IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ. POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 16, DIN. 5. CELOLETNA NAROČNINA LIR eso. Šestmesečna lir 350. — uredništvo in uprava: TRST, UL. MONTECCHI 6-H — TELEF. 96-819 — DOPISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRA-N1A PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. - OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MILIM. LIR 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI, SPED. IN ABB. POST. DELO GLASILO OSVOBODILAL FRONTE SLOV IIASKEGA AABODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Glasilo Komunistične partije Koroške «Karntner Zeitung» bo 14. t.m. imelo svoje slavje, h kateremu je brzojavno povabilo naš list, da pošlje svojega zastopnika. Obnovljena izdaja leto I. štev 37. TRST, SOBOTA, 6. AVGUSTA 1949 Cena 15 lir - 5 din Po Hitlerjevih stopinjah utrdj, položaj svoje Jaši-^'ktature, da uniči nem-o revolucionarno gibanje in icgne pozornost nemškega 0<* notranjih držair-razmer, je Hitler prega-napival in moril komuni-e ter demokrate. Istočasno J® te usmeril svojo politiko na P®dalno pot in pripravljal 't&nško ljudstvo na izvedbo *ten°vih zločinskih protičlove-- 'l*tcih načrtov, ki naj bi za-»oljili stradajoče nemške 'Dijane. tej svoji politiki, ki se je . tjučila s popolno hataistro-°> te Hitler užival pomoč in Podporo anglo-ameriških fi-krogov, ki so v nje-emu režimu, videli najbolj-v r,a 'n najzvestejšega zavetrni-a napad in uničenje So-j^e*’ke zveze, prve socialistič- 6 države na svetu, j-Y ntanjši meri se je to zgo-, 0 tudi v Italiji z Mussolini-Oba fašistična diktatorja 7 * svojo napadalnostjo in ^ddeitnostjo sprožila tisto sve- no vojno, ki so si jo za.pad-imperialisti zaželeli še izza 0 intervencije proti mladi> O^jajoSi se sovjetski državi. Un sadnjega so imperialisti ea-’n t>erje,li, da bosta nji-°''a miljenca prekinila vojno d^anturo proti zapadhjakom in k * njimi povezala za odloči-, napad proti edini vojsku jo-. ',e deželi, ki se je borila, da hoe Pozicije in ki bi bili v e oblikah, z drugimi be-t timi in, x drugačno protiso-«ko jM protikomunistično . nia provokatorji novega s ve- ^**9* klan ja. 9°vorit1 tem ia ° Franca, De Oaspe/rt-^ Qneina, Cang-kajšeka in io^h «demokratičnih» dikta-te,?eu pod «visokim» pokrovi-l( tetvorn, ameriških imperiali-ker se o tem razpravlja «e** 301 *nem >n .so demokratič-množioe več ali manj po- ^ene. hen>V<>r'tt belimo o novem mi-v.il°u imperializma, ki igra vlogo v vojnohujskaški h ni, tlh waUstreetskih finanč-mogotcev. zal >l° ,e v x,,dnjem času doka-fc„‘ ka»n »nore privesti čiove-krit^vadno izdajstvo. Iz ne-ion ',~nE!la stališča, iz odklan-dr,,a. vsake bratske pomoči j>ra, komunističnih partij in 1itLPOsebno Pa VKP fh)- ie te%- U klika zašla v odklan-»Itg® kritik in pornoči Sovjet-teoi^yeze ,w držav ljudske deti raoije^ v ostre napade pro-ic0 nl°cia^stičnim deželam in «ajjjJl0 'v tabor imperializma, Oije sovražnikov demokru- vapredka in miru-. lov^ Prvotnega odklona je Tite .a na pot odkri- sovine diktature in proti-j**ke gonje, »ico ,$n° ìe> da se jugoslovan-te sf;''^tvo ni moglo in ne moke,, . ‘viali s taldm stališčem, kap, 6 <*°n ®a dnem gledalo. Se n vodi ta politika. Zato se Ca‘eči> kitova klika nujno in jpreganjanju, zapiranju % a",'v. S tem. ; e noie,u itti , ,e v krvi in terorju zadu- J °s resnice in s varitve. "od,, fedu0 vsc to ni dovolj! Vzpo-^soviet r^duo odločnejšim pro-ni»! s.ki)n in protisocialistič-te tuJališč*m Titove klike, se nunistov, po drugi stra-rbogočen glas lakote in I>1J banja. teso dra cilja: preprečiti revolucijo in zaigrati vlogo vojnega provokatorja, kar je v načrtih in pobožnih željah imperialistov. S Titovim govorom v Skop-Iju nam postaja jasno, da grozi Titova klika z vojno proti Bolgariji in Albaniji in da postavlja s tem t> nevarnost mir v svetu. Tako je Titova fašistična diktatura postala■ ena najbolj pretečih nevarnosti za mir in ena najbolj zakrknjenih agencij imperializma. Zato je naloga vseh miroljubnih sil na svetu, da poostrijo svojo borbo proti tej kliki in da pomagajo ju.goslovanskemu ljudstvu pri njenemu, uničenju. Preprfčami sm.o, da, jugoslovanski narodi ne bodo dopustili, da izvede Tito svojo grožnjo in da — v vlogi novega Hitlerja in Mussolinija. — pahne svet v svetovno klanje, iz KAKO SPOŠTUJEJO NAČELO ENAKOPRAVNOSTI VSEH NARODOV Zlil NE PRIZNAM NAŠIM SHALCIM pravice do nperalie materinega teta Tovariša Košuta in Rogassi pri polk. Marshallu - Govore o „priložnosti“ in „razumevanju“, zakaj pa ne spoštujejo manjšinske pravice našega naroda? Predvčerajšnjim 4. avgusta ob 11, uri sta bila predstavnika komunističnih svetovalcev v tržaškem občinskem svetu, to. variša Košut» Justo in Pogassi Giuseppe sprejela od polkovnika, načelnika notranjih, zader ZVU. Polkovnik je predpostavil, da ga je general Edlemann, generalni ravnatelj za civilne ZVU pooblastil. v ......... zadeve pri ZVU pooblastil, naj katerega bi človeštvo izšlo z posluša njuno razlago in da mnogo težjimi ranami kakor i'a pretekle vojne. Prepričani smo, da bodo jugoslovanske zdrave sfle likvidirale to leglo vojnega izzivanja, protikomunističnega in profsavjetskegai govna. S. K M. se bo potem odločil ju sprejeti stenograf in prevajalec za slovenski jezik. Proti temu predlogu je večina izrazila svoje pomisleke, poudarjajoč, da bi bila ta pravica vsekakor priznana, če bi Trst bil priključen Italiji. Poleg tega pa je večina trdila, da na vsak način občinski svet ni kompetenten za razglasitev norme, ki naj bi potrdila to pravico. Tovariša sta poudarila med drugim, da noben zakon ne prepoveduje uporabe sloven- ali ne. Nato je povabil {ovari- j skega jezika v občinskem sve-ša, naj razložita vzrok obiska. | tu. Predlagala sta ZVU, naj Najprej sta razložila, da je i razglasi takšno pravno normo, skupina komunističnih sveto- j ki bi končno jn za vedno rešila vale e v tržaške občine na prvi j to vprašanje, kar bi tudi omo-seji tržaškega občinskega sve- gočilo redno urejanje občinskih ta predložila resolucijo, da bi j zadev. bila prisotna na sejah sveta1 Polkovnik Marshall in drugi funkcionarji ZVU, ki so prisostvovali razgovoru, so izrazili razne pomisleke zaradi te u-pravičene in zakonite zahteve, s trditvijo, da bi narodnostna manjšina morala uporabljati jezik večine zaradi večje priložnosti in da bi tako dokazala svojo pripravljenost sodelovati ?a dobro delovanje občinskega sveta, ne da bi se zgubljalo čas Tovariša sta dolgo razlagala, da v tem primeru ni govora o prilož-nosti, marveč da nastaja vprašanje demokracije in pravičnosti. Po drugi strani pa sta oba tovariša navedla primer italijanske republike, kjer je francoskemu dn nemškemu jeziku priznana enakopravnost v okviru pokrajinske samouprave, Pravica do uporabe ma. STOPILI SO NA ODKRITO VOJNOHUJSKAŠKO POT Titova klika kroži z vpadom na ozemlje albanske ljudske republike Sovjetska nota beograjski vladi - Obvestilo CK KPG o protidemokratičnih manevrih Titovcev - Aretacije in usmrtitve Sovjetska vlada je pred dnevi izročila preko svojega poslanika v Beogradu protestno noto jugoslovanski vladi zaradi aretacij sovjetskih državljanov, ki naj bi bili krivi, po mnenju jugoslovanskih vodilnih krogov, «prevratnih poskusov». Sovjetska nota ugotavlja, da so jugoslovanske oblasti aretirale in prepovedale nadaljnje bivanje na jugoslovanskem ozemlju brez kakr-vb, da so pristaši prijateljskih Snega koli razloga sovjetskim državljanom,, ki so «krivi», da so pristaši prijateljskih odnosov med jugoslovanskimi in sovjetskimi narodi. Vsekakor je to ponoven dokaz protisovjetskega stališče, jugoslovanske vlade, ki je že začela odkrito preganjati državljane Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije. Sovjetska nota nam torej ponovno dokazuje, da je resolucija IU zadela v živo, ko je obtožila jugoslovansko vodstvo, da zasleduje in preganja sovjetske predstavnike in državljane v Jugoslaviji. Ta nota nam dokazuje, da je jugoslovanska vlada prešla iz zahrbtnega policijskega nadzorstva sovjetskih državljanov k njihovemu odkritemu preganjanju. Jugoslovanska vlada in tisk sta izzivalno odgovorila na sovjetsko moto in sta nečuveno obtožila Sovjetsko zvezo, da ščiti «belogardiste». Vsekakor se je tudi tokrat jugoslovanska vlada poslužila že znanih falzi-tikatov, da bi skuaala opravičiti svojo zločinsko stališče na-pram Sovjetski zvezi m demokratičnemu pokretu. Da je izzivalni in zločinski odgovor jugoslovanske vlade na sovjetsko noto prežet s falzifikati najslabše vrste, mam dokazuje dejstvo, da navaja jugoslovansko vodstvo pri nekaterih «be- je škusala i i ‘U skul dr;ai>^, °*1 drugim narodom SSdj^yta. ie Tito dejal u ’^dar ‘ «Mislim, da hó nekoč % irj^®* čas, ko bo bolgar-j vo fio preko teh niz-sramnih klevet in r stisnilo Irrat-PA MU BOMO * rttniii~’* ’H 5kupno bomo S'rol0*"0 te . — /)0._ 7',e tisto, kar so da-nP'Mfki postavili kot C SOvorii’ Prav v tem smislu Tn . 1 tudi o Albaniji. najboljši dokaz, i,l9°«ioi n 'to Qdvmiti pozornost b!ra>>iih lCe'9a ljudstva od , ^iratj obuPnih razmer, mo-90«lo.v,S' P°dlimi krilaticami > na ^ ljudstvo za na-tokg «2» kratskg narode W>seči « eno samo po- za tujo državo». V označbi pa ne navaja imena države, za katerega je tisti človek «vohunil». Jasno je, da skuša jugoslovansko vodstvo Izzivati Sovjetsko zvezo in države ljudske demokracijo katerih, državljani so prav tako označeni kapitalističnih in imperialističnih državah kot «vohuni tuje velesile». To je tudi ponoven dokaz, da je Titova klika popolnoma zašla v tabor imperializma in da odkrito uporablja njihove protisovjetske krilatice in metode. Centralni komitet Komunistične partije Grčije je 30. julija objavil izjavo o protidemokratičnem delovanju Titove klike še izza časa narodno osvobodilne borbe proti nacistom. To delovanje se je ne-štom. To delovanje se je nadaljuje. Titova sklika je iže spočetka smatrala bratsko borbeno vzajemnost Grkov in Makedoncev kot oviro za uresničenje svojih osvojevalmh načrtov. Titovci skušajo širiti svoje krilatice o ljubezni do grških in makedonskih demokratičnih borcev, da bi svet pozabil njihove ekspanzionistične načrte. 2e v začetku so skušali razdvojiti makedonski, narod od gržkega naroda s klevetanjem demokratične vojske in njenih voditeljev in so organizirali dezertlranje demokratičnih borcev. V Jugoslaviji so bili od Titovcev prisrčno sprejeti parno izdajalci in dezerterji, kakor Gooe, Keramieijev in njuni prijatelji. Kdorkoli kritizira vladno kliko in se zahvaljuje tov. Stalinu in Sovjetski zvozi, je takoj predan Rankovičevi policiji, prav tako kakor jugo-»lov&neki rodoljubi. Vsi grški politemigranti, ki so po spora-1 ves glas zahtevati vpodi v nqe-zumu v Varkizi pribežali v j no ozemlje. Monarhofašistični Jugoslavijo, se ne morejo več | tisk skuša opravičiti to svbje vrniti na svobodno ozemlje —v...--«—n-- ••—,---- — Grčije, ker jih Titovcii ne putte. Lani so Titovci preprečili prihod grške demokratične ko- misije na jugoslovansko oženi lje, ker nočejo, da bi se vrnili v svobodno Grčijo vsi, ki si žele povratka. Oni se nesramno vedejo mapram grškemu demokratičnemu pokretu in začasni vladi. Te dni je g riško monarho-fašistično časopisje poostrilo svojo gonjo proti albanski ljudski republiki in je začelo na Vojnohujska.ško izzivanje s «potrebo po uničenju upornikov». To gonjo moremo spraviti v zvezo s protialba nskini stališčem jugoslovanskih oblasti in tisto. Ze takoj po objavi resolucije IU so bile jugoslovanske edinice pripravljene na vpad v Albanijo, kar so dokazali notranji prevratniški poskusi Koči Džodlžeja in njegove klike ter zbiranje jugoslovanskih oklepnih divizij na albanski meji. Jugoslovansko in monanho- « LJUBEZEN» DO SLOVENSKIH PRIIMKOV Niti tokrat ne bomo dobili svojih priimkov Iz dnevnega tiska smo zvedeli, da je izšel ukaz ZVU št. 154. s katerim je ukinjen prejšnji ukaz št. 54 o zamenjavi: od rasizma poitalijančenih priimkov. Ukaz št. H je bil nepopolt. ker je zahteval, da, prosijo nosilci nasilno latiniziranih priimkov za njihovo ponovno spremembo. Ukaz ni hotel u-poštevati. da bi bilo treba u-iriniti fašistični zakon o spremembi priimkov in tako avtomatično vrniti slovenskim in tudi drugim ljudem prvotno obliko priimku. Vsekakor je VU zelo plaha, kar se tiče ukinitve fašističnih zakonov in to je neštetokrat dokazala. Teda kljub tej načelni nepopolnosti je omenjeni ukaz nudil našim ljudem možnost, da ponovno pridejo do svojega priimka in da se vsaj delno in vsaj na eni plati nasl-negn raznarodovanja, popravi storjena krivica. Sedaj pa nam je tudi ta možnost vzeta. Ne vemo, kakor je prišla Vojaška uprava do zaključke, da ukaz št. 54 ni več potreben tukajšnjemu prebivalstvu, vemo pa, da je bila s to ukinitvijo prizadejana nova kr.vica našim ljudem ni prav, posobno nam Slovencem, ki n- smo peščica preziranja vrednih članov narodnostne manjšine. Volitve so dokazale, da jo v Trstu in coni A /najmanj» 40 do 50 tisoč slovenskih volivcev in da. zato n? veljajo besede gen. Aireya. ki je v vsakem; svojem poročilu ria Varnostni svet OZN hitel zagotavljati, da je' v Trava in njegovi okolici «kvečjemu 10.000 Slovencev». Storjena je bila krivica, ker ne hi bilo prav nič škodljivo za Vojaško upravo, če b pustila v veljavi ukaz st. 54 in dala tako možnost, da si naši ljudje in vs ljudje menjajo svoje nasilno spremenjene priimke, kadar ni hoteli in si želeli. Očitno je Vojaška uprava pospešila ukinitev tega ukaza, ker