Leto XXII., št. Zlo
i — __
Ljubljana, torek 1$. septembra 1942'XX
Cena cent. 80
Upravmitvo: Ljubljana. Poccmijcn Teli
olica 9.
reJefoo k. »1-22. 31-23. 31-24 laaeratnj oddelek: Ljubljana. Pucanijcva Btt
d 5 — Telefon fc. 31-23 31-26 Podružnica Noro mesto t Ljubltanslca cesta O Računi s za Ljubljansko pokrajine pri poitno-čekovnem zavodu fe. 17.749. za ostale kraj« Italije Servizio Cootl. Cort. Post. No 11-31 Ifr
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase i2 Kr.
Italije in Inozemstva ima (Jnione PubbHdti Italiana S. A MILANO
Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znala mesečno Lir 18.—%
ca inozemstvo pa Lir 22.80
L) red o i it ▼ o: Ljubljana. Pucdnijeva ulica feev. 9. telefon _fcev. 31-22. 31-23. 31-24_
Rokopisi ae ne vračajo
CONCESSIONAKIA ESCLUSIVA per U pob-
blicita di proveoienza italiana ed estera: Unione Pubblidti Italiana S. A. MILANO
Tentativo netttlco di sbarco presso Tobruk stroncato
Due navi da guerra nemiche colpite ed incendiate, una di esse affondata — Sei velivoti nemici distrutti — Barbaro
attacco alla nave ospedale
D Quartier Generale delle Forze Armate oonmnica in data di 14 settembre 1942-XX il seguente bollettino di guerra n. 840:
Questa notte il nemico dopo un prolun-gato attacco aereo condotto con forte nu-mero di velivoli ha tentato, eol concorso di paracudisti, di compiere sbarchi da mezzi navali leggeri nella zona di Tobruk appog-giando l'azione con sei unita da guerra fra incrociatori e cacciatorpediniere.
L'im mediato intervento della difesa italo-tedesca ha prontamente stroncato il tenta-tivo avversario.
Due delle navi da guerra colpite sono state incendiate; una di esse č successiva-mente affondata.
Cacciatori tedesehi hanno abbattuto in combattiniento due aeroplani; altri quattro appareechi venivano centrati e distrutti dalie artiglierie co»troaeree della piazza di Tobruk.
La nave ospedale »Arno«, nella notte sul 10 settembre e stata attaccata e affondata da un aerosilurante britannico, a 40 miglia circa da Tobruk ove si recava per inbar-care i feritL La nave aveva le luci accese e tutti i contrassegni regoiamentari forte-mente illuminati. La maggior parte del personale, fra cui tutte le infermiere della Croce Rossa, ha potuto essere salvata. Le
faniiglie delle vittime sono state informate. ♦
A soli sette giorni di distanza dal prodi-torio attacco alla nave ospedale Aquileja scampata per puro caso ad un siluro par-tito in pieno giorno da velivoli britannici che gia 1'avevano ripetutamente mitraglia-ta, l'atto inumano e stato ripetuto alle ore una del 10 settembre contro la nave ospedale «Arno». Questo gesto piratesco che non pud non destare un profondo senso di d is gusto e di rivolta in ogni essere civile, ha avuto il suo triste epilogo: la nave ospedale «Amo», navigante con illuminazione completa e con le luci regoiamentari che ne intlicavano le caratteristiche e la misione č stata siluraia ed affondata. Oltre a quat-
tro marina! 23 infermieri sono peri ti nel-1'adempimento del Ioro nobile dovere.
La vicenda tristissima non 6 nuova nel suo genere: essa si ricollega ad una serie di altri atti non meno odiosi e gia suffi-cientemente noti. Cosi la nave ospedale «Po» fu aerosilurata nel porto di Valona l'anno passato, la nave ospedale «Citt& di Trapani» bombardata poehe miglia a nord-est di Derna, nella notte sul 29 dello seorso luglio, idrovolanti di soccorso manifesta-mente recanti i contrassegni prescritti, in ripetute circostanze mitragliati ed abbat-tuti nel corso di operazioni di salvataggio.
Tali brutali attentati compiuti in aperta violazione delle norme internazionali libera-mente sottoscritte e verificatesi in questi ultimi tempi con crescente frequenza, tre in 42 giorni, non possono essere attribuiti ad errori od ad iniziative individuali, ma sembrano invece corrispondere ad un voluto e preciso indh ...zo operativo, in ogni caso qua!ificano e difiniseono metodi di guerra dei sedicenti palatini della umana civilti.
Sovražni poskus Izkrcanja pri Tobruku strt
Dve volni ladji zadeti in zažgani, ena izmed njiju potopljena — šest
v M < . <	_n__< .	«	___«__l/»JS<»
sovražnih letal
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil
je objavil 14. septembra naslednje 840. vojno poročilo:
Preteklo noč je sovražnik Po daljšem letalskem napadu, ki ga je izvršil z velikim številom letal, poskusil s sodelovanjem padalcev izvršiti izkrcanje z lahkih pomorskih sredstev na področju pri Tobruku in je svoje podjetje podprl s 6 vojnimi edini-cami, križarkami in rušilcL
Takojšen poseg italijansko-nemške obrambe je v kali stri sovražni poskus.
Dve izmed vojnih ladij sta bili zadeti in zažgani, ena izmed njih se je kasneje potopila.
Nemški lovci so sestrelili v letalskih bojih 2 letali, 4 nadaljnja letala pa je zadelo in uničilo protiletalsko topništvo tobruške trdnjave.
Britansko torpedn0 letalo je kakih 40 milj od Tobruka napadlo in potopilo italijansko bolniško ladjo »Arno«, ki je plula v Tcbruk, da bi natovorila ranjence. Ladja je imela prižgane luči in vsi njeni predpisani znaki so bili močno osvetljeni. Večina osebja, med drugim tudi vse strežnice
— Barbarski napad na bolničarsko ladjo
Rdečega križa, je bila rešena, družine žrtev pa so bile obveščene.
•
Komaj 7 dni po zahrbtnem napadu na bolnik o ladjo »Aquilea«. ki je zgolj po slučaju ušla torpedu, ki so ga ob belem dnevu odvrgla britanska letala, potem ko so jo prej že ponovno obstreljevala % strojnicami, se je sedaj nečloveško dejanje ponovilo ob 1. ponoči 10. septembra t. L proti bolniški ladji »Arno«. To je pravo tiransko dejlanje, Id mora zbuditi občutek zgražanja in odpora v vsakem civilnem človeku. To dejanje ima sedaj svoj žalostni epilog: bolniška ladja »Arno«, ki je plula ob popolni razsvetljavi in s predpisanimi lučmi, ki so označevale njen značaj in njeno poslanstvo, je bila torpedirana in potopljena. Razen 4 mornarjev je pri opravljanju plemenite dolžnosti Izgubilo življenje Se 25 strežnikov.
