nasgas glasilo Skupine Droga avgust september 2004 vključen za zimsko sezono od 01.11.2004 do 31.05.2005 3.700.- SIT / nočitev, v počitniških stanovanjih DROGE d.d. 1. KANINSKA VAS BOVEC Apartma za 6 oseb: 4.800.- SIT / nočitev, DDV vključen Apartma za 4 osebe: 3.700.- SIT / nočitev, DDV vključen 2. ZREČE Apartma za 6 oseb: 5.500.- SIT / nočitev, DDV 3. MAREDA Novigrad, Hrvaška Apartma za 6 oseb: 4.500.- SIT / nočitev, DDV-ja ni 4. LOPARI Mali Lošinj, Hrvaška Apartma za 7 oseb: 5.400,- SIT / nočitev, DDV-ja ni Interesenti za koriščenje navedenih počitniških stanovanj izpolnite obrazec PRIJAVA ZA POČITNIKOVANJE, ki ga dobite na intranetu (informacije - prosti čas), v tajništvu posameznih OE ter pri vodjih izmen. ROK ZA DOSTAVO IZPOLNJENE PRIJAVE JE 15.10.2004 Komisija za počitnikovanje bo RAZPORED za koriščenje počitniških stanovanj objavila najkasneje do 02.11.2004. Razpored za koriščenje stanovanj je sočasno rezervacija, ostale ' Is jc M/ • proste termine pa lahko koristimo po želji. ★ Uvodnik 03 Kazalo av3ust ★ september 2004 Pridne roke spomladi -jeseni dosti zelja v kadi. (Ljudski pregovor) Počasi se ohlaja še zadnji topli dih poletja. Spomin na tako težko pričakovane tedne počitka je že zbledel, morda se nas le še tu in tam bežno dotakne, ko v sončnem opoldnevu sami prečkamo tovarniško dvorišče. Čez prag pa že stopa jesen. Če pomlad odpira brazde, da bo klilo seme, in cvetove, da bodo obrodile veje v sadovnjaku, pa je jesen tista, ki pokaže, katera roka je pravočasno posejala njivo in cepila sadno drevje. Tudi pokaže, kdo je skrbno spremljal rast posevkov in jih ščitil pred škodljivci; stara modrost namreč pravi, da zemlja rodi le tistemu, ki jo obdeluje z ljubeznijo in skrbjo. In šele ob polnih kaščah in kle-v teh si kmet oddahne in z zaupanjem razmišlja, kako bo spomladi spet oral in sejal. Naše delo lahko primerjamo z njivo in poljedelcem. Ne zadostuje, ako polni upov sestavimo dober delovni načrt. Predvsem moramo vedeti, če smo ga pripravljeni uresničevati s pomočjo zadolžitev, izhajajočih iz tega načrta in v določenem okolju, z ljudmi, katere bo to delo vključevalo v naš vsakdanjik. Pri tem igra poštenost do drugih in nas samih pomembno vlogo. Pretehtati moramo, kaj smo pripravljeni potrpeti in česa ne. In če je v seštevku več minusov kot plusov, je bolje, da se umaknemo; kajti - kot smo dejali - njivo mora poljedelec imeti rad, če hoče, da mu obilno rodi... V Drogi imajo ljudje, ki so se odločili, da ji ostanejo zvesti, radi svoje delo in svoj kolektiv. Iz vsakega, četudi drobnega uspeha, znajo izoblikovati dodatno voljo do dela. Dobrega delovnega načrta so se torej lotili izvajalci — zaposleni na vseh nivojih - ki so bili pripravljeni marsikaj potrpeti in pogumno čakati, kdaj bo po naporih nastopilo lažje obdobje. S tem so pokazali zavidanja vredno mero zrelosti. Skrbnost in odrekanja so obrodili obilne sadove in visok ugled družbe, premagovanje ovir in težav pa je prineslo nešteto dragocenih izkušenj, ki zagotavljajo pravilne odločitve tudi v prihodnje. Drogina prihodnost je, tako kot prihodnost vseh slovenskih podjetij in ustanov, z letošnjim vstopom naše države v EU vsaj delno pogojena z novimi dejavniki. Za složen, novosti in sprememb vajen kolektiv to pomeni predvsem osvajanje novih znanj, pripravo dodatnih strategij in postopno povečevanje učinkovitosti vseh dejavnosti. Dejstvo, da bo pri tem potrebne precej delovne discipline in dosti previdnosti pri obvladovanju stroškov, nikogar ne skrbi, saj korektno izpolnjevanje nalog zaposleni dobro obvladajo. Tako je to. Njiva čaka pridnih rok. V zameno za skrb in marljivost je pripravljena natresti obilnih darov... Sonja/Požar Poslovne vesti Polletno poročilo 04 O združevanju s Kolinsko 07 CEOKA Politika kakovosti 09 Recertifikacijska presoja 10 Tehnologija v praksi Paletizacija riža 12 Informatika v praksi Informacijska podpora prodaji na terenu 13 Sejmi 15 Novo na policah 16 Sponzorstva 20 Predstavljamo vam... 26 Nova spletna stran 31 Naša srečanja in popotovanja 35 Humor 42 Križanka 43 Naslovnica Plesno akrobatska skupina Flip: Argeta v Hollywoodu Droga Portorož, Živilska Industrija, d. d., Industrijska cesta 21, 6321 Izola, Slovenija Predsednica uredniškega odbora Polona Vagaja. Glavna in odgovorna urednica: Majda Vlačič. Uredniki: Sonja Požar, Manuela Ferenčič Meden, Silvija Benčič, Alenka Kolarič, Nataša Gladovič, Liljana Hrvatin, Blažka Škorc, Andreja Vidic, Janja Križman, Gregor Rustja, Gregor Moljk, Peter Ovnič in Vasja Rebec. Lektoriranje: Sonja Tončetič. Oblikovanje: Armando Tul. Tisk: ČukGraf, Postojna. Naklada 1400 izvodov. Glasilo dobijo zaposleni v Skupini Droga brezplačno. Tiskano na okolju prijaznem papirju. Vivo, d. o. o., Prečna 4, 1000 Ljubljana, Slovenija * Droga d. o. o., Digitronska 33, 52460 Buje, Hrvatska * Lasago d. o. o. Buje, Digitronska 33, 52460 Buje, Hrvatska * Droga d. o. o., Vrazova 22, 71000 Sarajevo, Bosna i Hercegovina * Konzum d. d., Haliloviči 4, 71000 Sarajevo, Bosna I Hercegovina * Apora A o. o., Cnonje, Cnynn 37, 1000 CKonje, MaKeAOHHja * Droga Prishtine, Zona industri-ale p. n., Prishtine, Kosove ★ Droga d. o. o. Beograd, Milentija Popoviča br. 9, 11070 Novi Beograd, Srbija i Crna Gora * Droga livsmedel AB, Vagnamakaregatan 14, 41507 Goteborg, Sverige * Sandri S. p. A., Via Madonnetta 7 a, Nervesa della Battaglia (TV), Italia Iz polletnega poročila 2004 za družbo Droga, d. d», in Skupino Droga Prodaja Skupine Droga po programih jan - jun 2004 jan - jun 2003 04/03 jan - jun LPN04 04/LPN04 Kava 3.280.328 3.216.005 102 3.258.428 101 Začimbe 408.145 401.734 102 442.207 92 Čaji 933.708 865.318 108 926.488 101 Žitarice 593.759 545.226 109 558.610 106 Zelenjava 555.980 575.572 97 600.374 93 Sol 867.479 850.083 102 515.588 168 Mesni izdelki 3.201.500 2.970.713 108 3.471.347 92 Ostalo 1.329.043 1.210.258 110 1.347.084 99 Skupaj programi Skupine Droga 11.169.941 10.634.907 105 11.120.126 100 V prvem polletju 2004 je Skupina Droga po nerevidi-ranih izkazih poslovanja ustvarila 11.170 mio tolarjev čistih prihodkov od prodaje, kar je za 5 odstotkov več kot v lanskem polletju in na ravni načrtovanih prihodkov. Droga, d.d., je ustvarila 8.926 mio tolarjev čistih prihodkov od prodaje, kar je za 10 odstotkov več kot v istem obdobju lanskega leta in za 7 odstotkov nad načrtovano ravnjo. Od tega so čisti prihodki od prodaje na domačem trgu višji za 6 odstotkov, na tujem trgu pa za 19 odstotkov glede na isto obdobje lani. v tisočih tolarjev Droga d.d. Skupina Droga Izkaz poslovnega izida jan - jun 2004 jan - jun 2003 04/03 jan - jun 2004 jan - jun 2003 04/03 1 Čisti prihodki prodaje 8.925.522 8.120.028 110 11.169.941 10.634.907 105 2 Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje 27.890 66.573 42 24.964 100.708 25 3 Usredstveni lastni proizvodi in storitve 0 0 - 0 0 - 4 Drugi poslovni prihodki s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki 28.976 253.665 11 44.405 274.942 16 5 Stroški blaga, materiala in storitev 5.632.440 5.130.067 110 7.498.422 7.084.707 106 6 Stroški dela 1.665.082 1.368.522 122 2.178.224 1.834.092 119 7 Odpisi vrednosti 663.520 686.227 97 960.257 905.203 106 8 Drugi poslovni odhodki 103.193 63.751 162 117.832 83.293 141 Poslovni izid iz poslovanja 918.155 1.191.697 77 484.577 1.103.262 44 9 Finančni prihodki iz deležev 228.713 88.053 260 219.201 42.666 514 10 Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev 202 188 107 202 0 - 11 Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev 94.366 120.288 78 133.066 158.845 84 12 Finančni odhodki za odpise finančnih naložb 482.271 131.491 367 20.294 58.000 35 13 Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti 82.981 136.844 61 188.597 223.828 84 Poslovni izid iz rednega delovanja 676.183 1.131.891 60 628.155 1.022.945 61 16 Izredni prihodki 14.888 12.946 115 21.586 29.455 73 17 Izredni odhodki 23.055 3.481 662 26.437 5.255 503 18 Poslovni izid zunaj rednega delovanja -8.167 9.465 - -4.851 24.200 -20 19 Davek iz dobička 145.669 285.339 51 151.674 288.538 53 20.a Čisti poslovni izid za manjšinske lastnike - - - 322 -38.159 - 21 Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 522.348 856.017 61 471.309 796.767 59 v tisočih tolarjev Droga d.d. Skupina Droga Bilanca stanja 30. 06. 04 30. 06. 03 04/03 30. 06. 04 30. 06. 03 04/03 A Stalna sredstva 11.336.757 12.305.341 92 13.555.026 14.190.009 96 I. Neopredmetena dolgoročna sredstva 322.533 303.485 106 1.066.942 1.824.666 58 II. Opredmetena osnovna sredstva 9.678.995 10.175.697 95 12.454.255 12.331.633 101 III. Dolgoročne finančne naložbe 1.335.230 1.826.159 73 33.829 33.710 100 B Gibljiva sredstva 11.488.849 11.492.615 100 11.492.119 12.468.503 92 I. Zaloge 2.524.727 2.691.742 94 3.741.452 3.851.439 97 II. Poslovne terjatve 4.303.597 3.902.729 110 3.742.643 4.407.694 85 III. Kratkoročne finančne naložbe 4.481.130 4.784.147 94 3.641.556 3.858.568 94 IV. Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina 179.395 113.997 157 366.468 350.802 104 C Aktivne časovne razmejitve 86.275 110.128 78 200.259 186.557 107 Zunajbilančna sredstva 2.406.553 2.248.767 107 2.406.553 2.248.767 107 Skupaj sredstva 22.911.881 23.908.084 96 25.247.403 26.845.069 94 A Kapital 17.207.135 16.382.104 105 17.127.611 16.128.531 106 I. Vpoklicani kapital 2.827.680 2.827.680 100 2.827.680 2.827.680 100 II. Kapitalske rezerve 577.755 577.755 100 577.755 577.755 100 III. Rezerve iz dobička 7.052.862 7.052.862 100 7.052.862 6.547.935 108 IV. Preneseni čisti poslovni izid 2.089.442 1.188.702 176 1.758.976 1.188.702 148 V. Čisti poslovni izid poslovnega leta 522.348 856.017 61 471.309 796.767 59 VI. Prevrednotovalni popravki kapitala 4.137.049 3.879.087 107 4.137.049 3.879.087 107 VII. Uskupinjevalni popravek kapitala -778 0 VIII. Manjšinski kapital 302.758 310.605 97 B Rezervacije 68.420 15.978 428 96.498 116.720 83 C Finančne in poslovne obveznosti 5.554.220 7.450.261 75 7.880.106 10.525.136 75 Č Pasivne časovne razmejitve 82.106 59.742 137 143.188 74.682 192 Zunajbilančne obveznosti 2.406.553 2.248.767 107 2.406.553 2.248.767 107 Obveznosti do virov sredstev 22.911.881 23.908.084 96 25.247.403 26.845.069 94 Čisti poslovni izid Skupine Droga v višini 472 mio tolarjev je za 70 odstotkov višji od načrtovanega in za 41 odstotkov nižji od poslovnega izida v istem obdobju lanskega leta. Na poslovni izid so vplivali predvsem finančni odhodki za odpise finačnih naložb v povezana podjetja, ki so posledica negativnih tečajnih razlik zaradi večje depreciacije srbskega dinarja proti tolarju in euru, intenzivnejšega koriščenja marketinških sredstev in neizpolnjevanje načrtovanih prodajnih količin. V juniju 2004 je Uprava Droge sprejela sklepe za sanacijo omenjenih odstopanj do konca leta 2004. Čisti poslovni izid v Drogi, d.d., znaša 522 mio tolarjev in je za 39 odstotkov nižji kot v istem obdobju lanskega leta ter za 25 odstotkov višji od načrtovanega. Bilančna vsota na dan 30. 06. 2004 v Skupini Droga je 25.2 mrd tolarjev, kar predstavlja 6-odstotno znižanje glede na stanje 30. 06. 2003 in nižje stanje glede na načrtovano raven; v Drogi, d. d., pa je 22,9 mrd tolarjev, kar predstavlja 4 odstotno znižanje glede na stanje 30. 06. 2003. Podatki za delničarje in drugi analitični podatki Na 11. skupščini delničarjev je bil sprejet sklep, da se bilančni dobiček, ki znaša 2.089.441.504 SIT, razporedi takole: dividende v višini 565.536.000 SIT se razdelijo delničarjem, ki so vpisani v delniško knjigo na dan 02. 08. 2004, in sicer v enakem znesku kot leta 2003, 30.6.2004 30.6.2003 04/03 Tržna kapitalizacija 24.047.298 22.904.491 105 Knjigovodska vrednost delnice (v Sit) o 60.852,48 57.934,79 105 Tržna cena delnice (v Sit) 85.042,50 81.001,00 105 Razmerie med tržno ceno delnice in kniiaovodsko vrednostio delnice 1.40 1.40 100 Čisti poslovni izid na delnico (v Sit) o 3.694,53 6.054,55 61 Denarni tok na delnico (v Sit) o 8.368,21 10.538,78 79 Multiplikator dobička (P/E) o 23,02 13,38 172 Multiplikator denarnega toka (P/PC) © 10,16 7,69 132 ©Knjigovodska vrednost delnice = kapital na koncu obračunskega obdobja / število vseh delnic očisti poslovni izid na delnico = čisti poslovni izid obračunskega obdobja x 2 / število vseh delnic ©Denarni tok na delnico = (čisti poslovni izid obračunskega obdobja + amortizacija) x 2 / število vseh delnic o Multiplikator dobička = tržna cena delnice / čisti poslovni izid na delnico e Multiplikator denarnega toka = tržna cena delnice / denarni tok na delnico 2.000,00 SIT bruto na delnico. Dividende so bile izplačane 26. 08. 2004; preostanek bilančnega dobička v višini 1.523.905.504 SIT se prenese v nerazporejen dobiček. Drogina delnica kotira na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev pod oznako DRPG. Njen tečaj se je v prvem polletju leta 2004 gibal od 84.000 do 107.000 tolarjev. Največji Drogini delničarji na dan 30. 06. 2004 so: Kolinska, d.d., ki ima 20,02 odstotni delež, Slovenska odškodninska družba, d. d., z 8,82 odstotnim deležem, Kapitalska družba z 8,53 odstotnim deležem, Istrabenz, d. d., z 8,16 odstotnim deležem, in Triglav steber I, ID, d. d., z 5,93 odstotnim deležem. Polletno poročilo si lahko v celoti pogledate: na sedežu družbe Droga, d. d., Industrijska cesta 21, 6310 Izola, vsak delavnik med 8.00 in 15.00 uro, na spletni strani Droge, d. d.; www.Droga.si, v skladu s Pravili Ljubljanske borze, d.d. in Zakonom o trgu vrednostnih papirjev je polletno poročilo objavljeno na SEOnetu. Obvestili o pridobitvi kvalificiranega deleža O Na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze, d.d., in ZTVP -1 (Ur.l.RS, št. 56/99) Družba Droga, d. d., Izola objavlja naslednji sporočili: Skladno z določbo 64. člena Zakona o prevzemih vas obveščamo, da smo 5. avgusta 2004 od LB Maksime d. o. o. družbe za upravljanje, Trg republike 3, 1000 Ljubljana, prejeli obvestilo, da je ID Maksima, d. d., dne 27. 07. 2004 pridobila 1750 delnic družbe Droga d. d. in s tem postala lastnik 5,24% delnic družbe in ima v lasti skupaj 14.809 delnic, kar pomeni, da je ID Maksima postala imetnik kvalificiranega deleža delnic Droge, d. d. O Skladno z določbo 64. člena Zakona o prevzemih vas obveščamo, da smo 30. avgusta 2004 od družbe Istrabenz, holdinška družba, d. d.. Koper, Cesta Perello - Godina 2, Koper, prejeli obvestilo, da so dne 27. 08. 