se še vedno drž: smernic in besed svojega najvišjega predstojnika, gen. Aireya, ki je neštetokrat dokazni svojo posebno «ljubezen» do nas Slovencev in do naših narodnostnih pravic. Vsekakor je tudi ukaz št. 154 o ulcmitvi ukaza št. 54 najboljši dokaz, da se z drugimi metodami nadaljuje proces zapostavljanja tržaških Slovencev Na vsak način pa zahtevamo od Vojaške uprave, da se ta krivica popravi :n da se ponovno nudi možnost slovenskemu prebivalstvu, da vsaj zaprosi za vrnitev prvotnega priimka, ker je prava sramota. da se v skoro drugi polovici XX. stoletja oblastno ščiti zakone, ki so izšli iz bolnih možganov rasističnih megalo-manov Hitlerjevega in Mussolinijevega kova in da se ne jamči narodnostnim manjšinam tistih pravic, za katere je padlo toliko evropskih ljudi. Vsekakor pa bomo o tej zadevi še pisali, ker se zavedamo, da so slovenske narodnostne pravice v veliki nevarnosti prav zaradi dejstva, da Živimo v ozračju «atomske svobode». fašistično gonjo moremo spraviti v zvezo z obtožbami radio Tirane, ki je v zadnjem, tednu preteklega meseca, objavil vest. da pripravljajo jugoslovanski voditelji vpad v Albanijo. Radio Tirana poroča, da bi se moral načrt izvesti prav v smislu nedavno sklenjenega zavezništva med Titovci in mouar-hofašistii, ki so se sporazumeli pod visokim pokroviteljstvom Imperialistov. V svoji številki z dne 18. junija smo poročali, da je bil aretiran v Ljubljani major UDB Šinkovec, študent na ekonomski fakulteti in nosilec «Spomenice 1941.». Zvedeli smo, da je tov. Šinkovec zagonetne umrl v ljubljanskih zaporih. O podrobnostih njegove smrti nismo obveščeni, toda izgleda. da je umrl zaradi zločinskega in srednjeveškega ravnanja Rankovičevi h policijskih organov. Slava njegovemu presvetlemu spominu, slave borcu za socialistično Jugoslavijo! V svoji zadnji številki smo pisali o aretacijah oficirjev Jugoslovanske armade v Zagrebu, Navedli smo, da je bil aretiran nosilec «Spomenice 1941.», tov. kapetan Uroš evie Branko. Poleg njega je bil aretiran tudi tov. irtiajor Olhovi Pero, ki je bil tri mesece zverinsko mučen v ljubljanskem zaporu (Zagreb). Poleg tega smo tudi navedli, da je bilo aretiranih preko 80% študentov Vojne akademije. Ri so takoj vazeli stališče za resolucijo IU. Te aretacije so se izvršile v strogi tajnosti in jih je vodil načelnik KOS, Vidovič. Najbolj uporabljena metoda aretacije je bilo pošiljanje Študentov na potovanje ali dopust, na katerem so bili aretirani, tako da o njih niso ničesar vedeli drugi njihovi tovariši. - , terinega jezika je tako upravičena, da je ne more nihče zanikati. Ta pravica je ena izmed temeljnih točk, ki jih vsebujejo človečanske pravice, ki jih je določila Organizacija združenih narodov. Ker je občinski svet z večino glasov sklenil, da ni kompetenten, da bi sprejel zahtevani u-krep, je nedvomno, da je prav ZVU tisti organ, ki je kompetenten v izdanju zahtevanega ukrepa, ki bi priznal Slovencem pravico do uporabe svojega jezika v občinskem svetu, V zaključku razgovora, ki je trajal poldrugo uro. je polkovnik Mashall obljubil, da bo povedal, kar je slišal, gen. E-dlemannu. Slednji pa bo odločil, če se mu zdi primerno privoliti na razgovor z našimi to. varisi. Oba tovariša sta vztrajno zahtevala, da ju gen. E-dlemann sprejme zaradi poglavitne važnosti in nujnosti vprašanja, ki ga je rešiti. O Do tu smo povedali potek razgovora med tovarišema Ko. šuto in Pogassijem ter polkovnikom Marshallom, predstavnikom ZVU. Mislimo, da so predstavniki «štirih svobod», ki «rešujejo» svet in si na vsakem svojem koraku polnijo usta z demokracijo in svobodo, nazorno pokazali, koliko jim je mar za spoštovanje narodnostnih pravic slovenske manjši me v coni A Tržaškega ozemlja. Slovenski narod je bil vedno zatiran od tujcev, prav posebno pa tržaško slovensko prebi-valsfvo, ki je okusilo «dobrote» avstrijskega absolutističnega režimu, fašistične strahovlade in okuša danes «veličino» zapadite demokracije. Kdo je dal gospodom, ki nas — ne po naši volji — upravljajo, pravico osporavati slovenskim svetovalcem v tržaškem občimskem svetu uporabo svojega materinega jezika, postavljajoč se na isto limijo z itatijantskimi šovinisti, ki dokazujejo prav v tem vprašanju svojo moralno in možgansko nizkotnost in svoja «čistokrvna» protidemokratična in pretil judska čustva! Mirovna pogodba z Italijo jamči Slovencem uporabo materinega jezika. Zato smo se borili toliko let, zato je noš narod krvavel. Sedaj pa s prav izvirno zapadnjaško domislico, nam pravijo, da ne smemo biti Slovenci in da ne sinemo govoriti slovenski, ker mirovna pogodba še mi bila uveljavljena, Ali moramo morda zaradi tega, da napravimo veliko u-slugo italijanskim šovinistom in raznim oblastnikom izginiti iz zemeljske oble do uve vij a-vitve mirovne pogodbe in se komaj potem pojaviti na Tržaško! Kako se kaj strinja stališče ZVU z razbobnano demokracijo in svobodo! Zakaj nam še vedno kratijo svoje svete pravice, kakor da bi bili v najhujših časih fašističnega terorja! Ali se vprašujejo ti gospodje, ki so leto 19(2. prav tako polipi sali Atlantsko karto, zakaj se vse to dogaja na koncu druge polovice XX. stoletja ! V nabrežinski občini je italijansko prebivalstvo v veliki MANJŠINI jn kljub temu ni bilo osporaval italijanskim sveto, valcem pravico do uporabe materinega jezika. Ali so mogoče tržaški meščani nekaj manj od nabrežinskih! Ali pa velja dvojna mera! Zadržanje ZVU je pristransko, je nepojmljivo in vsekakor na Uniji vsiljenega narodnostnega molka nas Slovencev. Ta. ka politika mora nehati ker je s tem osramočena vsa civilizacija in so osramočeni tudi tisti ameriški in angleški vojaki, ki so padli pod hitlerjevskimi in mussolinijevskimi svinče-kanimi za svobodo vseh narodov sveta. Slovenci pa vemo, da niso samo italijanski šovinisti tisti, ki nam kratijo narodnostne pravice. Zveza komunistično mladine STO priredi za zaključek «Mesvcn komunistične mladine» jutri v Miljah veliko mladinsko prireditev in zborovanje Govorila bosta tov. ANGEL BLAZINA in tov. ADOLF VLLHELM Navzoče bosta pozdravila tudi tov. VITTORIO VID ALI, v imenu KP STO S parnikom iz pred trga Unità v Trstu ob 8, 10. 12.30, Predsedoval bo tov. LINO CREVATIN Spored je naslednji: ob 8. uri kolesarska dirka začetnikov » 10. » Izločilni turnir v odbojki » 15. » finalno srečanje v odbojki » 15.30. » lahka atletika » 16.30. » povorka mladincev » 18 » zborovanje na Markonijevemi trgu od 20. » dalje ples (igra orkester «L Frausin») ob 20. » koncert godbe «Rinaldi» » 21. » štafetna tekma z bakljami. Prevozna sredstva: in tov. GIORDANO PACCO, miljaki župan. 14.30. 16.30. Iz Scalo Legnami ob 13, 15, 15.35. iz Sv. Križa ob 16. iz Giljana ob 16.15. Avtobus1 iz Stare Mitnice (ex Impero) ob 5, 7, 9.30, 13. 15, 17. ia vasi Dolinskega okraja ob 15 in iz vasi Openskega okraja ob 13.30. MLADINCI. MLADINKE, MEŠČANI! VSI V MILJE MANIFESTIRALI BOMO ZA MIR IN ZA DELO! Nov dokaz o izvršenem razkosanju našega ozemlja Kaj se skriva za jugoslovansko italijansko trgovinsko pogodbo Predsinočnjim so v Rimu i ZDA stalni «pritisk» na podpisali jugoslovansko-itali-1 vzhodno Evropo. V tem pri- ni enega slovenskega svetoval- , igre della ca, ki bi bil ni zn eno minuto 1 Sedaj je jansko trgovinsko pogodbo, k: prevideva izmenjavo blaga v vrednosti 54 milijard lir. Vest nas ni presenetila, ker smo jo že od nenadne prekinitve jugoslovansko-italijanskih pogajanj pričakovali. Vsekakor je bila prekinitev teh pogajanj sredstvo ameriških vladnih krogov, ki uporabljajo italijansko vlado kot posredovalko s Titom in njegovo vladajočo kliko, za pritisk na sedanjo jugoslovansko vlado. Reakcionarno časopisje je takoj po tej prekinitvi namignilo, da so vso stvar neposredno vzeli v roke ameriški predstavniki in da so istočasno pritisnili na italijanske vladne kroge, ki so imeli pekaj pomislekov glede Tita. v zvezi z zamenjavo jugo-lir v dinarje v coni B STO. Takoj za tem je Sferza govoril v italijanski. zbornici in javno predlagal Titu, naj se zmeni za zbližan je med Jugoslavijo ini Italijo. Sforza ni niti » besedico omenil zamenjave jugolir v conii B in je popolnoma prezrl vprašanje Trsta in STO. Prav tako je značilno, da sta se sestala v Beogradu Tito in italijanski poslanik. Martino. V «prisrčnem ozračju» sta se zmenila o takojšnjem podpisu trgovinske pogodbe, kar je celo javila jugoslovanska agencija, Tanjug. Nato so podpisali pogodbo, ki je bila že pred časom pripravljena v vseh svojih podrobnostih. kar dokazuje, da je trenutna prekinitev pogajanj politična poteza, ki jo je vsilila ameriška politika. Združene države dokazujejo, da se zelo interesirajo za zbliža nje med Titom in De Gasparijem, kav je v njihovih obsežnih načrtih za zbližanje Beograda k zapadli. Politiko ameriške vlade napram Jugoslaviji j je* nazorno prikazal dopisnik ' i-eakcicnarnega časopisa «Cor- tisku igra veliko in, osnovno vlogo Jugoslavija». Zato nam postaja jasno, zakaj si je v poslednjem času ameriška diplomacija, toliko prizadevala za odstranitev vseh zaprek v jugoslovansko- italijanskih odnosih. Se nazorneje nam prikazuje sedanjo odnose med Titom in Zapadem dejstvo, da se je italijanska vlada, po prvotnem vznemirjenju, zadovoljila z jugoslovansko razlago o zamenjavi jugolir v coni B. Italijanska vlada je namreč nenadoma sprejela opravičilo, da je bila denarna zamenjava izključno gospodarskega in tehničnega značaja, kar je Že takoj od po-četka pravilo uradno poročilo jugoslovanske vlade in kar je celo trdila tudi «Demokracija», glasilo tržaških in goriških belčkov. Vsekakor nami sedaj postaja jasno, da je italijanska vlada popustila v vprašanju cone B, kakor je bilo že prej domenje no p»od visokim pokroviteljstvom ameriške vlade in jt pristala tudi na «statu quo», ko je ratificirala Atlantski pakt. pravi Damoklejev meč. ki visi nadi glavo italijanskega ljudstva. Iz vsega tega je prišla tudi italijanska trditev, da se obe «gospodarstvi dopolnjujeta», o čemer ni bilo še nikoli govora pred resolucijo IU, ko so Tita še vedno smatrali kot «komunističnega diktatorja». Vse to nam dokazuje, da so začeli polagoma odkrivati svoje načrte in prav posebno pa barantanje, o katerem so $9 toliko razkričali da ne obstoja. ZAKAJ BEŽIJO? sera», ki politična pravi: linija Zdi se nam, da je ie zdavnaj prišel čas, da »i postavimo vprašanje: Zakaj bežijo ljudje iz Jugoslavije! Sprožiti ga hočemo, ker se je tržaško trobilo Titove klike oglasilo in podtaknilo splošno ime «špekulantov, vojnih zločincev in protiljudskih elementov» vsem, ki danes tvegajo svoja mlada in stara življenja, da prekoračijo jugoslovansko mejo In se rešijo Titove fašistične diktature. Preveč enostavno je nazivati vse te ljudi z vzdevkom «vojnih zločincev, špekulantov in protiljudskih elementov», preveč udobno jih je označiti kot sovražnike ljudstva in protidemokratične elemente. Toda mi postavljamo vprašanje, kateremu moremo sami odgovoriti: Kdj in koga predstavljajo ti ljudje! Zakaj bežijo! Ali so res «vojni zlo- KITAJdKA — Predvčerajšnjimi je stopilo v veljavo krajevno premirje med demokratičnim guvernerjem Hunana, Cen C jenom čn naoi onailisW-čnim generalom Tang Sen Sili oni. Edinice kitajske rdeče armade so po podpisu premirja vkorakale v veliko m.-sto jn železniško središče južne Kitajske. Cangšai. Iz Kantona poročajo, da so edinice osvobodilne vojske osvobodile mesto F u Kvan 80 km. severno-zahodno od Kančjva. Prav tako se uspešno nadaljuje ofenziva v smeri Kantona. Prav tako je pred dnevi kitajska ljudska armada osvobodila mesto C luč a v. Takoj južno od tega mesta se je vnela velika bitka za prehod k mestu Hengikang. Tudi Cangteh je bilo osvobojeno brez hudih bojev. V začetku tega tedna se je vzporedno z ofenzivo na jugu Kitajske pričela tudi mogočna ofenziva v severno-zahodnih predelih Kitajske, ki so bili do sedaj iz strateških vzrokov zanemarjeni od Kitajske rdeče armade. Ljudske čete so začele ofenzivo iz pokrajine Sensi ja v smeri pokrajine Kansuja, ki jo branijo najboljše Cangkajškove edini c e, mohamedanske. 2e takoj od začetka so bile te edinice premagane in, so se morale umakniti. Prav tako so ljudske čete prekoračile Jangcekjang in krenile proti zahodu v smeri Cungkinga, kamor je prispel del nacionalistične Vlade. V svojem pohodu ao osvobodilne Dogodki o svetu edinice osvobodile več mest. i jakov je bil napad popolnoma Poročajo, da je angleška vlada pripravljena' uradno priznati demokratično Kitajsko. V tem pogledu pa pravijo, da se bo «to priznanje izvršilo po sestavi redne demokratične vlade, kar se bo najbrž zgodilo po padcu Kantona, ki ga pričakujejo zadnje dn: avgusta. Prav tako je demokratična uprava sklenila enoletno trgovinsko pogodbo s Sovjetske zvezo, ki bo pomagate novi Kitajski pri izgradnji opusto-šene dežele. Te dni je bila tudi obletnica ustanovitve Kitajske rdeče armade. Obletnica je bila slavnostno proslavljena v vsej osvobojeni kitajski. ALBANIJA — Grški monarh »fašisti so izvedi1, veliko protialbansko provokacijo v smislu časopisne gonje, ki so jo v zadnjem času sprožili. 