Žalostna zgodba ni prva te vrste: ona se povezuje z mnogo drugih dejanj, ki niso nič manj odvratna in ki so že več ko dovolj znana. Tako je bila preteklo leto v pristanišču v Valoni torpedirana iz letal bolniška ladja »Po«, v noči na 29. julij, ne-
Uspešni boji vsSimta© od Novmsifska — Osvojitev novih postojank ob Tereku — Odbiti sovjetski napadi pri Rževu in ob Ladoskem jezeru
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 14. »ept. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Vzhodno od Novorosijska je bila zavzeta utrjena višinska postojanka sovražnika.
Ob Tereku so prodrle nemške čete nadaljnje žilavo hranjene postojanke in prizadejale nasprotniku hude krvave izgube.
V trdnjavskem boju za Stalingrad so napadalni oddelki kopne vojske vdrli po posebno hudih bojih, v katerih se je sovražnik upiral tudi s topništvom, v utrdbe ob mestnem robu v naskoku zavzele obvladujočo višino v srednjem mestnem področju. Pri brezuspešnih protinapadih je sovražnik izgubil 29 tankov. Močni oddelki letalstva so posegali v borbe na kopnem in obmetavali z bombami predvsem močne rezerve vzhodno od Volge z dobrini nspehom. Ponoči so letala bombardirala letališča severno in vzhodno od mesta.
Na fronti ob Donu so nemški in madžarski oddelki uspešno izvedli napadalno akcijo večjega obsega. Ponovni protinapadi sovražnika, ki jih je podpiralo tudi letalstvo, so bili zavrnjeni, pri čemer je bilo uničenih 13 tankov.
Okrog Rževa so se tudi včeraj zrušili sovražni napadi, ki so bili podprti z močnim topniškim ognjem in oklopnimi edini-cami.
Južno od Ladoškegra jezera se je izjalovilo več sovjetskih krajevnih napadov pri obojestranskem živahnem delovanju letalstva.
V	pretekli noči so sovjetska letala priletela nad ozemlje vzhodne Nemčije. Bombe, ki so jih brez cilja odmetavala, so povzročile neznatno stvarno škodo.
Po brezuspešnih motilnih napadih podnevi, ki so jih angleška letala izvršila nad zapadno Nemčijo, je oddelek angleških letal v noči na 14. septembra izvedel teroristični napad predvsem na mesto Bremen. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. V stanovanjskih predelih mesta so nastali požari ter tudi stvarna škoda in škoda na poslopjih. Med drugim je bilo zadetih več cerkva in bolnišnic ter kulturnih spomenikov. Po dosedanjih vesteh je bilo sestreljenih 14 izmed napada jočih bombnikov.
V	noči od 12. na 13. septembra se je skušal angleški izkrcevalni oddelek, obstoječ iz 5 častnikov, 1 narednika in 1 može, izkrcati na francoski obali Rokavskega preliva vzhodno od Cherbouriga. Bhžanje je obramba takoj opazila, začela streljati in čoln za izkrcavanje potopil^ z zadetkom v polno. Ujeti so bili 3 angleški častniki in 1 mornariški častnik, mrtve pa so našli 1 majorja, 1 narednika in 1 moža.
V	tobruškem odseku je skušal sovražnik na več krajih pristati z uporabo oboroženih sil z morja in iz zraka. Ta poskus se je izjalovil zaradi takojšnjega posredovanja italijanskih in nemških čet. Dve sovražni ladji stol bili zažgani. Pripeljanih je bilo večje število ujetnikov. Nemški lovci so v letalskih bojih sestrelili 2 letali, 4 nadaljnja letala pa je uničila protiletalska obramba v Tobruku.
Stalingrad v morju plamenov
Berlin, 14. sept. d. O položaju v Stalin-gradu javlja nemški vojni poročevalec Hans Joachim Volland v nedeljo ponoči, da je mesto ob Volgi le še eno samo morje plamenov. Volland se je udeležil enega izmed nadaljnjih hudih nemških letalskih napadov na Stalingrad in pripoveduje, da nemškim letalom sedaj ni težko najti mesta, ker se vidi odsvit požarov na daljavo 100 km in predstavlja nemškim letalskim eskadram izvrsten kažipot do cilja, na katerega so neprestano usmerjene nove letalske napadalne akcije. Prizor, ki se nudi opazovalcu ob pogledu na goreče najvažnejše sovjetsko mesto ob Volgi, označuje nemški vojni poročevalec kot fantastično grozen. Kamor seže oko, povsod sam ogenj in kadeče se ruševine. Celo najbolj proti vzhodu, kjer leži široko v mnoge veje razcepljeno korito Volge z neštetimi otoki in peščnami, na mestu, kjer so prej stala ogromna skladišča in rezervoarji, je sedaj le še nedogledno ognjeno morje, ki se razteza vse do Volge.
Pregled bojev na vzhodni fronti
Berlin, 14. sept. s. Vesti, ki so dospele ponoči z vzhodne fronte, potrjujejo, aa so včerajšnji in predvčerajšnji prodori napadajočih čet osi v dveh glavnih odsekih
južne fronte, o katerih je poročalo včerajšnje vojno poročilo, prinesli Nemcem in zaveznikom nadaljnje znatne taktične uspehe, ki jamčijo že sedaj za nagel razvoj nadaljnjih operaciji. Zlasti zavzetje močnih utrjenih sovjetskih postojank na periferiji Stalingrada in sledeči vdor na južni strani mesta, kar je zbudilo včeraj veliko zadovoljstvo, bosta po mnenju tukajšnjih vojaških krogov za nadaljnji razvoj odločilne važnosti. To dejstvo je še tem večje važnosti za usodo mesta ob Volgi, ki je že zapečatena, zaradi smrtne nevarnosti, kateri gredo nasproti Timošenkove armade. Večini teh ne bo uspel umik, kakor je že sedaj verjetno.
Iz pooblaščenega vira se doznava, da so skušali rdeči v odseku Neve zgraditi ob zaščiti silnega topovskega ognja in tankov mostišče čez reko, akcija se je pa izjalovila zaradi bliskovitega protimanevra Nemcev, ki so zapodili sovražnika nazaj na prvotne postojanke in mu zadali hude krvave izgube. Na fronti ob Tereku so oddelki nemške pehote ob podpori drugega orožja izvedli silen napad na sovražne sile, ki so se pripravljale za napad in so bile razpršene. Sovjetsko letalstvo, ki je skušalo podpreti svoje čete, je utrpelo hude izgube.