2004 postali imetniki 34.337 delnic družbe Droga, d. d., in s tem postali lastnik 12,14% delnic družbe, ki zagotavalja glasovalno pravico. Uprava Droga in Kolinska intenzivno pripravljata projekt združevanja Pogodba o združitvi Droge in Kolinske utegne biti podpisana že v tem letu. V prvih treh mesecih leta 2005 bi sledili skupščini obeh podjetij ter registracija nove družbe, zadnji korak pa bi bil postopek za uvrstitev delnic nove družbe na borzo. Da bi lahko lastniki Kolinske in Droge sprejeli dokončno odločitev o združevanju, sta upravi obeh družb oblikovali projektno skupino za projekt združevanja, ki je začela s pripravo strokovnih podlag. Droga in Kolinska sta v tem okviru podpisali pogodbe s svetovalci, ki bodo sodelovali pri pripravi dokumentov za združitev. Omenjene strokovne podlage vključujejo pripravo podrobne sinergijske študije, izvedbo ustreznih skrbnih pregledov in izdelavo ocene vrednosti podjetij oz. analitičnih izhodišč za določitev menjalnega razmerja. Zaključki poročil, ki bodo predvidoma pripravljeni v začetku novembra, bodo narekovali nadaljnje korake in dinamiko procesa združevanja. "Upravi in nadzorna sveta obeh družb smo prepričani, da je združitev smiselna le, če bo novo združeno podjetje prispevalo k izboljšanju tržnega položaja obeh družb tako na domačem kot na tujih trgih in na ta način zagotovilo povečanje vrednosti za delničarje," sta zatrdila predsednika uprav obeh Kolinske in Droge, Lojze Deželak in Robert Ferko. Če bodo poročila o strokovnih podlagah ugodna, bodo sledila pogajanja lastnikov obeh družb o ključnih elementih pogodbe o združitvi, ki naj bi bila podpisana še v tem letu. V prvih treh mesecih prihodnjega leta bi nato sledili skupščini obeh podjetij ter registracija nove družbe. Zadnji korak bi bil postopek za uvrstitev delnic nove družbe v borzno kotacijo. "V obeh družbah se zavedamo, da morebitno združevanje že danes odpira vrsto vprašanj pri zunanjih javnostih in med zaposlenimi. Pri tem je treba upoštevati omejitve, ki izhajajo iz dejstva, da sta obe podjetji javni delniški družbi, katerih delnice so uvrščene v borzno kotacijo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Družbi morata zato spoštovati zahtevna borzna pravila in ustrezne zahteve zakonodaje, zaradi česar si bomo prizadevali za korektno in pravočasno obveščanje javnosti, v skladu s postopki in načeli, ki jih določa ustrezna zakonodaja in pravila Ljubljanske borze," sta povedala Marko Jazbec in Iztok Brici, člana uprave Droge in Kolinske, ki sta v upravah zadolžena za spremljanje projekta združevanja. Iz skupnega poročila za javnost Droge, d. d., in Kolinske, d. d. Svoja vprašanja posredujte na: Elektronski naslov: vprašajte. nas@d roga. si Telefonsko številko: 05/66 31 506 Naslov: Droga, d. d. Industrijska 21 6321 Izola Polona Vagaja Interna obvestila ter zbirko vprašanj in odgovorov, ki jo bomo sproti dopolnjevali, lahko najdete tudi na intranetu. Foto/ Veronika Hrvatič 08 Borzni komentar ★ Polletni rezultati v skladu s pričakovanji Na Ljubljanski borzi je tudi v začetku septembra zelo živahno. Vlagatelji so po objavi polletnih rezultatov optimistični in še vedno nakupno razpoloženi. Indeks SBI 20 je poleg starega rekorda presegel že raven 4.800 indeksnih točk in se kljub občasnim ohladitvam razpoloženja vztrajno bliža novi psihološki meji - 5.000 indeksnih točk. Družbe z borzne kotacije so končno zadovoljile vedno radovedno borzno javnost. Zadnjega avgusta se je namreč iztekel rok za objavo poslovnih rezultatov. Borzni analitiki so na splošno ocenili, da so borzna podjetja poslovala po pričakovanjih. Seveda so bila prisotna tudi pozitivna presenečenja. Z objavo svojih polletnih rezultatov je naravnost fascinirala Krka, ki je močno povečala svoj dobiček, odlične polletne rezultate pa je, kljub težavam z Bofexom, objavil Merkur. Nad pričakovanji je posloval tudi Aerodrom Ljubljana, v okviru pričakovanj pa so rezultati Mercatorja. Slabše se je godilo podjetjem iz živilske industrije, kjer sta najbolj negativno presenetila Žito in Mlinotest, pa tudi Pivovarna Laško in Pivovarna Union. Rezultati polletnega poslovanja Droge so v okviru načrtov za leto 2004. Napovedi iz preteklih let, da bo imela živilska industrija zaradi vstopa Slovenije v EU težave, so se v določeni meri uresničile že lani, konkretneje pa letos, ko domača živilska industrija išče nove prepoznavne oblike, saj je večji del te industrije v preteklosti izvažal na trge nekdanje Jugoslavije, kjer pa so se po 1. maju pogoji zaradi uvedbe carin in črpanja kvot EU znatno poslabšali. Prvo polletje letošnjega leta je tudi razkrilo šibkost, ne le domačega, ampak tudi evropskega trga živilske industrije. Konkurenca je vse močnejša, cenovni pritiski trgovcev vse večji. Z razmahom diskontnih trgovcev se bodo ti pritiski še povečali. Strokovnjaki iz londonske finančne hiše Goldman Sachs so ocenili, da se bodo morala živilska podjetja ob vse močnejšem zažiranju trgovcev, porabnikov in držav v njihove marže pritiskom upreti z agresivnejšim zniževanjem stroškov. To pa lahko po mnenju Goldman Sachsa uspe samo živilskim družbam z nadpovprečno inovativno dejavnostjo in tistim dovolj velikim, ki lahko kljubujejo omenjenim pritiskom. Ene in druge potrebujejo medsebojno povezovanje. Ob osamosvojitvi Slovenije je Droga, kakor mnoga druga slovenska podjetja, izgubila velik del trga - nekdanjo Jugoslavijo. Vstop Slovenije v EU je ponovno postavil na preizkušnjo domača podjetja, saj se je za večino poslovno okolje precej spremenilo. Zato se je že pred leti pojavila ideja o združevanju domačih živil-cev, kar je danes spet aktualna tema. Največ govora je bilo takrat o združevanju Droge s Kolinsko, saj so njuni programi komplementarni, s tem pa bi nastalo precej sinergij. Leta 1999 se je govorilo tudi o združevanju z Žitom. Obe združitvi sta bili za Drogo v tistem času neprimerni. V začetku leta 2004 je bil storjen korak naprej pri povezovanju Droge in Kolinske. Nadzorni svet Kolinske je 17. februarja 2004 odobril nakup 19,67 % deleža Droge, s čimer je omogočil pričetek povezovanja vodilnih družb v slovenski živil-skopredelovalni industriji. Družbi sedaj nadaljujeta pogajanja o nadaljnjem poslovnem sodelovanju in kapitalskem povezovanju.Obe vidita možnost izkoriščanja sinergij, ki izhajajo predvsem iz dopolnjujočih se proizvodnih programov, prekrivanja distribucijskih mrež v Sloveniji in tujini, možnosti izkoriščanja ekonomij obsega in krepitve pogajalskih izhodišč. Da ideja o združevanju domačih živilcev še ni zamrla, pričajo tudi večji deleži Droge, ki v zadnjem času menjavajo lastnike. 27.07. 2004 je pridobila dodatnih 1.750 delnic Droge ID Maksima, ki je s tem postala lastnica 5,24 % Droginih delnic. 27.08. 2004 pa je Istrabenz povečal svoj delež v Drogi s 6 % na 12 %. Za nakup 17.028 delnic je Istrabenz v celoti plačal 1,74 milijarde tolarjev. Objava polletnih rezultatov poslovanja je za družbe z borzne kotacije mimo. Zdaj so pred njimi novi izzivi, trg pa postavljen pred novo preizkušnjo. Druga polovica leta bo jasneje pokazala, kakšne vplive ima EU na poslovanje podjetij, kot so Intereuropa, Luka Koper in tudi živilska podjetja. V splošnem borzni analitiki pričakujejo nadaljevanje zdajšnjih gibanj, torej za večino podjetij pričakujejo izboljšanje poslovanja. Nataša Klarič, univ. dipl. ekon. Primorski skladi, d.d., Koper 4.800.00 4.750.00 4.700.00 4.650.00 4.600.00 4.550.00 4.500.00 4.450.00 4.400.00 DRPG Indeks SBI 20 Gibanje indeksa SBI 20 in tečaj Droge od 1.7. do 10.09.2004 Vsak zaposlen v Drogi je odgovoren za kakovost svojega dela Eden najpomembnejših dokumentov v okviru integriranega sistema vodenja je POLITIKA KAKOVOSTI, ki jo je vodstvo Droge ažuriralo in podpisalo junija letos. POLITIKA KAKOVOSTI dokazuje našo zavezanost kakovosti in ravnanju z okoljem, sporoča, kako pomembno je izpolnjevanje zahtev odjemalcev in zakonodaje ter postavlja ogrodje nenehnega izboljševanja učinkovitosti sistema. POLITIKO KAKOVOSTI moramo poznati vsi delavci Droge, zato je na ogled na oglasnih deskah, prejeli ste jo s plačo, najdete jo na intranetu in v dvojni številki Našega glasu (avgust, september 2004). Damjana Poberaj Politika kakovosti Politiko kakovosti v Drogi razumemo kot politiko integriranega sistema vodenja. Temelji na: vodenju kakovosti, ki je ena od pomembnih vrednot družbe in je vpletena v vse poslovne procese, učinkovitem ravnanju z okoljem, ki zagotavlja varno življenjsko in naravno okolje, vodenju varnih živil, kar je poslanstvo Droge, kadrovskih sistemih, ki zagotavljajo ustrezno usposobljen kader, skrbi za varnost pri delu in za zdravje zaposlenih, zagotavljanju informacijske varnosti, ki omogoča neprekinjeno poslovanje in omejuje možnosti nastajanja poslovne škode, nenehnih izboljšavah, ki temeljijo na koristnih predlogih za izboljšave v proizvodnih, informacijskih ter upravljavskih procesih in postopkih. Zastavljena politika sistema vodenja je temelj za poslovno odličnost družbe. Njeno uresničevanje je skupna naloga in odgovornost vseh zaposlenih v Skupini Droga. Vodstvo podjetja je odgovorno za uresničevanje politike sistema vodenja, poslovne funkcije za doseganje ciljev na svojih področjih, vsak zaposlen v Drogi za kakovost svojega dela. Kakovostno delo, ki ga dosežemo z nenehnim dopolnjevanjem znanj in izobraževanjem, je temelj za motiviranje in nagrajevanje. Okoljska politika pomeni v Drogi osnovno izhodišče za nenehno izboljševanje in preprečevanje onesnaževanja. Zaposleni se zavedamo, da bomo z upoštevanjem načel varovanja okolja prispevali k zdravju, dobremu počutju in kakovostnejšemu življenju. Politiko varnosti živil vodimo v skladu z domačo in evropsko zakonodajo ter z zahtevami trga in odjemalcev. Lastno odgovornost za proizvodnjo varnih živil gradimo na odgovornosti naših dobaviteljev, na upoštevanju zahtev dobre proizvodnje in dobre higienske prakse ter z izvajanjem notranjega nadzora, vzpostavljenega na načelih HACCP. Zavezujemo se, da bomo tudi v prihodnje sledili prehrambenim navadam naših kupcev in jih usmerjali ter zagotavljali varno in okusno hrano. Ugotavljali bomo pričakovanja kupcev, dobaviteljev, zaposlenih, delničarjev, lokalne skupnosti in družbe kot celote ter ustvarjali njihovo zaupanje in zadovoljstvo ob upoštevanju mednarodnih standardov kakovosti. Da bomo tudi v prihodnje zagotavljali varne izdelke vseh Droginih blagovnih znamk in drugih proizvodnih programov v Skupini Droga z upoštevanjem najnovejših odkritij o pojavih novih dejavnikov tveganj za varnost izdelkov ter s sledenjem novim znanstvenim dognanjem o tveganjih in njihovem obvladovanju. Nadaljevali bomo proučevanje vplivov naše dejavnosti na okolje, izboljševali proizvodne in storitvene dejavnosti, da bi omejili porabo energetskih virov in vode ter zmanjševali ustvarjanje odpadkov ob upoštevanju zahtev okoljske zakonodaje in predpisov. Ohranjevali bomo kulturo družbe, ki spodbuja strokovnost, ustvarjalnost, timsko delo in participativno vodenje, pripadnost podjetju in povečevanje njegovega ugleda. Uprava bo tudi v prihodnje s svojim delovanjem in zgledom sledila zastavljenim ciljem politike sistema vodenja, jih vključevala v strateške plane in zagotavljala možnosti za učinkovito izvajanje. Še naprej bomo spremljali uresničevanje zastavljenih ciljev, njihovega prilagajanja spremembam okolja ter ob odstopanjih oblikovali izboljšave in ukrepe za doseganje želenih rezultatov. Robert Ferko, predsednik uprave Izol/j, junij 2004 "Sistem je ustrezno vzdrževan in deluje v vseh elementih." Konec letošnjega junija, natančneje 29. in 30. junija, je cer-tifikacijska hiša BVQI opravila prvo recertifikacijsko presojo sistema ravnanja z okoljem po SIST ISO 14001. Vodilni presojevalec je bil g. Rasto Jurca, pri izvedbi recertifikacijske presoje pa sta mu pomagala ga. Nada Božiček in g. Igor Štubelj. Presoja je potekala v dveh dnevih, saj je recertifikacijska presoja obsežnejša od kontrolne. Presojevalci so obiskali vse lokacije, na katerih izvajamo proces obvladovanja vplivov na okolje. Prvi dan sva s presojevalko obiskali PC Gosad, ostala dva presojevalca pa sta izvedla presojo v PC NT. Presojevalka si je po uvodnem delu pri direktorju PC natančno ogledala realizacijo proizvodnih programov, obvladovanje vplivov na okolje in vse ostale spremljajoče procese. Na zaključnem sestanku v PC Gosad je presojevalka podala samo svoja priporočila za izboljšanje procesov in ni zabeležila nobene neskladnosti. Drugi dan je g. Jurca obiskal PC ZP, kjer pa ni bil zadovoljen s sanaci- Tu ni neskladij, so le priporočila. jo čistilne naprave, kar je zabeležil kot neskladje. V PC Sol, ki si ga je ogledala ga. Božiček, ni bilo ugotovljenih neskladnosti, dobili so samo nekaj priporočil. Na recertifikacijski presoji so bile ugotovljene 4 neskladnosti, 1 večja in 3 manjše, ter nekaj priporočil za izboljšanje. Večja neskladnost se nanaša na program sanacije čistilne naprave v PC Zlato polje, manjša neskladja pa na spremljanje zakonodaje, monitoringe emisij hrupa v okolje in obvladovanje poslovnikov lovilcev olj in maščob. Z izjemo neskladnosti v zvezi s čistilno napravo v PC Zlato polje, kjer se nadaljuje sanacija po planu, so ostala neskladja manjša in hitro rešljiva. Upoštevati je potrebno roke realizacije ukrepov, predvsem pa narediti čimveč v zvezi s sanacijo čistilne naprave. Postopek izdaje certifikata bo namreč stekel le v primeru presojevalčeve ugotovitve, da je sanacija ustrezna. To bo vodilni presojevalec ugotavljal 29.09.2004 pri ponovnem obisku v PC Zlato polje. Za zaključek pa še povzetek recertifikacijske presoje: "Sistem je ustrezno vzdrževan in deluje v vseh elementih. V preteklem obdobju so bile spremembe v vodstvu organizacije, kar se je deloma odrazilo tudi na poteku programov - sanacija ČN Zlato polje. Nivo obvladovanja delovanja ter urejenost proizvodnje in ostalih objektov sta na visokem nivoju." Damjana Poberaj Danilo je moral v jašek Z novim zakonom novi pristopi Ravnanje s stranskimi živalskimi proizvodi Ob iskanju cenovno ustreznejšega kooperanta odvažanja živalskih odpadkov nam je delo tokrat olajšala zakonodaja, saj je z letošnjim 1. majem začel veljati nov Pravilnik o stranskih živalskih proizvodih (v nadaljevanju SŽP), ki niso namenjeni prehrani ljudi (UL RS št. 28/04). Na tej podlagi smo s podjetjem KOTO, d.d., Ljubljana lahko podpisali novo pogodbo o poslovnem sodelovanju DROGA PORTOROŽ KAT. 3, s katero smo se dogovorili za nov način prevzema, transporta in predelave SŽP kategorije 3. V to kategorijo po novem spadajo tudi kokošje kosti, zato smo lahko sprejeli za nas ugodnejšo ponudbo za njihov odvoz. Strošek odvoza (t.j. prevzema, transporta in predelave) SŽP smo tako znižali za dobrih 40 ( in sicer z 59.7 SIT/kg na 32.9 SIT/kg. To je vsekakor dobrodošlo, vendar pa to še ne pomeni, da sedaj lahko sedimo križem rok, zadovoljni z doseženim prihrankom. Potrebno bo vložiti še veliko dela v iskanje novih, stroškovno ustreznejših rešitev z nastajajočimi SŽP. Z novo zakonodajo je bilo potrebno uskladiti celoten postopek odvažanja SŽP in spremljajočo dokumentacijo. Določene zabojnike za dovažanje SŽP smo morali označiti z oznakami posameznih kategorij, saj poteka transport SŽP v posebnih primerno označenih prevoznih sredstvih ustrezne kategorije. Manjše probleme smo imeli s samim skladiščenjem odpadkov kategorije 3, ker jih je potrebno skladiščiti v ustrezno hlajenem prostoru (do 4 °C ). Tovrstno skladišče sicer imamo, vendar njegova kapaciteta ne zadošča našim potrebam. Zato smo se s podjetjem KOTO, d.d., Ljubljana dogovorili za pogostejši odvoz, hkrati pa nabavili tri dodatne zabojnike za skladiščenje SŽP. Tako smo odpravili tudi to manjšo "težavico". Odvoz SŽP po novem poteka pod kontrolo in brez večjih težav, upam, da bo tako ostalo tudi v bodoče. Borut Kukovec Izveden meroslovni nadzor 31. avgusta sta PC NT nenapovedano obiskala g. Milan Svetelj in ga. Helena Stopar iz Urada Republike Slovenije za meroslovje in izvedla meroslovni nadzorni pregled predpakiranih izdelkov. Pregledala sta dokumentacijo in zapise o izvedbi količinske kontrole, preverila, na kakšni opremi polnimo in kontroliramo nazivno količino naših izdelkov, pregledala označevanje na izdelkih in izvedla kontrolni pregled z vzorčenjem naših izdelkov. Stehtala sta 50 škatlic čaja, 80 pločevink paštete in 80 vrečk kave. Ugotovila sta, da pregledane količine ustrezajo veljavni zakonodaji in da zato ukrepi niso potrebni. Meroslovni nadzor bo Urad RS za meroslovje izvajal tudi v ostalih PC brez predhodne najave. Damjana Poberaj Koristni predlogi V sklopu inovativne dejavnosti bo v naslednjih mesecih prišlo do uvedbe nove aplikacije Koristni predlogi. Aplikacija je trenutno v zadnji fazi testiranja. Osnovana je na okolju Lotus Notes in namenjena obvladovanju procesa podajanja in reševanja drobnih in klasičnih koristnih predlogov v Drogi, d.d. Damjana Poberaj 12 Tehnologija v praksi ★ Robotova roka je nadomestila delavčevo Za nakup prve tehnologije za čiščenje, brušenje in pakiranje riža smo se v Drogi odločili konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja na podlagi tržne raziskave, ki je pokazala, da smo v takratnih časih v Jugoslaviji jedli in kupovali predvsem makedonski riž slabše kakovosti in uvožen dolgozrnati riž. Z željo, ponuditi potrošnikom kaj več od tega (in jim seveda prihraniti pot v Trst), smo v Droginem proizvodnem obratu v Gradišču leta 1980 postavili najsodobnejšo italijansko tehnologijo za predelavo oz. brušenje in čiščenje riža, ki nam še danes omogoča, da lahko iz surovine izločimo nečistoče, kredasta zrna, primesi, lomljen riž... Da bi tako predelan riž čim dlje ohranil odlično kakovost, smo leta 1996 kupili novo linijo za vakuumsko pakiranje riža, v katero je vključena tudi avtomatska tehtnica, ki izloča vrečke neustrezne teže, detektor kovin in ink-jet sistem označevanja. S tem strojem še vedno pakiramo 1000 g riža, s pakiranjem 800 g riža na novem stroju pa smo začeli leta 1998. Vse te tehnološke posodobitve so pomenile, da so bile vse faze dela od predelave do pakiranja v glavnem avtomatizirane, edini del proizvodnje, ki bi ga lahko še izboljšali, je ostal zadnji del - zlaganje transportnih enot riža (dvanajst 1000-gramskih škatel, zavitih v paket) iz stroja na paleto. Obremenitev delavcev, zaposlenih pri pakiranju riža, je bila kljub na prvi pogled nizki teži bremena (12 kg) kar velika. Vsako minuto je moral delavec v povprečju preložiti tri in pol take pakete iz stroja na paleto, kar pomeni kar 2520 