2. avgusta so tri menarhofašisti-čni bataljoni s pomočjo topništva in letalstva napadli obmejni pas ljudske republike Albanije na področju Bojigrad. Grške edinice so prodrle 400 metrov V albansko ozemlje. Takoj se je vnela huda in krvava bitka med vpadniki in albanskimi edinicami. Bitk sl je trajala 7 ur. Zaradi junaškega zadržanja albanskih v°- odibit in so se monarhofašisti morali umakniti na grško ozemlje. Albanska vojska je imela 6 mrtvih in ranjenih. Monarhofašisti pa okrog 100 mrtvih in ranjenih. Vsekakor je ta napad največje izzivanje, ki so ga do sedaj napravili monarhofašisti proti Albaniji. To je vsekakor posledica groženj T;ta in sporazuma med Titovci in monarhofašisti. ITALIJA — V italijanski sprt a tski zbornici se je nadaljevala bitko za Atlantski pakt. Italijanski komunisti in socialisti so izjavili, da je bilo v kratkem času nabranih 7 mili jr nov podpisov za mir proti Atlantskemu paktu. S podporo teh podpisov so smelo zoperstavili večini, ki je ratificirala Atlantski pakt. Pri glasovanju je bilo 160 glasov za Atlantski pakt in 81 proti Atlantskemu paktu. Italijanski generali so šli na ra p ort v Frankfurt, kamor so prispeli ameriški generali. ki bodo vodili priprave za osnovanje skupne «atlantske» vojske. Italijanski general* so bili spreje-tl za luksemburškimi generali, kar dokazuje veliko «brigo» ameriških imperialistov za svoje ponižne hlapce. Začela se je velika akcija za širjenje italijanskega demokratičnega časopisja. KIT si je zadala nalogo, da bo nabrala za list «l’Unità» 300 milijonov lir. So v teku velika sindikalna gibanja. V mezdno gibanje so stopili poštno-tele-grafrtd nameščenci, tekli:lini delavci. Včeraj je bila splošna stavka v Benetkah. V tem tednu je bila seja. Osrednjega odbora italijanske socialistične stranke. FRANCIJA — Izvršilni odbor Mednarodnega odbora za mir je predložil vsem pristašem miru. naj bi se 2. oktobra proslavljalo dan miru. V Pariz so prispeli ameriški generali in so tam sprejeli danske in norveške poveljnike. Gon, Denfčld je izjavil, dai so razgovori v Londonu — kamor so se bili podali iz Frankfurta — potekli v prijateljskem vzdušju. Dejal je tudi, da bo Evropa imela nalogo «obrambe pred komunizmom» in da bodo ZDA samo «pomagale» z bombardiranjem. Vsekakor ee bodo ZDA borile dn «poslednjega... Evropejca». BELGIJA — Z e skoro mesec dni traja v Belgiji vladna kriza, ki je ne morejo rešiti, ker se socialdemokrati in de-mokrščani ne morejo zediniti glede vprašanja kraljeve vrnitve in glede nadaljnje politike. NEMČIJA — V kratkem bodo v za pad n ih conah Nemčije politične volitve. Predvolivna kampanja j» v polnem teku in prav tako j« v polnem; teku tudi teroristična gonja proti Komunistični partiji Nemčije, ki je smelo stopila v votivno kampanjo. Pred. nekaj dnevi so člani nacističnih organizacij ubili več nemških komunistov, ne da bi okupacijske oblasti aretirat? in kaznovale krivce. Prav tako se okupacijska in nemška policija zaganja proti KPN. Vršijo se aretacije. V velikem nemškem mestu Ma unii e im je bil izvoljen za župana komunist. Komunistična partija je v tem in*stu odločilno napredovala. MADŽARSKA — 14. avgusta se bo začel v Budimpešti mednarodni mladinski in studenski festival, ki se ga bodo udeležili mladinci in študentje vs?ga sveta. Festival bo trajal do 28. avgusta. Tako(ji po njegovem zaključku bo kongres Mednarodne mladinske zveze. ZDA — Leader ameriške napredne stranke, Jfenrk Wallace je izjavil po radiu, da se mora ameriška vlada pobrigati za vzpostavitev rednib trgovinskih obnosttv z Vzhodom. Prav tako je v svoji spomenici, ki jo je naslovil ipredsed niku Trumanu obsodil Trumanov načrt za oborožitev Evrope, ki bi še bolj znižal živtjen-sko raveh ameriškega delavstva. činci, špekulanti in protUjud-ški elementi!» Zakaj so se v zadnjem času ti begi pomnožili in celo posplošili, kar nam predobro in prejasno dokazuje primer Nove vasi! Ce si pred. tremi ali več leti, t. j. takoj po osvoboditvi] opazil, da so bili skoro izključno «si begunci iz vrst bogatašev, koljašev slovenskega in jugoslovanskih narodov, kolaboracionistov, pijavk jugoslovanskega ljudstva, resničnih vojnih zločincev in najbolj zakrknjenih sovražnikov napredka in demokracije, moremo danes opaziti, da se je položaj spremenil. Kdor danes beži iz Jugoslavije ni več iz vrst proti-ijudskega razreda, marveč je iz vrst delavskega, razreda, kmečkega sloja, napredne inteligence in sploh delovnega ljudstva. Koga danes vidite v Silosu, kdo da nes beži čez mejo ! Saj jih vsakdo more videti te «špekulante, vojne zločince, proti-Ijudske elemente». So delavci z žulji na rokah, z izpitimi obrazi, z znaki trudarpolnega življenja, ki ne morejo biti proti ljudstvu enostavno iz razloga, ker so o-ni tisti, ki ga tvorijo in mu dajejo moč. So kmetje, ki so pustili doma svotj bonu košček zemlje, svojo na pol porušeno bajto, eno kravo in enega prašiča. Nič «eč. So ljudje, ki nimajo nič poleg svojih pridnih in do krvi ic-sesonih rok. Zakaj torej bežijo ti ljudje iz Jugoslavije! Ali bi bežali, če bj se v resnici v Jugoslaviji grailil socializem ! Ali bi bežati, če bi vladala v Jugoslaviji resnična ljudska oblast! Ali bi bežali, če bi v resnici Titova-klika ščitila n jih delovne in delavske interese ! Po drugi strani pa vidimo, kdo beži iz držav ljudske demokracije. In tega ne morejo zanikati Titovci. Bežijo generali, ministri, bogataši, avanturisti, ljudje, ki si niso nikoli služili kruha s svojimi žulji ali s svojimi možgani. Kakšna razlika! Iz Jugoslavije torej bežijo delovni ljudje (si jih more vsak ogledati v Silosu in po mestu), držav ljudske demokracije pa bežijo resnični profiljudski elementi, vojni zločinci prav gotovo ne. ker če so ostali « do-lični državi, jih je že zadela pravična ljudska kazen; tudi te si jih more vsak ogledati v Silosu in bo videl, da so gospodje v pravem pomenu besede). Zato je jasno, da se « Jugoslaviji ne gradi socializem, da v Jugoslaviji ni ljudske oblasti in da je v Jugoslaviji za delavce m delovne ljudi življenje nemogoče. «Illusione, dolce chimera-.» — Vedeli smo, da so tržaški belčki navdušeni oboževalci «kralja» Petra (strokovnjaka v begu pred nevarnostjo). Vedeli smo tudi, da molijo vsak veter predno zaspijo spanje pravične ga za njegovo «blago» dušo in za njegov «srečni povratek» na beograjski prestol. Sedaj vemo tudi, da si ti ljudje, ki so se zaradj svoje mentalitete prekatno rodili, delajo iluzije o «ustavni monarhiji». Najprej moramo ugotoviti, da ga imenujejo «jugoslovanski kralj Peter II.», čeprav že vsi v svetu vedo, da je to anahronizem najbolj smešne vrste. Potem pa ugotavljajo, da je «kralji Peter dejal: «Bil bi pripravljen vzpostasHti ustavno monarhijo, v kateri bi kot vladar imel le omejene pravice». To se pravi, da bi samo jedel in pil na račun jugoslovanskega ljudstva. Ali ne bi boljše, da bi «Demokracija» pustila r, miru mrtvece, ki jih ne bo obudila ni kaka pobožna želja peščice znatnih «tičev», ki so s monarhijo v krvnem »n možganskem sorodstvu in se je drže kakor srajca BORBA ZA NAŠE NARODNOSTNE PRAVICE PMPRMLj™ SESTANKI za delovno konferenco OP Slovenci smo znatno prispevali s svojo veliko politično zrelostjo k veliki demokratični zmagi na tržaških upravnih volitvah. Dokazali smo. da smo ostali zvesti svojim velikim demokratičnim in svobodoljubnim Idealom, za katere smo a« borili za časa fažizma, v narodno osvobodilni borbi in se borimo sedaj v imperialisti* nem suženjstvu. Da pregledamo delo. ki smo ga opravili za časa votivne kampanje, uspehe in napake na volitvah ter da si začrtamo smernice za prihodnjost in ker bi z njo nadaljevali predvsem za nadaljevanje in «slavno papanje» t Vsekakor se ta pobožna želja ne bo izpolnila. «Kralj» Peter pa naj miruje in naj «v miru!» trosi denar, ki so ga njegovi predniki nakradli srbskemu t» pozneje jugoslovanskemu ljudstvu, ker se more zgoditi, če bo preveč gobezdal okrog po svetu, da se mu bo začelo kolcati. «Trpeči brati» Demokracije — List nadebudnih liparjev piše v svoji predzadnji številki, da je v ljubljanskih zaporih natrpanih pet tisoč Slovence». Pozneje pa pravi, da «sočustvuje z vsem srcem z njimi». Gospodje obah «Demokracije» se najbrž temeljito mešajo, če tl mislijo, da so tisti Slovenci njih somišljeniki, «Demokracija» nima prav ni kakega opravka s temi in vsemi drugimi Slovenci. Na) belčki vedo, da so ti ljudje zaprti, ker nočejo, da bi Jugoslavija postala nov «raj» za razne Barage, Paveliče, Mačke, itd. Zaprti so, ker se borijo proti sedanji vladajoči kliki, kt ji «Demokracija» izkazuje tako čast, da jo v svojih člankih opravičuje, «Br$z pomena» — «Primorski» je pretekli torek objavil vest, da je «za KPJ brez pomena sklep Vatikana» (o izobčenju vseh komunistov in njih simpatizerjev). Mi se tudi strinjamo s to ugotovitvijo. Za KPJ je sklep Vatikana brez pomena, ker KPJ ni ohranila etiti pičice komunističnega mišljenja in je postala, po zaslugi svojega «velikega» vodstva, navadna buržoazna stranka, ki se je polagoma izrodila v fašistično stranko. Znano pa je, da Vatikan ni nikoli izobčil fašistov in da je celo proslavljal njihovi zverinske pohode na narode Evrope, Kako naj bi Vatikan izobčil Tita in njegovo kliko, ki mu dela toliko •uslug z ubijanjem komunistov in demokratovi Pričakujemo Titovo imenovanje za «glavnega rimsko - katoliško - apostolskega zaščitnika». Poleg tega pa bo mogel kmalu nositi na svoj lcapi Hitlerjevo geslo «Gott mit uns». Čestitamo k zasluženi nagradi. Tako je že prav — Ko je bd v Repentabru izvoljen občinski svet, je naš urednik vprašal Babičevca, kako si moremo razlagati izvolitev belih predstavnikov. Odgovoril je, da je «že prav tako», Mi smo se globoko zamislili, da bi razumeli globoki pomen teh zgodovinskih besed. Prišli smo da zaključka, da je tisti Babičev svetovaleo zelo verjetno drugt Dante ali kaj sličnega. Zato se mu odkrijemo (kapo dol pred ta ko veličino !) in ga prosimo, naj nam drugič daje še obilico takih odgovorov. Slavne in zgodovinske besede pomenijo — po našem mnenju — da je tercijalcu potrebna žegnana voda, ki mu pomaga, da se mu hudič ne bi preveč približal. V tem primeru je tercijaleo — Babičevec, žegnana voda — A-gnelettovec in hudič... kdo drugi kot mit Prav gotovo nas bodo babičevski repentabrskt svetovalci prav dobro razumeli. ker jim je ta «štorija» zelo dobro znana. Umazano in razuzdano trobilo — «Primorski dnevnik» je sramota za ves svetovni tisk in prekaša v svoji nesramnosti celo vse nafogabnejše reakcionarne pamflete. Ta Ust je takoj po resoluciji IV začel trobiti, da prodajamo Trst Italiji. Tega svojega gesla ni opustil niti takrat, ko je bil z dokazi postavljen na laž in ko se je moral bedasto in otroško zagovarjati. Danes nadaljuje svojo umazano gonja, da bi le ljudje resnično mislili, da prodajamo Trst Italiji in da bi istočasno pozabili, kdo ga v resnici prodaja in kdo ga je dejansko prodal. Prav dobro I poznamo metode Krajgherjeve- j ga agitpropa in se ne čudimo temu izlhru govna na straneh | «Primorskega». Prav dobro vemo, kako so pred resolucijo prihajale direktive, da je treba pisati o neki stvari, tudi če je bila vsakemu otroku očitna njena zlonamernost. Pisati pa smo morali, kljub temu da so se nam smejali še vrabci na strehi in so nam od smeha spuščali na glavo in nos svo-je lepe— spominčke. Tolči, tolči, tolči. Ce nimaš prav, tolči s podeseterjenimi silami. To je bilo Jn je Kraigherjevo geslo, in tega se smelo drži «Primoski dnevnik». Urednike tega pamfleta ne briga, da se jim vsi režijo v obraz. Oni so pač plačani zato in dobivajo žlahtne denarce, ki jih Titova klika krade jugoslovanskemu ljudstvu, Tako gonijo svojo zarja- poostritev borbe grotj imperializmu. za mir in za ospo ra vane narodnostne pravice, se bo v kratkem vršila Teritorialna delovna konferenca Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Ze dolgo časa ni bilo take konference, kjer bi razpravljali o naših vprašanjih in zato je taka konferenca nujno potrebna, da začrtamo tudi naloge Osvobodilne frcnite v skupni borbi z italijanskimi tovariši. Priprave za to konferenco se že vrše. V skoro vseh krožkih so bile in bodo konference, na katerih nastopajo naši slovenski ljudje, da povedo svojo be sedo in svoja mnenja o n-v ših sedanjih nalogah. V svoji prihodnji številki bomo poročali o vseh konferencah. Prihodnji teden bodo naslednje konference Oevtibodilpe fronte: V soboto 6. t. m, ob 20 v Škofijah- predava tov. FRANC GOMBAČ: istega dne jn ob isti uri v Plavjah - predava tov. LOVRIHA DUŠAN; prav tako v soboto - t» j. Jutri - ob 20. url v Jelarjih - predava tov. SLAVEC ADO; v ponedeljek 8. t m. ob 20. bo konferenca OF v P. D. «Čebulen», predaval bo tov. KARLO BER-NETTC; v petek 12. t, m, ob 20. url v Sv. Barbari - predava tov. KARLO BBRNETIC. Odgovor g.