V odseku Rževa je bilo odbitih po hudih borbah nekaj krajevnih boljševiških
napadov, ki so jih podpirali tanki in topništvo. Nasprotne sile, ki so se pripravljale za napad, sta nemško topništvo in letalstvo obstreljevala in deloma uničila. Nemške čete so izvedle protinapade in prodrle globoko v nasprotnikove postojanke.
Nemški bombniki so bombardirali sovjetske vlake, ki so bili pripravljeni za odhod in j'h več uničili.
Južnovzhodno od Ilmenskega jezera, na fronti ob Volhovu in južnovzhodno od La-doškega jezera se je sovražno bojno delovanje omejevalo na krajevne akcije, ki so bile odbite s hudimi izgubami za napadalca. V letalskih dvobojih je bilo sestreljenih v severnem odseku fronte 13 sovjetskih letal, ne da bi Nemci imeli kakšne izgube.
Berlin, 14. sept. d. V borbah, ki so se razvijale med 21. avgustom in 11. septem-
brom na fronti pri Novorosijsku na skraj-
1	m južnem delu vzhodnega bojišča, so nemške čete zajele 10.500 sovjetskih vojakov. Kakor javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, je imel sovražnik na tem področju v omenjenem razdobju hude krvave izgube. Med vojnim plenom je padlo v nemške roke 16 tankov, 134 topov,
2	oklopna vlaka in mnogoštevilno pehotno orožje, ki je bilo tudi uničeno. Nemško topništvo je potopilo poleg tega 6 sovražnikovih ladij raznih tipov.
S finskega bsjišča
Berlin, 14. sept. d. Na fronti pri Lado-škem jezeru so sovjetske čete izvršile včeraj nekaj napadov, ki pa so bili vsi odbiti. Kakor javljajo s pristojnega vojaškega mesta, je sovražnik pri tem utrpel hude krvave izgube. Močni oddelki nemškega letalstva so učinkovito podpirali borbe kopnih sil in v neprestanih valovih silovito napadali z bombami in strelnim orožjem sovražnikove topniške postojanke, kjer je bilo mnogo topov prisiljenih k molku. Nadaljnji napadi so veljali sovražnikovim oskrbovalnim zvezam v zaledju, kjer je bila povzročena velika škoda.
Kongres evropske mladine na
Svečan sprejem italijanske delegacije z ministroma \ Vidussonijem in Riccijem na čelu
Dunaj, 14. sept. s. Na Dunaj je sinoči ob 22. prispeflo odposlanstvo GILa. ki se bo udeležilo ustanovitve Združenja evropske mladine. Italijansko delegacijo, ki jo vodita Tajnik stranke minister Aldo Vidussoni in minister Renato Ricci, je sprejel med potjo državni vodja Baildur von Schirach, ki je na postaji St. Vert vstopil v vlak m spremljal italijanske tovariše do Dunaja. Na dunajski postaji so oddelki nemških oboroženih siil in Hitlerjeve mladine izkazali gostom vojaško čas*, nemške osebnosti m italijanska zastopstva pa so sprejela odposlanstvo voditeljev GILa. Z najvišjimi za-
stopniki Dunaja so bili generalni poveljnik Hitlerjeve mladine Axmann, več okrožnih vodij, poveljnik rumunske mladine državni podtajnik Iliescu, generalni poveljnik bolgarske mladine Kleckov, poveljnik slovaško mladine Maček, poveljnik belgijske in danske mladine ter drugi vodje evropskih mladinskih organizacij, ki se bodo udeležili svečane ustanovitve Združenja evropsko mladine. Ob prihodu italijanske misijo bili nazoči tudi italijanski generalni konzul na Dunaju Romano, inšpektor Fašijev v Nemčiji Ruggeri in. tajnik dunajskega Fašija.
uspehom nemških podmornic
Berlin, 14. sept. d. Nemški listi so v ponedeljek z zadoščenjem zabeležili nove uspehe nemških podmornic v borbi proti sovražnikovi plovbi, navedene v včerajšnjem nemškem vojnem poročilu. Listi v svojih komentarjih v prvi vrsti podčrtavajo ogromni obseg in nesluteno odločnost, s katero vodijo nemške podmornice borbo na oceanih. »Der Montag« pravi o naporih podmorniških akcij, da trdno organizirana sovTažn'kova obramba zahteva od posadk nemških podmornic največjega napora in požrtvovalnosti. Na tesnem prostoru zgnetena podmorniška posadka niti ne vidj sovražnika, ki jo napade z globinskimi bombami. Medtem ko sovražnikovi podmorniški lovci spuščajo bombo za bombo v vodo na mestu, kjer smatrajo, da se mora nahajati podmornica, njena posadka ne more oddati nobenega strela v svojo obrambo, marveč je obsojena na potrpežljivo čakanje. To čakanje predstavlja skrajno živčno napetost, dokler ne postanejo detonaqje bombnih eksplo-
zij počasi šibkejše in se moštvo končno ne oddahne v prepričanju, da se je zaenkrat zopet srečno iztekla Toda čim je presta-na ena težka preizkušnja, se lov na sovražnikovo brodovje že zopet pričenja in nadaljuje tako brez prestanka dan za dnem in teden za tednom.
Slično komentira težavnost podmorni-ške vojne tudi »Montagspost«, ki poleg tega še pripominja, da nove visoke številke o potopljeni sovražnikovi trgovinski tonaži na vseh morjih predstavljajo nov neovrgljiv dokaz za odlično izvežbanost in neuklonljivo močan borbeni duh nemških podmorniških posadk.
Angleška letala nad Nemčijo
Berlin, 14. sept. s. Angleški bombniki so preteklo noč napadli nekatera mesta sever-nozapadne Nemčije.ž Iz vojaškega vira se doznava, da so bile odvržene zažigalne in rušilne bombe na stanovanjske okraje nekega pristaniškega mesta, kjer je bila povzročena Skoda.
kaj milj severnovzhodn o od Deme pa bombardirana bolniška ladja »Citta di Trapani«, medtem ko so bila vodna letala za pomoč, ki so vidno nosila predpisane znake, ponovno obstreljevana s strojnicami in sestreljena v teku rešilnih operacij.
Takšni brutalni atentati, ki so v popolnem nasprotji! z mednarodnimi pravili, ki so bila svobodno podpisana, atentati, ki so se v zadnjem času večkrat ponovili, ln sicer smo 3 zabeležili v 42 dneh, se ne morejo opravičiti s sklicevanjem na zmote ali pobude posameznikov, temveč odgovarjajo želenemu in točno določenemu operativnemu namenu, v vsakem primera pa dovolj točno označujejo in obeležujejo vojne metode tako zvanih zagovornikov človeške civilizacije.