kg na uro. Zato sta bila na tem delu zaposlena dva delavca, ki sta si obremenitev razdelila na še vedno komaj znosnih 1260 kg na uro. V Drogini oceni tveganja na delovnem mestu je bilo zato zapisano, da je potrebno obremenitev zaposlenih na programu riža zmanjšati. Avtomatizacija paletizacije riža je bila tudi edina možnost za racionalizacijo direktnih proizvodnih stroškov pri pakiranju riža, istočasno z zmanjševanjem stroškov pa bi avtomatizacija pomenila tudi zmanjšanje fizične obremenitve zaposlenih na tem programu. Ko smo se lotili projekta, smo seveda morali poiskati najbolj racionalno tehnično/tehnološko možnost izvedbe. Nekaj težav smo imeli zaradi zelo omejenega prostora v pakirnici, tako da smo bili prisiljeni nov paletizer kar v sosednje skladišče surovin. Na srečo smo pred dvema letoma v Gradišču uredili regalno skladišče za izdelke in s tem sprostili prostor v skladišču, v katerem so prej domovali riževi izdelki. Pomembno je tudi, da smo za avtomatizacijo paletizacije uporabili robot, ki je pred tem pridno služil v PC Argo na programu stogramske paštete. Robotova "roka" zdaj nadomesti delavca - zagrabi paket riža, ki se pripelje po valjčni povezavi, in ga preloži na paleto. Glede na predvidene valjčne povezave se bo lahko istočasno paletiziral samo po en izdelek: izdelek iz linije za vakuumsko pakirani riž ali izdelek s preostalih dveh povezanih pakirnih linij (500 g, 800 g riža). Projekt je še v fazi, ko skupaj z izvajalci montaže odpravljamo sproti ugotovljene težave, ki se seveda vedno pojavljajo ob postavljanju nove tehnologije. Hkrati se tudi usposabljamo za delo z novim robotom. Z avtomatizacijo te fizično obremenjujoče faze dela smo ročno delo zmanjšali na minimum in s tem racionalizirali neposredne proizvodne stroške, delovni pogoji pa so postali prijaznejši. Aljoša Muženič Riž se skozi steno odpelje v sosednji prostor, kjer stoji robot - paletizer. Robot zagrabi paket in ga preloži na paleto. ★ Informatika v praksi 13 Informacijska podpora prodaji na terenu -hitro in kakovostno do strank OE Prodaja ima pomembno vejo, imenovano Prodaja, gostinstvo in institucionalni kupci. Eden od načinov te prodaje je t.i. ambulantna prodaja na terenu. Pri terenski prodaji se mora prodajalec hitro odzvati na želje kupcev, hkrati pa poskrbeti za hitro, učinkovito in organizirano delo svojih prodajalcev. Zato je pri tej prodaji zelo pomembna ustrezna informacijska podpora, saj le-ta vpliva na boljši pretok informacij, na racionalizacijo in kvaliteto dela in nenazadnje na zmanjševanje nekaterih stroškov. V Drogi je bilo to področje informacijsko podprto, vendar obstoječe okolje in osnova, na kateri je sistem deloval, nista izpolnjevala novih zahtev prodajnega procesa, pa tudi izvedba same nadgradnje obstoječega sistema ni bila smotrna. V preteklosti je bilo celotno skladiščno poslovanje, tako pri trgovskih zastopnikih kot v IS Droge, precej neurejeno. Aplikacija je bila pri trgovskih zastopnikih zastarela in je dopuščala preveliko svobodo pri knjiženju dokumentov brez vgrajenih dodatnih kontrol podatkov. V IS trgovskih zastopnikov so nastajale le odpremnice, ostali dokumenti (medskladiščnice in povratnice iz prodaje) pa so bile knjižene v OE Prodaja na podlagi 'ročnih' dokumentov, ki so prihajali z zamudo. Tudi same odpremnice je bilo potrebno zaradi raznih napak (pomanjkljivost programov pri trgovskih zastopnikih) popravljati. Posledica napak so bile vse večje zamude pri izstavljanju računov, kar se je kazalo v neažurnih in posledično netočnih podatkih o realizaciji prodaje. Ni bilo vpogleda v tekoče stanje zalog trgovskih zastopnikov. Usklajevanje skladiščnih podatkov z materialnim knjigovodskim stanjem je bilo zamudno in težavno. Zaradi naštetih pomanjkljivosti, čedalje večjega obsega poslovanja in vse večje zahteve po raznih oblikah spremljanja in nadzora poslovanja trgovskih zastopnikov se je pojavila potreba po novem sistemu informacijske podpore, ki bi uredil celotno poslovanje terenske prodaje. Projekt za vzpostavitev informacijske podpore ambulantne prodaje je bil odprt oktobra 2003. Med ponudniki aplikacij, ki podpirajo proces ambulantne prodaje na terenu, smo izbrali podjetje Agrina Informatika, d.d., in pri njem kupili prenosne ročne terminale, tiskalnike in program skladiščnega poslovanja, ki so ga njihovi strokovnjaki sproti dograjevali skladno z našimi zahtevami. Oblikovali smo projekni tim , ki ga sestavljajo zaposleni v OE Prodaja, gostinstvo in institucionalni kupci, OE Informatika ter zunanji sodelavci iz Agrina Informatika, d.d. Glavna cilja projekta sta bila predvsem ureditev skladiščnega poslovanja trgovskih zastopnikov ter vzpostavitev fakturiranja na terenu. Prva faza projekta, ureditev skladiščnega poslovanja pri trgovskih zastopnikih, je uspešno zaključena. Seveda ni šlo brez začetnih težav pri potnikih na terenu in v sami prodajni službi, vendar se nam je trud, ki smo ga vložili v ta projekt, vsekakor obrestoval. Delo na terenu bazira na delu s podatki (prejem naročil in izdaja blaga) preko ročnih prenosnih termuna-lov (BHT). Pred odhodom na pot se iz centralnega računalnika pri trgovskem zastopniku v ročni terminal prenesejo vsi podatki, potrebni pri prodajnem procesu, npr. podatki o kupcih, artiklih in njihovih ažurnih cenah. Dokumenti se tiskajo na samem kraju prodaje, kjer se lahko hitreje odkrivajo in odpravljajo možne napake. Transakcije, ki so bile opravljene na terenu, se ob zaključku delovnega dne iz prenosnih terminalov prenesejo v centralno bazo v informacijskem sistemu trgovskega zastopnika, od tu pa naprej v informacijski sistem Droge. S tem smo dosegli: hiter in kvaliteten dnevni prenos podatkov v informacijski sistem podjetja; enkraten vnos podatkov na terenu oz. v centralnem računalniku brez prepisovanja podatkov in z zmanjšanim številom možnih napak; dnevni vpogled v poslovanje trgovskih zastopnikov in kontrolo nad stanjem zalog, saj se podatki o skladiščnih transakcijah in šifranti hkrati prenašajo obema IS; da vse dokumente pripravljajo izključno trgovski zastopniki, v Droginem IS pa se izvaja samo avtomatska kontrola podatkov s pomočjo za to prilagojenih kontrolnih programov; Skladiščno poslovanje šifranti laročila Strai Šifranti Odprema Prometr Podatki Poslovno Inf. Sist. trgovskega zastopnika Poslovni Informacijski Sistem DROGA Materialno skladiščno poslovanje Prometni Podatki Prodaja na terenu da je neskladij z materialnim knjigovodstvom veliko manj, pa še ta se hitro rešujejo; da je napak kljub hitrejšemu procesu izdelave računov manj, ker smo prenovili sistem in način dela. Nov način dela na terenu omogoča hitrejši in kvalitetnejši odnos do strank, kar je za ugled podjetja nedvomno pomembno. V drugi fazi projekta bo vzpostavljeno tudi 'fakturiranje na terenu', kar bo omogočilo, da bo stranki istočasno z izdajo blaga dostavljen račun, njeni podatki pa se bodo samodejno prenesli v naš informacijski sistem. Aleš Nusdorfer Prenova informacijske podpore prodaji na terenu ter njena vključitev v informacijski sistem podjetja nam omogočata aktivno zbiranje podatkov že med samim prodajnim postopkom. Njihova sprotna obdelava v uporabne informacije je temelj za hitro odločanje in sprejemanje ukrepov za izboljšanje poslovanja v prodaji-gostinstvo. Ob tem smo zadovoljni vsi: kupci, trgovski zastopniki in dobavitelji. /A/en Mitrovič, direktor O E Informatika INTRANET VPRAŠUJE, Ml ODGOVARJAMO! V mesecu avgustu smo vas vprašali katerega leta je bila izvedena prva certifikacijska presoja sistema vodenja kakovosti po ISO 9001. Pravilen odgovor je: leto 1996. Nagrado prejme Ljudmila Jaki. Čestitamo! ★ Sejmi 15 Lična stojnica je privabila tudi predsednika Nekoč so bili prehrambeni sejmi... V bivši Jugoslaviji so bili prehrambeni sejmi najpomembnejši način tržnega komuniciranja s potrošniki in poslovnimi partnerji. Množice poslovnežev in potrošnikov so dobesedno drle na večje sejme (Zagreb, Novi Sad, Beograd, Skopje ...), da bi tam videle razstavljene novosti ali kaj kupile po posebnem sejemskem popustu. Ta trend se je nato nadaljeval tudi v samostojni Sloveniji, konec devetdesetih let pa se je ustavil in celo nazadoval. Za potrošnike se je začelo čedalje več dogajati na maloprodajnih mestih in hipermarketi so brez vstopnine počasi ponujali več kot prej največji sejmi. Tako se je začel obisk na sejmih, npr. na Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni ali na sejmu Alpe Adria Kulinarika v Ljubljani, občutno zmanjševati, kar je vplivalo na drugačno politiko do sejmov tudi v Drogi Portorož, d.d. Najprej smo sejemske nastope bistveno zmanjšali, nato pa jih popolnoma ukinili. Tako se Droga, d.d., zadnja leta na sejmih prehrambene industrije v Sloveniji ni pojavljala. Zakaj in kako se Droga vrača na sejme v Sloveniji Ker pa so stalne spremembe sestavni del sodobnega življenja, se Droga, d.d., na sejme vrača, vendar na nekoliko drugačen način. Od 1.4. 1997 namreč strateško obdelujemo segment gostinstva s ponudbo za kavo espresso. Temu segmentu smo namenili precej lastnega znanja, energije in sredstev, zato smo v njem že nekaj let vodilni ponudnik s 36-odstotnim tržnim deležem (najbližji konkurenti imajo pod 10 %),. Pri čajih je ta delež celo 60-odstoten. Ti deleži se še povečujejo, pomenijo pa okroglo 2.400 kupcev v Sloveniji in npr. 1.140 zunanjih svetlobnih tabel Barcaffe. Domovina kave espresso je sosednja Italija, tako največ konkurentov na našem trgu prihaja iz te države. Po vstopu Slovenije v EU so seveda naši pogoji popolnoma izenačeni, zato vsak išče najprimernejši način, s katerim bi pridobili čimveč novih kupcev tudi v gostinstvu. Ker se potrošniki z vseh sejmov Droge najbolj spominjajo prav po barcaffeju, smo že konec leta 2003 v plane zapisali, da se bomo udeleževali navedenih sejmov in predstavili kavo, čaje in vročo čokolado. Odločili smo se tudi, da bomo pripravili stojnico izključno za kupce iz segmenta gostinstvo. Zasnova, izgled in ponudba nove stojnice Oblikovanje in izvedbo nove stopjnice smo zaupali Image studiu iz Izole. Že osnovni koncept nove pridobitve vključuje vse, kar želimo ponuditi gostincem: aparat za pripravo kave espresso Barcaffe Bar, aparat za pripravo kave espresso Barcaffe Bar Prestige, oba aparata tudi za pripravo čajev 1001 CVET in vroče čokolade Balada. Ponudbo toplih napitkov bomo dodatno popestrili s kavnimi in čajnimi koktejli, ki jih bo vse dni sejma pripravljal znani barman Aleš Ogrin - leta 2000 svetovni prvak v mešanju pijač. Stojnica, velikosti 45 m2, je razdeljena na dva dela: polovica predstavlja simulacijo kavnega lokala, druga polovica pa je z nekaj mizami namenjena poslovnim obiskom. Njene barve so povezane s kavama Barcaffe Bar (bordo barva) in Barcaffe Bar Prestige (kraljevsko modra). V celoto so vključeni tudi značilna svetlobna telesa Barcaffe v obliki elipse in fotografije za že navedeni vrsti kave in čaje 1001 CVET. Sicer pa novo stojnico najbolje ilustrira nekaj fotografij z mednarodnega Kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni, ki je bil od 28.8. do 3.9.2004. Nova stojnica je privabljala obiskovalce tudi na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju od 8.9. do 15.9. Z njo pa se bo Droga predstavila tudi gostincem na Gostinsko- turističnem zboru v Radencih v oktobru. Vse dni bodo ponujali odlično kavo espresso Barcaffe, čaje 1001 CVET, čajne in kavne koktejle ter vročo čokolado Balada. Kratek povzetek nastopa v Gornji Radgoni O izgledu Drogine stojnice in dnevnem utripu radgonskega sejma najbolj zgovorno pričajo fotografije. Dejansko je bilo obiskovalcev veliko ves čas obratovanja - od 9. do 19. ure . Letošnji sejem naj bi obiskalo čez 130.000 ljudi. Dnevno smo tako na naši stojnici pripravili povprečno čez 1.000 kav (prva dva dni ob vikendu še več) ter nekaj sto kavnih in čajnih koktejlov. Z upravo sejma je našo stojnico obiskalo kar nekaj politikov, ki so s spremstvom tudi popili espresso Barcaffe Bar Prestige. Tako smo gostili g. Drnovška, g. Ropa in g. Kučana, nenazadnje tudi g. Deželaka iz Kolinske in g. Andreja Šifrerja, ki se je kar dolgo zadržal pri nas. Seveda pa smo bili še posebej veseli obiskov naših sedanjih in potencialnih kupcev iz segmenta gostinstvo, njim je bil sejemski nastop tudi namenjen. Tako so naši potniki v vseh dneh pridobili kar trideset novih kupcev. Prepričan pa sem, da je nova stojnica, ki je bila deležna zelo pozitivnih kritik, opravila pomembno promocijsko nalogo za Drogo, d.d., tudi med ostalimi obiskovalci sejma in ne le med tistimi iz segmenta gostinstvo. Odlični es-presso Barcaffe lahko le koristi ugledu Droge, d.d. Skrbnik marketinga za gostinstvo in inst. kupce Čelhar Franci Pripravljeni na zimo -ozimnica 2004 Ob besedi ozimnica najprej pomislimo na obilno zalogo hrane in na mrzle dni, ko naj bi bilo na voljo manj sveže zelenjave in sadja. Tako razmišljanje je bilo morda nekoč pravilno, danes, ko je ponudba vseh živil zagotovljena vse leto, pa pomeni ozimnica predvsem ugoden sezonski nakup. Ugoden nakup Drogine ozimnice že nekaj let ni pogojen z večjim količinskim nakupom. V Drogi namreč ponujamo izdelke ozimnice po bistveno nižjih cenah tudi ob nakupu "samo" enega izdelka. Zavedamo se, da so sodobne družine tudi manjše in da jim večji količinski nakup ne ustreza. Tudi predsedniku države Dr. Drnovšku, je do “prestiža". Letos vam ponujamo skupino izdelkov - IZBRANA VLOŽENA ZELENJAVA, ki jo sestavljao naslednji izdelki: Kumarice, delikatesne, 280g, Kumarice, 670g, Paprika, fileti, rdeči, 620g, Ajvar, nepekoči, 690g, Olive, zelene, 700g, Rdeča pesa, 670g Poleg ugodne cene pa s svojimi izdelki ponujamo tudi kakovost. Vložena zelenjava - brez konzervansov Zelenjavne izdelke odlikuje množica vitaminov in mineralov, nič manj pa vsebnost antioksidantov in prehranskih vlaknin. Prav zaradi visokega deleža vode in prehranskih vlaknin ima zelenjava tudi nizko energijsko vrednost. V naših postopkih vlaganja zelenjave ne uporabljamo konzervansov. Dodatki so le kis, slanica ter naravne začimbe. Predsednik vlade, g. Rop, med "prestižnim" pogovorom. _ . _. y Boris Birsa, vodja BZ Novo v Maestrovi zakladnici Z dolgoletnim znanjem in izkušnjami smo v našem razvoju pripravili več novih izdelkov iz bogatega programa Maestro. Aroma iz mlinčka Najbogatejšo aromo imajo dišave, ki jih zmeljemo tik pred uporabo, zato smo v Drogi začimbe in mešanice začimb pripravili v embalaži z mlinčkom. Izpraznjeno embalažo lahko ponovno napolnite in mlinček uporabljate še naprej. Črni poper še vedno velja za kralja začimb, saj ga ne moremo pogrešati v skoraj nobeni slani jedi. Sveže zmlet bo še bolj aromatičen in nekoliko bolj pikanten. Mešanica črnega, belega, zelenega in rdečega popra združuje bogastvo vseh poprovih arom, a je bolj blagega okusa kot sam črni poper. Barvitost mešanice bo zažarela na vsaki mizi - ob enostavnem pogrinjku ali ob slavnostnem kosilu. Začimbne soli temeljijo na jodirani morski soli iz Sečoveljskih solin, pridobljeni po tradicionalnem postopku. To pomeni, da je sol v mešanicah popolnoma naravna, brez sredstev proti strjevanju, poleg soli vsebuje tudi približno dva odstotka za organizem potrebnih elementov - magnezija, kalcija, broma, fosforja in fluor-ja. Znano je, da zelišča zaradi svoje arome zmanjšujejo potrebo po soli, zato začimbne soli priporočamo vsem, ki želijo jesti zdravo in hkrati okusno hrano. Za začetek smo pripravili začimbne soli dveh okusov: mediteranski okus je z aromatično harmonijo morja in sonca odlično dopolnilo jedem na žaru (meso, ribji fileji in mediteranska zelenjava), pa tudi vsem mediteranskim mešanim solatam; provansalski okus doda plemenitost francoske kuhinje vsem slanim jedem, še posebej pa ga priporočamo za divjačino, jagnjetino, perutnino in stročnice po provansalsko. Pri razvoju novih receptur so naše vodilo in navdih poznavanje navad slovenske kuhinje, novih trendov v kulinariki in raznolikost okusov naših potrošnikov iz Slovenije in tujine. V našem razvojnem oddelku že pripravljamo nove začimbne mešanice,saj želimo potrošniku ponuditi čimveč gastronomskih užitkov. Žametno gladke omake z gostili Maestro Omake po pravici štejemo za vrhunec in hkrati zrcalo vsake kuhinje. Če želite, da bodo vaše omake dobile zaželeno žametno gladkost in ohranile svoj izvirni okus, vam priporočamo dva nova izdelka - gostilo za temne in svetle omake Maestro. Odslej priprava prežganja ne bo več potrebna. Odpadla bo skrb za to, ali je