šn Gospod Škrk Josip nam je poslal pismo, v katerem zahteva naj prekličemo članek, ki smo ga napisali v svoji številki z dne 18. junija t. 1. Samo ob sohi umevni je, da se gospod (Babivec) sklicuje na zakon o tiskan ki ga je izdala ZVU. Rade volje bi ustregli želji omenjenega gospoda, .toda takoj smo opazili, da se je opri- jel samo enega članka o sebi. ne pa drugega, ki je bil točnejši in celo podpisan. Ali se vam ne zdi, da je ta pomota zelo čudna? Gospodu Škrku nismo nikoli dejali, da ni hotel nič slišati o Osvobodilni fronti ali da je bil obsojen na smrt °d partizanskega sodišča. Rekli smo samo, da je paktiral s fašisti in nacisti. Našim bralcem predložimo naslednje vprašanje: Ali ni partirai s fašisti človek, ki je bil > župan od leta 1919. do leta 1926? Ali ni paktiral z nacisti človek, ki je bil nekak gozdni komisar za časa nemške okupacije v letih 1944. in 1945.? Dajemo pa tudi na znanje, da je bil gospod Škrk aretiran od fašistov. Kar je res, je pač res. V svoji izjavi pravi, da ni sodeloval pri upravljanju občine s fašističnim «podeštatom» Brovedanijem. Najbrž gospod Škrk n| sodeloval v upravljanju občine z Brovedanijem, toda je kljub temu imel osebne stike s tem gospodom in ni res, da je imel z njim hude spore zaradi Interesov otočanov. Kvečjemu je imel z njim spore zaradi osebnih interesov, ko je leta 1937. prodal skupno z Brovedanijem nek gozd. V tretji točki svojega pisma pravi gospod Škrk, da ni nikoli potoirail denarja od jusar-jev Trnovce, Sempolaja in Praprota. Mi pa verno, da je leta 1924. gospod Škrk sam ali preko drugih ljudi pobiral 20 lir od vsakega jusarja. Ta denar naj bi služil za zemljemerca, ki ga niso jusarji nikoli videli. V členku, ki smo ga objavili dne 19. junija je pisec, Vodopivec Ivan [z Sempolaja, vprašal gospoda Škrka, kam je šel ta denar. Zaradi vseh teh dejstev ne moremo objaviti izjave gospoda Škrka, čeprav je mogoče v nekaterih točkrat utemeljena. Ne moremo postaviti na laž zaradi nekaterih utemeljenih popravkov dejstva, ki jih gospod Škrk ne zanika z dokazi. P.D. “VOJKA ŠMIIC,, V NEVARNOSTI ZARADI IZZIVANJA DADICEVCEV V gonji proti sedežem demokratičnih organizacij so se združiti vsi protitjudski elementi od imperialistov do Babicevcev Danes ob 20.30 bo Občni zbor Prosvetnega društva v Zgoniku. Na Kolonkovcu bo pa komemoracija O. Zupančiča in V. Nazorja. V torek ob 20.30 bo predavanje o Ljudski prosveti v Prosv. društvu Haas. V četrtek ob 20.30 bo proslava O. Zupančiča in V. Nazorja v Prosv. društvu «Cebulec». V zadnjih desetletjih je tržaško delovno ljudstvo moralo pretrpeti nešteto napadov proti svojim kulturnim ustanovam. Zlasti naš, slovenski narod je bil težko prizadet. Taki napadi eo se pričeli že pred nastopom fašizma, a so se še znatno postrili z njegovim prihodom, ko so črnosrajčniki zažigali kulturne domove. Prosvetno delo se je moralo omejiti nato na redke pesmi, ki so jih morali ljudje marsikdaj peti za zaprtimi vrati in okni v ozkih domačih In prijateljskih krogih. Ista linija proti naši kulturi se nadaljuje tudi po vojni, samo metode so se izpremenile. Danes se poskuša odvzeti našemu ljudstvu njegove prosvetne krožke «legalnim potom». Cilj je isti, samo način ravnanja je drugačen, V zadnjih časih smo imeli možnost opazovati, da so se vse protiljudske stranke združile v akciji, v ofenzivi, da bi naprednemu ljudstvu odvzele čim več dvoran, sedežev in krožkov. Babič in njegovi podrepniki, ki so mojstri v ropanju, hočejo odzeti «legalnim potom» delovnemu ljudstvu Dom v ulici Montecchi, ki si ga je ljudstvo samo zgradilo. Rav-notako hoče «Intendenca di finanza» odvzeti «legalnim potom» Svetoivančanom sedež slovenskega in italijanskega društva Škamperle. Nadalje hoče Babič «legalnim potom» oropati delovno ljudstvo sedeža v Vicolo Ospedale militare. Svojo «legalno» akcijo je podvzei preko «kulturnega» a-parata, ki ga ima v rokah : to je SHPZ pod vodstvom četnika Drage ta Pahorja. Slika ne bi bila popolna če ne bi v splošni ofenzivi proti ljudski kulturi in depiokratič-nim organizacijam, oziroma njihovim sedežem, povedala svoje besede še «Demokracija». Tudi ena je, čeprav najbolj revno, zalajala proti Svetoivan-skemu ljudskemu domu s tem, da je odločno proti temu, da bi bil ta dom «last ljudstva». Tako pelje ena sama rdeča ENOTNO STAVKOVNO GIBANJE DEKORATERJEV Nezaslišan policijski pritisk na stavkujočo delavsko stroko Neja In resolucija Osrednjega odbora Zveze enotnih sindikatov STO V soboto zvečer se je vršila seja osrednjega odbora Zveze Enotnih sindikatov, STO na kateri se je podrobno razpravljalo o trenutnem položaju na sindikalnem polju. Kot je znano so v teku pogajanja med Italijansko splošno delavsko zbornico in zvezo Industrijcev. Poslednja se na vse načine trudi, da bi nekako ohromela delo CGIL, ki se vztrajno bori za delavske zahteve, ker pa se ji do sedaj to še ni posrečilo poskuša vsaj za nekaj časa zavlačevati rešitve delavskih vprašanj. Pakt o prijateljskem sodelovanju in medsebojni pome čl med Zvezo ES in Italijansko slošno delavsko zbornico je bil sklenjen za to, da bodo delavske zahteve lažje in hitreje rešene. Zaradi tega je osrednji odbor pooblastil Izvršilnega, da napravi vse potrebno za čimprejšnjo popolno mobilizacijo • delavskega raz- RERENTABRSKI OBČINSKI SVET IZVOLITEV ZUPANA Belčki In BabičevoI so se združili, da škodujejo demokratičnemu pokretu V torek, dne 2. avgusta se e ponovila v Repentabru se ja novoizvoljeni! občinskih svetovalcev. Pri glasovanju za župana pride do naslednjih rezultatov. Guštin Emil (neodvisna lista) 7 glasov, Bizjak Josip (babičevec) 8 glasov. Pri glasovanju svelVvalcev pa pride do naslednih rezultatov: Guštin Emil (neodvisna lista) 11, Milič Alcjz (neodvisna lista) 7, Lazar Josip (SIAU) 8. Guštin An gel j (SIAU) 4. Iz gornjih številk, kot tudi iz priznanj štirih babičevih svetovalcev, je razvidno, da so babičevci glasovali za Lazar Josipa in Guštin Emila. S tem so dokazali, da vidijo v občinskem odboru raje enega svetovalca Demokratske zveze, kot pa svetoval; a SIAU. Iz strahu pred kapitalističnimi elementi, popuščajo pred njimi in razkazujejo tako pred vsem svetom lažnivost svojih trditev, da so za t rotnest z demokratičn mi silami, Tako sta nova svetovalca eden od «Demokracije» in eden od SIAU. G-lasovanje namestnikov je dalo naslednje rezultate: Prvi poskus glasovanja: Guštin Angelj (SIAU) 6, Škabar Silvester (babičevec) 8. Guštin Ludvik (babičevec) 1, Tavčar Marjan (grozd) 2, Guštin Edvard (grozd) 5, Škabar Silvester preide se k nadaljnemu glasovanju za zadnjega namestnika: Guštin Angel (SIAU) 6, Guštin Ludvik (babičevec) 1, Guštin Edvard (grozd) 1, Milič Alojz (grozd) 2, Škabar Karlo (grozd) 3, Tavčar Marjan (grozd) 1. Tudi na drugem poskusu ni izvoljen namestnik, ker nihče ni dobil absolutne večine. Na tretje glasovanje sta pripu-ščena samo ona 2 kandidata, ki sta dobila največ glasov. Tako dobi Guštin Angel (SIAU) 7 glasov. Škabar Karlo (grozd) tudi 7. Ena glasovnica pa je neveljavna, Novoizvoljeni župan se nato v kratkih besedah «zahvali za zaupanje, ki je bilo izkazano Ljudski fronti, s tem da je bil izvoljen za župana». Njegove besede predstavljajo nedvomno višek nesramnosti, ker se je pravkar izkazalo, da so bablčevi predstavniki vsakega zaupanja nevredni in bi bil g. Bizjak Josip naredil bolje, če bi govorit o prevari in laži s katero se je dokopal do «stolčka». Pozabil je tudi, da ni dobil zaupanja niti s strani svojih volivcev, saj je njegova skupina dobila najmanj glasov. Tudi v Repentabru je tako prišla do izraza skupna lin-'ja obeh slovenskih šovinizmov: babičevskega in belega, ki sta si lepo podala roko, da bi čim več škodila resničnim ljudskim predstavnikom in interesom. Čeprav se obe nac!o-nalističnl skupini z besedami zaganjata eri a proti drugi, se v praksi povežeta in bratita in glasujeta v občinskih odborih tudi za «nasprotnikove» svetovalce. velo pesem o «Vidaliju, ki prodaja Trst Italiji», kakor da ne bi prav dobro vedeli, da more prodajati oni, ki nekaj ima in ne tisti, ki nič nima. Nasprotno pa so prav oni prodali Trst Italiji in si obdržali cono B. Praksa vseh izdajalcev in pro-tiljudskih elementov je prav ta, da obtožujejo druge, kar so sami zakrivili. Molčijo In molčijo — Babi-čevoi so navajeni tuliti na vse strani, ko morejo izvesti kakšno demagoško akcijo. Glede sumljive trgovinske pogodbe med Titom in De Gasperljem pa molčijo. Zakaj1 Najbrž čakajo točna navodila iz Ljubljane ali Beogiada. Prav za prav, kaj nam bi morali povedati novega o tej pogodbi f Nič, prav nič. Zato je boljše, da rAolčijo čas je, da so vsaj enkrat odkrito pokozall svojo novinarsko «prebrisanost». reda v naš coni, kar je nujno potrebno za jamčenje uspehov tržaškega delavstva. Osrednji odbor je na soji tudi preučil reorganizacijo o-srednjega ustroja ter sklenil, da se ta čimprej izvede. Na seji je bilo podano tudi poročilo tržaških delegatov na svetovnem sindikalnem kongresu v Milanu. Osrednji odbor je odobril delovanje delegatov na kongresu ter sprejel vse sklepe, ki so bili sprejeti na kongresu za zaščito miru. sindikalnih svoboščin ter za dvig življenske ravni delavskega razreda, istočasno je povabil vse (jelavce, da sprejmejo poziv Svetovne sindikalne zveze ter se strnejo okrog njenih razrednih organizacij in velike mednarodne organizacije, ki se vztrajno in odločno borijo za uveljavljenje delavskih zahtev. Od ponedeljka traja stavka dekorativnih slikarjev. Stavkajo kompaktno skoraj vsi delavci člani obeh sindikalnih organizacij. Radii tega je sklepati, da bodo dosegli to kar zahtevajo, Delodajalci so začeli že popuščati videč, da ni drugega izhoda. Stavka pa — vsaj tako iz-gleda —; ni po volji gotovim krogom dn bi jo radi zadušili. Tudi policija se je tokrat pokazala in je posegla med stav-kujoče. V torek so nekateri stavkujoči delavci pozvali nekega stavkokaza ki je delal v ulici Belpoggio št. 25 naj preneha z delom. Ker se ta ni hotel oddaljiti od dela so ga ozmerjali in odšli. Stavkokaz Gašperini Ferdinando pa je baje zadevo takoj prijavil policiji v ulici Hermet, ki je takoj naslednjo noč vdrla v stanovanja tov.: Itala Santi, Franca Marinelli. Klavdija Vecchiet in Jožefa Di Gaeta ter jih aretirala. V sredo zjutraj sta šla na policijo predstavnik ES in dopisnik Unità, da bi izvedala za vzrok aretacije, toda zaman; policija ni hotela namreč ničesar odgovoriti. Popoldne istega dne pa so vse štiri delavce izpustili, ker niso imeli nobenega tehtnega vzroka, da bi jih še nadalje držali v zaporu. To dejstvo nam dovolj jasno priča, da se tržaška policija poslužuje vsake, tudi najmanjše prilike, da nastopi pro- ti poštenim delavcem, ki se borijo za izboljšanje živi jenski h pogojev. Vprašanja upokojancev Pomorski upokojenci «Adria» in «Lloyd Triestino» bodo prejeli enkratni izredni predujem in sicer po 6.000 Lir starostne doklade, po 5.000 Lir invalidnine, po 4.500 Lir družinske doklade in zastankov. Izplačila bodo izvršena potom poštnih uradov počemši s 6. t. m. Podrobnejša pojasnila prejmejo prizadeti pri Zvezi ES upokojencev v ul. Imbriani 5. Po javnem zborovanju upokojencev na trgu Garibaldi dne 24.VII. 1.1. je odšla delegacija stoorovalcev na Prefekturo, kjer jo je, zaradi odsotnosti predsednika, sprejel podpredsednik prof. Schiffrer. Delegacija je predočila prif. Schiffrerju protest upokojencev zaradi docela naupravičlji-vega zavlačevanja «načrta o pomoči», predloženega od zadevne študijske komisije že 26.11.1.1. 28.VII. t. 1. je bila ista delegacija, kateri se je pridružil tudi. tov, dr. Zbogar-Brocchi, pri conskem predsedniku dr. Palutanu, ki je v odgovoru na postavljena vprašanja najprej hitel zatrjevati, da razume težavni položaj upokojencev, saj je on «oseba, ki bo vedno zagovarjala njihove človečanske in zakonite zahteve». Glede «načrta o pomoči» pa (seveda na veliko žalost g. predsednika-)... NON C'E’ NULLA DA FARE... Se več! Danes se g. dr. Palu-tan kesa, da je na zahtevo ES ustanovil Studijsko komisijo za upokojence, da je tej vključil zastopnika cone. da je sprejel in predložil VU «načrt za pomoč», s čimer Je prekoračil svoj delokrog, mesto da bi bil že spočetka zavrnil zahtevo ES kot neizvedljivo. Glede pisma conskega predsedstva z dne 10. junija t. L, ki objavlja ugodno rešitev «načrta za pomoč» pa pravi dr. Palu-tan, da je vsebina odgovarjala tedanjemu dejanskemu stanju in sporočilom, ki jih je prejemal od VU. Pozneje se je pa zadržanje VU in italijanske vlade spremenilo, kar je dr. Palutan sporočil s svojim pismom od 8. julija t. 1. Ob tej priliki je dr. Palutan izjavil: «Vsebine mojega pisma od 10.VI. t. 1. nikakor ni smatrati kot politično špekulacijo na izide občinskih volitev in ogorčeno protestiram proti vsakemu in morebitnemu bodočemu podtikanju, vzdržujoč se vsake politične aktivnosti v svoji stranki». Oto koncu je g. conski predsednik še povdarll, da se bo TEŽAVNO GOSPODARSKO STANJE UPOKOJENCEV STO MOGLO IZP^T -TSATI SELE. TEDAJ. Kr BODO IZVRŠENE REFORME POKOJNIN NA DRŽAVNI OSNOVI. Torej: priznavanje težavnega gospodarskega stanja upokojencev, razumavanje na vseh koncih in krajih, tudi koši obljub, s katerimi niso volitve imele NULLA DA FARE. a nit od ZVU, do «Enale», «Demokracije» itd. Največje navdušenje in delavnost v vlogi hijene pa kaže nedvomno Babič s svojimi pajdaši, ki so uprizorili ali podprli največ j e število «legalnih akcij». Ce primerjamo ofenzivo fašizma po prvi svetovni vojni proti ljudskim in demokratičnim organizacijam In njihovi kulturi, z ofenzivo, ki se vodi danes, moramo ugotoviti, da je cilj isti. Samo metode, načini dela so nekoliko drugačni. Casi so se namreč izpremenili, zato niso danes možni ali primerni fašistični napadi ali požiganja, danes so v modi «legalne akcije». Glede sedeža v VOM pa je treba ugotoviti: Nikdar se še niso otroški vrtči, ki jih je vzdrževala SHPZ, nadaljevali v poletni vročini. Bali so se, «da se ne bi otroci preveč utrudili». Letos se nekateri z vso vnemo «žrtvujejo», vendar pa V namenu, da bi povzročili nemire in nerede, nakar bi policija, lastniki poslopja, ali pa celo Vojaška uprava radi «neredov» intervenirala in odvzela sedež ljudstvu. Matere so tako sklenile, da bodo imeli v poletnem času svojo aktivnost pionirji ter da preneha pouk z 31. julijem. To je bilo tudi mnenje hišnega odbora in g. Smuča, ki se zelo zavzema za vrtec, saj je v najboljših stikih z vodstvom SHPZ. To je bilo mnenje večine mater otrok tega vrtca na sestanku 8.VH. 1949. Neka g. Černetova je sicer obljubila, da bo prinesla podpise staršev, ki žele, da se vrteo nadaljuje. Ko so pa podpisi prišli, je bilo treba ugotoviti, da so to podpisi ljudi, ki niso nikdar imeli otrok v vrtcu, kot je primer Draga Pahorja. Hišni odbor bo ostal zato pri svojem sklepu: otrokom so vrata odprta in bodo imeli svojo aktivnost kot pionirji. Otroci so vabljeni in pridejo lahko kadar hočejo. Zaprta so pa vrata Jelki Besednjak, ki se vse leto ni zanimala za otroški vrteo in hoče sedaj le kot Titova propagandistka vnesti prepir in nered. Otroški vrtec bo pričel ponovno s poukom jeseni, kakor vsi ostali vrtci. LJiJDSIO ODER-TRSI Maksim Gorki: MATI drama v petih dejanjih predstava V PODLONJERJU na prostem sobota, 6. avgusta ob 20. —(o)— V SKEDNJU na prostem sreda, 10. avgusta ob 20. —(o)— V P. D. «CEBULEC» na prostem sobota, 13. avgusta ob 20. —(o)— V BOLJUNCU na prostem nedelja, 14. avgusta ob 20. Povsod veljajo ljudske cene: Odrasli ..... 