 13-20, št. 1 gld. 12-70, št. 2 gld. 12-60, „ 3 „ 11-90, , 4 „ 11-50, „ 5 „ 10-80, št. 6 gld. 10- —, št. 7 gld. — Ogerska: št. 0 gld. 13-20, št. t gld. 13- —, št. 2 gld. 12-20, „ 3 „ 11-60, „ 4 „ 11-20, „ 5 „ 10-50, št. 6 gld. 9-90, št. 7 gld. 8"50 Otrobi debele..................gld. 4‘50 do 4’70 drobne..................„ 4'60 „ —.— Turšiča navadna.................. 5.60 „ 6‘5o Oves...............•............. 6-75 „ 7.50 Dunajska borza 25. maja 189G. Skupni državni dolg v notah . . . 101 gld. 20 kr. Skupni državni dolg v sreliru . . . . 101 n 20 n Avstrijska zlata renta 50 D Avstrijska kronska renta 4"» . . . 101 20 -n Ogerska zlata renta 4% . 122 30 Ogerska kronska renta 4% .... . 98 * 80 n Avstro-ogerske bančne delnice . . . 948 — n Kreditne delnice 40 London vista . 120 05 Nemški drž. bankovci za 100 mark . 58 72’/, 20 mark . 11 75 20 frankov i • • . 9 53 Italijanske lire . 44 45 G. kr. ceniki . 5 65 Razpis dražbe. Na Gorenjcpolju prezidalo se bode vi-karijsko poslopje; tozadevni stroški prevdar-jeni so na 4000 gl. Delo oddalo se bode potom javne dražbe dne 18. junija t. 1. ob 10. uri zjutraj na Gorenjcpolju. Načrt, prevdarek in pogoji dobe se v pregled v občinski pisarnici v Anhovem. Županstvo v Anhovem dne 25. maja 189G. Ozira vreden zaslužek posebne vrste in dolgotrajnosti ponudi se v vsakej fari razumljivim, krepostnim in spoštovanim osebam. Pismena vprašanja pod „9132“, Gradec, poste restante. 32, 25—16 $,x\wx akute Ozki ulici (via Stretta) št. 1 v Gorici priporoča-ikropilnice proti peronospori (ponovljene po Vermorelovi sestavi) iz trdega in svitlega bakra priprosto sestavljene. Zalistke (valvole) se lahko premenja. Cena je zelo nizka. Popravlja druge škropilnice, Spre-jemlje naročila za druga kleparska dela. Postreže pošteno in solidno. 62,' 2. CENIK mlinov „Erste Ofen-Pester Damptmuhlen^ Via Cappuccini N. 11, (v bivši tovarni sladkorja). Pšenični greš N. B fl. 14-30 D »» » C n 13-80 I S moka 11 0 n 13-40 n »i 1* 1 „ 12-90 »» 5» 11 2 ii 12-40 »» „ 11 3 i» 11-80 »» >» 11 4 ii 10 10 »t ,, 11 5 li 10-30 )> »> 11 6 n 10-— »> . 11 7 ii 8-90 Pšenične otrobi drobne a fl. 4-55 S s Sl I “i,- “ S g “S '~s£ e os i 1š ^ I •CJ . Sfl > E= U -= - I 5 debele a tl.. 4'75, zob a 11. 7'—, turšica ogerska 11. 5'65, domača fl. 6’45„ Sol, turšična moka in drugi pridelki. Za več ko 25 stotov (kvintalov) po sporazumljenji. Zalogra pridelkov iz Monastera. Biž mutico La a fl. 24 za 100 kg. „ II.a ,, ,, 22 ,, „ ,, »i ») III.a ,, 19 ,, ,, ,, in ceneje vrste od drugih tovarn. Vino za domačo rabo v sodčkih po 56 litrov s po 14, 16, 18, 20 in 24 kr. liter. Za čuda v ceno! Le 2 gld. 10 nč. Naša dunajska trvdka naročila nam je, da povsem razpustimo tukajšnjo našo podružnico. Badi tega razprodajamo 40 zelo lepili in koristnih predmetov v ceno, kakoršne še nikdar ni bilo, za samo 2 gld. 10 nč. in sicer : 1 pozlačeno uro, urejeno na minuto, o čemer jamčimo za jedno leto ; 1 pozlačeno verižico, koje zaradi nje sijajne vnanjosti ni razločiti od prave zlate ; 6 komadov dvostrokovnih robcev; 1 zelo lepo žepno zrcalo s lino brušenim steklom; 1 krasno svilnato ovratnico, najnovejšega kroja j 1 jako fino naprsno iglo z umeteljnimi briljanti; 1 krasno častniško usnjato novčarko iz zelo finega, usnja; 3 komade jako finih naprsnih gumbov iz ponarejenega zlata in umeteljnimi briljanti; 2 