Svečanosti v Terniju
Terni, 14. sept. s. Ob obilni udeležbi ljudstva so se včeraj pričele v Terniju proslave velikih Umbrijcev. Manifestacije so se pričele z obredom poklonitve padlim za revolucijo in padlim v vojni. Na Dantejevem trgu je bilo zborovanje profesionistov in umetnikov ob navzočnosti zveznega predsednika nacionalnega svetnika Corne-lija Dimarzija, inšpektorja stranke Gusati-tija Bonsembianteja in drugih zastopnikov oblasti ter prvakov. Po svečanosti izročitve prapora konfederacije praporščaku zveze fašijev v pokrajini se je oblikoval mogočen sprevod, ki je odšel po ulicah središča v gledališče, ki je biio nabito s prebivalstvom in zastopniki režima. Po pozdravu Duceju je nacionalni svetnik Gusatti Bonsembian-te pozdravil pripadnike stranke, ki so se udeležili svečanosti, župan je pa pozdravil meščane. Nato je govoril Alfredo de Mar-sico. Govornik je predočil duha velikega zgodovinarja imperija Tacita. Orisal je njegova dela in poudaril, da je z njegovimi moralnimi in specialnimi načeli označeno poslanstvo Rima. Nacionalnemu svetniku de Marsicu so poslušalci priredili dolge ovacije.
Angleški guverner Malte odstavljen
Stockholm, 14. sept. d. Dosedanji britanski guverner otoka Malte, sir Edward Jackson, ki se mudi na obisku v Angliji, se ne bo več vrnil na svoje službeno mesto. Kakor javljajo iz Londona, je o tem sklepu Edward Jackson sam po radiu obvestil prebivalstvo otoka Malte, ne da bi navedel razloge za svoj odhod ali odstavitev z gu-vernerskega mesta.
Berlin, 14. sept. d. Preteklo noč je nekaj sovjetskih letal izvršilo vznemirjeval-ne polete nad vzhodno Nemčijo. Kakor javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, so sovražna letala odvrgla nekaj bomb, ki so povzročile samo minimalno škodo. S svoje strani o britankl bombniki preleteli obalni pas severnozapaane Nemčije ter na nekaterih krajih metali rušilne in zažigalne bombe, ki so povzročile nekaj škode ln razdejanj, predvsem na zgradbah stanovanjskega okraja nekega pristaniškega mesta Po doslej znanih podatkih je bilo sestreljenih 13 sovražnih letal.
Nova kršitev francoske kolonijalne posesti
Lizbona, 14. sept. d. O novi agresivni akciji zaveznikov proti tuji koloni jski posesti poročajo iz Francoske Ekvatorialne Afrike. Iz mesta Brazzaville na jugovzhodni meji med Francosko Ekvatorialno Afriko in Belgijskim Kongom je snoči dospela vest, da so v nedeljo tjakaj vkorakale ameriške čete. Mesto Brazzaville predstavlja glavni stan francoskih degaulističnih čet v Francoski Ekvatorialni Afriki.. Svojo agresivnost opravičujejo zavezniki kakor običajno s pripombo, da je bila zasedba odrejena z namenom, da se »ščitijo interesi ze. dinjenih narodov«.
Vichy, 14. sept. d. Francoski državni šef maršal Petam se je v nedeljo ponoči vrnil s svojega obiska v kraju Bourg en Bresse v departementu Ain ter je neposredno po povratku sprejel na daljši razgovor predsednika vlade Pierra Lavala.
Boji na Madagaskarju
Vichy, 14. sept. d. O vojaškem položaju na otoku Madagaskarju javljajo z uradne strani, da so v soboto ponoči francoske čete še zmerom nudile odločen odpor vsem britanskim poizkusom, prekoračiti reko Beciboko. V soboto popoldne so številčno daleko nadmočne britanske čete zasedle kraj Ambaja, odkoder pa so se francoski oddelki umaknili v popolnem redu. O položaju pri Tulearu na najjužnejši točki Madagaskarja ni na razpolago nobenih zanesljivih vesti.
Tokio, 12. sept. s. V listu »Ašahi« je posvečen daljši uvodnik zavezniškemu napadu na Madagaskar. List naglasa, da gre tudi v tem primeru za eno izmed običajnih protizakonitih akcij Anglosa-sov, ki jo lahko opravičujejo samo s tem, da hočejo osvajati tuja ozemlja pod pretvezo, da bi lahko služila kot oporišča proti oboroženim silam osi.
Zahvala francoskih vojnih ujetnikov Lavahi
Pariz, 14. sept. d. Ob prihodu na francoska tla so francoski vojni ujetniki, doma iz Dieppa in okolice, ki so bili po odredbi Hitlerja zaradi zadržanja tamkajšnjega civilnega prebivalstva ob poskusu britanske invazije spuščeni na svobodo, poslali predsedniku vlade Lav^lu brzojavko, v kateri se mu zahvaljujejo za neumorno prizadevanje v korist francoskim vojnim ujetnikom v Nemčiji.
Razdeljevanje Sormularjev za prijavo kuriva
Ljubljana, 14. sept. 1942 Včerajšnjo soboto 12. t. m. je pričela mestna občina razdeljevati posebne obrazce za kurivo v smislu novih uredb za ureditev proizvodnje, trgovine in porabe rudninskega kuriva, drv in lesnega oglja, ki sta izšli v 70. številki »Službenega lista % dne 2. septembra. Te obrazce bodo dostavljale! izročili hišnemu lastniku, hišnemu upravitelju oziroma hišniku, ki jih mora takoj dostaviti vsem družinskim glavarjem, poslovodjem trgovinskih oziroma gostinskih obratov, upravnikom zasebnih ali javnih uradov, upraviteljem ustanov in sploh vsakomur, ki je v hiši neposreden najemnik takih prostorov, ki potrebujejo ku-j»ivo bodisi za kuho ali za ogrevanje. Za podnajemnike bo napravil prijavo stanodajalec obenem z lastno prijavo Vsak najemnik takih prostorov bo moral izpolniti dve tiskovini. Zlasti opozarjamo, da morajo oddati prijavo tudi oni, ki imajo že dosti kuriva. Pred izpolnitvijo prijave naj vsak točno prebere navodila, ki so na obrazcu. Prijavni obrazci naj se ne mažejo, naj se ne pri-pogibajo, ker bodo uradu služili kot kartoteka. Posebej tudi opozarjamo, da je treba vse prijave izpolniti v metrskih stotih (q), t. j. 100 kg. Vsi najemniki prostorov naj te tiskovine takoj izpolnijo in naj jih vr-
nejo hišnemu gospodarju, upravitelju oziroma hišniku, kamor bodo prišli ponje dostavljale! že po treh dneh od dneva, ko so jih dostavili, Ce dostavljalci ne bodo dobili pri hišnem gospodarju oziroma upravitelju vseh formularjev ne bodo čakali nanje, temveč bodo vzeli samo one, ki bodo pripravljeni. Pristojni urad pa zakasnelih prijav ne bo sprejemal.