100 lir Otroci..................50 lir Za dijake in člane prosv. društev stojišče 40 lir ZUODOimSK/ DNEVI 6.8.1905 je umrl Anton Ai^’ slovenski slikar. R°je? J« v Doleničah pri SkW Gliha vkiio sirih a Tako torej! Opčine so obogatele še za eno prosvetno drštvo-, ima jih torej danes kar troje: 1. pravo «Prosvetno društvo Opčine», ustanovljeno končno smo le tam — NON takoj po uničenju nacizma. X. C’E NULLA DA FARE! 1 nekak «Prosvetni krožek», kraljestvo slab..., oprostite — dobro znanega «prosvetnega delavca» g, Draga Pahorja, ki je zbral okoli sebe peščico švi-ga-švaga-ljudi, da le ima komu stresati svojo feldvebelsko mogočnist in končno, S. neko «Slovensko prosvetno društvo Opčine», o katerem nismo do pred nekaj dnevi vedeli še ničesar, ki prav marljivo «deluje», ki ga — nikjer ni, skratka : ki je zavito v neko prozorno neprozornost. No, v petek, 29. VIL je to poslednje «prosvetno društvo» imelo svojo prireditev v openskem lami pod režiserstvom učenega in — čeprav še zelo mladega — za naš mili slovenski narod, zelo «žaslužnega» gospoda profesorja Coklja. Temu je pomagal dobro znani, a manj spoštovani gospod Ferdo Kalin in dvoje mladih iz vrst onih novopečenih «Opencev», ki jim pravimo «slovenski ezuli». Zato so si profesor pomagali z jato «slovenskih ezulov» iz mesta. Reklama za ezulski nastop se je skrila za — ustno izročilo in pa pod prodajalno mizo, odkoder je «gaspa Zora» delila interesentom brezplačna vabila. Ob določeni uri se je zbralo nekaj ljudi; da bo vse bolj svečano, je openski tramvaj kljub mobilizaciji vseh bližnjih vasi pripeljal iz Trsta poleg sodelujočih tudi — sogledajoče. Da bi ne bilo sramote, je med poslednjimi nastopila tudi elita iz «Prosvetnega krožka, predvsem seveda njegove igralske kapacitete a l/l Angela. Toni itd. Da ni manjkala tudi «gaspa» in še kaj priveska, je razumljivo. Na kakšni stopnji so bile Čokljeve «kulturniške» srage ne vemo, pravijo pa, da je bilo «strašno» lepo, PROTIDELiVSKA GORJA TITOVSKIH "LJilDSK'H,, OBLASTI Delavcem kradejo imetje in jih protipravno aretirajo Dan za dnem se ponavljajo dogodki, ki dokazujejo, da se Titova klika v Jugoslaviji v izkoriščanju in zatiranju delavcev ne razlikuje niti najmanj od najhujših kapitalistični režimov. Pred kratkim se je vrnil v Trst Eligio Bossi, ki stanuje v ulici Ugo Foscolo 46. Povedal je. da se je vrnil pred , nekaj dnevi iz Jugoslavije. Od 12. Julija 1947. je bil na Reki zaposlen v ladjedelnici «Tretji maj». 20. julija t. 1. pa je bil od policije podjetja nenadoma aretiran. To je bilo izvršeno očividno zato, ker je napravil prošnjo, da se mu Izstavijo dokumenti zo povratek domov. Kmalu po aretaciji so ga spremili na stanovanje v Opatiji (Villa Rusticana št. 178). Dali so mu samo pol ure časa, da pobere malo obleke. Nato so ga odvedli skupno z ženo v reške zapore. Tri dni zatem sta bila odve- dena zakonca Bossi, skupno z drugimi 11 delavci, v spremstvu policije na vlak za Gorico. Dne 24. julija pa jih je jugoslovanska policija izročila italijanskim oblastem brez vsake druge obleke razen tiste, ki so jo imeli na sebi. Nésramne metode jugoslovanske policije so podobne hitlerjevskim, ko so izseljevali razne narode. Tako sta Bossi-jeva izgubila naslednje stvari, ki so njuna last: posteljo z dvemi žimnicami in vsem ostalim; naslonjač, kuhinjsko posodo, jedilni pribor in razno orodje Itd. Razen tega ni bila izplačana Bossiju plača od 1. do 20, julija. V tem času je izvršil 136 delovnih ur v vrednosti 4500 din. Tu so vračune takozvane «norme*. Bossi se je obrnil na Enotne sindikate, da bi dosegel priznanje svojih delavskih pravic in povračilo osebne lastnine. Kot smo poročali v prejšnji številki našega lista, bo imela ZDTV (UCEF) svoj občni zbor v nedeljo 7. avgusta v dvorani Delavske športne zveze, ulica Conti št. 11 s pričetkom ob 8. uri. Izvedeli smo. da občni zbor ni po volji «višjim» babičevim eksponentom Jocu. Ludo visi ju in Pregareu. ki so sklenili, da se občnega zbora ne bodo udeležili. Več kot gotovo pa je dejstvo, da je taka direktiva prišla iz babičevega glavnega stana... Peščica častihlepnih «voditeljev» ZDTV je sklenila na lastno pest, ne oziraje se na mnenje in sklep velike večine včlanjenih članov in športnih društev, da bo sklicala drugi občni zbor, ki naj bi se vršil na stadionu «I. maja». Na ta njihov občni zbor naj bi prišli vsi istrski športniki in ne samo športniki, marveč tudi taki, ki se v športu popolnoma nič Ae razumejo in bi kljub temu morali iz strahui pred Ozno priti v Trst, da bi s svojim glasom pridobili večino mali peščici NE NASEDAJTE NJIHOVIM PROVOKACIJAM! ambicioznežev. Prav gotovo delajo babičevci te dni veliko propagando za njinov občni zbor. Verjetno nabirajo nove člane na isti način, kot so jih nabirali ob priliki volitev dijaškega športnega krožka preteklo pomlad in ko so se bali oz. se zavedali velikega poraza. Takrat so mobilizirali dijake iz dijaškega doma, da bi tako dobili vsaj nekaj glasov. Sicer pa jim tudi to «orodje» ni pomagalo, ker sd dijaki, kljub vsem naročilom volili po «svoje» in kot se jim je zdelo pravilno in pošteno. Tudi ob priliki kongresa kmečkega sindikata, ki je bil v, Trstu preteklo pomlad, so razni kolovodje iz cone B pripeljali «nevedno rajo» v Trst, da bj s svojo prisotnostjo pre- prečila redni potek kongresa. Pravimo «nevedno rajo» namreč zato, ker ni bilo istrskim kmetom niti pojasnjene za kaj se gre. V tej kampanji pa se je pridružil propagandi svojih «gospodarjev» tudi list «Il Corriere di Trieste», da o «Primork e m dnevniku sploh ne govorimo. Gospode, kot je Joco, Lu-dovisi in Pregare, ne vodi pri športu nikaka iskrena, dobra misel, marveč gola ambicioznost in pa seveda in to predvsem... lepi denarci. Ti «voditelji» športa še zdaleka ne vedo kaj je v resnici pravi ljudski šport, kajti človek, ki je popolnoma osamljen od delavnega ljudstva, ne more koristiti razvoju njegovega špor- ta. Ti gospodje delajo takore-koč na «svojo roko», ne glede na to kakšno je mnenje včlanjenih športnikov in po točnih direktivah, ki prihajajo iz babičevskega «glavnega štaba». Kljub vsem njihovim spletkam in intrigam se bo vršil občni zbor športnih društev, ki so včlanjena v ZDTV v Trstu jutri v dvorani DS Z v ulici Conti 11 in ne na stadionu I. maja. Pravi občni zbor je lahko samo tisti, ki Je sklican od pravega vodstva in ne od odpadnikov, k* so Joco, Lu-dovisi i«n Pregare, ki so že pred časom zapustili svoja mesta v ZDTV zato, ker so se izneverili članstvu športnih društev. Da bi opravičili svoj madež vsaj v Jugoslaviji in coni B. kamor ne more sevati pravična beseda, zaganlajo strahoten vik in krik potom svojih trobil, češ: za prosvetnimi društvi nam hočejo vidaiHevci likvidirati še športna društva... Sicer pa je vprašanje koliko jim ljudje onstran meje sploh verjamejo. Enotni sindikati so naslovili protestno pismo Centralnemu komitetu Enotnih sindikatov Jugoslavije glede vsega, kar se je pripetilo tov. Bossiju in ostalim delavcem, O nezaslišanem gangsterskem postopanju jugoslovanskih oblasti je bila obveščena tudi svetovna sindikalna zveza. Dolgo pričakovani traktor je končno le dospel bil Loki, 30.5.1862. . 8.8.1877 se je rodil dr. Skerlič, srbski kulturni . ««j laveo in zgodovinar. je 1.1914. ..u 9.8.1868 se je vršil prvi vel™ ljudski tabor v Ljutomer Ljudski tabor Istega leta je vršil prvi ljudski tao tudi v Šempasu na Prti11?., skem. Naslednje leto je ", veliki tabor v Vižmarjih P" Ljubljani. Leta 1870 pa se vršili ljudski tabori r vsem slovenskem oze?hLj Na teh taborih je ljud®1 „ obsodilo nazadnjaško P01' ti ko takratnih avstrijske tov ter se izrekalo za svoj samostojnost. 10.8.1865 se je rodil A. Kos a»; tinovič Glazunov, ruski «ki datelj-sinfonik. , 10.8.1943 se je vršil prvi sest» nek Churchilla in Stali”» v Moskvi. 11.8.1814 se je rodil Ivan žuranič, hrvatski pesnik. II.8.1844 je umrl na Dunaj. Jernej Kopitar, slove”9" jezikoslovec. u 12.8.1944 se < je vršil sestane» med Churchillom in Tito ' Brez dvoma je bil Tito * od tedaj v službi zapadneg imperializma. ( ( ( ItAMoTf) Sobota: 13.40 Slovenski ”* ari" rodni motivi; 18 Opero6 in dueti; 18.30 Oddaja za »3? mlajše: «Vesela igra o žalos1 princezinji»; 19.16 Skladbe štiri klavirje; 20.00 Spo”1" kronika; 20.30 Programski j", rlskop; 21.00 Sobotni več,.! 21.45 Heller: «Češka bese»»' 22.00 Glasba iz filmov. Nedelja: 8.30 Slovenske ni* rodne pesmi igra na harm°” ki Marij Sancin; 9.30 IVI AVAti-I 4J OdUUU, Ì7.0U rf) ska oddaja: 13.00 Glasba r željah; 16,00 Sprehodi po šem podeželju; 20.00 Z narod”» noarv-i i ir« Cll^xror« i i i • 91 00 & pesmijo po Sloveniji; 21.00 jV dijaki oder - Ponovitev v6.,. jod*1” loigre v 4 dejanjih - «Gosp* na Josette - m°ja žena». ... Ponedeljek: 13.00 J vg°9'$ vanska folklorna glasba; , Narodni plesi: 20.00 kronika; 20.30 Okno v 8 ^ 21.00 Engelbert Humperdin j «Janko in Metka» opera v dejanjih. . nVs Torek: 13.00 Iz Mozart" glasbene zakladnice; 18.45 venski narodni motivi; «h. Okno v svet; 21.00 Vzori rijj di ni: «Lahke kovine» ; Schumann: Koncert za vi°lcp v a molu; 21.54: Lahka vec» na glaska. _ -V Sreda: 13.00 Glasba P6 ljahT 19 J5: Glasba raznih $ »•zizIz-iTr • On rvirn/i v avfitl rodov; 20.30 Okno v svet; Slovanska zborovska e—jo-21.00 Razgovori pred mlkr".,. nom; 21.45 Simfonični konc Četrtek: 13.00 Slovenske-rodne pesmi igra na ha” ... niki Marij Sancin; 18.00 .n. abeno predavanje; 19.00 81° ^ ščina za Slovence; 20.30 : v svet; 21.00 Radijski e«p/ Sommerset Maugham: «Kr oče; 22.30 Večerni koncert. Petek: 13.00 Glasba P° L ljah; 18.40 Igra Šchramel » , tet pod vodstvom Oskar:» a ca; 19.00 Tržaški kulturni gledi; 19.15 Iz slovan6* V , opernega sveta; 20.30 ok«i J) svet; 21.00 Mojstri besede; * ja Howard Hanson: Sinu st. 3. rv RADIO MOSKVA 6,0° 18,l5 (V srbohrvaščini) časj '8; val. dol. 19,72; 19,78; 25,08; <-11.30 val. dol. 19,78; 25,08; g], nedeljah); čas: 16,00 val. . 19,78; 25,08; 25,26; 30,90: c 18.00 val. dol. 25,08. (V slovenščini): čas: val. dol. 25,08. „atfl (V srbohrvaščini) čas: val. dol. 25,08; 30,90. (V makedonskem jeziku) <- 21.00 val. dol. 25,08; 377,4. go (V srbohrvaščini) čas: ’ val. dol. 25,08; 377,4. A (V slovenščini) čas: 22.W dol 25,08; 377,4. ■ . SOFIJA .j (V srbohrvaščini) čas:1*!, val. dol. 39,11; čas: 20,4» ^ 'ol. 391 (razen ob sredah m deijah). ,aS: (V makedonskem jeziku) " 20,45 val. dol, 391 (samo ob dah in nedeljah). PRAGA 46 (V srbohrvaščini) čas. ',0\, val. dol. 31,40; čas: 16,30 val o 31 id- Xa = - 1Q30 itn 1 dol. 31,40; čas: 19,30 val. dol. BUKAREŠTA ^ (V srbohrvaščini) čas val. dol. 48,30. BUDIMPEŠTA 18.0? 2e dostikrat smo ditali v raznih časopisih, da namerava kmetijski inšpektorat nabaviti za naše kmete par traktortjev. Bile so to dolgo časa samo prazne obljube, ki so imele brez dvoma svoje propagandistično ozadje. Končno pa je le prišlo do uresničenja tè namere ali bolje rečeno obljube. Da je prišlo do tega gre zasluga predvsem kmetijski stroki ES in tov. Antonu Miliču iz Saleža št, 27, ki sta vzpodbujala kmetijski urad za nabavo traktorja. 