moka preveč ali premalo prežgana, ali se bo lepo razpustila in kako bo vplivala na okus jedi. Tudi zdravstvenih zadreg ne bo več, saj so omake brez prežganja lažje prebavljive, pa še brez glutena so, tako da so primerne za vse, ki ne smejo uživati moke in drugih izdelkov iz žitaric. Gostilo za omake Maestro se ne kepi in ga ni treba pražiti. Samo minutko pred koncem kuhanja ga preprosto stresemo v omako, še malo pokuhamo in omaka je pripravljena! Gostilo za svetle omake je idealno za vse smetanove, maslene in sirove omake z zelišči, ki jih dodajamo perutnini in ribam, poleg tega pa z njim lahko zgostimo tudi špinačo in svetle obare, kot je zajčja, telečja ali perutninska obara. Odlično se obnese tudi z indijskim curr-yjem. Gostilo za temne omake priporočamo za vse čebulne omake, omake z rdečim vinom, poprove in druge pikantne omake. Nepogrešljiva bo postala v vsakem golažu, paprikašu in omaki iz mletega mesa, pa tudi v močnih juhah, kot sta golaževa juha in juha iz govejega repa. ešanica >oprovj Vovansalsl i sol, z »nliVk* Tudi hitro je včasih zelo dobro Obe gostili sta na voljo v plastenkah po 280 g in 560 g in sta namenjeni tako gostinstvu kot tudi domači uporabi. Prepričani smo, da vas bosta navdušili že ob prvi uporabi in da bosta postali vsakdanji spremljevalec vaših kulinaričnih mojstrovin. Slavica Lozej Vodja BZ Maestro Maestrov kulinarični namig Družino najbolj prodajanih rižev v Sloveniji Zlato polje smo obogatili z novim predkuhanim rižem, ki smo ga enostavno poimenovali Riž za hitro pripravo. Z njim sledimo trendom svetovne prehrambene industrije: potrošniku ponujamo zdrav in hitro pripravljen izdelek. Riž za hitro pripravo je izdelek vrhunske tehnologije in posebnega povsem naravnega tehnološkega postopka obdelave s paro, kuhanja v vodi in sušenja z vročim zrakom. Z opisanim postopkom predelave smo dosegli porozno strukturo zrn, zaradi česar voda hitreje pronica v notranjost riževega zrna in se riž skuha že v 3 mininutah. Omenjeni postopek predelave rižu zagotavlja tudi nespremenjeno bogato hranilno vrednost, vitamine in minerale. Celotni čas izpostavljenosti visokim temperaturam v postopku predkuhanja in sušenja je namreč celo krajši od kuhanja riža doma. Zaradi tega so nekatere prehranske sestavine (vrednosti) predkuhanega riža - v primerjavi z običajno kuhanim rižem (ko kuhanje traja 10-20 min) celo višje. Lahko ga pripravimo tudi brez kuhanja v hladni vodi. V tem primeru riž stresemo v hladno vodo v razmerju 1:1 in ga namakamo 2-3 ure. Z višanjem temperature vode, v kateri ga namakamo, se čas priprave riža skrajša sorazmerno z povečevanjem temperature, tako se v vodi, ogreti do 50 °C, riž pripravi 30-45 minutah. 500-gramski, vakuumsko pakiran riž za hitro pripravo Zlato polje v kartončku bo na policah trgovin že v oktobru. Anamarija Stančič, vodja BZ Zlato polje Meso in zelenjava na Različno meso po izbiri -ražnjiče, piičančja prsa, zarebrnice, zrezke nekoliko začinimo z zeliščno soljo, pomažemo z oljem in pustimo neka/ ur v hladilnika. Nato spečemo na žaru. Divjačina na Očiščen srnin hrbet ali stegno natremo z zeliščno soljo, obložimo s slanino in položimo v pekač. Dodamo jušno zelenjavo in pečemo v pečici (odvisno od' velikosti 40- /0 min pri 210 Čj. žaru po mediteransko Jajčevce, bučke, čebulo in papriko narežemo na rezine in prav tako popečemo na žaru. Na koncu vse skupaj začinimo z zeliščno soljo in ponudimo. provansalski način Vmes podlivamo z vročo juho, nu koncu pa še s kozarcem rdečega vina. Pečenkino usedlino precedimo in ponudimo k mesu. Po okusu meso še dodatno začinimo z zeliščno soljo. V ★ BZ Barcaffe 19 Nova podoba Prepoznavno kavo Barcaffe, ki je na trgovskih policah prisotna že več kot 30 let, smo osvežili z novim dizajnom. Njen omamni okus ostaja nespremenjen, njen videz pa je sveže preoblikovan in nadgrajen - zato ker cenimo naše potrošnike in jim želimo le najboljše - in najlepše. V Sloveniji so porabniki kavi Barcaffe izjemno zvesti, pije jo vsak drugi Slovenec. Priznavajo ji vrhunsko kakovost in odličen okus, kupujejo pa jo že iz navade. Njena prepoznavna vijolična barva je sinonim za barcaffe - zato smo se odločili, da jo razširimo tudi na ostale izdelke Classic. Ker jo tržimo tudi na tujih trgih, je pomembno, da je embalaža poenotena in prepoznavna na vseh trgih. V kratkem boste torej lahko posegli po izdelkih Classic v enotni, vijolični barvi, ostali izdelki iz asortimana Barcaffe (Grand, Espresso, Filter, Dekofe in Light) pa ohranjajo svoje barve, vendar z novim, privlačnejšim dizajnom. Najbolj znana in priljubljena stogramska kava Barcaffe se tudi ponaša s prenovljenim dizajnom, ki ima sedaj napis Classic in lepšo sliko kavnih zrn ter skodelic. Barcaffe v novi preobleki se bo na policah prodajaln začel pojavljati jeseni. O novi embalaži bomo kupce obveščali preko različnih medijev in med drugim tudi s pomočjo nagradne igre s privlačnimi nagradami. Upamo, da vam je nov izgled izdelkov Barcaffe všeč in da boste našo kavo še naprej z veseljem pili. Jelena Milinkovič barcaffe Pot kakovosti se prične v Braziliji Pot do odličnega kavnega napitka Barcaffe ni kratka, pa tudi lahka ne, saj ga lahko zagotovijo le skrbno pridelana in izbrana kavna zrna. Le-ta so plod pravilne vzgoje kavovca, pravočasne bere plodov in priprave surovine ob idealnih vremenskih razmerah. Večina Drogine kave je arabika iz Brazilije. Letos je v Braziliji v času vegetacije kave in v času pobiranja pridelka padla nadpovprečna količina padavin, kar za pridelek ni bilo ugodno. Pri vremenu moramo biti pripravljeni na presenečenja. Teh si v proizvodnji kave ne smemo dovoliti. Drogina zavezanost kakovosti pa niso le besede, temveč dejstva, ki opravičujejo tudi pot do Brazilije, ko je treba določiti oziroma izbrati surovino. V Manovem prevzemnem skladišču kavo po odkupu očistijo in skladiščijo. Čistilne naprave jo presejejo, očistijo prašnih delcev in kamenčkov, zrna ločijo po velikosti, obliki ter po specifični teži. Tehnolog Klemet Valenčak in predstavnik dobavitelja - E.D. & F.Man Coffee - g. Zupanc sta na letošnji poti v Brazilijo konec julija obiskala štiri izvoznike ("shipperje") kave in degustirala kavo iz skupine Minas, Santos in Cerrado. Pri številnih vzorcih sta zaznala pričakovane posledice, ki jih je na pridelku povzročilo prepogosto deževje, okusila pa sta tudi kakovostno kavo s svežim, čistim in sadnim okusom. To je bila kava, pridelana na nadmorski višini nad 1000 m, kjer so bile klimatske razmere ugodnejše, bila pa je tudi pazljivo pobrana in predelana. Pot v Brazilijo je bila tudi letos, kot vse predhodne, upravičena. Predstavnika sta z vsemi glavnimi shipperji V 20 BZ Barcaffe ★ Sponzorstva "Sortirke" ločujejo zrna po barvi; izločena so črna, nedozorela zrna in vsa, ki odstopajo od standardne barve. določila kakovost kave za Drogo Portorož in tako uspela zagotoviti prvi korak h kakovosti izdelkov Barcaffe. Drugi bodo sledili na poti od vkrcanja kave v pristanišču Vit-toria do Drogine pražarne (testiranje vzorcev iste kave-pred vkrcanjem , v pristanišču Koper in na Droginem dvorišču), kjer bo surovina prešla pod popolni nadzor domačih strokovnjakov. Majda Vlačič Simpozij food micro 2004 Droga je bila sponzor 19. mednarodnega simpozija o kakovostnih in mikrobiološko varnih živilih Food Micro 2004. Simpozija, ki j bil od 12. do 16. septembra v Portorožu, se je udeležilo več uglednih domačih in tujih strokovnjakov s področja živil. Predstavili so nova spoznanja in izkušnje, povezane z mikorbiologijo živil. Strokovnjaki iz Droge, ki je obenem prevzela predsedovanje nad HACCP- sekcijo, so na kongresu predstavili svoje izkušnje pri zagotavljanju varnosti in kakovosti živil in izboljševanju ukrepov za zagotavljanje varne hrane, kar je ena od Droginih pomembnih nalog v odnosu do potrošnikov. Udeleženci kongresa so si ogledali Drogino tovarno in se tako tudi osebno prepričali o našem načinu dela. V okviru simpozija je bila v ponedeljek 13. septembra v prostorih Droge, d.d., v Izoli organizirana novinarska konferenca. Ugledni domači in tuji strokovnjaki so na njej predstavili aktualne poglede na varnost živil iz vidikov proizvajalcev, kot tudi institucionalni pogled na zagotavljanje varnosti ter možnosti za raziskovanje in razvoj v Evropski Uniji. Govorci so bili: g. Dr. Christian Patermann, direktor raziskovalnih programov (Director, European Commissi-on, DG Research, Directorate E - Biotechnology, Agri-culture and Food Research), Prof. dr. VVilhelm Holzap-fel, predsednik komiteja za živilsko mikrobilologijo in higieno pri IUMS (Institute for Hygiene and Toxicology Federal Research Centre for Nutrition, Karlsruhe, GERMANA Prof. dr. Peter Raspor, pred. org. odbora in generalni sekretar FEMS (UNIVERZA V LJUBLJANI, BIOTEFINIŠKA FAKULTETA, Secretary general of Federa-tion of European Mmicrobiological Societies) in mag. Robert Ferko, predsednik uprave Droga, d.d. Laboratorij v prevzemnem skladišču. V malih pražilnikih (podobne imamo tudi v našem laboratoriju) se praži kava za pokušino. V Svet brez dobrih namenov... Ena izmed aktivnosti marketinga Droge, d.d., je tudi razporejanje sredstev za financiranje sponzorstev in donacij. Na naše podjetje se vsak dan obračajo različni športniki, umetniki, društva, fundacije, zdravstvene in humanitarne organizacije, poslovni partnerji itd., katerih opravljanje dejavnosti je še kako odvisno od gospodarstva oz. uspešnih podjetij, pripravljenih vlagati sredstva v razvoj širšega družbenega okolja. Pa si najprej poglejmo, kaj o donacijah in sponzorstvih pravi stroka. Donacije so izplačila (gre za nepovratna sredstva v obliki izdelkov, storitev ali denarja) za humanitarne, zdravstvene, vzgojno-izobraževalne, športne, ekološke in religiozne namene, namenjena nepridobitni dejavnosti in projektom. Donacija ni dvostranski posel, tu ne gre za obojestransko oz. vzajemno korist. Če je donator pravna oseba (podjetje) ali samostojni podjetnik, se donacije priznajo kot odhodek v višini 0,3% od ustvarjenih prihodkov, če so izplačane osebam, ki so registrirane za opravljanje po zakonu opredeljene dejavnosti. Da bi zagotovitvil upravičenost uvrščanja tovrstnih izdatkov med davčno priznane odhodke, mora donator vedno pridobiti potrdilo o ustrezni registraciji prejemnika donacije. Če nakažemo donacijo fizični osebi, mora donator obračunati in plačati akontacijo dohodnine, kar pomeni davčno obremenitev donatorskih sredstev. Donator je lahko tudi vsaka fizična oseba, ki se ji po dosedanjih navodilih za obračun dohodnine za vrednost vplačanih donatorskih sredstev za humanitarne, kulturne, izobraževalne, znanstvene, raziskovalne, športne, ekološke in religiozne namene lahko zmanjša osnova za dohodnino, vendar največ v višini 3%. Pri donaciji ne gre za promet blaga in storitev, zato se DDV ne obračuna. Osnova za izplačilo je donatorska pogodba, ki je osnova tudi za knjiženje. Pri donacijah se ne izdaja računov. Sponzorstva so oblika pogodbenega razmerja, v katerem imata oba udeleženca neko korist. Gre za pridobitno dejavnost, na osnovi katere se sponzor zaveže, da bo podprl dejavnost sponzoriranca s finančnimi sredstvi, storitvami ali izdelki, spon-zoriranec pa bo v zameno opravil storitev oglaševanja sponzorja in njegovih blagovnih znamk. Vsa razmerja med obema partnerjema se podrobneje dogovorijo v sponzorski pogodbi. Prav je, da sponzor vstopa v to razmerje s točno določenimi cilji in predvsem da pričakuje povrnitev vloženih sredstev. Sponzorstvo je torej oblika oglaševanja. Z vidika računovodske stroke so vsi dogodki, povezani s sponzorstvom, davčno priznani pod pogojem, da je do storitve dejansko prišlo (potrebna dokazila o realizaciji dogovorjenega). V skladu z zakonom je za sponzorstvo treba izstaviti račun in obračunati DDV, v kolikor je izstav-Ijalec računa zavezanec za DDV. Kaj pa praksa? V zadnjem času se pogostokrat dogaja, da se med sponzoriranci pojavljajo poleg že navedenih društev, organizacij in posameznikov tudi mediji. Če so le-ti v vlogi organizatorja raznih prireditev, srečanj ali dogodkov, vsebina njihove sponzorske ponudbe vključuje kompenzacijsko poravnavo finančno ovrednotenega sponzorskega dolga.To pomeni, da nam medij omogoči oglaševanje v protivrednosti sponzorskega zneska, običajno z že v štartu izredno ugodnimi cenovnimi pogoji, v zameno pa nas v svojih medijih in na sami prireditvi navaja kot sponzorja njihove prireditve, projekta ali dogodka. V teh primerih sponzorstvo postane nadomestilo za redno klasično oglaševanje in na ta način "prihranimo" sredstva, namenjena oglaševanju (običajno se res beleži prihranek, ker je vrednost takšnih sponzorstev cenejša od vrednosti klasičnega oglaševanja). Kot sponzorja pa nas navajajo tudi v primeru, ko se kot oglaševalec pojavimo v obliki rednega sodelovanja z oglasnimi sporočili in navedbo našega podjetja kot sponzorja v napovednikih posameznih oddaj na TV ali radiu oz. pri izdajanju rubrik in prilog v tiskanih medijih. Verjetno najbolj poznana oblika takšnega "medijskega" sponzoriranja je kuharska oddaja Jamia Oliverja. Celoten zakup (oglasnih terminov in napovednikov oddaje) je bil v posameznih sponzorstvih celo 60% cenejši od vrednosti klasičnega oglaševanja v enakih terminih in ob enakih ostalih pogojih. Največji delež popusta vsekakor odpade na oglaševanje v napovednikih oddaj. Prednost takšnega poslovnega sodelovanja je za medije v tem, da pridobijo z enkratnim poslom stalnega oglaševalca za celo obdobje predvajanja posamezne oddaje ali rubrike v časopisu, poleg tega pa z napovedniki "polnijo" in promovirajo tudi svoj programski čas oz. redakcijske strani v tiskanih medijih. Kriterij za sprejetje odločitve za sponzorstvo medijev je torej ocena klasičnega oglaševanja v mediju in ugodnost same ponudbe glede na redne cene oglaševanja. Pri ostalih odločitvah o sponzorstvih ocenjujemo predvsem smiselnost vsebine sponzorstva , ki mora biti v skladu s poslanstvom podjetja, pa tudi komercialni vidik - povratek sredstev prek klasičnega oglaševanja (predračun predvidenega oglasnega prostora, prek katerega se bo promoviral sponzorski dogodek po rednih cenah medijev), ter PR-podporo, ki jo dogodek ima v medijih. S PR-podporo sponzorskega dogodka lahko posredno vplivamo na javno mnenje o podjetju in njegovem delovanju, hkrati s tem pa izkoriščamo tudi t.i. psihološki učinek - povezavo med podjetjem, njegovimi blagovnimi znamkami in vsebino sponzoriranega dogodka. Na ta način dvigamo ugled podjetja v očeh strokovne javnosti in potrošnikov, kar posredno vpliva na cel spekter faktorjev, ki se na koncu na trgu pokažejo v obliki nakupov naših izdelkov. To je pa tudi vse. Upam, da sem dovolj enostavno pojasnila razlike v oblikah sponzorstev in njihove prednosti, da boste tudi največji kritiki tovrstnega "zapravljanja" vsaj malce omilili svoja stališča. In da zaključim z nadaljevanjem v naslovu začete misli.... V svetu brez dobrih namenov bi težko živeli. Zato poskušajmo po svojih močeh graditi drugačen svet, takšnega, v katerem bodo uspešna podjetja pripravljena z donacijami in sponzorstvi finančno podpreti vse tiste, katerih osnovna dejavnost bogati naš vsakdanjik in katerih aktivnosti so še kako odvisne od tako pridobljenih sredstev. Blažka Škorc V družbi najboljših Že tretjič upsešen zaključek solinarskega festivala Za nami je že tretji solinarski festival, ki se je tudi letos zaključil s simbolnim pobiranjem soli, pridelane v krajinskem parku Piranske Soline v Sočovljah, in praznovanjem 100-letnice industrializacije področja Lere. To je moje mesto! Utrinki z že tradicionalnega maratona Franja Barcaffe. Podelitev priznanj najboljšim. Tradicija tamkajšnjega pridobivanja soli pa je več kot 700-letna, zato se nam zdi pomembno, da pripomoremo k njeni ohranitvi. Tako smo kot sponzor podprli Solinarski festival, obenem pa že od marca to sol tudi tržimo. S Tartinijevega trga, kjer so otroci dopoldne pakirali sol v lične vrečke, kjer je potekalo žigosanje platen 39. mednarodnega ex-tempora Piran 2004 in kjer so si obiskovalci lahko ogledali etnološko tržnico, so se obiskovalci popoldne z barčico odpeljali na področje Lere v Piranskih solinah, ki ravno letos praznuje 100-letinco industrializacije. Na zaključni priredtivi so se obiskovalci lahko pridružili predstavnikom obalnih občin Slovenije, Hrvaške in Italije pri pobiranju tradicionalno pridelane morske soli. Ob zaključni slovesnosti so se organizatorji posebej zahvalili Drogi, ki