Vsa industrijska podjetja kakor tudi vsi obrtniški obrati in delavnice, ki rabijo kurivo za pogon svojih produkcijskih naprav, bodo pa prejeli tiskovine direktno pri uradu za razdelitev kuriva pri korporacijskem svetu v Beethovnovi ulici od 15. t. m. dalje.
Opozarjamo tudi, da bodo prijavljene podatke kontrolirali na licu mesta posebni organi. Za kaznovanje neresničnih prijav je pristojno vojaško sodišče, kazni so pa do 2 let zapora.
Pri razdeljevanju drv po 80 kg so seveda prvi na vrsti tisti, ki sploh še niso dobili drv, zato naj pa oni, ki so jih že dobili po 25 kg za osebo, pridejo ponje šele po 20. septembru t. L, oziroma takrat, ko bo trgovec že odpravil druge stranke. Zaradi hitrejše delitve kuriva med prebivalstvo naj pa ljudje ne zahtevajo samo žaganih drv, temveč naj bodo zadovoljni s celimi poleni.
MAS in motorne torpedovke
Luigi Castagna je objavil v listu »11 Popolo d'Italia« članek o pomenu in delovanju italijanskih brzih čolnov in motornih torpedovk, ki ga tu posnemamo:
Med napadalnimi pomorskimi sredstvi, ki jih je italijanska mornarica izgotovila in organizirala, so brzi motorni čolni (MAS) in motorne torpedovke, ki so oborožene s torpedi, prestale povsem učinkovito neštete preizkušnje, kar je treba pripisati na eni strani dolgim izkušnjam iz prejšnje svetovne vojne, skrbnim pripravam v mirnem času in hrabrosti nosadk. Podjetja, izvršena v Sredozemlju, spadajg med najbolj drzne operacije Mornarice, bodisi pri rušenju najbolj utrjenih sovražnih oporišč, bodisi pri napadih na sovražne formacije na odprtem morju.
Ni bilo angleške luke, čeprav še tako popolno obrambno organizirane, ki ne bi bila doživela presenečenja drznih motil-cev. V Sicilskem prelivu in na Egejskem morju so bili brzi motorni čolni pognani v nagle napade in se jim je povsod posrečilo zadeti sovražne edinice, pa se nato umakniti pred sovražnim zasledovanjem. Najnovejši primer njihovega delovanja je napad na angleški konvoj na odprtem morju pri rtu Bon, na znani konvoj, ki je v noči 14. avgusta skušal doseči Malto.
Te male edinice pa doprinašajo tudi zavezniškim oboroženim silam pomembno jpomoč pri najtežjih operacijah na daljnih morjih. Tako rekoč nepremagljive ovire Je predstavljalo za mornarje teh edinic že samo podjetje prevoza teh edinic iz Sredozemlja na črno morje in na baltiški odsek Ladoškega jezera, deloma po mihem; čim so bile na mestu, so se te edinice naglo udeležile vojnih operacij na teh bojiščih.
Med obleganjem Sevastopolja in v poteku dogodkov za zasedbo obale Črnega morja, kakor tudi pri nadlegovanju ruskih prevozov, ki naj bi okrepili ruski odpor, se mali brzi motorni čolni niso niti najmanj varčevali. Tako so na primer potopili veliko vojno edinico, ko je skupno
z drugimi ladjami poskušala izvršiti izkrcanje na Krimskem polotoku; nadaljnje manjše operacije so ti čolni izvršili proti parnikom in drugim sovražnim pomorskim sredstvom, v katerih so nasprotnika v junaških bitkah vedno obvladovale. Čeprav so bili poslani v neznane in zahrbtne vode. so se uveljavili s popolno spretnostjo, z največjim zaletom in gorečnostjo v akcijah oprezovanja in presenečenja, ki se jim sovražnik ni mogel postaviti po robu.
Na Lad> škem jezeru, kjer Rusi poskušajo oskrbovati oblegano petrograjsko trdnjavo, se je italijanskim brzim čolnom navzlic slabi luči, ki zaradi dolgega dne ne dopušča nočnih naskokov iz zasede, že nekaj dni po prihodu posrečilo potopiti vojno ladjo v spremstvu in prevozni parnik.
Navajanje doseženih uspehov je najboljši dokaz o učinkovitosti in pomenu teh sredstev, ki so bili zamišljeni in v tehničnem pogledu dovršeno izdelani ter izročeni v vodstvo mornarjem, ki so na njih, čeprav še mladi, dosegli najvišjo spretnost, čeprav predstavljajo v razvrstitvi vojnega brodovja le zelo majhne edinice; pri vsem tem pa dosegajo uspehe, ki v primeru z uspehi večjih edinic niti najmanj ne zaostajajo.
Naša Mornarica je ponosna na to svoje vojno sredstvo, ki ji je prineslo že v pretekli vojni največjo slavo in ki dokazuje, da tudi v tej vojni lahko posnema tedaj izvršena podjetja. Imena Ciana, Rizza, Goirana, Berardinellija in Pagana se danes družijo z imeni Forze, Pascolinija, Mimbellija, Castagnaccija, Legnanija, Cal-vanija, Bechija, Benvenuta in dolge vrste drugih junakov, ki so se že uveljavili v težkih podjetjih.
V prejšnji vojni je bilo njih delovno področje omejeno le na Adriatico, danes pa ti brzi motorni čolni zbujajo iskreno navdušenje naših zaveznikov na najbolj oddaljenih morjih in sodelujejo pri novih podjetjih, ki bodo ostala legendarna v zgodovini.
Odlična morala madžarskega prebivalstva
V	zvezi s poslednjimi ruskimi letalskimi napadi na Budimpešto je objavil madžarski oficio.*n list »Pester Lloyd« uvodnik pod naslovom »Drugi napad«, datiran 10. septembra t. 1. List piše dobesedno:
Komaj nekaj dni po prvem letalskem napadu na madžarsko prestolnico so ruski bombniki, to pot v večjih skupinah, izvršili dnsgi nočni napad na Budimpešto in različne kraje in predele na Madžarskem. Napadi se vrše sicer z večjim številom letal, ki si slede v zaporednih valovih, toda tudi obramba je bila primerna in ruskim gostom je bil pripravljen zelo vroč sprejem. Protiletalsko topništvo madžarske vojske je s svojimi točnimi in preračunanimi streli prisililo napadalce v takšne višine, da so morali svoje bombe odvreči brez merjenja in izbire in le slučaj je hotel, aa so bile pri tem zadete tuui stanovanjske hiše in podobni cilji.