21. julija t. 1. so poskusili orati s traktorjem v zgoniški oečini. Ob tej priliki se je zbralo več naprednih in radovednih kmetov na njivi tov. Angele Kodran iz Zgonika, kjer se je vršila poskušnja oranja. Prisotni so se prepričali, da je traktor zelo velikega pomena tudi za naše male kmetije. | Nekateri izmed njih so menili, I da bi bilo bolje prodati vole ter za orante se posluževati traktorja. Mesto malo koristnih volov bi lahko redil; več krav-mlekaric, ki bi jim brez dvoma doprlnašale mnogo večje koristi. Napredni kmetje zgoniške občine se tem potom zahvaljujejo kmetijskemu sindikatu in tov. Antonu Miliču iz Saleža št. 27 za njuno zanimanje in posredovanje pri merodajnih oblasteh. V nedeljo 7. t. m. bo v gostilni «Ex Soci» na Kolorkovou velika vrtna veselica s pestrim sporedom in plesom na prostem. Pričetek ob 17. uri. Veselico organizira Športni krožek «Costalungra». (V srbohrvaščini) čas: val. dol. 549; čas: 20,36 dol 459. VARŠAVA 0 (V srbohrvaščini) čaS: 1 ’ val. dol. 48,25. TIRANA jo (V srbohrvaščini) čas: • ' val. dol. 38,22. - Za pokret «Demokratičn6 , Udarnosti» so prispevali: Škabar Josip itr O jo 1 i lir 300, prof. Ernesto We1»8 daroval znesek lir 4500, k) ^ je prejel kot predsednik y cijske volivne komisije, et «Rinaldi» 2.115, tov. K°n -' ger Carlo 1000, tovariši”» {(, N. iz okraja Sv. Vid 100, *p, varlšica Nedok Amalija skupina tovarišev loV Dreher 239. ^ ,ji': Tov. Matmzuffa Giorgia 50» ^ tov. Plačni G'cvanni 200 pa tov. Chersovani Albi”9■ (j, 20.000 lir. Vsem iskrena ” re Ravnateljstvo zapora - ir\ ‘In neAtVMiAlain V O ffffOV® . neo je prepovelaio razg°v° „ti svoiei tov. Frideriku 1 nekega dne ni svojci tov. ker se n enega uiic — p razgovarjati s svojo hč®” ,n sobi v pričo morilca male Vrabčeve, . je Obsodbe vredno je tu« p stvo, da ni oio.rče dobiti -ui poru listov «Unità», «V;6 -jo ve», «Il Calendario del P°P j|i «Notizie Sovietiche» itd., 6 p kar mrgolijo listi kot J6 * ,eji Hotel» ter drugo pokv» čtivo. Odgovorni urednik DUŠAN KODRIČ Založnih'vo «DEL^^ip# Tiska Štab. Tipogr. ulica S. Pellico 8 Dovoljenje A. L s- BELO JERNEJ KOPITAR fotonoylteli znanstvenega slovenskega iezikoslov a, duhovni oče moderne Mjgke azbuke In učitelj vseh slovenskih slovstvenih delavcev svoje dobe Strogemu; utesnjujočemu, i eislco fanatičnemu janzenizmu "® koncem 18. stol. sledila do-p sprcččenosti duhov v ver-sko-morailnem. in političnem ®*U'u. Porodila se je svobodoljubna, prostejša romantika, ** je obudila duhove, pognala Slobtje korenike človečanske in aai'od'nestne zavesti. Trdi časi in hude stiske za-raov. Tako so prišli do veljala®, (udi Sloveuoi in slovenski J^k, ka,r je kaj kmalu odjeknilo v slovenskem slovstvenem delovanju. Ta val sbrem-jenJa po osebni svobodi je 'nočno okrepila francoska za-nstlba naših krajev. Uvedba ?loven6čine v nižje in srednje ,°'®> priznanje slovenščine v lavnem življenju in pcigiablja-, j® znanstvenikov (tudi nem-kih!) v slovansko preteklost, 0 močno razgibale in dvigni-6 narodnostno zavest. Značilno za tedanjo dobo je dejstvo, & je nadvojvoda Ivan rekel L ptuju l 1809, da ga «je sram, r*r ne more slovenskih bram-^oev nagovoriti slovenski», Romantika se je sicer kmalu ~rodila v pretirano čaščenje •nobrih starih časov» jn se za-0 morala umakniti stvarnej-ernu in bolj življenskemu pro- ®netZjen.stw; je pa le prinesla ovenskemu narodu mnoge iv^inoje, ki so močno preokre-živp n3e®0vo javno ln zasebnq Največje zasluge za kultur-; nazvoj Slovencev tedanje obe si j,e pridobil Z ir/a Zois '47-1819), rodom Tržačan, sin ovene k e matere in italijan-očeta. Mož je bil visoko oražem in se predvsem bavil Prirodoznanskimi vedami, s aobno ljubeznijo pa gojil slo-ensko jezikoslovje, V njegovi j.Sl v Ljubljani, kjer je stalno val. so se zbirali vsi tedanji duhovni velmožje, ^Paii rz Zoisove ljubezni do hihVeya^e®a naroda ustvarjal-8: iz njegove bogate knjiž- '°® pa. obširnega znanja za 2/® Piodonosno delovanja. Učeden 0(1 mnogih Zoisovih pita C6-V 3® b'! tudi Jernej Ko-na pot romantike. ar; ki je prvi med Slovenci h avS1I?ta 1780 v Repnjah ®«°renjSk.m, je dovršil nor-k°' giro na z'j o in licej v postal 1. 1799. doima-PČ‘tel(j pri Zoisu, pozneje ^1808 tajnlk knjižničar. Le-l® .študiral pravo in slavistične je odšel na Dunaj, kjer bie^t doseSel1 dve leti pozneje in St° cehzorja za slovanske ?r^ke knjige, prišel kot Post n3lc v dvorno knjižnico, tp. a' pa končno kustos in v,. v'ni svetnik. Umrl je 11. av-*^?ta 1844. pit^^-ihoga pomena za Ko-bilo rtfTvo 'Poznejše delovanje je kje n e^ovo bivanje pri Zoisu, Wdl j® seznanil z deli dotti t n.3ih ln tedanjih domačih tun UTk duhovnih delavcev. Z ®e je seznanil tudi o-v8e, ^®d temi moramo pred. VisuJ omeniti zlasti očeta sla-one vede, Slovaka Joseja Na Dunaju se je Kopitar seznanil z Vukom Karadžičem (1787-1864), «Kopitarjevim ge nijalnim učencem, možem iz naroda» (Slodnjak), ustvari-teljem novega srbskega književnega jezika in slovstva; na ta način je postal Kogitar «duševni oče novosrbskega pravopisa in pismenega jezika» (Grafenauer), Mnogo se je Kopitar bavil s staroslovenščino; glavno njegovo delo na tem polju je «Glago-lita Clozianus» (1836), v katerem je med drugim tudi dokazal, da so brižinski spomeniki slovenski, ne pa češki, kakor Je trdil Dubrovsky. Velike važnosti je bilo Kopitarjevo delovanje na šolskem polju to mnogo si je prizadeval, da doseZe slovenski jezik svoj pravi vpliv v šoli. Tako je mnogo pripomogel za ustanovitev stolice slovenskerjh jezika na liceju v Gradcu, ki je pozneje prešla kot stolica za Slavistiko na graško vseučilišče. Pozneje je Kopitar dosegel poučevanje slovenskega jezika na liceju in v semenišču v Ljubljani. pri čemer so sicer mnogo pripomogle tedanje politične razmere. Na Dunaju je Kopitar bil u-rednik slavističnega dela lista «Wiener allgemeine Literatur-zeitwng», 1. 1818. pa je ustanovil glasilo avstrijskih slavistov «Wiener Jahrbiicher der Literatur». V nekem članku (1810) Je zahteval cglo ustanovitev slavistične stolice in slovanske akademije na Dunaju, kar pa je ostala le «Patriotska fantazija Slovana», kakor je naslovil svoj članek. Za nas, primorske Slovence, velike važnosti je dejstvo, da nam je Kopitar ohranil «Vocabolario Italiano e Schiavo», ki ga je 1. 1607, izdal Fra Gregorio Al usi a da Somnuaripa v Vidmu. Edini še obstoječi izvod se je Kopitarju posrečilo kupiti na Dunaja in ga je pozneje daroval Studijski knjižnici v Ljubljani, kjer ga hranijo še danes. Končno moramo še povdari-ti, da Je Kopitar «kot kmečki sin globlje kakor Linhart in Vodnik doumel, da je slovenski preporod odvisen od političnega preporoda Avstrije in Balkana» (Slodnjak). Z Metelkovim črkopisom se mnogi, predvsem mlajši slov-stveniki nikakor niso zadovoljili ker si je Metelko pri njeni sestavi pomagal za nekatere*gla-sove s cirilskimi črkami. Najglasnejši nasprotniki so bili Matija Cop, France Prešeren, Smole Andrej, dr. Jakob Zupan in drugi, Lela 1831, je Zupan kot prvi napadel «metelči-co» javno in razvila se je o-stra «črkarska pravda». Ze leta 1830, so mladostru-jarj; ustanovili svoje glasilo «Kranjsko Cbelico» (Krajnska Zhbeliza), ki je zadela na močan odpor Kopitarja, ker se njeno pisanje ni strinjalo z njegovimi nazori, obenem pa tudi na odpor janzenistov, ki so se zgražali nad posvetno vsebino, posebno nad ljubezenskimi Prešernovimi poezijami. Kopitarju in njegovim prista- tinski konec njegovega pamfleta : To vem zagotovo, kadarkoli 6e z umazancem prepiram bodisi da zmagam, bodisi da sem premagan, vedno se u-mažem». (Slodnjak). Kljub temu so zmagali Cbeličarji, začetniki slovenskega kulturnega preporoda. Ta črkopis ni boj Je pa dal Prešernu snovi za nekatere njegovih ostrih sonetov proti metelčici in proti Kopitarju; prvo si je privošči! v sonetu «Zherkur-ka pravda*, medtem ko je Kopitarju posvetil poleg drugega, tudi glaso-viti sonet «Apel in čevljar*, katerega zadnja vrstica se glasi «le čevlje sodi naj kopitar.» Da je tako zaslužen mož mogel zaiti v taka protislovja s Cbeličarji, je vzrok dejstvo, da ga je čas prehitel, ker ni sledi] duhovnemu razvoju svoje dobe. Cerkniško jezero luninem st itn KJER SOČA, SAVA, DRAVA TEK IMAJO SVOJ... SLOVEIIJA Kratek zemljepisni pregled Slovenija je pretežno gorata dežela. Ves njen severozahodni predel zavzemajo Alpe s svojimi vzhodnimi obronki, segajočimi daleč tja do Pa- globoko nonske nižine. Med gorovjem j dolinami, je nekaj kotlin z razmeroma I stenami, nizko nadmorsko višino. Jugo- ! Golo skalovje vrhov prehaja vzhodni del Slovenije pripada v sočne gorske pašnike z do- Kanalsko dolino, Te predele I več,noma visok svet, povprečno označujejo visoke gore, naši I 500 do 600 m nad morjem le Snežnik!, s strmimi pobočji, I ponekod je občutno nižji (ob skalnatimi, ostrimi vrhovi, z Krki, Sotli jn v Beli Krajini). vrezanimi gorskimi Od Soče proti vzhodu se vleče pravimi skalnatimi Dinarskemu gorstvu z vsemi kraškimi značilnostmi. Kot zelo površno mejo med obema gorskima skupinama bi mogli označiti reke Sočo, Idrijco, Ljubljanico in Savo. bro razvitim planšarstvom ter v obširne gozdove, ki so eden najvažnejših virov dohodkov v deželi. , , Visokoalpski predel Sloveni- 7^° g°r° in je je «planinski raj», ki nudi I h ri hi t odlične letovištareirc : k‘m‘ bribi, Rcgom (1100) m veriga gorskih skupin, katerih večina doseza srednjegorske višine: Trnovski gozd z Golja-kom (1496 m.), Hrušica (Nanos, 1313 m.). Javornik (1268), j Snežnik (1796), Krimsk0 višav-| jo (do 1106), Ribniško-Kočev- Visokoalpskemu delu Sloveni- in z m£|ko ipor£|e ’ ^stl4"® ; končno še Gorjanci s svojimi pripadajo: Kamniške oh morejo zadovoljevati tud' še zanimivimi uskoikimi gorjani. S vinjske Alpe m Vzhodne Ko- tako razvajene ljudi. Blejsko \Južno od Save se dviSa Do-ravanke z Grintovcem (2569 ;n Bohinjsko jezero poleti in lentsko gričevje (Kum, 12iq), m.), Julijske Alpe (Triglav smu5ka gkakalnica v pianici |a 5isto na jugu ob tržaškem 2863 m) ter Zahodne Karavan- \ pozimi so znani daleč preko 'za!ivu še Tržaški Kras. Razen meja Slovenije, da ne omenja- ! Poslednjega so vsi kraški pre- ke in Ziljske Alpe z Ziljsko in Ljudska republika Rum uni ji / PRIMER OD NARAVE BOGATO OBDAROVANE DRŽAVE. ČIGAR DRŽAVLJANI SO KOMAJ ŽIVOTARILI ZARADI SAMOGOLTNE IN PROTILJUDSKE POLITIKE DOMAČEGA IN TUJEÓA KAPITALA nje 1938. leta. Se vedno pa je 15% kmetij brez vprežne živine. Srednja kmetija ima povprečno po eno govedo, 4 ovce in po 5 kokoši. En konj pride komaj na dve kmetiji, jeto je tudi s prašiči. To »tanje kaže revnost velike večine romunskih kmetov, kj so bili stoletja Izkoriščani od kmečkega plemstva in velikih bogatašev. Demokratični režim se trudi, da bi omogočil vsaki kmetiji nakup zadostnega števila živine dobre pasme. Prvi uspeh je bil dosežen že s tem, da je živinoreja danes kljub vojni m suiši presegla predvojno raven. bi mogle kriti potrebo vsega sveta za dolga stoletja. V deželi najdemo tudi vse najvažnejše rude: železno, bakreno in svinčeno rudo ter boksit ln mangan. Zelo bogata so najdišča zlata v zapadnih Karpatih. Samo v teh najdiščih znaša letna proizvodnja nad 8.000 kg. Ista najdišča dajejo tudi velike količine srebra. Ce računamo, da stane gram zlata približno tisoč lir, dobimo v enem letu osem milijard lir. Zato je danes Rum uni ja za __ Svico prva dežela z 'največjim S2? (bankonot) znaša 86%, vseh novčanio v prometu pa celo 131%. mo še nešteto drugih točk. Bohinj je pa znan tudi zaradi rudokopa, ki daje poseben boksit, tako imenovani «eoJii-nif»; boksit je edina ruda, iz katere pridelujejo aluminij. Predalpsko hribovje tvori Pa», ki obsega Beneško-sloven-sko, Tolminsko, Cerkljansko, in Škofjeloško hribovje, dalje Posavsko hribovje do Sotle in deli poraščeni deloma z listnatimi, po večini pa z iglastimi gozdovi in je zato zelo razv.to žagarstvo; lesna industrija se je razvila šele v zadnjih časih. Značilne za Kra» so Kraška polja; najznamenitejše je Cerkniško polje s presihajočim Cerkniškim jezerom. Pogosta voda zaliva pa tud; ostala po-j ija, ki ao zaradi tega za po- 1 v »v. vi v» DUUii lil,. , , , ° -- Celjske kotline; severno od te 1 1jedelatvo t"anj ali celo nič med Mislinjo in Ptujskim poi l PrlWadna, kar velja sploh za ijem do Drave se razprotlra ' ves Kras ra25n onih krajev, Pohorje (Velika Kopa 1534 kjer se je ohranila kraška m.), med Dravo in Muro pa rdeča zem,ja v dovoljni globni. Kozjak (do 966 m.), ki preha- j ki dovoljuje večja ali manjša ja proti vzhodu v Slovenske go-1 po'ja- pa{ Pa je Kra« ugoden rice. j za živinorejo, kateri nudi šnri- V predalpskem hribovju sta i bovj® dovolj dobre paše, v kodoma predvsem živinoreja in i **kor j® ne uniči suša. sadjarstvo. Posebno Je ta del Slovenje važen zaradi premo-gokopov; najvažnejše Je Trboveljsko premogokopno področje, ki daje v prvi vrsti rjavi premog;: v Orljem pri Sevnici je sicer majhen premogovnik, ki pa daje jako dober črn premog. Razen premoga Je v Predalpskem hribovju mnogo raznih rud. kakor svi- Včasih je bilo zelo razširjeno oglarstvo, ki je dobavljalo oglje za fužinarstvo (Fužine pri Ajdovščini itd). Gozdove Tržaškega Krasa so pa uničevali že stari Rimljani, ie bolj Benečani. Dobrega premoga na Krasu ni, v Kočevju in v manjših količinah še po nekod kopljejo lignit. Svetovno znan Je pa ži- * ij ‘ritualefeni ‘jsornt di t deh'EftjAttt* di A' ■ j’- C K fu i http# , (ùriiija u i<- rali ^a&tsr4* vu«"^t6o!lXnrmbTtoifiofkT'icjie».. _ Vetov, mifb, čutilo sijte. Irtu doratelo le&fa TcK4«»g!ii ncbcstigl, Vcflžtifc ivruiiks» ivvttialct» mdttiteptt, V tciierumatcsdan rotim, Kor bode ital «i enti \ iti, «ZSS«* i*l ■. ■ *tal'jonsko-slovenskega slovarja, tiskanega leta 1607 v Vidmu CPpeffa (1753-1829), s ka-V 8taln^h P^em" slov«”3"S'™ odi^lln' poseg v »voje ®ko slovstveno življenjč ^hvsiu^® pa ima Kopitar siujtv.lt] v veliki meri svojemu OroopJi'®1™1 položaju, k; mu je to'etn 31 -troaiitl med Slovence e,Wp ^ koristi, a tud.i marie. )>,,r° f> e všečnost. Vsekakor Mit n Kopitar «kulturni glas-Veg ®mo slovenskega, temin. j» ®k narodov Južnovzhod-heip , ope, stoječ v romantič-V**ltMa irU na meji za pada in ®6tio y®r oznanjujoč svetu ki jlK n°v't1 duhovnih vrednot, iii , Prinašajo južnosilovanski iti h južnovzhodni narodi Rodiči» (Slodnjak). •lop» , C®, je izšla «Slovnico "ijer-etavii ’ s katero je Ko,oltar pota s,°v,!tv;-®tn° protestantske pri-3® t0 (k,-,na tem polju. Obenem Sipa, k. a.Prva slovenska slov-a l,i , ^ "i zasledovala praktič-L® Ciiift Povsem znanstve- ,v t®.1 «lovnici je fV-nsj, 5el vprašan(e lastne t^U P ®beced® in dal Do-18fi°) ' fncu Metelku (1789- za ustvaritev f17o sta1ercu Petru (1787-1873) pa 7a «dan,j- oiL n8AJi’3ya^nejdh Kopitarje-k??Pava «tremljenj je bila ^ je/rkrvn h in ta^itev obenem ra clorico”1 ževn®^ jezika C )® rarOj0 O»«* ab»- epkoVs®k gf R,a,išie' da šem (Pauschek, cenzor knjig petindvajsetih evropskih površine* ki bi mogla biti ob- roza. ki je najmanj zahtev-držav je Rumumja površinsko delana. To je posledica politi- n& in ki predstavlja še danes na dvanajstem mestu, na Bal- ke starega režima, ki ni storil j osnovo v prehrani rumunsike-kanu pa je največja dežela i ničesar, da bi omejil poplave ga kmeta. Z žitom so posejani ljudske demokracie. | ln podprl oškodovane predele. 