je kot sponzor pripomogla k uspešni izvedbi letošnjega festivala. V Prednost tradicionalne morske soli iz Piranskih solin je ta, da je pridelana po postopku, ki jo ohranja popolnoma naravno. Ta sol je tudi brez kakršnih koli dodatkov proti strjevanju. Poleg natrijevega klorida vsebuje sestavine, magnezij, kalcij, brom, fosfor in fluor, koristne v prehrani za pravilno delovanje človeškega telesa. Donacija za gradnjo terapevtske skupnosti za zasvojence od nedovoljenih drog V okviru letošnjega razpisa za lokalno sponzorstvo in donatorstvo smo Društvu za pomoč zasvojencem od nedovoljenih drog Drevo življenja donirali 1.000.000,00 tolarjev in se tako uvrstili med največje donatroje, ki bodo pripomogli k izgradnji kmetije terapevtskega centra v Cetorah. Kmetija bo zasvojencem omogočala zdravljenje v posebni skupnosti, v katero se bodo začasno umaknili pred svojimi "prijatelji". Cilji terapevtske skupnosti so po besedah dr. Petra Bossmana (strokovnjaka na tem področju) in predsednika Društva Milana Štuve dokončna in popolna abstinenca, soočanje z odgovornostjo za lastno življenje, oblikovanje pozitivne osebnosti, spoštovanje samega sebe in ponovna vključitev v družbo. Društvo je zbralo precej sredstev in tako v začetku julija simbolično že postavilo temeljni kamen kmetije. Želimo si, da bi kmetija čimprej odprla vrata pomoči potrebnim. Tartinijev festival Dolgoročno poslanstvo Tartinijevega festivala je graditi zavedanje, prepoznavnost in popularnost dela in lika v Piranu rojenega Tartinija, približevati svet umetnosti najširši domači in mednarodni publiki ter prispevati k razvoju in promociji naše kulture in države med splošno in strokovno javnostjo tudi v tujini. Zato smo se odločili, da jih v okviru našega sklada za lokalno pokroviteljstvo in donatorstvo podpremo. V Piranu so se 13.8.2004 že tretjič odprla vrata Tartinijevega festivala - festivala klasične glasbe, ki oživlja dela in duh v Piranu rojenega Giuseppeja Tartinija. Križni hodnik minoritskega samostana, Tartinijeva rojstna hiša, Galerija Gasspar in Tartinijev trg so bila prizorišča šestih glasbenih koncertnih večerov. Vrhunski glasbeniki z vseh koncev sveta, ki jim v Sloveniji le redko lahko v živo prisluhnemo, so popestrili večere ljubiteljem glasbe in obiskovalcem Obale. Med nastopajočimi so bila znana imena, kot so Giovanni An-geleri, zmagovalec tekmovanja violinskih virtuozov na Paganinijevem tekmovanju v Italiji, Vladimir Mendelsson, eden najbližjih komornih partnerjev slovitega Gidona Kre-merja, japonska violinistka Yukiko Tezuka, kontrabasist David Sinclair in Sergio Azzolini, vodilni italijanski fagotist, zmagovalec ARD-tekmovanja v Muenchnu. Postavljanje temeljnega kamna. Ploščo sta zabetonirala izolska županja in dr. P. Bossman. jan/a Križman Primorski poletni festival V Drogi s Primorskim poletnim festivalom kot sponzorji sodelujemo že od samega začetka - letos že deseto leto. Vsa ta leta so si organizatorji prizadevali, da festival ostane produkcijski, tako so na prizoriščih ob morju, v mestu in zaledju postavili veliko izvrstnih predstav. Droga je poleg pokroviteljstva festivala prevzela tudi pokroviteljstvo komedije Volpone Bena Johnsona v režiji Vita Tauferja. Volpone je zgodba o pohlepu kot vodilnem človeškem impulzu, pa naj gre za pohlep po denarju, osebnem prestižu, moči ali po ugodju. Ta renesančna predstava je tako še danes aktualna, saj prestavlja tisto večno in nespremenljivo v človeku. Z "Z glavo na zabavo" v Gardaland Droga, d.d., spodbuja zdrav in ustvarjalen razvoj mladih, zato tudi nastopa kot generalni sponzor projekta Z glavo na zabavo. Ekipa antizvezdnikov, Generacija Nula-nula, nastopa po številnih slovenskih krajih in spodbuja mlade k zdravi, trezni zabavi. Zaključek spomladanskega dela prireditev smo sklenili z izletom v italijanski Gardaland, kjer smo se s predstavniki Fundacije in ostalih sponzorjev ter seveda srečnimi nagrajenci zabavali do večernih ur. Predstavniki fundacije Z glavo na zabavo so si izlet in dopust pred jesenskim delom projekta resnično zaslužili: po uspešno zaključeni sezoni (22 prireditev je obiskalo kar 20.000 mladih, željnih zabave brez alkohola) so si morali nabrati moči za jesenski del prireditev, ki se je začel 17. septembra v Radljah ob Dravi. Lani so pripravili tudi zabavne in poučne TV- oddaje, v katerih so opozarjali na škodljivost alkohola in na prometno varnost. Obljubljajo, da bodo v naslednjih letih te oddaje še pestrejše in bolj poučne. Zabavno je bilo tudi na našem izletu v Gardaland. V vlogi prijaznega gostitelja je bil predsednik uprave Droge, d.d., mag. Robert Ferko, fundacijo Z glavo na zabavo sta zastopala predsednik uprave, mag. Franc Hočevar, in predsednik programskega sveta, g. Saš Kravos, z nami pa je bil tudi predsednik uprave podjetja Fructal, d.d., mag. Dušan Mikuš. Vsi štirje so skupaj z nagrajenci in člani Generacije Nulanula sončen poletni dan izkoristili za sproščeno druženje, kar je ob napornih urnikih današnjega časa vsem predstavljalo redko, a še kako dobrodošlo sprostitev. Za tisoč nasmehov - nepozabne počitnice za otroke iz socialno šibkejših družin Droga s svojimi kupci sodeluje na najrazličnejše načine - tokrat smo kot sponzorji sodelovali pri Tuševem humanitarnem projektu "Za tisoč nasmehov". V obdobju od 14. junija do 30. avgusta je v letovišču in zdravilišču Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču pod okriljem Tuša z našim in s sodelovanjem drugih pokroviteljev skupaj letovalo približno 1000 otrok iz socialno ogroženih družin. Prevzeli smo pokroviteljstvo skupine 100 otrok, ki je na morju letovala zadnji teden julija in se z njimi odpravili tudi na izlet z ladjo po slovenskem morju, vse od Portoroža do Debelega rtiča in nazaj. Otroci različnih starosti so bili nad ladjo navdušeni, saj so bili nekateri na morju prvič. Na letovanju so bili šele tri dni, mnogi med njimi tudi še niso znali plavati, vendar so se vsi pogumno povzpeli na krov. Vreme je bilo odlično: ravno prav poletno vroče in na ladji je ravno prav pihljalo. Pot s prijazno posadko se je začela v Portorožu, od koder smo izpred Droginih skladišč soli počasi odpluli po slovenski obali vse do Debelega rtiča. Med potjo smo srečali več različnih plovil, s katerih so veseli turisti mahali otrokom. Ves čas plovbe je bilo na ladji veselo - otroški vzkliki so se mešali s plesno glasbo, ki je odmevala iz ladijskih zvočnikov. Še posebno veselo je bilo, ko smo otroke presenetili s sladoledi, ki so bili dobrodošla osvežitev. Pred vhodom v zabaviščni park Gardaland: predsednik uprave fundacije Z glavo na zabavo, mag. Franc Hočevar, predsednik uprave podjetja Fructal, d. d., mag. Dušan Mikuš, predsednik uprave podjetja Droga, d. d., mag. Robert Ferko, in pobudnik ustanovitve in predsednik programskega sveta Fundacije, g. Saš Kravos Kmalu je bilo na ladji kar tiho, ker so se vsi hladili s slad kimi lučkami. Vendar se je hitro spet razlegel hrup, do kler nismo ponovno pristali v Portorožu in se počasi iz krcali. Bilo je ravno še dovolj časa za gasilsko sliko. Na to so otroci dobili še Drogino darilce, ki so ga bili izre dno veseli. ski festival v jugovzhodni Evropi. Filmi so se predvajali na 6 lokacijah v centru mesta, med drugim tudi v letnem kinu na prostem, ki je pod zvezdnim nebom gledalcem pričaral nepozabna doživetja ob gledanju najnovejših ho-livudskih in umetniških filmov ter filmov iz neodvisnih produkcijskih hiš. Med številnimi gosti, ki so letos obiskali festival, so bili tudi znani filmski igralci: Alfonso Cuaron, Bono, John Malkovich, Katrin Cartlidge, Mike Leigh, Stephen Frears, Steve Buscemi, Vanessa Redgra-ve in VVillem Dafoe. Pred Skenderijo je bilo vsak dan živahno V kinodvorani na Skenderiji je bil organiziran tudi otroški del festivala, ki so ga obiskali otroci iz BiH in drugih držav. Pred kinodvorano so potekale košarkarske tekme, degustacije in obdarovanja otrok. Program letovanja je bil izjemno pester, saj so v tem času potekale različne dejavnosti, ustvarjalne delavnice in igre, ob katerih so si otroci utrdili pozitivno samopodobo. Vzgojitelji, pedagogi in prostovoljci so za otroke pripravljali pravljice, oglede filmskih predstav, sprehode v bližnjo okolico in izlete, učenje plavanja in še mnogo drugega. Janja Križman, Jelena Milinkovič Dogajanje v prestolnici Bosne in Hercegovine Droga, d.o.o., Sarajevo je bila eden izmed sponzorjev 10. SARAJEVSKEGA FILMSKEGA FESTIVALA, ki se je odvijal od 20. do 28. avgusta 2004. Kratka zgodovina festivala: Prvi sarajevski filmski festival je bil organiziran med 25. oktobrom in 5. novembrom 1995. Potekal je v obkoljenem in bombardiranem mestu. Takratni festival je bil usmerjen bolj v izražanje protesta proti grozotam vojne in ne toliko v kvaliteto filmske umetnosti. Po 10 letih je postal največji in najpomembnejši film- Argeta in SF0R - glavna sponzorja otroškega dela festivala Ko nastopi lakota,... V sodelovanju s trgovcem VF KOMERC so julija in avgusta organizirali karaoke za otroke. Droga, d.o.o., je kot eden od sponzorjev vsako sredo organizirala degustacijo argete junior z maskoto Junior in najboljše male pevce nagrajevala s sladkarijami in denarnicami Argeta. V večjih trgovskih objektih in v prodajalnah Konzuma so bile med tednom in ob vikendih organizirane stalne promocije začimb Maestro in izdelkov Zlato polje - ob nakupu smo kupce nagradili s košarami Maestro ali Zlato polje. Tedensko smo spremljali prodajo in ugotovili, da so se navedeni izdelki z darilom zelo dobro prodajali. Ker je konkurenca zelo velika, stalno spremljamo aktivnosti različnih proizvajalcev kave in pospešeno razmišljamo, kako pridobiti čimveč zvestih pivcev naše opojne pijače. Ob promocijah kave Barcaffe Cla-sic in Orient so kupci ob nakupu 200-gramske kave prejeli paket sladkorja v kockah. Polona Vagaja - Svojega novega delodajalca sem dobro izbrala Pridružila se nam je v prvi polovici maja. Prihaja iz okolice Ljubljane ali natančneje iz naselja Gunclje. Osnovno šolo je obiskovala v domačem kraju, srednjo in visoko pa v Ljubljani. Diplomirala je na Fakulteti za družbene vede, smer tržno komuniciranje. Dela na področju organizacijskega komuniciranja in skrbi za odnose z mediji, vlagatelji ter ostalimi finančnimi javnostmi. Kot strokovnjakinja za odnose z javnostmi si prizadeva za ohranjanje ugleda Droge, kjerkoli se pojavlja. V Drogo jo je pripeljala želja po spremembi področja dela; po osmih letih dela v bančništvu in financah si je namreč zaželela nečesa drugega oziroma drugačnega. Izziv je našla v Drogi. Pa ne le naša dejavnost, tudi služba "ob morju" je zanjo, zapriseženo Ljubljančanko, prav prijetna sprememba, pravi sama. In kaj nam je še zaupala po sto dneh v naši družbi? "Najprej moram priznati, da sem dobro izbrala svojega novega delodajalca. V tem času sem že spoznala "hišo" po dolgem in počez, tako ljudi kot dejavnost družbe. Čas dopustov sem izkoristila tudi za to, da sem spoznala številne pravilnike, ki usmerjajo moje področje dela. Prav dobro se počutim med svojimi novimi sodelavci. Verjetno večina izmed njih ob mojem imenu najprej pomisli na novinarska vprašanja, s katerimi prihajam do njih v želji po iskanju pravih odgovorov. Želim si, da bi me vendarle sprejeli kot osebo, ki jih s svojimi vprašanji ne želi "nadlegovati", temveč prispevati k pravilnemu odzivanju podjetja na vprašanja javnosti, denimo novinarjev. In pri javni delniški družbi, kot je Droga, moramo pač vzeti v zakup, da smo pod drobnogledom javnosti in se moramo tudi na pozive novinarjev korektno odzivati. Dinamika dela je temu primerna, kar pa me ne moti. Verjamem, da bom lahko pri svojem delu do konca izkoristila vsa svoja komunikacijska znanja in sposobnosti, seveda za dobrobit Droge." Polona se v svojem prostem času, za katerega pravi, da si ga pač mora vzeti vsak, dvakrat na teden pridruži skupini, ki trenira tai chi - tehniko za sproščanje, ali sede na kolo in razišče domačo okolico. S prihodom na Obalo pa se je pričela učiti tenis. Kaj več o svojem zasebnem življenju nam ni zaupala. Tudi prav. Spoznali smo že, da je prijetna, delovna in zanesljiva, kar zadostuje za "pridobitev naslova" najboljši sodelavec. Dobrodošla! Uredništvo ★ Predstavljamo vam 27 Marko Jazbec -Spremembe bogatijo poslovno pot Po rodu je Koprčan. Pri devetnajstih je odšel služit vojaški rok, nato v Ljubljano na študij. Sredi študija je prejel štipendijo Banke Slovenije. Tam se je kasneje zaposlil in začel svojo kariero. Nadaljeval jo je v SKB banki. Po štirinajstih letih delovanja v Ljubljani se je odločil za poslovno vrnitev na Obalo v Drogo. Živi v Ljubljani, glede selitve k morju pa se drži načela "Nikoli ne reci nikoli". Marko Jazbec, član uprave Droge, d. d., nam je že v času priprave poletne številke Našega glasu obljubil, da se nam bo predstavil v septembrskem glasilu. O sebi in svoji družini je povedal veliko lepega in vzpodbudnega. Poleg Droge, ki jo ima že za svojo, je pohvalil tudi naše kraje in ljudi. Razkril nam je tudi, zakaj se je odločil za zamenjavo zaposlitve, ter spregovoril o delovanju v upravi in o prizadevanjih ob združevanju slovenske prehrambene industrije. "V Ljubljani imam družino. Žena je Gorenjka, zato bom rabil nekoliko več časa, da jo bom pregovoril za selitev na Obalo. Imamo stanovanje pod Šmarno goro, na zelo lepem kraju, saj smo istočasno na vasi, sredi polj, med hribi in v mestu, in kljub temu da imam morje zelo rad, bi to okolje težko zapustil. Sin gre ta mesec prvič v vrtec blizu doma in s soprogo želiva, da se privadi na okolje. Poleg tega pa pričakujeva drugega otroka. Osebno ne mislim, da je ljubljansko okolje primernejše za otrokovo odraščanje oz. da je tu veliko več priložnosti za študij in zaposlitev. Obala je regija, ki je po prosperiteti takoj za ljubljansko. Tu je nekaj velikih podjetij, ki predstavljajo močno gospodarsko bazo in magnet za mlade, perspektivne kadre. Večina Drugih regij je v tem smislu v slabšem položaju. Poleg tega so ljudje z Obale veliko bolj strpni, nanje vplivajo različne kulture, kar bogati njih in podjetja v katerih so zaposleni. Gre le za osebni moment; zadeve, ki se jih lotim, tudi v zasebnem življenju, želim izpeljati tako, kot je treba. Vem, da bom v Drogi, vsaj v prvih dveh, treh letih, tako zelo zaposlen, da si ne bom mogel privoščiti selitve, pa tudi svoje družine ne morem s tem prekomerno obremeniti. Prosti čas je skrčen na vikende in ga povsem posvečam družini. Premalo naredim za svojo boljšo telesno kondicijo. Skušam pa to nadoknaditi z družinskimi pohodnimi podvigi. Z družino veliko potujem po Sloveniji, predvsem na Gorenjsko, Primorsko in Štajersko." Zakaj ste izbrali prav Drogo? "Že dlje časa sem razmišljal o tem, da moram bančništvo zamenjati s čim drugim, saj sprememba panoge lahko le dopolni in obogati posameznikovo poslovno pot. Jaz na primer lahko presodim, kako banka ocenjuje podjetje in njegovo boniteto in lahko povem, da je Droga izjemno podjetje, z dobro finančno kondicijo. Delček "iracionalnosti" v moji odločitvi se veže na dejstvo, da je Droga na Obali. Težje bi se zanjo odločil, če bi bila v Mariboru ali nekje na Dolenjskem. To je vsekakor vezano na dnevno migracijo in jaz sem se ne glede na to, da je pot do službe dokaj obremenjujoča, odločil za Drogo. Drugi del odločitve pa je vezan na strokovni izziv. To je bil seveda predpogoj. Mika me zgodba, ki se dogaja okoli slovenske prehrambene industrije. Odločil sem se, da želim v njej sodelovati, ker sem začutil, da bi se lahko iz nje veliko naučil." Nekateri pravijo, da ima Droga dušo. Ste jo že začutili? "Že! V Drogi začutiš, kaj dejansko pomeni predanost firmi, kaj pomeni, ko vodstvo živi z delavci in čuti z njimi. Motivacija ljudi je visoka. Morda je to značilno za živilsko panogo. Dodatna vrednost (pogojno rečeno) Droge je, da je kot veliko podjetje, za slovenske razmere, izven centra zelo socialno vpeta v regijo; delavci so manj nagnjeni k migraciji. Droga, d.d., je zelo močen industrijski steber v regiji. Potem je tu njena perspektiva in zaveza k ponudbi varnih in zdravih živil z visoko dodano vrednostjo; načrtna gradnja blagovnih znamk, skozi njeno 40-letno pot, njen ugled in ugled ter prepoznavnost korporativne (krovne) blagovne znamke Droga. Le-to je v slovenskem prostoru zelo znano in to odzivnost skušamo preko naših marketinških strategij vzdrževati in še dodatno dvigovati tudi na trgih bivše Jugoslavije, širše v EU in še marsikje." 