Ostra obramba in vzorna organizacija vojaške in civilne zaščite sta na prebivalstvo Madžarske napravili izredno dober vtis. Ako je bilo zadržanje prebivalstva glavnega mesta že pri prvem napadu vzorno disciplinirano, lahko to še bolj upravičeno trdimo ob novem nočnem napadu. Mirno, brez najmanjše nervoze in hladnokrvno so se vsi podali v pripravljena zaklonišča, kar pa je glavno, mesto je po drugem nočnem napadu kazalo povsem normalno lice, delo se je mirno in brez motenj nadaljevalo, nikjer ni bilo opaziti potrtih ali nervoznih obrazov: glavno mesto, dežela in madžarski narod so sijajno prestali svoj ognjeni krst... Sleherni nepristranski opazovalec je lahko zjutraj po nočnem napadu ugotovil, da se nihče na Madžarskem ne pusti vplivati od sovjetskih bomb.
Zavest lastne moči je v madžarskem narodu vse preveč ukoreninjena, da bi jo takšni napadi brez načrta spravili s tira. Cim silnejši in hujši so udarci, tem bolj jeklen je odpor. To je nauk, ki ga lahko
črpamo iz madžarske zgodovine. Sovjetski letalci lahko ponove svoje napade, svojega cilja s tem ne bodo dosegli. Cim bolj pogosti bodo napadi, tem silnejša in bolj načrtna bo obramba, tem večja in trdnejša pa odločnost, da se tudi ta preizkušnja prestane v duhu madžarskega izročila in s trdnim sklepom, da se ta boj dobojuje do končne zmage.
V	zvezi s sovjetskimi napadi objavlja isti list tudi naslednje uradno opozorilo:
»V zvezi z najnovejšim sovjetskim letalskim napadom se je po Budimpešti razširila vest, da so napad izvršujoča letala odvrgla na madžarsko ozemlje padalce. Ta vest se je izkazala, kolikor gre za Madžarsko, za netočno. Dejstvo pa je, da so sovjeti v tej vojni v drugih deželah dejansko večkrat poskušali spustiti med letalskimi uagadi padalce. Zato se lahko gri-
peti, da bi v bodoče tudi na Madžarskem uporabili to metodo. Ako bi se to zares zgodilo, je dolžnost vsakogar, da o spu-stitvi padalcev takoj obvesti oblast. Ako bi kdo tega ne storil ali bi celo padalcem nudil zatočišče, zagreši kaznivo dejanje, zaradi katerega bo postavljen pred vojaško sodišče in bo v 24 urah obešen na vešalih.«
Letalski alarm
na Madžarskem
Budimpešta, 14. sept. d. Službeno javljajo v ponedeljek zjutraj, da je bil v noči med nedeljo in ponedeljkom ponekod na Madžarskem letalski alarm v zvezi s pojavom sovražnih letal v bližini madžarskega ozemlja. Navzlic letalskemu alarmu pa sovražna letala dejansko niso preletela Madžarske.
Nemiri v Indiji
Bangkok,-14. sept. s. Iz Bombaja prihajajo vesti o novih številnih incidentih v Indiji. V Danipuru v Bengaliji je policija streljala na množico kakih 3000 oseb, ki je skušala oropati rižni mlin. Bilo je nekaj mrtvih in veliko število ranjenih. Poštni urad v Nounliju je bil zažgan. V Diumki Sadarju v Bengaliji je množica med proti-britansko demonstracijo streljala na policijo, ki je na strele odgovorila. Med prebivalstvom je več ranjenih. V Krovvnporeju je bil zažgan tamkajšnji arhiv.
Tuji diplomati pri Toju
Tokio, 14. sept. d. Predsednik japonske vlade general Hideki Tojo, ki so mu bili poverjeni tudi posli zunanjega ministra, je danes sprejemal uljudnostne obiske v To-kiju akreditiranih tujih diplomatskih predstavnikov.
Nova omejitev porabe papirja v Angliji
Stockholm, 14. sept. d. Londonski dopisniki švedskih listov javljajo, da stopijo z današnjm dnem v Angliji v veljavo nove dalekosežne omejitve v potrošnji papirja, že doslej so vladale v porabi časopisnega m poslovnega papirja zelo stroge omejitve, ki so bile z novo vladno odredbo še poostrene. Nova uredba predpisuje zmanjšani format za pisemski papir, kakor tudi za trgovsko korespondenco in uradne akte. Med drugimi zanimivimi omejitvami je vredno navesti, da se mora po novi odredbi zmanjšati celo format fotografskih slik, vizitk, vstopnic itd. Izdelovanje kon-fetijev in vsakovrstnega dekorativnega papirja in papirja za oblikovanje vsakovrstnih papirnatih likov je bilo sploh prepovedano. Omejena je bila celo teža koledarjev, igralnih kvart, obseg jedilnih listov, razglasov, obvestil itd,
Razpust občinske uprave
za Metliko-okolico
Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine odreja glede na potrebo, da se razpusti redna občinska uprava občine Metlika-okolica in da se imenuje zaradi tega izredni komisar, v smislu čl. 4. Ducejevega razglasa z dne 17. maja 1941-XIX:
Cl. 1. Razpušča se redna občinska uprava občine Metlika-okolica.
Cl. 2. Za izrednega komisarja te občine se imenuje Malešič Ivan, sin pok. Ivana.
Okrajni glavar v Črnomlju mora izvršiti ta ukaz.
Ljubljana, 1. septembra 1942-XX.
Visoki komisar Emilio GraziolI
Razpust občinske uprave
za Videm-Dobrepolje
Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine odreja glede na potrebo, da se razpusti redna občinska uprava občine Videm-Do-brepolje in da se spričo tega imenuje izredni komisar, v smislu čl. 4. Ducejevega razglasa z dne 17. maja 1941-XIX:
Cl. 1. Redna občinska uprava občine Vi dem-Dobrepolje se razpušča.
Cl. 2. Imenuje se za izrednega komisarja navedene občine fašist Bruno Dome-nella.
Okrajni glavar v Kočevju mora izvršiti ta ukaz.
Ljubljana, 4. septembra 1942-XX.
Visoki komisar Emilio GraziolI
Delo občinskega Podpornega odbora v Novem mestu
V mesecu avgustu je občinski Podporni odbor v Novem mestu prejel 107 prošenj za podporo, izmed katerih je bila 101 ugodno rešena, 6 pa iz raznih razlogov zavr njenih.
Podporno delovanje v mesecu avgustu je razvidno iz naslednjih izplačil:
bonov za živež po 100 lir 4 v skupnem znesku 400 lir, bonov za živež po 50 lir 64 v skupnem znesku 3200 lir, bonov za oblačila po 100 lir 3 v skupnem znesku 300 lir, bonov za obuvalo po 100 lir 1 v skupnem znesku 100 lir, bonov za oblačila po 50 lir 6 v skupnem znesku 300 lir, bonov za obuvalo po 50 lir 4 v skupnem znesku 200 lir.