3 milijoni hektarjev, kar pred- Rumunija šteje 15.872.000 Poljedelstvo se je gojilo brez prebivalcev. Kot v večini dežel vsakega načrta, država ni pod-prevladujajo tudi tukaj žene, pirala kmeta s poljedelskimi ki jih je 600.000 več kot mo- stroji, semenjem Jn krediti, ških. 85% vsega prebivalstva kar je bilo v skladu » politiko je Rutm/unov, 9.4% pa Ogrov, i peščice velikih zemljiških maki prebivajo po večini v Tram j gnatov, ki jim ni bilo za splo-sllvaniji. Nekaj malega je še : šni blagor dežele in so se bri-drugih narodnostnih manjšin. I gali le za svoje lastne interese. pa predstavlja petrolej. Do nedavna je bil še izključno v rokah tujega kapitala (Angležev, Francozov, Ameni kan cev, Holandcev). Rumunija je po svetovni proizvodnji petroleja na petem mestu. Vojna je povzročila silno škodo na napravah za črpanje petroleja jn v rafinerijah. Tej Škodi moramo dodati še ono, ki jo je povzročila sabotaža tujih tros tov. Vendar pa je s pomočjo materiala in naprav, kil jih je dala Sovjetska zveza, proizvodnja dosegla predvojno višino. Ležišča petroleja so v vsem gričevnatem predelu zapadnih Zaradi svojih silnih pri rod ni h bogastev im^ Rum unija vse predpogoje za razvoj obširne industrije. Dosedanja, slabo razvita romunska industrija, je bila posledica donedavnega gospodarstva dežele, ki je bila v rokah zasebnega kapitala in celo tujcev. Industrijski razvoj je bil omejen, z namenom da se primora notranji trg kupovati tujezemske proizvede. Da, celo tako daleč so šli, da so na umeten način bile razvite gotove industrije, za katere dežela ni imela surovin ali je pa morala kupovati polizdelke Vse narodnosti uživajo iste pravice kakor romunsko ljudstvo; svoj materinski jezik uporabljajo v javnih uradih in sodstvu. V državi je na stotine osnovnih in srednjih šol v jezikih narodnih manjšin, V Kluju, ki je središče Transilvanije, kjer prebiva madžarska narodna manjšima (1.499.851 duš), je tudi madžarska univerza. Poleg tega podpira država še vrsto raznih kulturnih ustanov, namenjenih narodnim manjšinami. Enakost vseh narodov pred zakonom, stroge kazni za vsak šovinistični ali rasistični izpad in splošna politika demokratične vlade mapram vsem narodnostim vodijo k vedno večjemu prijateljstvu in bratstvu v Ljubljani, Alojz Vfolf, škof med romunskim narodom, in narodnimi manjšinami. Sovraštvo ln narodna nestrpnost, ki so jo prej umetno vzdrževali ljubljanski ;td) so stali nasproti Cop in njegovi somišljeniki. V tej slovenski «črkarski pravdi» je postal Kopitar tako robat, da je v nekem odgovoru «z vso zagrenjenostjo in Ironijo, ki že meji na patološko zlobo zgrabil Celakovskega ln Prešerna. Najbolj zloben je pa la- vladajoči izkoriščevalski razredi, polagoma izginja. Najbolj razširjeno je v Rumu nlji poljedelstvo, 76% vseh prebivalcev živi na vasi. Vendar pa je treba podčrtati, da je izkoriščano komaj 47% vse Po izvedbi agrarne reforme ! hrano ljudstva. ctavlja porast 1 milijona h ek tarjev napram predvojni dobi. Sele po vojni, ko je oblast prevzel demokratični režim* je bila podvzeta energična akcija za mehanizacijo poljedelstva. Demokratična vlada je podvze-la vse mere, da poveča pridelek žita in tako izboljša pre- 1945 leta in s pomočjo raznih organizacijskih ukrepov ter z materialno pomočjo vlade obdelana površina stalno narašča. Žitarice se danes obdelujejo na površini 10 milijonov hektarjev. Prvo mesto zavzema ko- Motiv iz rumunskega Banata Važno mesto v gospodarstvu dežele zavzemajo gozdovi, ki pokrivajo preko 6 milijonov hektarjev t. j. 25% površine vse dežele* Nekako ena četrtina gorskih gozdov je porasla z Igličastlm drevjem, nadaljno četrtino zavzema dober trd les, a velika večina je bukovih gozdov. V preteklosti so uničevali gozdove na veliko, ker je bilo dovoljeno sekati brez vsakega načrta. To je pozročilo težke izpremembe podnebja in vremena, kar je občutno škodilo poljedelstvu. Danes so gozdovi podržavljeni in sta ohranitev gozdov in razumno izkoriščanje njihovega bogastva zagotovljeni s primernimi zakoni. Važna, je v Romuniji živinoreja. Zadnje državne statistike izkazujejo preko en milijon konj. 4 ln pol milijone goveje Živine, 11 milijonov ovac, 2 milijona svinj in 17 milijonov perutnine. Kljub temu, da je zaradi vojne in hude suše v letih 1945. do 1947. živinoreja zelo trpela, je danes vendar doseženo sta- DAN PRED SMRTJ Poglavje «Mlade garde», iz katerega je ta odlomek, opisuje dan pred smrtijo dveh starih boljševikov, zajetih od Nemcev prt ilegalnem delu v doneškem bazenu. Oba so Nemci izmučili do smrti, ki je bila strašna: skupno a drugimi tovariši in tovarišicami sta bila živa pokopamo.,,. Bda je tista temna, tiha ura pred jutranjo zarjo, ko je prvi krajec že zatonil, čista jutranja zvezda, ki Ji pravi ljudstvo daniva, pa še ni vzšla, ko narava sama še trdno spi e zaprtimi očmi, kakor da je izmučena, ko najslajši spanec zatiska ljudem oči in ko celo po ječah epe utrujeni krvniki in njihove žrtve. V tisti temni, tihi uri pred jutranjo zarjo se je Matvej Suljga prvi zdramil iz globokega, mirnega, od strašne življem-ske usode, ki ga je čakala, tako oddaljenega sna; obrnil se je na temnih tleh in sedel. In skoraj istočasno ie komaj slišno zastokal in vzdihnil tudi as sv°je znamenje, ; Andrej Vailjko in se prebudil, 1 Oba sta sedla in približala drug drugemu zabuhla obraza, ki se ju je držala strjena krt. Zjutraj jima niso dali jesti im podnevi ju niso odgnali na zaslišanje. In nikogar niso zasliševali tistega dne. V zaporih A. F ADE JEV je bilo tiho; izza sten celice se je stlišalo neko zamolklo govorjenje, podobno žuborenju potoka pod listjem. Tako sta presedela molče nekaj ur, sama s svojo vestjo. Mračilo se je že. «Andrej», je spregovoril Suljga tiho, «nisem ti še povedal, kako sem prišel sem. Poslušaj me...» Vse to je sam pri sebi že večkrat premislil. Toda zdaj, ko je pripovedoval vse to na glas človeku, s katerim s® ga vezale najčistejše in najtrdnejše vezi, je Matvej Suljga malone zastokal od bolestnega obžalovanja, ko je znova zagledal pred seboj Lizo Ribalovo s tistim trdim, materinsko dobrim, od napornega dela zgubanim vendar obrazom; s katerim ga je sprejela in se poslovila od njega. In groza ga je obšla, ko je pomislil, kako se je moglo zgoditi, da je v takem položa ju, v kakršne je bil, bolj zaupal nezanesljivim javko m, kakor pa najboljšemu tovarišu svoje mladosti Lizi Ribolovi in preprostemu in naravnemu glasu svoje vesti. In brez najmanjšega olepša-lutnja je pripovedoval Valjku, kaj mu je pravila Liza Ribolova in kaj ji je odgovorijal v svoj samozavesti in kako moče je želela, da bi ne odšel, kako ga je gledala kakor mati, pa je odšel. «Papir!» je vzkliknil Valjko. «Papirju si verjel bolj kakor človeku!» je rekel z možato otožnostjo v glasu. «Da, tako se nam često pripeti... Sami nar pišemo papir, potem pa ne vidimo, kako nam zrase čez glavo...» «Res je, čista resnica, Andrej», je pritrdil Suljga in, čeprav Je bilo to, kar sta govorila, še tako bridko, so se mu oči iznenada zaiskrile,- • «Koliko dni in noč j sedim tu, pa še ni bilo ure, da bi ne razmišljal o tem™ Andrej! Andrej Saj sva skromna človeka, mar se bova mi dva bahala s tem, kako Težko delo za blaginjo ljustva je leglo v življenju na najina ramena. «Najdragocenejše, za kar je vredno živeti, delati in umirati — pa so naši ljudje, je naš človek — Mar je sploh kaj lepšega od našega človeka t Koliko naporov in tegob je sprejel tia svoja ramena za našo državo, za ljudsko korist! Med državljansko trojno se je moral zadovoljevati z osminko kruha — pa ni godrnjal, med obnovo je stal v vrstah, hodil je raztrgan, pa nj zamenjal svoje sovjetske izvirnosti za galanterijo. V tej domovinski vojni pa je srečen, s ponosom v srcu tvegal svoje glavo, prevzel je nase katero koli tegobo in napo,. — celo otrok je prevzel to nase, da o ženi niti na govorim — m ose to so naši ljudje, prav takšni> kakršna sva midva. Midva sva njihova sinova, vsi najboljši, najbolj učeni, najbolj nadarjeni in ugledni naši ljudje so njihovi sinovi, sinovi preprostih ljudi! (Koneo sledi j Petrolejski vreloi v. Rumuniji Karpatov, a izkoriščan je danes le del teh lež'šč. Najvažnejša petrolejska polja »o danes v okraju Prahova, droga pa v okraju Buzau. V pokrajini Ploesti-ja so najmodernejše rafinerije ln naprave. Zaradi olajšave prevoza petroleja- je iz teh petrolejskih polj izpeljan vod do Kostanoe, pristanišča na Črnem morju. Premogovniki so številni, dajejo pa le malo antracita in več rjavega premoga tir lignita. Stara tuja podjetja so izkoriščala rudnike, ee pa za rudniške naprave ni zmenila. Sele ljudska oblast je a pomočjo Sovjetske zveze pričela z modernizacijo rudniških naprav. Produkcija je danes presegla predvojno. Rumunija ima največje zaloge pri rodnih plinov na svetu; posebno mnogo jih je v Transilvaniji. Na veliko uporabljajo te pline v industriji, a tudi za domačo uporabo, za razsvet-tljavo in kurjavo. V preteklem letu so prostovoljne mladinske brigade položile cevi, ki dovajajo podzemni plin celo v Bukarešto in Cluj, Ogromne so zaloge soli, ki Rešeto — skupina požiralnikov Ribniškega jezera ob nec, cink, f^aker, železo, barit, vosrebml rudnik v Idriji. Ce antimonova ruda, kaolin itd. omenimo tekstilno tovarno v HnTiBPr1!teirLo v PoIzeIi lb sko in poljedelsko državo, V zadnjih letih so bili že doseženi važni uspehi, še večji bodo doseženi tekom prihodnjih let a splošnim gospodarskim načrtom. Rumunska železna in kovinarska industrija sta pred letom presegli predvojno višino in stalno naraščata. T’udì lesna industrija je v polnem razmahu. V teku je obnova vseh podjetij z modernimi stroji, ki jih je poslala Sovjetska zveza. V to področje spadajo velike tovarne pohištva, celuloze in papirja. Posebno poslednji dive industriji sta se močno razvili in zdaleka presegata notranje potrebe. Tekstilna industrija je raztresena po vsej državi ; v raznih mestih so bile tovarne podržavljene in bodo združene v skupine. Bombaž za tekstilno industrijo prejema Rumunija iz Sovjetske zveze. ništvo precej zaslužka. Zelo so bili znani kraški marmorni kamnolomi, posebno oni v Nabrežini in v Repenta-bru, ki so se dobro razvijali in nudili domačinom lepe zaslužke, dokler jih ni uničila konkurenca kararskih marmornih kamnolomov. Medtem ko eo prej zaposlovali do 5000 delavcev, jih danes zaposlujejo komaj do 300. V splošnem ao gospodarski pogoji na Krasu kaj slabi; zato Je ljudstvo gospodarsko zaostalo in gi mora pomagati z domačo obrtjo ali z iskanjem zaslužka drugod. Od domače obrti sta najbolj znanj «suha roba» (leseni izdelki, kakor žlice, sita itd) iz Ribniške doline in čipkaretvo (kleklanje) s hribov okolj Idrije. Z ozirom na svoj položaj v Evropi je Slovenija na izredno važni točki, saj leži po eni strani med Srednjo Evropo in naj- Trbovlje St, Pavlu, kovinsko in Samotno v Štorah, keramično v Libojah. Ob spodnjem teku Krke leži Krška kotlino, ki sega na se-severu preko Save. Razen tovarne celuloze pri Krškem, se industrija tod ni razvila, zato pa se tembolj uveljavlja kmetijstvo, reja goveda, konj, svinj in perutninarstvo; nizke gorice so pa pokrite z dobrimi vinogradi. Ljubljansko, Celjsko in Krš- severnejšim delom Sredozemskega morja, po drugi pa med južno-evropskim zapadem in vzhodom. Zato je preživljala Slovenija v vseh časih vse do danes velike zgodovinske dogodke. Tod so stari Rimljani širili svojo oblast proti vzhodu in severu, tod so se valile trume raznih vzhodnih barbarskih narodov v Italijo, tod so vodile že v najstarejših Časih poti od morja globoko v Sred- ko kotlino vežeta dolini Save njo Evropo. Važnost slovenske in Savinje. Sava je bila že od '■ zemlje so vedno poznali nettine kdaj glavna vodna pot od ' ški državniki, ki so na vse na-Ljubljane daleč na vzhod ; še , č ne skušali obdržati ta košček danes prevažajo «flosarji* ve-1 sveta v svojih rokah, pa Čelike količine lesa, zvezanega v J tudi za ceno iztrebljenja doiSb-splave po Savinji in Savi iz čega ljudstva. Savinjskih planin v Zagreb in Beograd. Važno obrtno ln industrijsko središče Savske doline je Litija (svinčeni rudniki in topilnice tekstilna tovarna) : dalje Sevnica (tovarna tanina). V spodnji Savinjski dolini sta znana Laško (tekstilna industrija, pivovarna) in Rimske Toplice (rudninski in topli izvirki, kopališča in zdravilišča), Kraški ali Dinarski predel je In tudi danes ni drugače! Preko naših krajev vodijo glavne prometne žile od Calai-sa in Pariza do Carigrada ter od tržaškega zaliva in pristanišča do Budimpešte, Dunaja, Prage in celo na Bavarsko. Odtod razgibanost naše zgodovine, odtod pa tudi nešteto gorje, ki ga je moral naš narod prestajati že od pamtiveka in g» preživlja ie današnji dan. Predkongresna diskusija KP: Resolucija Izvršilnega koaiileta UP STO Za razširitev in okrepitev Komunistične mladine CK KP STO je na svojem sestanku v Trstu v dneh 15., 16. in 17. julija med drugim pazljivo preučil tudi vprašanje mladine. Ob zaključku te preučitve je CK sklenil ponovno predočili Partiji nujnost stvarne in dejavne pomoči tukajšnjemu demokratičnemu mladinskemu gibanju, predvsem pa Zvezi komunistične mla- “ Dalje se je CK odločil predložiti prihodnjemu kongresu Partije točko dnevnega reda o