28 Predstavljamo vam ★ Ste naše izdelke poznali že prej? "Mislim, da ni slovenske družine, ki ne pozna Droginih izdelkov. Odkar vem zase, vem, da je moja družina kupovala Drogine izdelke: kavo Bar-caffe,čaje, izdelke iz žitnega programa, vloženo zelenjavo, sol, kasneje pašteto in druge izdelke." Kakšna je vaša funkcija v Drogi? Kako boste prispevali k njeni uspešnosti? Moja naloga kot člana uprave za finance v Drogi je, da zagotavljam finančno trdno, zdravo in zakonito poslovanje podjetja in skupine kot celote. V okviru računovodske, finančne, davčne in nasploh zakonske regulative pa moram delovati v smeri neprekinjenega strateškega razvoja in podpore Droginih poglavitnih dejavnosti. Pri uresničevanju ciljev pa je za sleherno upravo, ki želi biti uspešna, zelo pomembno, da znotraj nje vlada visoka stopnja medsebojnega zaupanja in podpore ter da kot trden in udaren team. Trdim, da ima Drogina uprava obe lastnosti. In to je dodatna primerjalna prednost Droge." Nam lahko zaupate svoje videnje povezovanja Droge s Kolinsko? "Ideja povezovanja slovenske prehrambene industrije, ki v začetni fazi vključuje idejo povezovanja Droge s Kolinsko, temelji na trdnem prepričanju ključnih lastnikov in strokovne javnosti, da je to strateška nuja, kakor tudi na enakopravnem položaju obeh podjetij v procesu priprave strokovnih podlag za morebitno združitev v bližnji prihodnosti. V preteklosti je v javnosti prevladovalo mnenje, ki pa ni bilo realno, da "vodi igro" Kolinska. Igro so od začetka seveda vodili zgolj ključni lastniki obeh podjetij in nihče drug.Midva s predsednikom sva najprej želela razbliniti strah pred morebitno nelojalno igro in pojasniti sodelavcem, da je vse stvar odločitve lastnikov obeh podjetij in da bo tako Droga na dolgi rok še močnejša. Lastniki Droge in Kolinske od obeh uprav pričakujejo, da jim bosta predstavili zgodbo,oziroma scenarij, ki bo dolgoročno vsem, tudi zaposlenim (to je človeški kapital, ki je najpomembnejši in na katerega ne smemo nikoli pozabiti), prinašala dobiček in ostale koristi. Trenutno poskušamo ovrednotiti dodano vrednost povezanega podjetja. Ko bo to pripravljeno in predstavljeno delničarjem, se bo odločalo kako naprej. Vse odločitve in novice bodo na pravilen in transparenten način predstavljene vsem notranjim in zunanjim javnostim." Kako ocenjujete večji nakup delnic Istrabenza in Maksime v avgustu? "Menim, da Istrabenz kot pomemben slovenski investitor vidi v prehrambeni panogi priložnost, zato se je očitno odločil, da bo svoj naložbeni portfelj bolj zaznamoval s prehrambeno zgodbo. Gorazd Čuk je zelo strokoven in (v pozitivnem smislu) zahteven predsednik nadzornega sveta, kar je za Drogo vsekakor dobro. Menim tudi, da Drogin nadzorni svet zelo učinkovito nadzira Drogino poslovanje, tako v tekočem kot v strateškem smislu. Kako se počutite v svojem novem delovnem okolju? "Odlično!" Kako ste izkoristili dopust? Ste se spočili? "V upravo Droge sem bil imenovan v začetku junija, tako sem izkoristil dva tedna dopusta v odpovednem roku na SKB banki. Prvi teden sem bil z družino v Logarski dolini, drugi pa na Malem Lošinju. S prvim julijem pa sem že prišel v Drogo. Koliko sem spočit, bi težko presodil. Vsekakor je moja delovna vnema na zelo visoki ravni. Uredništvo V septembru, ali natančneje 14.9.2004, je diplomirala naša sodelavka Špende Ingrid. Pridobila je naziv poslovna sekretarka. iskreno ji čestitamo! Sodelavci ★ Naše korenine 29 Povej, kaj voziš, in vedel bom, kdo si PROCAJ Oba gosta tokratne rubrike Naše korenine sta voznika; ona na kratke proge, on na dolge. Oba prevažata dragocen tovor, v teži tovora pa ne bomo iskali primerljivosti. Njun staž v Drogi je dolg in zanimiv. Moja tokratna sogovornika sta bila Fiorela Zudič, viličaristka, in Zvezdan Črnac, voznik službenega osebnega vozila. Fiorela je pričela svojo pripoved z zaključkom osnovne šole. " Pri petnajstih letih sem se odločila, da bom natakarica. Ker sem obiskovala osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom, sem imela v slovenski srednji šoli nemalo težav. Mučila sem se eno šolsko leto in nato šolanje opustila. Moj oče je delal v Drogi v Začimbi in jaz sem mu z mamo večkrat prinašala kosilo. Prav kmalu sem se tudi jaz zaposlila v Začimbi. To je bilo v oktobru letal972. Delala sem kot emba-lirka na čajih, flavoraidu in drugih programih. Leta 1978 sem izvedela, da v Začimbi rabijo viličariste. Mene so že od otroških let privlačila bolj "moška" dela. Podatek, da je v Drogi že bilo dekle, ki je vozilo viličarja, me je vzpodbudil, da sem se prijavila na tečaj za viličariste, ki ga je Droga financirala. Tečaj je potekal na delavski univerzi v Kopru, kjer sem poslušala motoroznanstvo in druge strokovne predmete. S teorijo nisem imela težav, v praksi pa se je nekoliko zataknilo; praktični del izobraževanja je potekal v tovarni Tomos, kjer so imeli le 5-tonske viličarje in moje prekratke noge (smeh) niso dosegle pedala za plin in zavore. Tako so mi kolegi priskrbeli blazino, ki sem jo nosila s seboj vedno in povsod. Po zaključku štirimesečnega tečaja sem takoj pričela z delom v proizvodnji oz. v skladišču, ali natančneje z vožnjo med proizvodnjo (Začimba) in skladiščem (Blagovni promet), ki sta bila na istem dvorišču. Da je delo vi-ličaristke nekaj posebnega, sem se zavedla ob raznih obiskih šolarjev, politikov, gospodarstvenikov ali drugih, saj so vsi buljili vame. V začetku pa to ni bila edina težavica, saj sem se znašla v izključno moškem svetu, ki pa me je, na srečo, takoj sprejel in vzpodbujal. Hudo je bilo, ko sem pretovarjala težke vreče in mi je tovor padel z viličarja. Če so bili sodelavci v bližini, so mi pomagali, če jih pa ni bilo...Tudi mrzlo je bilo, saj takratni viličarji še niso imeli kabine. Imeli smo zaščitna oblačila in obutev, toda preveč se tudi nisem mogla obleči, ker bi bila sicer pri delu okorna. Nekaj let pred preselitvijo tovarne v Izolo pa sem dobila viličarja s kabino, ki je imel gretje in celo radio. To ugodnost sem imela le jaz in se za to ob tej priložnosti še enkrat zahvaljujem svojim takratnim sodelavcem. Kasneje sem prevažala prazno embalažo, kar je bilo veliko lažje. Tako sem začela spoznavati izdelke in jih spoznala tako dobro, da sem lahko nadomeščala skladiščnike. Danes, tu v novi tovarni, je naziv mojega delovnega mesta viličarist-komisionar, kar pomeni, da na osnovi naročila, ki ga prejmem od nadrejenega, sama s stoječim viličarjem krožim po hodnikih in nalagam izdelke na palete. Delo je lažje, saj so tovori lažji, vsi smo na kupu in si lahko pomagamo, prostori pa so ogrevani. To delo opravljam že 26 let in sem še vedno zdrava. Moje želje? Da bi do upokojitve vozila viličarja. Svoje delo rada opravljam, je raznoliko, predvsem pa uživam v stikih s sodelavci, ki jih vsak dan srečujem na svoji poti." Pogovor sva zaključili in se odpravili "na lov za viličarjem", da bi naredili pravi posnetek. Na plen sva naleteli takoj ob vstopu v proizvodnjo. In škljoc... Zvezdan se je zaposlil pri šestnajstih v Mehanotehniki in tam delal do služenja vojaščine. Potem je bil sprejet na Intereuropi, kjer se je pričela njegova prevozniška pot in kjer je uspešno opravil "pripravništvo"; vozil je vlačilce, prikoličarje, se prvič srečal z avtocesto in se čudil njeni prostranosti, se boril z utrujenostjo in zaspanostjo ter z mnogimi nevšečnostmi, ki spremljajo poklic V 30 Naše korenine ★ voznika tovornjaka in jih mora 21 -le-tni fant še spoznati. Na srečo je imel ob sebi sodelavca - voznika, g. Čeda Slaviča, ki je bil odličen učitelj in prava opora v stiski, za kar mu je Zvezdan še danes hvaležen. V Drogo oz. Delamaris je Zvezdan prišel leta 1972. Svojega prvega delovnega dne v Delamarisu ne bo pozabil nikoli. "Začel sem delati na dan mrtvih, ker mi je dan pred tem moj, takrat še bodoči, vodja rekel: "Če prideš delat jutri, dobiš službo, v nasprotnem primeru te ne rabimo". Prišel sem. Na pomolu je čakalo 27 vagonov rib, ki jih je bilo treba zvoziti v tovarno. Dali so mi star kamion-ceradar, ki ga nihče ni hotel voziti, bil pa je še dober za krajše prevoze. Delali smo, dokler ni bil ves ulov pod tovarniško streho. In to sem počel vsakokrat, vse vikende oz. druge dneve, ko je bil ulov obilen. Med tednom sem vozil prikoličarja po vsej takratni Jugoslaviji. V kamionu sva bila dva voznika in sva prevažala gotove izdelke do Delamarisovih skladišč v Beogradu, Skopju, Sarajevu, Splitu, Zagrebu, Zeleniki in drugod. Vračala sva se prazna ali pa sva vozila zelenjavo za proizvodnjo in embalažo iz Srbije, od koder smo jo dobavljali. Voznikov nas je bilo okoli 100 in dela je bilo vsak dan dovolj za vse. Leta 1978 sta se Delamaris in Droga združila, česar sem bil zelo vesel. Tako kot vsem voznikom, se je plača tudi meni povišala in dobil sem nov kamion s posteljo, da sva lahko s sovoznikom med vožnjo izmenično počivala. Leta 1985 pa sem dobil novo zadolžitev. Vodja logistike, pokojni g. Prelaz, mi je prenesel odločbo za voznika službenega osebnega avtomobila, ki jo je podpisal direktor Blagovnega prometa (v okviru tega je bila organizirana logistika). Tako sem s kamiona prešel na Citroenov CX. V začetku sem menil, da je odločba le začasna. Bilo pa mi je v čast, da so za to opravilo izbrali prav mene. Testno vožnjo sem, baje, že opravil, ko sem nadomestil sodelavca na poti na sejem v Novi Sad. Odločba pa le ni bila začasna. Med svojo zaposlitvijo sem menjal avtomobile, direktorje in druge sovoznike, poslanstva pa nikoli več. Daljša je bila pot, bolj sem bil zadovoljen. In tako je še danes. Ljudje pravijo, da se določene stvari zasitiš, če je je preveč; jaz sem prevozil več kot tri milijone kilometrov, pa še vedno vozim z užitkom. Kaj je najbolj stresno pri tem delu? Ko naletiš na prometno nesrečo s hudimi posledicami ali celo s človeškimi žrtvami. Srečanja s policijo, ki kontrolira promet, pa že dolgo ne doživljam več kot stres. Policija opravlja svoje delo in sprejel sem jo kot sestavni del svojega poklica. Moram pač spoštovati pravila-zakone. Ti se od države do države ne razlikujejo veliko. Morda je zanimivo to, da v Nemčiji, kjer na cesti ni omejitve hitrosti, lahko voziš tudi 300 km na uro, pa ne plačaš kazni. Tam kjer omejitev je, pa se je moraš držati kot pijanec plota, saj v nasprotnem primeru plačaš visoko kazen. Jaz sem jih plačal veliko in vse zaradi prekoračitve hitrosti. Eden od direktorjev mi je ob taki priložnosti rekel: "Če nočeš bankrotirati, vozi po tablah, saj se nam nikamor ne mudi". Zvezdan ima poleg avtomobila in vožnje še eno ljubezen - nogomet. Z njim se je ukvarjal tudi profesionalno in bil uspešen nogometaš. Kot voznik pa je bil veliko na poti, zato ni mogel redno trenirati. Tako je misel na profesionalni nogomet opustil in se začel s tem športom ukvarjati le ljubiteljsko. Je pa član uprave NK Izola. Pravi: "Droga nam vedno kaj da, zato smo ji zelo hvaležni". Zvezdan ima tri želje in upa, da se mu bodo uresničile tudi brez zlate ribice. "Želim si, da bi naš NK prešel v prvo ligo, da bi Droga bila še boljša, kot je, in da bi še enkrat vozil na službeni poti do Skopja." Želje so želje in ljudje smo zanimivi prav zato, ker se razlikujemo tudi v svojih pričakovanjih. Majda Vlačič ★ WWW.dr03a.si 31 Nova podoba za nove izzive O8®* * O " S Sl I y^)SMrch 'w'Favorftes ^TMeda C) I s* [3 L_J Address | *£) http://www.droga.si/default.asp7ld-599 Izdelki Domov > Izdelki > Zlato polje > Mlevski izd... > KUS KUS a q> )roga Portorož / KUS KUS - Microsoft Internet Explorer EdR Vievv Favorit es Tools Maščobe Od tega nasičene Ogljkovi hidrati Od tega sladkorji Prehranske vlaknine Natrij Holesterol Fosfor 170,0 mg Ntacin 3,5 mg T^g~ 0,1 g 70,0 g 5,0 g 1-------------Il7*" Z- 10,0 mg 0,0 mg (21,3 %PDV) (19,4 % PDV) "Hranlna vrednost se lahko spreminja glede na kakovost letine. "♦Odstotek PDV je delež priporočenega dnevnega vnosa hranlne snovi za odraslo osebo. iDrog* wocldwtd«... -I Poglejte še »Vse o žitaricah »Iskalnik receptov Recepti Ime Neto masa Pakiranje V paketu Rok trajanja KUS KUS, 250 g 250 g Vrečka 10 12mes KUS KUS, 2000 g 2000 g Vrečka S 12 mes i njegovega "potega am. hko prebavljiv in omogoča it prilogo k mesnim in imeren je tudi kot jušna ineštrah, lahko pa ga .Jagodni štruklji s kuskusom Zlato polje »Zvezdice na biskvitu »Kavni poljubčki »Grajski puran s kuskusom »Osvežilna kuskusova solata »Kuskus z rdečim radičem »Zeliščna juha s kuskusom »Kuskus z jurčki »Kuskus z rozinami »Pecivo z višnjami in kuskusom »Vsi recepti ) odstavite z jstite pokrito 5 min. Dodajte razdrobftez vicami. ečevati delež vode: ščepec sol, čajna žička ~5 H«* Links V Drogi smo se odločili za osvežitev spletnih strani. Našim zvestim kupcem in vsem uporabnikom želimo ponuditi prijaznejšo storitev ter omogočiti lažji dostop do informacij, ki smo jih popestrili s slikami in animacijami. Droga je eno vodilnih prehrambenih podjetij v Sloveniji, kar želimo predstaviti tudi na spletnih straneh, zato smo vpeljali kar nekaj bistvenih novosti. Tako lahko po novem s pomočjo ISKALNIKA RECEPTOV najdete zanimiv recept, ga ocenite ali komentirate, lahko pa nam tudi posredujete svoje recepte. Novost je tudi stran ENCIKLOPEDIJA, kjer so predstavljeni vsi podatki o surovinah, zeliščih... Delničarji pa se bodo razveselili rubrike DELNIČAR, kjer bodo lahko spremljali vsakodnevno vrednost delnic ter ostale aktualne teme s tega področja. Zelo uporabna novost je možnost izpisa črtnih kod izdelkov - na straneh, namenjenih izdelkom (na spletni strani iskane skupine izdelkov poiščite ikono s tiskalnikom in šele ko jo kliknete, se izrišejo tudi črtne kode izdelkov, ki so sicer vpisane v tabeli na tisti strani). Upamo, da bo ta možnost zaživela tudi pri poslovnih partnerjih, ki nam (si) bodo na ta način omogočili lažje naročanje določenih izdelkov, ki še niso v njihovem prodajnem asortimanu. To velja tudi za partnerje v gostinstvu. Novosti je še veliko, zato vas vabimo da nas obiščete. Vodilna misel, ki nas je med prenavljanjem spletnih strani spremljala, je temeljila na dejstvu, da je Drogina spletna stran živ organizem, ki raste in se spreminja. Zato smo pri kreiranju njene končne podobe pritegnili k sodelovanju večino sodelavcev in številne poslovne partnerje. Za kakršnekoli dodatne informacije se kadarkoli obrnite na urednico spletnih strani, Ulčar-Jesih Tjašo na 05/66 31 589 (041/399 414). Zahvaljujemo se vsem, ki ste sodelovali pri preobrazbi strani, vaše ideje in pripombe so seveda še naprej dobrodošle (oz. zelo zaželene!). Tjaša Ulčar-Jesih Jani Bačič w Zaposlenost V matičnem podjetju je bilo na dan 31.08.2004 zaposlenih 609 delavcev, od tega 294 moških in 315 žensk. V Droginih povezanih podjetjih je bilo na dan 30.06.2004 zaposlenih 378 delavcev in sicer v: DROGA d.o.o. BUJE - 32 zaposlenih DROGA d.o.o. LASAGO 8 zaposlenih DROGA d.o.o. SARAJEVO - 32 zaposlenih DROGA d.o.o. SKOPJE - 51 zaposlenih DROGA d.o.o. PRIŠTINA - 33 zaposlenih DROGA d.o.o. BEOGRAD — 30 zaposlenih DROGA LIVSMEDEL AB ŠVEDSKA 13 zaposlenih SANDRI s.p.a. ITALIJA - 30 zaposlenih KONZUM D.D. SARAJEVO - 140 zaposlenih VIVO d.o.o. — 9 zaposlenih V AVGUSTU IN SEPTEMBRU PRAZNUJEJO OKROGLE OBLETNICE 10- letniki Gregor SMOLNIKAR iz OE Prodaja (AVGUST) Gianfranco CALCINA iz PC Nova tovarna (AVGUST) 20- letniki Semira MUMINOVIČ iz PC Nova tovarna (AVGUST) Marija LAŠIČ iz PC Gosad (AVGUST) Ingrid ZADEL iz OE Upravljalno računovodstvo (AVGUST) Blaženka ŠKORC iz OE Marketing (AVGUST) Duša BAJRAMOVIČ iz OE Prodaja (AVGUST) Marjan SKOLIBER iz PC Zlato polje (AVGUST) Emilijo GERLICA iz PC Zlato polje (SEPTEMBER) Ljubica NAGY iz OE Tehnloško razvojna služba (SEPTEMBER) Dean GRBEC iz PC Nova tovarna (SEPTEMBER) Jože VOUK iz PC Zlato polje (SEPTEMBER) Valter MAMILOVIČ iz PC Nova tovarna (SEPTEMBER) Denis FAKIN iz OE Nabava (SEPTEMBER) Branka ZAKRAJŠEK iz OE Marketing (SEPTEMBER) 30- letniki Majda POLJŠAK iz OE Nabava (AVGUST) Ljudmila JAKL iz PC Gosad (AVGUST) Mladen BABIČ iz PC Nova tovarna (AVGUST) Berto RUZZIER iz PC Sol (SEPTEMBER) NAŠIM SLAVLJENCEM ČESTITAMO IN NAZDRAVLJAMO OB DELOVNEM JUBILEJU Jubilejne nagrade se izplačujejo na podlagi 2. točke 44. člena Podjetniške kolektivne pogodbe družbe. Postali smo člani v družbi velikih in močnih Svet delavcev DROGE, d.d., je na svoji 9. redni seji 6.aprila 2004 sprejel sklep, da se pristopi k podpisu pogodbe o medsebojnih pravicah in obveznostih v zvezi s članstvom v Združenju svetov delavcev pri ŠCID (Študijski center za industrijsko