Razen tega je bilo razdeljenih 68 podpor v denarju. Skupno je uživala pomoč 101 oseba. V avgustu je bilo v seznamu za podpore pri tem občinskem Podpornem uradu 227 vpisanih.
križ poroča
V tajništvu Poizvedovalnega urada za vojne ujetnike, Puharjeva uilica 2, na dvignejo pošto iz Srbije:
Ačimovič J. Done, Ark Josipi, Trstenja-kova ul. 1; Berstovšek P ep*, Mencingerjeva ul. 31; Berstovšek Josip, Dolenjska c. 48 a; Bobič Ferdo, Puccinijeva ul. 9; Baebler Viktor, Langusova ul. 14; Berlot Lojzka, Šmatr-tinska cesta 10; Beg Ante, Vič; Bežek Petri, Trdinova ul. 21; Benet Marija, Baragovo semenišče; Bizjak Ljudmila, Verstovškova ul. št 11; Babič Slavka, Ambrožev trg 8; Cener Vidka, Kersnikov* ul. 7; Cotič Valerija, Beethovnova uil. 14; Cerair Danica Cegnar-jeva ul. 2; Cenčič Mil i vaj. Poljanski nasip št. 10; čopič Venčeslav, Čopova ul 21; Čer-nej Danko, Tavčarjeva ul. 5; Čadež Avguštin, Slomškova ul. 12; Dobrave Tihomila, Streliška uL 12; Devetak Viktor Linhartova ul. 22; Dolničar Maks, Kasarna »Emona«; Dolenc Francka, Dalmatinova ul 13; Deš-man Jerica, Funtkova ul. 46; Uredništvo Domoljuba; Dolžan Franci, Šmartmska cesta 24; Dobovišek Karel, profesor ki. gimn.; Drenovec Alojzij, Drama; Dimnik Josipina, Petrarkova ul. 14; Eleršek Zofija Dragomcr št. 37; Fraitniik Kati, Sv. Petra cesta 33; Gre-gonka Pav^a Cesta na Dobrovo 2; Globoč-nik Rajko, Miklošičeva c. 7; Hafner Zora, Kotnikova ul. 19; Hanželič dr. Rudolf, Ma-rijanišče; Hočevar Janko, Povšctova ul 80; Honžak Minka. Miklošičeva c. 17; H od žar Marijan, Puccinijeva ul. 9; Humer Jože, Vrtača 5; Iglic Mica, Re®ljeva c. 4 b; Jurca Branka, VVolfova ul. 6; Jurca Ciril Kerži-čeva ul. 6; Jelene p. Mariofil, Frančiškanski samostan; Jagodic Marija, Škofijska ul. 7; Jarc Ida, Glavni kolodvor; Jež Karmen, Celovška cesta 26; Jutro, uredništvo; Janežič Boži, Vipavska ul. 10; Krištof Boža, Sv. Petra nasip 59; Kristan Marija, Černetova ul. št. 26; Kenda Vlada, Sv. Florijana ul. 23; Križaj Drago, Medvedova ul. 14; Kuharic SLavica, Glavna pošta; Klofutair Mara, Jar-nikova c. 7; Klobovs Franc, Bohoričeva c. 9; Košak Poldi, Beethovnova ul. 6, Klasinc Lizika, Drž. učiteljišče; Kamušič Joso Tavčarjeva ul. tO; K obal Katarina Bleiweisova c. 18; Kerševan Matilna, Milčinskega ul. 76; Kes Franc, Etnografski muzei; Koprivec Milan, Levčeva ul. 35; Klenovšek Karel. Vrtača 4; Lenart Rezi, Stari trg 17; Levak Milena, Miklošičeva cesta 1; Linze Joseph Vodmatska c.; Lorger Nežika. Celovška c. št. 14; Lenarčič Ema, Sv. Florijana uL 27; Lah Ervin, Hoflzapflova ul. 7; Muzlovič Frančiška, Mali Minka, Gradišče 4; Minič Danica, Rožna dolina Cesta VI/37;; Mago-lič Ludvik. Celovška c. 72; Merlak Tončka. Kersnikova ul. 8; Mišič Milan, Miklošičeva c. 13; Mercina Fran, Ilirska ul. 14; Memedo-vič Mina, Mikota Stana, Gradišče 8; Močnik Mina, Gerbičeva ul. 9; Marinček Miloš. Wolfova ul.; Medved Joško, Sodišče; Miha-lič Boris, Okrožno sodišče; Nevšimafl Josip, Gajeva uL 2; Nendl Dušan. Dcrmotova ul. št. 29; Nendl Hiile, Dermotova ul. 29; Odar Štefka, Miklošičeva c.; Požar Anton. Gledališka ul. 10; Prolog Franc, Napoleonov trg št. 1; Pletan Bogomir. Zalokarjeva ud. 4; Polič Zoran Breg 6; Petrovič Ivan. Sveto-savska ul. 20; Pomikvar Branko, Glavna pošta; Prhavc Anton, Bezenškova ul 21; Pe-čovnik dr. Adolf, direktor gimn.; Perme Josipina, Orlova ul 7; Porekar Mladen. Corso Vittorio Emanuele III 17; Pertl Ma-nica, Drenikova ulica 22; Paulm Milica, Beethovnova ul 16; Rupnik Valentin, Glin-aka c. 13; Remec Lada. Zarnikova ul. 17; Ribarič Stojanka, Tyrševa c 37; Rajšp Tonček, Kolodvorska ul. 22; Rus Marica, Celovška c. 62; Renčelj Vida. Levstikova ul. št. 15; Ravbar Rudi, Tobačna ul. 14; Rogol Dušan, Resiljeva ul.; Romih Alojzij, Rakov-niska c. 6; Roth Danijel, Poljanska c. 28; Rodič Farni, Kapiteljska ul. 4; Rupnik Kari, Sv. Marka ul. 11; Salezijanski zavod. Rakovnik; Serajnik Geld, Poljanska c. 60; Sfiligoj dr Josip. Gledališka ul. 7; Stopar Eva, Tržaška c. 28; Selan Kristi, Koroščeva ul. št. 3; Stross Marija, Močnikov« uL 4; Stopar Anton, Tyrševa c. 52; Sedej Lovro. Tabor 12} Senica Maii, Igriška ul 14; Smer-
Gospodarstvo
pomen volSrama v portugalski zunanji trgovini
Volfram je izredno važna kovina za izdelovanje najtrših vrst jekla in je prav zaradi tega v vojnem času veliko povpraševanje po njem Najvažnejše področje za pridobivanje volframove rude je Vzhodna Kitajska. Do spomladi letošnjega leta sta Kitajska in Birma izvažali velike količine koncentrata volframove rude. Odkar pa so Japonske čete zasedle Birmo in je presekana pot po birmanski cesti v Kitajsko, občutita zlasti Zedinjene države in Anglija hudo pomanjkanje te važne kovine.