komada zapestnih gumbov iz ponarejenega zlata z mehaniško patentovano zatvornico ; 1 zelo elegantno pariško zapono za gospć ; 1 fino torbico za smotke; 1 fin ustnik za smotke: 10 komadov finega angleškega papirja za pisma in 10 komadov finih angleških kuvert. Vseh leh 40 krasnih predmetov vkupe z uro vred stane le 2 goldinarja 10 nč. Z naročbarni treba se je kolikor možno požuriti, ker zaloga ne traja dolgo in se nikdar več v življenju ne pojavi tako ugodna prilika. Razpošilja po poštnem povzetju Krakovska ekspedicija za ure F. W I N D I S C H « Krakov«, št. 7 NB. Kar ne ugaja, vsprejme se takoj nazaj. Prodaja STEINFELDSKO PIVO, vino in žganje M. Brass, v Gorici na Kornu 7 (v bivši Reichov: hiši). ORGANIST z dobrimi spričevali orgljarske šole v Ljubljani išče službo Kje na Goriškem. Več pove upravniStvo. Strugarska delavnica Andreja Reja v Podgori priporoča se za vsakovrstna strugarska dela, kakor: čolne, krogjje za igre, noge za mize, omare, skrinje itd. Postreže po ceni in izdeluje dobro. Priporoča se rojakom v Gorici in na deželi. JDomvce^ na glavnem trgu v nekdanji Pallovi hiši priporoča rojakom iz Brd svojo trgovino jedilnega blaga in domačih, zunanjih pridelkov, n. pr. sladkor, kavo, riž, olje, moko in druge reci, dalje petrolij ter raznovrstne sveče za cerkve in pogrebe. 68 2 Postrežba je vestna in poštena, cene zmerne. S. 102 10-1 IZDELOVANJE P, 45 12-1 strojev in priprav vseh vrst Ivan Schindler, Dunaj-Himberg. Priprave in stroji za poljedelstvo, vinarstvo, kavarnarje, gostilničarje, mesarje, sladčičarje, barvarje, sedlarje, tapecirarje itd., kakor tudi za domače gospodarstvo — vse po najnižjih tovarniških cenah. Ceniki v slovenskem jeziku in z nad 300 podobami gratis in franke. Obračati se je naravnost na Johann Schindler, Wien-Himberg. primes edlro ie kot. (L , k bobovi kavi ! zdrava kavina pijača. Dobi se povsod, pol kile za 25 kr. Svarilo! Zaradi ničvrednih ponarejenih izdelkov je treba paziti na izvirne zavoje z imenom Kathreiner Želodečne kapljice lekarničara C. 3rady (Marijiiceljskc želodečne kapljice) pripravljene 4,32—30 v lekarni ang-eija varuha E. Bradij-a v Mromšrižu (Moravsko) staro, priznano in znano zdravilno sredstvo ugodnega in okrepčujočega delovanja za želodec in prebavljanje. Želodečne kapljice lekarničarja C. Iiraudy-a (M A It IJ A C E L J S K E KAPLJICE) so zavite v posebno škalljico ter previđene s sliko Marijaceljske Matere Božje (kot zaščitno znamko). Pod to znamko mora se nahajati sledeči podpis Ć7'/?''cct'LLy- ____ Vsebina kapljic je napovedana. ćl steklenica stane 40 kr., schuizmarke. (tvojuata 70 kr. Opozarjani odjemnike naj ne kupijo ponarejene želodečne kapljice. Pri kupovanju paziti je na zgornjo zaščitno znamko s podpisom C. Brady ter "zavrniti vse ostale tvarine, kot ponarejene, katere nimajo zgornjo zaščitno znamko ter podpis C. Brady. Prave žolodečno kapljico so na prodaj v Korici v lekarnah: Cristofoletti, Pontoni, (Uroncoli, Kiirner in Gliubicli. — V Sežani v lekarni Kitschel. jp OGLAS! Pod pisanec naznanja sl. občinstvu v Gorici i na deželi, da postal lastnik lekarne „$lla Citta di Gorizia“, y Rabatišču št. 16, katero je popolni! in obogatel z vsemi dnevnimi potrebščinami, da more izvršiti vsa naročila z največjo točnostjo. Priporočajo se za slučajne potrebe o bolezni, beleži spoštovanjem 85 3-3 ALOJZIJ GLIUBICSi, kemičar in lekarničar. Slovanski obrtniki in trgovci. 