Zvezi komunistične m'^t.ne (4Za močno in uspešno ZKM STO»). Zato je v predkongresno diskusijo vnesti tudi vprašanje ZKM. da bomo mogli priti na kongres dobro urpozna-ni z vprašanjem sam,;im* kakor tudi z nalogami, ki pripadajo Partiji v tem oziru. Ze večkrat so bile opažene in označene pomanjkljivosti našega dela na mladinskem polju, nismo pa jim posvetih zadostne pozornosti, da bi Ji™ odpravili. ZKM je zagrešila v nacmu d>la mnoge napake, ki postola jo tu pa tam še vedno, pa čeprav v manjši meri m na noti odpravljanja. Osnovna napaka je nedvomno bila, zgrešeno mnenje prejšnjih izdajalskih voditeljev, da je odpraviti komunistično mladino. To mnenje starega vodstva je zelo škodovalo vsemu našemu delu na mladinskem polju» napake in scktaštvo poleg svojega zgrešenega načina dela (sektaštvo; podjetja, ki niso mogla zanimati mladine; mrtvilo širokega množičnega delovanja mladih komunistov: disciplina, ki se ni ozirala na mentaliteto mladine, dolgi in nezanimivi sestanki) je prejšnje vodstvo hotelo ukiniti KM in jo razkropiti v demokratskem mladinskem gibanju. Med Partijo in Komunistično mladino ni bito skupne linije, skupnih smernic, ampak sta prevladovali diktatura, «višji ukaz» in nepojmova-nje na bazi. Torej: udušitev, n e pojmovanje in podcenjevanja m esito brige, nadzora in pomoči komunistični mladini. Važen in odločilen dogodek je zato bila resolucija IU, za katero se je izrekla malone celokupna mladina. Od tedaj dalje bi bilo treba začeti izboljševalnega dela KM in ji začrtati njen pravi delokrog. Važna iniciativa naše KP je- bil kongres KM dne 10. IV. 1949., na katerem je bila obnovljena ZKM. ZKM j-e upravičena sprejeti v svoje vrste vso pošteno demokratično mladino, ki ima voljo do študija, do borbe za mir. za napredek in za socializem z vedno rastočo zavestjo. Te svoje naloga ae ZKM še ni lotila. „ ... ZKM ali bolje rečeno mladina v splošnem je nedavno mnogo pomogla borbi KP predvsem tekom votivne kampanje. Tv— ga važnega dejstva pa Partija ni vzela v obzir in tudi ni izkoristila volje, udarnosti in zavednosti mladine v ostvarjanju močne ZKM. Je torej dolžnost Partije, da kritično in samokritično preišče napake v delovanju mladine tudi, in to posebno, po objavi resolucije IU. Vestno je ugotoviti posledice še vedno obstoječega nepoznavanja in podcenjevanja tega vprašanja. Treba je preiskati zadržanje voditeljev in vseh članov Partije z ozirom na mladino ter jim dati prave smernice. Preiskati je odnos do mladinskega vprašanja v partijskih organizacijah, predvsem v celicah ter jim nuditi možnost, da bolje spoznajo in pravilno ocenijo funkcijo in naloge ZKM, kakor tudi osnovno nalogo Partije na tem P°Z ^«Mesecmii komunistične mladine» je bilo vprašanje utrditve KM postavljeno stvarno in je dalo dovolj pozitivnih rezultatov. Kjer so okrajni voditelji in celice o vprašanjih ZKM ne samo razpravljal;, temveč so tudi doumeli, da je stvarno delo na njeni razširitvi in utrditvi — dolžnost in so tudi ugotovili odgovornost za to delo, je bila ZKM razširjena in ustanovljene so bile nove skupine. Na drugi stran; pa je med razpravo o mladinskem vprašanju prevladal v mnogih tovariših in celotnih organizmih partije stari in pregrešni odnos do mladinskega vprašanja in se ga je obravnavalo bolj iz dolžnosti in discipline kot zaradi tega. da se mu prizna nujnost in da se doume njegovo važnost. V teh primerih se samo razpravlja ali morda tudi kaj odloči in določi, toda ne izvaja se posledic sklepa — stvarno nalogo, osebno odgovornost vsakega posameznega tovariša, ne nadzira se reali-ziranje sklepov. V teh primerih ni v teh krajih, ki žal več ali manj še vedno obstojajo — ne postoji in ne more postojati Te reakcionarna ofenziva je naše ozemlje posebno prizadela. Vojna okupacija, vključitev Trsta v Marshallov načrt in Atlantski pakt so povsod vsemu zlil, ki se je zgrnilo na naše mesto. Vsa politika okupatorjev je namenjena v to. da spremeni Trst v trdno vojaško postojanko in v središče spletk. Po njihovemu mnenju ne zadostujejo vojašnice, vedno številnejša skladišča municije in strateške ceste, ampak smatrajo za potrebno izpremeniti, izkoriščajoč mit američanstva, miselnost ljudstva. In na to delujejo posebno med mladino. S tem, da »o vrgli mladino v katastrofalno gospodarsko stanje. izkoriščajoč njene potrebe, njeno duševno stanje z namenom, da jo dovedejo na pot brez izhoda in brez bodočnosti. Tisoči mladeničev in mladink je zato padlo v prostitucijo, v zločine mladoletnikov, v korupcijo. To delovanje ameriškega imperializma podpirajo domače reakcionarne sile. italijanske nacionalistične stranke, Titova klika v Trstu in na imperializem navezana Slovenska demokratska zveza. Zaradi vsega tega Je nujno potrebno ustvariti na našem ozemlju močno Zvezo komunistične mladine, ki naj v duhu najčastnejših in junaških borbenih ljudskih tradicij omogoči mobilizacijo in združitev večine tržaške mladine v borbi proti imperialističnim in reakcionarnim napadom. ZKM mora organizirati široke množice mladine, jih vzgajati in napraviti boirfoenejšk, podkrepiti vpliv demokratične mladine v demokratičnih mladinskih organizacijah, okrepiti z lastnim delom množične mladinske organizacije, kakor ZAM. mladinsko delavsko gibanje. dijaške in športne organizacije; razvijati mora iniciativnost v obrambo miru, pravic in uveljavljenja mladine, razkrinkavati politiko, propagando in meščansko reakcionarno in klerikalno vzgojo v vladajočih krogih; razkrinkavati mora imperializem» ki si dovoljuje utrjevati socialne privilegije, razredno zatiranje in zasužnjevanje. ZKM mora med mladinskimi množicami širiti ideje marksiz-ma-leninizma nauke osvobodilne borbe narodov in mednarodnega proletariata; vzgajati mora mladino v duhu delavskega internacionalizma, v ljubezni med narodi, v ljubezni do ZSSR, vzgajati s študijem in vsakodnevnim delom nove člane KP, nove zmožne voditelje, polne vere in navdušenja. značaj zkìyi K ZKM morejo vstopiti vsa mladina o 19)1. izvesti operacijo Feliks, t. j. zasedbo Gibraltarja. O tej operaciji se je v septembru 191)0. sporazumel Hitler s Francom, Jeseni 191)0, je Hitler to operacijo preložil iz dveh razlogov: 1) proti Angliji se je hotel vreči šele po dvršeni vojni proti SZ; 2) Španija nikakor ni bila pripravljena udeležiti se operacij pozimi in spomladi 191)1. V tem času je Franco razvil veliko aktivnost, da bi dosegel od Nemčije materialno po-moč in se je začel brez odlašanja pripravljati nad Gibraltar, kar je razvidno iz tajnih nemških dokumentov, objavljenih pod naslovom «Nemška politika, v Španiji (1936-191)3)'» od ministrstva za zunanje zadeve Sovjetske zveze. Mnenje nemških vojaških strokonjakov je bilo, da je mogoče polastiti se Gibraltarja brez posebnih težav; toda. Hitler je menil, da je bolje storiti to šele po zmagi nad SZ. Raeder je 8. avgusta še pisal, da je potrebno napasti Sirijo, Palestino in Egip preko Kavkaza in Turčije Za konec leta 191)2. so predvidevali tudi napad v smeri proti Perzijskemu zalivu in Iraku, iz česar je razvidno, da je nemško vrhovno poveljstvo pripravljalo za koneo leta 191)1. obširen vojaški načrt proti Angliji in to v najvažnejših strateških smereh. K temu je še dodati, da je septembra 191)0. predložil Raeder Hitlerju načrt pomorskih operacij v Sredozemskem morju im- predvsem nočrt za zasedbo Sueza. Hitler je ta načrt načelno sprejel in 23. februarja 191)1, je Raeder prejel ukaz, naj bo pripravljen na zasedbo Malte v jeseni 191)1, ko bo uresničen načrt Banbarossa. Ni torej nikakega dvoma, da, bi bil Hitler ponovno vrgel svoje glavne sile proti Angliji, če bi bil postal gospodar» na evropskem kontinentu... In- vazija, ki je vzbujala leta 191)0. resna upanja, bi v tem primeruM pomenila konec Vel. Britanije.-------- Kakžne zaključke moremo napraviti iz vseh navedenih dejstevf Po kapitulaciji Francije je Anglija stala pred smrtmo grožnjo; toda ta grožnja ni predstavljala dejanske invazije, o kateri se Hitlerju tedaj niti sanjalo ni, temveč je predstavljala le grožnjo Hitlerjevega strateškega načrta, po katerem je trebalo najprej končati vojni pohod proti SZ in se pri tem poslužiti tudi angleške pomoči, nato pa opraviti še z Anglijo samo. Tekom poletja in jeseni 191)0. je grožnja z invazijo bila sgolj sredstvo za pritipk na Anglijo. Hitler je hotel prej uničiti ZSSR Dejanska resnica o dogodkih 19ifi-191)l je: prvič, Hitler je mogel, a ni hotel začeti invazije v Anglijo — baš nasprotno od Napoleona. lei je hotel, a ni mogel... drugič, edino Sovjetska zveza je rešila Anglijo in sicer s tem, d® se je v junaškem dvoboju uprla strahovitemu navalu fašističnih tolp, ga uničila in s tem uničila tudi vse njegove načrte, predvsem one, Zri so se tikali invazije na Anglijo; tretjič, strategija in politika angleških imperialistov, s Churchillom na čelu, sta bili — milo rečeno! — zelo dvomljiva igra, hi je spravila angleške vodilne kroge na rob propada in to zaradi svojega pr o t i-sorjetizma. in zaradi svojega podpiranja fašizma. Saj je prav ta kratkovidna politika okrepila fašistično zver, ji dala moči in jo pripravila na njene roparske napade. Zaslepljeni od sovraštva do Sovjetske zveze, so angleški voditelji ustvarili iz nemškega fašizma napadalno silo, ki pa je grozila s smrtjo tudi Angliji sami. Ta strašna nevarnost je bila uničena; toda ne v «bitki za Anglijo», kakor navaja bajka Olmrchillove domišljije, ampak po modri politiki SZ in po junaštvu njenih narodov. — KONEC — 1848. p-odalia v Koeln in 814 začela izdajati «Nov re®5*0 Ust». V tem svojemi listu objavljala članke, ki so mnog0 pripomogli nemškim revoluti’" nar jem in sta napisala krat*® revolucionarna dela, ki 50 velike važnosti za tisto d0®0. Po porazu nemške revolucij® je Engels ušel v Belgijo, ti® so ga zaprli in takoj na t° pregnali. 12. oktobra je dospel v P«1* od koder se je podal peš V Sv1" co in ponovno v Koeln kjer »t® bila februarja 1849. a Marks00 obsojena zaradi «žalitve 01,16 sli». Udeležil se je obori*® vstaje in ko se je tudi ta končaj® s porazom revolucionarjev, se * umaknil v Anglijo, kjer preučivši zadnje dogodke, sP1-sai «Kmečko vojno v N enači J in skupno z Marksom «Re’f0‘ 1,učijo in kontrarevolucijo Nemčiji». Obe knjigi »ta V like važnosti za preučitev **" voluoij vseh dob. Engels jie živel v Manche*" tru do 1870. leta in je stal® dopisoval z Marksom. Z d°P sovanjem sta si izmenjava® misli o ražnjih, problemih 1 prav posebno pa sta disku* rato gospodarska vpraša®)*1 ker je prav v tem času M®1"18 pripravljal prvi del «Kapi*®1** največjegia umotvora, M: je P0-stavil na laž vse dotedanje bodoče buržoazne teorije o % spodarski ureditvi svetia. Z ustanovitvijo L Intera® clonale je Engels skupno Marksom vodil ostro i-n odl0\ no borbo proti prudoriisl0*" in bakuninistom ter proti v®e° sovražnikom delavskega rati® da in Internacionale. Je9e,f 1870. se je Engels prešel*1 * Manchestera v London i® * bil takoj »prepet v G-enef®*® svet Internacionale. Toda ® „ po razpustu L Internalo®®* sta Marks in Engels vodil® *** lavisiko gibanje v svetu. Za®6 dl pomanjkanja prostega °a® se je Marka moral posvet izdelavi Kapitala iin zato J* Engels kljuboval vsem n®P® dom sovražnikov. Vztrajno uspešno se je boril proti ve® p-rotlmarksističnlm težnja® . začel je tudi ostri boj pP'L bernsteinovemu reformizm®-61 se je v tistih letih pojavil- V obdobju od 1877. -do 111 je Engels objavil veliko št®®, svojih pr-otireformističnih °'®®j kov, ki so bili pozneje pov°® v veliko in slavno injiigo <*7 ti-Duehring», kjer je unič6'' no napadel prve reformi®**^, težnje in jim zadal velik * retični udarec. V teh letih je tudi posvetil študiju n®1^ voslovnih ved in mateim-»t|*j, Začel je pisati svojo «.Diati®6 . ko narave», ki je ni dok0® V teh svojih zapiskih je pre® j, val naravne vede in mate®® ke z vidika marksistične ® lektike. Po Marksovl smrti Je gela začel zbirati Mark*0* zapiske za dokončanje kaFL la. Tako je leta 1885. izšel gl in leta 1894. tretji del pitala». V tem času se j® svetil tudi vprašanju dr0®1^, in države, o katerima j® sai svojo klasično knjigo *®' nimamo polnih senikov. Tudi v avgustu moramo škropiti letošnje cepljenke, proti peronosperi. Mladike naj bodo lepo privezanle. Vprašati se moramo, ali smo že prèoepili v speče °^° tiste trte, ki slabo rodijo. Malo časa je še za to opravil0. Vrt zahteva dela! Glavno opravilo na vrtu bodi zolj' vanje, pletev in okopavanje zelenjave. Plevel v vrtu je s®' sramota. Setev, presadnio zimske solate endivije gr6 , kraju, pač pa nastopa čas za presajanje mladih presadm0 endivije na dobro pripravljena tla. Komaj bo vročina maZ. ponehala, bo čas nastopil za. setev jesenske domače spina0 ter jesenskega motovilca. V tem mesecu preneha čas Za setev radiča. Prazna mesta v vrtu zasadimo s zeljern’ bodisi s kapusom ali ohrovtom (vrzotami) in s peso. Ne »mo pozabiti, da je sedaj najjrromemejši čas za tiranje ga&enio na zeljnatih rastlinah in repi. Z olcopa' vanjem pridržimo vlago v zemlji in suša ne bo radi te9 rastlinam toliko škodovala. V lepotičnem vrtu se obreže in prikrajša tisto lepotičn° drevje, ki ga hočemo vzgojiti v posebni obliki kakor n■ Pr’ lavar. Drugače pa imamo tu delo večinoma z zalivam!0111 in okopavanjem. Seda) je tudi čas za pomnoževanje aukube in strupe' nega lavorja s cimicami, katere smo potaknili v pesek, hladno, a zamazanim steklom pokrito gredico. Za cepljen' je tudi sedaj, čas in sicer v speče oko (okulacija), Cep pa zlasti vrtnice.