demokracijo). Postali smo člani v družbi velikih in močnih. Združenje svetov delavcev slovenskih podjetij je bilo ustanovljeno leta 1966 in je organizirano kot osebna oblika dela v okviru Študijskega centra za industrijsko demokracijo. Kolektivni člani združenja so sveti delavcev družb, ki so se prostovoljno včlanili s podpisom pogodbe o včlanitvi. Vsak član plačuje dogovorjeno članarino in pridobi vse članske ugodnosti in pravice. Združenje šteje preko 100 članov. Sekretar Združenja je vodja ŠCID mag. Mato Gostiša, njegov namestnik pa mag. Rajko Bakovnik. Včlanili smo se zato, da bi lažje, hitreje in strokovno vodeno prišli do informacij, ki jih potrebujemo pri svojem delu in svojih odločitvah. Članstvo nam zagotavlja organizirano svetovalno dejavnost za člane SD in predstavnike v NS. Na srečanjih predstavnikov SD iz posameznih podjetij si izmenjujemo izkušnje. Vsi člani SD in predstavnika v NS so prejeli izvod Etičnega kodeksa članov svetov delavcev. Novoizvoljeni člani namreč največkrat ne poznajo svoje vloge v SD, ne poznajo svojih dolžnosti in pravic. Kodeks pa vse seznanja prav s to tematiko in še z marsičim uporabnim. Zdenka Hribar Ob izgubi moža se zahvaljujem vsem, ki ste mi v teh težkih trenutkih stali ob strani, mi pomagali in pokojnika pospremili na zadnji poti. Hvala tudi za podarjeno cvetje, sveče in izrečena sožalja. Marija Veljačič ★ Drogin telegraf 33 Hostese med nami 14. julija smo v našo sredino povabili hostese, ki se pojavljajo za našimi degustacijskimi pulti. Da bi jim Drogo čimbolj približali, smo organizirali usposabljanje na temo "Delo s strankami". Prvi del usposabljanja je vodil zunanji sodelavec iz podjetja Vernar VTC. Ker se je na začetku vzdušje zdelo napeto, si je predavatelj domislil prav posebno tehniko za sprostitev. Dekleta je takoj ob prihodu presenetil s sinhronim korakanjem in ploskanjem in jih res sprostil. Nato jim je predstavil osnove komunikacije s strankami in tehnike izvedbe dobre degustacije. Sledil je praktični poizkus privabiti stranko, ji ponuditi izdelek in jo prepričati, da bi izdelek tudi kupila. V drugem delu usposabljanja je bil organiziran ogled proizvodnje v PC Nova tovarna, predstavljeni so bili osnove dobre higienske prakse in nov katalog Droginih izdelkovi. Hostese so bile nad usposabljanjem zelo navdušene, pozorno so spremljale predavatelja in tudi aktivno sodelovale. Iris Hrovatin “Olimpijka" Mevlida Mahmutovič Mnogi bi se strinjali s trditvijo, da je življenje, kljub svoji dragocenosti, včasih zelo naporno in zahtevno in da bi že zato, da ga živimo, včasih lahko dobili medaljo ali celo zlato krono. Pri petdesetih pa bi bila krona nekaj povsem zasluženega. Mevlidini sodelavci na mesnem programu so prešli od besed k dejanjem. Ob njenem jubileju sojo "okronali" in ji podelili medaljo. Ker pa je bil njihov navdih plod spremljanja televizijskega prenosa olimpiade v Grčiji, ne pa pravljica o kraljični (in še manj razglabljanje o življenju), je bila Mevlida okronana z oljčnim venčkom, ki so ga pripravile skrbne roke njenih sodelavk. Zlato-rumena medalja s pripisom "50" pa ni bila prva, ki si jo je Mevlida letos zaslužila. Prejela jo je že kot zmagovalka v kategoriji "Najboljša sladica" na kulinaričnem tekmovanju, organiziranem ob 40-letnici Droge na Naš dan 11. junija letos. Venček in medalja pa sta bili le simbolični darili. Poleg pravega darila in torte so Mevlido najbolj razveselile čestitke številnih sodelavcev, ki so se ji pridružili ob praznovanju petdesetega jubileja. Čestitkam se pridružujemo tudi ostali sodelavci. Uredništvo 34 Drogin telegraf ★ Priznanje mesta Buje Droga d.o.o. Buje je prejela Plaketo mesta Buje. Dodeljena ji je bila v petek, 10. septembra, na svečani seji mestnega sveta, z obrazložitvijo, da je Droga Buje z izgradnjo nove poslovne stavbe in razširitvijo dejavnosti prispevala k dodatnemu zaposlovanju prebivalstva v občini. Novosti v PC Gosad Iz upravne zgradbe v Izoli so k nam preselili razstavo "40 let DROGE". Sedaj si jo lahko ogledamo natančneje in presodimo, koliko je DROGA v vseh teh letih dosegla. Na področju zaposlovanja je bilo kar pestro. Delavci, ki so bili sprejeti za določen čas, so prešli pod novega delodajalca ADECCO, d.o.o., ki skrbi za vse njihove zadeve s področja delovnih razmerjih, pri nas pa opravljajo delo v proizvodnji. V času šolskih počitnic smo na počitniško delo sprejeli dijake in študente iz okoliških krajev in iz samega Središča ob Dravi. Za delo v proizvodnji se je zanimalo največ srednješolcev iz nižjih razredov. V treh poletnih mesecih smo zaposlili 56 dijakov oz študentov, ki so opravili 3.198 ur. Med njimi jih je bilo veliko, ki so kar vztrajali, drugi so odšli že naslednji dan, ker so se prvič srečali z delom v proizvodnji , povprečno pa so vzdržali 14 dni. Uporabni študentje Poleti smo kljub vročim dnem izpopolnjevali svoje znanje.Nekateri smo se e učili komuniciranja, drugi pa varstva pri delu.Skoraj vsi to področje dobro poznamo, vendar je potrebno znanje obnavljati, saj človek marsikaj pozabi. Tudi vsi novozaposleni sodelavci, dijaki in študentje so to področje dodobra spoznali. Skozenj nas je vodil g. Albert SUBAN, odgovoren za varstvo pri delu v Drogi, d.d. V enaki meri smo svojo pozornost usmerili k področju HACCP, o katerem nas je seznanjala Marjetka Geč, odgovorna za HACCP- program v PC GOSAD. 29.7.2004 smo bili še posebno zadovoljni, saj smo prejeli UPORABNO DOVOLJENJE za kar tri objekte: - obnovljene industrijske čistilne naprave; - novozgrajeno rastlinsko čistilno napravo; - prizidek z nadstrešnico za potrebe razširitve obstoječe proizvodnje. Dela so trajala kar 4 leta, končana pa so bila še pred rokom. Danica Krajnc Besedica "uporabni" se ne sliši prav dobro, ko govorimo o študentih. Je pa zelo primerna, ko imamo v mislih pridne, razgledane, v računalništvu dobro podkovane in dela željne študente na praksi. Jani Bačič je eden izmed mnogih, ki se v našem delovnem okolju prav dobro znajde in veliko naredi. Tudi žrebanja se je lotil in osrečil nagrajenko Heleno Juvan iz Škofje Loke v nagradni igri Z Maestrom na križarjenje. V družbi partnerjev in roka V okviru praznovanja 40-letnice Droge, d.d.,smo partnerjem podarili lep popoldan in večer na znamenitem Festivalu Lent v Mariboru. Droga,d.d., je bila ponovno pomembna pokroviteljica tega tradicionalnega festivala. Bili smo pokrovitelji otroškega Lenta (ARGETA) in tudi koncerta Eriča Burdna in skupine The Animalsl na glavnem odru na Dravi. Naše druženje s partnerji se je začelo že zgodaj popoldne, ko smo se zbrali v Narodnem domu v Mariboru. Bili smo prijetno presečeni, ker so se partnerji povabilu odzvali v velikem številu in so si kljub praznikom vzeli čas, da preživijo del dneva z nami. Zbrane goste je pozdravil predsednik uprave, gospod Robet Ferko, in jih skupaj z direktorjem prodaje, gospodom Gorazdom Grjolom, povabil na manjši banket, kjer je ob medsebojnem spoznavanju in prijetnem klepetu ter ob zelo dobro pripravljeni hrani in skrbno izbrani pijači čas hitro minil. V poznih popoldanskih urah nas je avtobus odpeljal do Koblarjevega zaliva, od koder smo se odpravili na panoramsko vožnjo s splavom po Dravi. Veselo družbo je na splavu sprejela ekipa turističnih delavcev, ki je že pred leti s pomočjo kulturno-zabavnih in turističnih prireditev začela vračati življenje v pozabljeno mestno četrt Lent. Rdeča nit vsega dogajanja na splavu je bila spoznavanje običajev in obredov, ki so nekdaj spremljali bogato splavarsko življenje na Dravi. Izvedeli smo, da njegovi začetki segajo v 13. stoletje, ko so transport lesa in tudi drugih tovorov po Dravi opravljali s plovili, ki so jih imenovali šajke. Plovba z šajkami je trajala vse do 19. stoletja, ko so začeli les prevažati na bolj ekonomičen način z izdelavo splavov. Ob zvokih slovenske narodne glasbe so nam postregli s splavarsko malico, bolj pogumni pa so poskusili tudi kavo, kuhano na ognju, ki je ves čas plovbe gorel na kljunu splava. Kar precej smo izvedeli o bogati tradiciji splavarjenja. Da pa bi za svoje novo znanje dobili tudi potrdilo, se je bilo potrebno tudi izkazati. Čast je rešil naš predsednik uprave, ki je za nas "krščen bil" in "krvavi pot potil". V roke so mu potisnili veslo splava in dobro mu je šlo, čeprav je bila Drava precej narasla in njen tok precej močan. Tudi krst z vodo in vinom je predsednik uprave dobro prestal. No, pri vinu smo pomagali tudi drugi, kajti običaj je običaj in to še na Štajerskem... Atraktivna vožnja s splavom nam je ponudila povsem drug pogled na mesto, kot smo ga bili vajeni, in ko smo se približali Lentu ter pristali na osrednjem prireditvenem prostoru, smo si želeli ponovitve. In potem ... moj in po navdušenju povabljencev sodeč tudi njihov višek večera. Rock je bila glasba, ki sem jo kot smrklja zajemala z veliko žlico in jo sprejemala z vsemi čutili. Koncerti teh zvezdnikov so bili za nas takrat nedosegljivi. Ampak rock legende so pač legende, in kdor čaka, dočaka. Tako kot druge, smo dočakali tudi The Animals v živo. Jaz že dolgo nisem več pubertetnica, pevec Eric Burdon je tudi že precej v letih, vendar sta njegov glas in njegova glasba še vedno tisto...ta pravo ! Eric Burdon & The Animals so bili poleg skupin The Beatles in The Rol-ling Stones edini, ki so v 60-ih uspeli na ameriški pop sceni kot Neame-ričani. Po razpadu Animalsov je Eric ustanovil več funk in blues skupin. Njegova pa je tudi pesem Guilty, blues, ki me nikoli ni pustil brezbrižne. Eric se je vrnil na sceno in se odpravil na turnejo po Evropi z novim albumom My Secret Life. Uživali smo v pesmih We gotta get out of This Plače, l’m crying, Inside lookin out, The Story of Bo D i d d I ey, See See Rider, When I Was Young in Monterey pa tudi The House of the Rising House in Don't Let Me Be Mi-sunderstand in vseh ostalih. Lahko bi pripovedovala otrokom o Eriču in njegovih pesmih, če bi me poslušali, pa jim je bližja današnja glasba. Dejali so samo, da je bila mama še nekaj dni "utrgana". Pot proti Ljubljani je minila neizmerno hitro, kajti vozila sem v ritmu glasbe, ki mi je še vedno odzvanjala v ušesih. In zadovoljstvo partnerjev? Po odzivih že na prizoriščih samih in zahvalah, ki smo jih prejeli kasneje, Gospod Ferko je prevzel krmilo "barke” v roke in ... lahko z gotovostjo trdimo, da smo dodali nov, svetel kamenček v mozaik dobrih poslovnih odnosov. Naj na koncu še zapišem, da smo bili vsi udeleženci tega srečanja mnenja, da sta si ga. Mojca Šiler, predstavnica Festivala, in ga. Blažka Škorc, predstavnica Droge,d.d., zaslužili vso pohvalo za dobro organizacijo. Maruša Šinkovec ... tudi žrtvoval se je. Splavarski krst je prestal za vse nas in to tako kot je prav z vodo zunaj in z vinom od znotraj. ... ter se ob zvokih domačega ansambla podali na atraktivno vožnjo po Dravi. V Koblarjevem zalivu smo stopili na splav ... ’ Mojstri svojega poklica so nas varno pripeljali... ... izvedeli veliko novega o splavarjenju v Sloveniji... ... na osrednje prizorišče Lenta, kjer se je odvil koncert ansambla The Animals. V Podravka in Droga se že četrt stoletja Higiena rok - merita v nogometu vedno in povsod Že večkrat je bilo zapisano, da se je prijateljevanje rodilo zaradi poslovnega sodelovanja med vzdrževalci ene in druge firme. Fantje so si posojali rezervne dele in izmenjavali znanje in izkušnje. Nekega dne pa so menili, da le delati ni dovolj, in se odločili za srečanjei tudi na nogometnem igrišču. Letošnje tradicionalno srečanje zaposlenih v Podravki iz Umaga in drogovcev je bilo v naselju Marija na Krasu v bližini Umaga. Tu so fantje odigrali nogometno tekmo, v kateri so se bolje odrezali domačini. Ne glede na rezultat so se vsi razigrani in dobre volje odpravili v bližnjo "konobo", kjer je bila podelitev pokalov. Prehodni pokal so drogovci morali predati prijateljem iz Umaga, ki ga bodo čuvali do naslednjega srečanja drugo leto v naših krajih. Srečanja se je udeležil Alen Božič, namestnik direktorja Podravke iz Umaga, ki je v svojem nagovoru pozdravil vse prisotne, izrazil željo, da bi se tradicija nadaljevala, ter zaželel vsem dobro in prijetno zabavo. Z Drogine strani je vse prisotne pozdravil Vasja Rebec, direktor PC Nova tovarna, vsem zaželel veliko delovnih uspehov in prijateljevanja ter da bi se naslednje leto pokal vrnil v roke Droginih fantov. V dobri družbi in prijetni glasbi je večer hitro minil. Zdenka Dandič Naše roke so popolno orodje. Ne v naravi ne v tehniki ni stvari, ki bi se lahko merila z njihovo spretnostjo. Ker so v nenehnem stiku z okolico in drugimi deli telesa, so zelo izpostavljene poškodbam in okužbam. Preko njih se prenašajo različne nalezljive bolezni, kot so gripa, sal-moneloza in druge. Zato morajo biti roke vedno čiste, kadar jemo, kadar imamo opravka z živili, kadar negujemo otroka ali bolnika in kadar se rokujemo. Temeljito umivanje rok je postopek, ki se ga je treba naučiti. Učinkovito je samo, če roke dovolj dolgo in temeljito umivamo, dobro oplaknemo in osušimo s čisto brisačo. Posebej moramo biti pozorni na predele med prsti in za nohti, na hrbtno stran, dlan in palec. Roke moramo obvezno umiti: takoj po uporabi stranišča, tik pred delom z živili, tik pred jedjo in takoj po stiku z umazanimi ali okuženimi stvarmi oz. površinami. Med hudo umazanijo ali nevaren vir škodljivih mikroorganizmov štejemo človeške ali živalske izločke, gnojne izcedke, odpadke vseh vrst, predvsem vlažne ostanke živil, surova živila, še posebej surovo meso in drobovino, krpe za pomivanje, prah, prst, tla, umazano posodo, kljuke, denar... Ljudje si ne umivamo rok tako pogosto, kot si mislimo. Tretjina odraslih si po uporabi stranišča ne umije rok. Po stiku z živalmi tega ne stori vsak drugi, po kašljanju ali kihanju pa si umije roke samo tretjina ljudi. Zato ni presenetljiv podatek, da so umazane roke vzrok za tretjino vseh okužb z živili, ki se pogosto kažejo kot blage prebavne motnje, včasih pa so lahko celo usodne. Ker še ne poznamo cepiva niti zdravila proti vsem boleznim, ostaja za krepitev in ohranitev zdravja na prvem mestu predvsem higiena rok. (nadaljevanje na str. 40) Argeta Junior - kako so snemali TV oglas V prvih sončnih pomladnih dneh se je skupina ljudi zaprla v ljubljanski studio in snemala nov televizijski oglas za Argeto Junior. Delali so po natančnem načrtu in vrstnem redu kadrov. Vse se je začelo okrog devetih zjutraj, trajalo pa do poznih večernih ur. Nekaj utrinkov s snemanja smo pripravili tudi za vas... Glavni protagonisti oglasa so trije simpatični družinski člani: navihana sestrica, mali bratec in zelo zaspan, predvsem pa naiven očka, ki mu skozi celotno zgodbo ni nič enostavno. Velikokrat je potrebno zaradi enega samega kadra premakniti kamero v čisto drugo perspektivo, kar lahko traja kar nekaj časa. Zato je vsaka minuta dragocena in dan se prehitro konča. Vendar smo le uspešno prišli do konca snemanja in v kratkem vam bomo lahko predstavili nov oglas Argeta Junior. Televizijski oglas je del nove akcije tržnega komuniciranja. Le-ta se bo začela jeseni in bo imela simpatičen, jasno. Seveda ne smemo pozabiti še enega, prav tako zelo pomembnega lika - racmana Juniorja, zaveznika otrok, ki ga starši seveda ne vidijo, ker se jim neutrudno skriva. Snemanje se je začelo s kadri z deklico, ki veselo grizlja kruh. Kmalu se je prikazal tudi navihan malček Oskar, ki je snemalcem povzročil nemalo preglavic. Vendar mu ni nihče prav hudo zameril, še posebno, ko je skrušeno prišel do režiserja Miha in se mu opravičil: "Plosti, Miha." Dveinpolletni fantek je bil presenetljivo poln energije vse do večernih ur in tistih nekaj muh so mu vsi oprostili. Vse prisotne je razveseljeval s svojimi domislicami in preprosto otroško logiko. Tudi deklica, sedemletna Zala, je pridno jedla pašteto, kar zanjo ni ravno velik napor, kot nam je zaupala njena mama, ki je bila tudi prisotna na snemanju. Baje ima najraje prav Argeto Junior... Med prostim časom se je pridno učila pesmico za glasbeno šolo, kjer igra violino. Ljubitelji argete namreč niso kar tako...Tudi televizijski očka, sicer igralec Šentjakobskega gledališča, je priznal, da mu argeta "diši”... In tako so se pred kamero še pa še "sladkali" z argeto, dokler ni bilo posneto vse, kar je načrtoval režiser, Miha Mlaker. Ponovno smo lahko dobili vpogled v zakulisje snemanja televizijskega oglasa, ki je vse prej kot nekoliko humoren značaj, ravno tak, kot je bil doslej značilen za Argetino identiteto in komuniciranje. Argeta