4« Franjo Jakil ▲ Tovarnar kož v Rupi ▼ zaloga v Golici Raštel 9. % k ANTON OBIDIČ i T če vil n r v ššemeniilri £1 A. «e t Lončar Alojz Černe v Kobaridu izdeluje vsakovrstne j lončene peči in modovn ce za ognjišča po najnovejših uzon ih. j 1 CC»‘JU1 , •jciuciubm uuci si. se . Cene so nizke in dobro blago, ji priporoča Slovencem v Goriciin N Prevzame tudi stavbinske okrase v okolici za blagohotna naročila. ▼ po doposlaniii načrtih. f-. -mr ■•P | Gostilničar Ivan Lisjak G pri ,Rajliu“ št. 5. na Kornu, priporrča svojo gostilno: vino belo vipavsko in briško, teran kraški, pivo steinfeldsko, kuhinja dobra, sobe izvrstne za prenočišče, prostorni hlevi za živino. _ Cene primerne. »■•Eoe«a SGBMGBGHMfl Trgovec z vinom Anton Ćoš, Nunski ulici, v Gorici (gostilna pri „belem zajeu“) priporoča bogato zalogo vsakovrstnega belega in črnega vina v sodčkili od 56 1. naprej, katerega ima v svoji zalogi v glediščni ulici, 20. Cene zmerne, poštena postrežba. ^Fotograf A. Jerkič 5 IVAN rkkleva 3 Pek Karol Draščck r.a Travniku t Z veletržec z vinom, £ 2 priporoča ■# priporoča svoj fotografični -O-ima v svojih zalogah vseli -^pekarijo v Riva Como 4 zavod zavednim Slovencem na ^ vrs^ domačih in istrskih vin. M ) jn podružno prodajalnico kruha 1 2 Goriškem. ^ ^ Cene zmerne. ^ v Semeniški' ulici 2. Žftttffffffftffffffffe lifftffyfffffmtfffV •••••••••••••••••••••••••••••••a Svečar J. Kopač v Gorici | • Trgovec z vinom Ant. Pečenko Solkanska ulica 9 - priporoča pristne čebelno-voščene sveče kg po gld. 2'45. Za pristnost jamči s 1000 kron. Sveče slabejših vrst po jako nizki ceni. Zaloga i i _ kadil za cerkve po gld. 1’20, 1 gld., ter 50 kr. kg. _ J Razpošilja na vse kraje avstro-ogerske monarhije. J j J Vrtna ulica šiv. 8. • priporoča v sodčkih od 56 litrov naprej pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, briskih in istrskih vinogradov. — Cene zmerne, postrežba ločna. (Sap- Za piistnost vina jamči. —• ^-o-<► o-<► •<► -<► - ir A C?___:*1.: ..I" " : tMA — v ^ ^ ♦ na Kornu * ♦ v Semeniški ulici J * Tovarnar kož V Rupi J priporoča svojo zalogo razno- JJ, ^ priporoča svojo bogato zalogo ... i ?► « vrstnega jedilnega blaga;— <*. * klobukov in kap ter gostilnico ,♦ 4} . 1’' lvuren' *1 Postrežba vestna. ♦ preskrbljeno z izborn. vini. £ | ^ Prodajalnicn na Kornu v Gorici. ^ Jf««*»*9*9»»»***»*«**»* i <»»»»»»»»»»»»»»»»»»»» ?! Sn 11 ni g & Dekleva glavna zaloga koles „Swifl“ v ulici Fran Josipa št. 4. Zaloga pušk, streljiva, šivalnih strojev 5 itd, v nunski utici št. 16. Popravljalnica koles jf in izdelovainica žičnih blazin v nunski ulici št. 14. |S ?! Papirnica Antona Jeretiča f Sl v Semeniški ulici in za veliko vojašnico 'k S priporoča vse izdelke, ki spadajo v šolsko in »j ?! pisarniško stroko, kakor peresa, svinč- y Si nike, papir, knjižice itd. |5 JO S. V I N D Y Š tovarna strojev in livarna Praha - Smlchov, VlnohradskA ulica št. 94. priporoča patentne stočilne stroje brez zamaševanja in s sočasnim zamašenjem steklenic, ZRAČNE TLAČILKE -»1U (lastna iznajdba) povsem nove, zbidjšane sestave, kotla s pumpo, čistila za steklenice, zamaiilko in kaprovalke steklenic, tlačilke, parni ventili in zaklopnice vseh vrst iz rdečega zlitka, medenine ali železa od najmanjšega do največjega obsega. __ Ceniki na zahteva br zplačno. 'Vlili