je namreč pozitivna, dinamična blagovna znamka, ki ima med porabniki dober image. Odločili smo se za nekoliko prenovljen koncept komuniciranja, za produktno komuniciranje. Porabnikom želimo tako podrobneje predstaviti posamezne izdelke znotraj asortimana Argeta. Te izdelke druži izvrsten okus in vrhunska kakovost. Prvi med njimi je Argeta Junior, verjetno najbolj simpatičen in igriv izdelek znotraj Argetinega asortimana, ki je namenjen predvsem otrokom (in mladim po srcu). Poleg televizijskega oglasa smo pripravili tudi tiskane oglase za otroke in njihove mamice, zanimivo spletno igrico in veliko drugih spremljajočih aktivnosti. Jelena Milinkovič ★ Dobro je vedeti 39 Novi uredniški odbor Droginih glasil (ali uporabnost principa sinergije v praksi) Internim gasilom je že pred mnogimi desetletji botrovala potreba po obveščanju. V velikih proizvodnih podjetjih, kjer so takrat sindikati in druga delavska gibanja začela polagoma pridobivati ugled in moč, so bili dobri odnosi z zaposlenimi tudi v interesu lastnikov. Ker pa dobrih odnosov ni brez dialoga, ki je bil bodisi zaradi organizacije podjetja in velikega števila delavcev bodisi zaradi drugih dejavnikov otežkočen, so se lastniki oziroma vodstva podjetij posluževali pisnih obvestil o važnejših dogodkih in načrtih v podjetju. Pojavili so se tako imenovani stenčasi (wall nevvspapers), kjer so bili dostikrat razobešeni tudi članki iz dnevnega tiska o vsem, kar bi lahko zanimalo zaposlene. Seveda so vodstva izoblikovala vsebino teh obvestil po lastni meri in presoji, zato so se stenčasov začeli že zgodaj posluževati tudi sindikati. Rast podjetij in stremljenje za kakovostjo na področjih vseh dejavnosti in na vseh nivojih sta kasneje pripeljala do zamisli o bolj kakovostnem, bolj uglednem načinu obveščanja ne samo zaposlenih marveč tudi delničarjev in poslovnih partnerjev. V zahodnih razvitih državah so podjetja od nekdaj tekmovala med seboj v vsem, v čemer je sploh bilo mogoče tekomovati in interna glasila oziroma bilteni (house nevvspapers ali tudi house pa-pers) so postali ena od disciplin. Pri tem seveda ni šlo za obširne akcije ali velikopotezne načrte, toda vodstva podjetij so bila vendarle pripravljena nameniti vsaj manjša denarna sredstva obveščanju in določila ljudi, ki so bili dolžni oblikovati kakovostno glasilo; pravijo, da je bilo pred leti zlasti v ZDA kar nekaj znanih imen med novinarji in esejisti, ki so stopili na svojo uspešno poklicno pot s prispevki v teh glasilih. Iz te države prihaja tudi podatek, da je v zadnjih petnajstih letih skoraj petina zaposlenih v podjetjih, ki izdajajo interno glasilo, prav s pomočjo člankov v teh časopisih rešila kakšno svojo težavo na delovnem mestu. Nova odkritja in novi dosežki prinašajo ljudem v vsakdanje življenje tudi nove navade in spremembe. Le-te večinoma prihajajo skoraj neopazno, toda sčasoma se jih zavemo in ugotovimo, da so del vsega, kar poznamo in kar imamo radi. To niso stvari, ki lahko spremenijo našo usodo in življenje, vendar pa se jim ne želimo odreči, ker so prav zaradi svoje vsakdanjosti postale nepogrešljive. Tako so tudi Drogina interna glasila - redna, občasna ali jubilejna - postala nepogrešljiva v delovnem okolju zaposlenih. Informacije o novih dosežkih in spremembah na trgu pomagajo razumeti in sprejeti določene nove situacije. Članki, katerih avtorji so sodelavci iz drugih enot in profitnih centrov, govorijo o stvareh, ki so zaposlenim blizu, jih zanimajo, poučijo in včasih tudi spravijo v dobro voljo. Pri tem pa nikakor ne smemo pozabiti, da tako vsebine prispevkov kot tudi celostna podoba glasil več kot dostojno zastopajo Drogo v slovenskem poslovnem prostoru in drugod. Zaposlenim je Naš glas zagotovo najbolj pri srcu. Že nekaj desetletij druži prijetno s koristnim: razlaga strokovne teme na razumljiv način, obvešča, svetuje in se skuša z izborom rubrik kar najbolj približati vsem članom kolektiva, ki pa niso njegovi edini bralci, saj pohvale prihajajo z raznih koncev (Naš dober glas seže v deveto vas...). Drugo najbolj odmevno Drogino glasilo, namenjeno poslovnim partnerjem in delničarjem, je Od nas do vas, ki je prvič izšlo septembra 1997. Sprva ga je urejal Drogin uredniški odbor in je bila izdajatelj družba Droga d.d., zadnji dve leti pa ga je - na osnovi pogodbe z upravo družbe - urejala in izdajala zunanja agencija, kar mu je odvzelo nekaj izvirnosti in topline. Obe glasili, zlasti pa Naš glas, sta doživeli več sprememb v sestavi uredniških odborov. Toda vsak uredniški odbor je bil dobra druščina, to je treba poudariti! (Dobri poznavalci neuradno trdijo, da v vsej zgodovini Droge ni bilo interne institucije, ki bi bila bolj složna, delovna, dobro misleča in nežno čuteča kot njeni uredniški odbori!) V letošnjem juliju pa je uprava družbe v sklopu ukrepov za zmanjševanje stroškov imenovala uredniški odbor, ki je odslej skupen za obe glasili. To je zagotovo dobra zamisel, saj bodo člani odbora lahko na isti seji določili vsebino obeh glasil, kar je zlasti ugodno takrat, ko obe glasili obveščata o enih in istih dogodkih ter novostih. Skratka, po principih sinergije bo v občutno krajšem času storjenega dvakrat več... Predsednica novega uredniškega odbora Droginih glasil je Polona Vagaja, Drogina poslovna sekretarka in znano ime v slovenskih novinarskih vrstah. Glavna in odgovorna urednica je Majda Vlačič (ki, kot veste, tega dela ne opravlja prvič), člani pa so sodelavci Manuela Ferenčič Meden, Silvija Benčič, Alenka Kolarič, Nataša Gladovič, Lilijana Hrvatin, Blažka Škorc, Andreja Vidic, Janja Križman, Gregor Rustja, Gregor Moljk, Peter Ovnič in Vasja Rebec. Zunanji član je Drogina upokojenka Sonja Požar (glede na to, da funkcijo opravlja že od davnega leta 1969, pridobiva vse lastnosti muzejskega eksponata...), ki tu in tam v imenu uredništva postori kakšno malenkost, katere redno zaposleni člani ne bi utegnili opraviti v delovnem času. Tehničnim zvijačam se bo še naprej posvečal Armando Tul, pridni dopisniki (k sodelovanju ste 40 Dobro je vedeti ★ Namig za izlet vabljeni prav vsi!) pa bodo poskrbeli za pestro in zanimivo vsebino. Kot vidite, Naš glas ostaja naš; svojo dušo bo zopet našel tudi trimesečnik Od nas do vas... Sonja Požar (nadaljevanje s str. 37) MRSA in higiena v bolnišnicah Veliko bolnišnic v Sloveniji in v svetu se sooča s težavo, imenovano MRSA (Meticilin rezistentni Staph-ylococcus aureus). To je zelo razširjena bakterija iz skupine stafilokokov. Nekatere so del normalne človeške flore. Pogoste so na koži, zlasti na koži obraza in lasišča. Pri tretjini zdravih oseb jih najdemo v nosno-žrelnem predelu in za nohti. Nekatere bakterije iz te skupine, med njimi tudi MRSA, pa lahko povzročajo blage ali celo smrtne okužbe kože: ječmenček, tur, pljučnico, okužbe ran, itd. Okužimo se lahko neposredno preko rok ali posredno z onesnaženimi oz. okuženimi predmeti in preko zraka. Z MRSA se ponavadi okužijo bolnišnični bolniki, posebno tisti,ki imajo odprte rane (tudi preležanine) in so oskrbovani s cevčicami (npr. z urinskim katetrom). Zdrav človek se redko okuži z MRSA. Ta bakterija se pojavlja skoraj izključno v bolnišnicah zaradi pomanjkljive higiene zdravstvenega osebja. Pri zdravljenju stafilokoknih okužb zdravnik pogosto predpiše antibiotik meticilin. V večini primerov je takšno zdravljenje uspešno. Izjema so stafilokoki MRSA, ki so odporni na ta antibiotik. Zaenkrat so v boju proti njim učinkoviti nekateri drugi antibiotiki. V zdravstvu pa so zaskrbljeni zaradi bakterije MRSA zato, ker obstaja možnost, da pridobi odpornost tudi nanje. Erika Batagelj Izziv starih prijateljev - pohod Od 0 do 1028 (prvi del) Ker smo ljudje socialna bitja, so druženje, povezovanje, sklepanje prijateljstev in njihova ohranitev pomemben del našega življenja. Seveda prihaja na posameznikovi življenjski poti do velikih sprememb in večkrat do delne odtujitve od nekdaj nerazdružjivih prijateljev. Pomembno pa je, da znamo in zmoremo ponovno obuditi niti, ki so nas včasih tako močno vezale v eno celoto. Posebno za novoletne praznike vsak pri sebi naredi pregled bilance dogodkov v preteklem letu in pogosto ugotovi, da že nekaj časa ni videl starih prijateljev. Prav taka ugotovitev je bila povod, da smo se zbrali stari prijatelji in skupaj nazdravili prihajajočemu letu. Ker smo začutili močno željo po pogostejšem druženju, smo si v tistem večeru pod vplivom dobre žlahtne kapljice, ki nam je vzbudila pogum, zadali cilj, ki bi nam omogočil ponovno druženje. Ta cilj je bila ponovitev opravljenega športnega podviga treh med nami, ki smo pred desetimi leti kolesarili iz Sečovelj do Kaninske vasi v Bovcu. Vendar smo se na koncu dogovorili za nekoliko drugačen podvig in sicer za pohod od Dragonje do vrha Slavnika. Po dolgotrajnem usklajevanju terminov smo določili dan - soboto 17. 4. 2004. Po tistem večeru, ko sta bila pogum in moč v zvezdah, smo po streznitvi ugotovili, da to ni mačji kašelj in da bo treba najti najkrajšo in najlažjo pot. No, nekateri so se začeli zavedati, da so dali besedo, kljub temu da se običajno jezijo, če ne uspejo parkirati avtomobila tik pred vhodom v trgovino in morajo narediti nekaj korakov več, kot je treba. Seveda smo, tako kot se spodobi, ustanovili organizacijski odbor s predsednikom in dvema članoma, ki naj bi poskrbeli za organizacijo treningov, sponzorstva, spremljevalno ekipo, logistiko itd. Ker pa je organizacijski odbor malce zaspal in se je veliki dan hitro približeval, sem začel opominjati in obveščati vse prijatelje na potrebne sestanke in treninge, s katerimi bi določili pot in se izognili kasnejšim težavam, ter s tem postal odgovoren za komunikacijo med vsemi člani. Na prvem sestanku v "kantini" in v družbi dobre kapljice smo si pot "olajšali" oziroma popestrili s tem, da smo našemu podvigu dali primerno simboliko, dorekli pričetek poti pri izlivu Dragonje in pohod poimenovali Od 0 do 1028 (višinska razlika) z ocenjeno razdaljo 45 km ★ Namig za izlet 41 (meritev je bila opravljena z merjenjem na karti in ni upoštevala višinske razlike). Po sestanku smo se vsi zavedli, da to "ni hec" in da moramo resno vzeti stvar v roke. Tako se je začel najlepši del akcije in sicer druženje na skupnih treningih, na katerih smo prehodili posamezne dele začrtane poti, da bi našli optimalne rešitve in se izognili težavam, ki bi jih lahko srečali na poti. Treningi so bili izredno lepi, kajti hodili smo v prijetni družbi, po prelepi naravi, zanimivi pokrajini, med prijaznimi ljudmi in nenazadnje odličnimi gostilnami, v katerih smo zaključevali naše napore. Iskali smo različne poti v zaraščeni naravi (po zaraščenih starih stezah), izbrane poti pa označilii, pri večkratnem prečkanju Rokave s postavitvijo kamnov na plitvinah (plavanja nismo načrtovali). Na poti smo videli veliko zapuščenih hiš in nekoč ograjenih in obdelanih njiv ob reki. Naj omenim še prijaznost našega sodelavca Aljoše Muženiča in njegove mame, ki sta nas na enem izmed treningov v Marezigah pogostila z sirom in zelo dobrim refo-škom. Po opravljenih pripravah na pohod in po zadnjem sestanku smo se končno v soboto, 17. aprila, zbrali pri izlivu Dragonje ob hišici. Od enajstih članov, ki so zaprisegli, da bodo opravili podvig, se nas je zbralo le osem (dva sta odstopila zaradi službenih obveznosti, eden pa se je ustrašil napovedanega deževnega vremena). Obmejna policija je bila seveda obveščena o našem podvigu, saj nismo hoteli tvegati, da bi nas slučajno zamenjali s kakšnimi pre-bežniki. Ko smo pred šesto uro zjutraj prešli slovensko mejo, sem sicer imel občutek, da nas policisti in cariniki začudeno gledajo (najbrž so se spraševali, če nimamo pametnejših opravkov). Vreme pa nam je bilo naklonjeno z nizkimi temperaturami in delno oblačnostjo (tako je preprečilo prevretje naših motorjev, bioloških seveda). Po skupinski sliki smo spočiti in budni (s pomočjo barcaffeja in kore-ta-šnopčka) odkorakali proti Slavniku. Se nadaljuje v naslednji številki. Sandro Markovič Jutranji zbor Prečkanje Rokave V Foto/Veronika Hrvatič 42 Humor ★ Izjave na delovnem mestu Se razume, da se Tonči ni smejal šefovim šalam, ko pa gre drugi teden v pokoj! (Vohko) Ne, nisem šovinist in nobene osebne svobode nisem kratil gospodični Metki, ko sem ji prepovedal hoditi v službo v mini krilu. Gre samo za to, da mi je zdravnik strogo prepovedal vsakršno razburjenje. (Bubi) Mislim, da je naš novi šef končno dozorel. Začel mi je postavljati vprašanja, na katera znam odgovarjati. (Bionda) Poletje je edini čas v letu, ko vidimo sodelavca Pepija, da si zaviha rol kave. (Žuljko) Kdo pravi, da nadrejeni ne prenesejo kritike? Vodji oddelka sem poslal že štiri zelo ostra anonimna pisma, pa mi do danes še ni rekel žal besede. ..(Tvrtko) Senatu disciplinske komisije priznam, da sem se vrnil z malice krepko nažgan, obenem pa prosim, da upoštevate, da sem bil zaradi tega že dovolj kaznovan, ko sem potem svojega šefa še štiri ure videl dvojno... (Yogi) Edina stvar, zaradi katere me kar naprej obhaja lenoba, je delo. (Panček) Ni res, gospod šef, nisem zehal med vašim predavanjem na intre-nem seminarju! Skušal sem vam samo postaviti nekaj vprašanj. (Gagec) Če mi ugajajo duhoviti šefi? Kako naj vem! Bi moral najprej spoznati vsaj enega... (Bubu) Spoštovani kolegi, predlagam, da še nekoliko počakamo, predno se odločimo, ali bomo cene znižali ali pustili nespremenjene. Toda za ta čas, ko preverjamo boljšo možnost, jih lahko nekoliko zvišamo. (Dr. univ.dipl.itd.) Mladi mož, predno začnete z delom v našem podjetju, naj vam povem, da smo vsi zaposleni kot velika, srečna družina, v kateri igram vlogo tašče. (Migec) Od svojih podrejenih ne pričakujem, da bodo zmeraj istega mnenja kot jaz. Zadostuje, ako mi prikimajo. (Srečko) Pri javnomnenjskih raziskavah je najtežja naloga postavljati vprašanja tako, da bodo odgovori dali rezultate, kakršni bodo ugajali potrošnikom. (Tisiglavca) Vem, gospod šef, da ne bi smela govoriti naokrog o Tincinih osebnih razmerah in da le-te niso moja stvar. Toda če bi bile moja stvar - ali bi bil sploh kakšen užitek govoriti o njih? (Jezikeia) Zagotovo bi z velikim veseljem delal v svojem oddelku, če bi smel zamenjati vse sodelavce...(Eremit) Gospod Česen, se vam ne zdi, da zgubljate svoj dragoceni čas v podjetju, kakršno je naše? Zakaj ga ne greste zgubljat raje kam drugam? (Chef) Kot vaš nadrejeni sem vam bil dolžan predstaviti svojo oceno stanja. Vkolikor bodo vaša stališča drugačna, jih bom ukazal zabeležiti v vaše personalne mape. (Sedeči vol) S. P. SIMPLY CLEVER Porsche Koper, Ankaranska JjO, tel.: 05 611 65 03 pc^tM po«iY* 5.5-8 2 1/100 k** si|4. C02 135-197 Nova ŠkodaOctavia NAJBOLJŠE ODLOČITVE SO TISTE, V KATERIH UŽIVATE v ★ Nagradna križanka 43 VESTERN NASUT IN UTRJEN PAS ZEMLJIŠČA KARAMBOL GRŠKA BOGINJA NIKALNICA DODATEK K POGODBI PREVAL V ZAHODNIH JULIJSKIH ALPAH NAMIZNO PREGRI- NJALO SORTA JABOLK, RENETKA TONE KUNTNER ELEKTRIČNA PODZEMNA ŽELEZNICA DANSKI ŠAHIST IBENTI ZAKLOPNA VRATA IZREK KRINKA NAŠ HRAST MUKANJE HRV. MESTO OB DRAVI AM. GLASB. ZALOŽBA LADOŠKO JEZERO NAŠ OPERNI PEVEC BARONIK GRŠKI JUNAK IN JEZERO V AFRIKI ANČKA LEVAR STOLPEC V TISKU NARODNO- OSVOBODILNI BOJ NEKDANJI CITROENOV LEPENKA PRITISK DEBELA PALICA HITROSTNA TEKMA ORGAN DRUŠT1 ITVA SITNEŽ 1 BOTER SESTAVIL: JOŽE BORKO OSJE GNEZOO ALOA PREBIV. IRSKE OGRADA ZA SVINJE DEL STOPALA MOJZESOV BRAT DVE PIJAČA STARIH SLOVANOV IZRASTEK NA GLAVI POGANSKI BOG ZA KRISTJANE KRAJEVNA SKUPNOST STARI OČE OČETA ALI MATERE NEON MOSTIČEK TREBUŠNA MAST SOSEDNJI ČRKI ALMA KARLIN DEL ROKE MED KOMOLCEM IN ZAPESTJEM IVANKA DEL ^ RAČUNALNIKA DRAMA HRV. ORAMTIKA BREŠANA ZNAMENITOST PULE Prispelo je 30 pravilnih rešitev nagradne križanke št. 6. Geslo nagradne križanke je bilo Vedno z nami kava in Argeta. Tričlanska komisija, ki so jo sestavljali Bojana Vičič, Marinka Milavec in Melanija Kuček, je izžrebala naslednje nagrajence, ki prejmejo Drogine izdelke po lastni izbiri: prva nagrada - 6000 SIT Špela Volk, Kranj druga nagrada - 5000 SIT Franc Soklič, Preddvor tretja nagrada - 4000 SIT Milan Hojnik, Izola Nagrajencem čestitamo in jih prosimo, da pokličejo brezplačno telefonsko številko 080 1131 (PC Nova Tovarna, Vzorčno skladišče) in se dogovorijo o prejemu nagrade. Rešitev tokratne nagradne križanke - gesla izpisana na označenih poljih - z vašim polnim naslovom pošljite do ponedeljka, 11.10.2004, na naslov Droga, d. d., Industrijslka 21, 6310 Izola, s pripisom Nagradna križanka 7. v