V Evropi so šele leta 1933. odkrili ležišče volframove rude in sicer na Portugalskem. Odkritje te rude je prineslo Portugalski v sedanjem vojnem času pravo bogastvo. Redkokedaj se zgodi, da se spričo pojave novega izvoznega prometa docela spremeni struktura izvoza, kakor se je to zgodilo v zadnjih letih na Portugalskem. Medtem ko je pred vojno izvoz volframove rude predstavljal le nekaj odstotkov celotne vrednosti portugalskega izvoza, s« je spričo povečane proizvodnje zlasti pa zaradi ogromno narasle cene ta delež že lani v prvem poletju dvignil na 15%, letos v prvem polletju pa je vrednost izvožene volframove rude dosegla že polovico celotne vrednosti portugalskega izvoza in je dotok tujih plačilnih sredstev od izvoza volframove rude že skoro v celoti pokril potrebo tujih plačilnih sredstev za plačilo uvoza. Naglo povečana vrednost izvoza volframove rude Je vrhu tega povzročila, da je postala portugalska trgovinska bilanca visoko aktivna.
Po količini se Je izvoz volframove rude v zadnjih dveh letih sicer le podvojil (dvignil se je od 1516 ton v prvem polletju leta 1940. na 2429 ton v lanskem prvem polletju in 2782 ton v letošnjem prvem polletju), vrednost tega izvoza pa se je zaradi izredno narasle cene povzpela od 30 milijonov eskudov v prvem polletju 1940. in 81 milijonov eskudov v lanskem prvem polletju na 1020 milijonov eskudov v letošnjem prvem polletju. Zaradi tega se je letos celotna vrednost portugalskega izvoza dvignila od 995 milijonov eskudov v lanskem prvem polletju na 2196 milijonov eskudov v letošnjem prvem polletju, medtem ko Je v istem času vrednost uvoza narasla le od 1103 na 1111 milijonov eskudov. Tako je imela Portugalska letos spričo narasle vrednosti izvoza volframa za 1085 milijonov eskudov aktivno trgovinsko bilanco, medtem ko Je trgovinska bilanca lani v prvem polletju zabeležila še uvozni presežek v višini 108 milijonov eskudov. Ostali izvozni proizvodi Portugalske so stopili docela v ozadje, čeprav se je n. pr. tudi izvoz sardin v konzervah navzlic manjši količini po vrednosti povečal od 145 na 173 milijonov eskudov in se je tudi izvoz plutovine držal še na lanski višini. Pred vojno je predstavljal izvoz sardin v konzervah najvažnejšo postavko portugalske zunanje trgovine. Izvoz vina (portskega in madeierskega) pa je letos precej po-pustiL
Važno vlogo je dobila Portugalska v zadnjih letih tudi kot tranzitna dežela, zlasti za Švico. Celotna količina tranzitnega prometa se je v prvem letošnjem polletju povzpela na 213.000 ton medtem ko je v lanskem prvem polletju znašala 78.000 ton.
Pomanjkanje žita
v Sovjetski Rusiji
Ze lani je Sovjetska Rusija izgubila pretežni del Ukrajine poleg rodovitnega področja med Dnjeprom in Donom. Letos je izgubila še nadaljnja področja med Donom. Volgo in Kavkazom. Iz teh področij se je Sovjetska Rusija prej v največji meri oskrbovala z žitom. Od celotne žitne površine Sovjetske Rusije, ki je znašala leta 1938. 102 milijona hektarov, je doslej 'zgubila dobro tretjino, pri čemer pa je upoštevati, da je bili ravno v izgubljenih področjih hektarski donos največji. Pred sedanjo vojno je znašal povprečni hektarski donos v vsej Sovjetski Rusiji 11.5 metrskega stota, za severno kavkaško področje pa 14.8 met. stota. Za rž zaznamuje sovjetska statistika povprečni donos 9.7 met. stota, za samo Ukrajino pa 12, za severno kavkaško področje 1Q.2 in za področje spodnje Volge 12.4 met stota. Na tej podlagi se lahko ceni, da je znašaj žitni pridelek Ukrajine pred vojno 22 do 24 milijonov ton in žitni pridelek na področju med Donom in Kav-kazon 13 milijonov. Upoštevati pa je še področje Bele Rusije in zasedenega dela Centralne Rusije. V celoti se lahko ceni, da je Sovjetska Rusija izgubila področje, na katero je pred vojno odpadlo vsaj 40*/o celotnega žitnega pridelka, ki je znašal 90 do 95 milijonov stotov.
Ta primanjkljaj se seveda ne da od danes do jutri nadomestiti s povečanim pridelo-
kolj Anton, Semenišika ul. 4; Slašek Lidija, Cigaletova ul. 5; Svet Marta. Strossmajer-jeva ul 5; Spektorski dr. E., Malgajeva ul. št. 18; Slovenec, uprava; Šuklje Gizela, Nunska ul. 19; Sorn Edvard. Tovarniška ul št. 4; Šalamun I., Aljaževa c. 43; Sengelaja Aleksander, Celo\»ška cesta; Šeruga Štefan, Bogoslovje; Sušteršič Francka, Cesta na Lo-co 27; Tehavec Mimica, Sanatorij Šlajmer; Teržan H., Kongresni trg; Tumpej Lojzka, Tyrševa c. 60; Vesel Branko, Miklošičeva c. 19; Vihar Marija, Gradišče 8; Vraber Maks, Aljaževa c. 39; Vomer Marica, Univerza; Vreg Elena, Brdo 73; Verbajs Tončka, Gosposvetska c. 10; Zdolšek Alojz. Frančiškanska ul 10; Zobec Iva, Stara Pravda 6; Ziberna Josko, Ziberna Viki, Gajeva ul. 9.
V	tajništvu urada na} se zgtase: Rudolf Marija, Mihelčič Mara, Vokovič Andjefla. Kdor je poizvedovali za Stadler Gizelo in Ivanom, Rošmar Suzana. Čač Alojzija. B regent Anton, žand. narednik, Rosina Roth roj. Friedensteki; kdor je poizvedoval za Slakom Jernejem, svojci Jak ima Ivana, Ri-vec Zmagoslava.
V	glavni pisarni, avtonomna sekcija Italijanskega Rdečega križa, Gosposvetska cesta 2/III, naj se zglase svojci naslednjih 06eb: Hvale Maks, prej Večna pot 29; Jenko Ciril Leopolda, prej Metelkova ul. 5; Straž išar Anton, železniški čuvaj; Jeršin Rajko; Vrabec Boris Alojzija, prej Vodnikova c. 13; Gradišar Janko, prej Poljanski nasip 40; Novak Milan, prej Jurčkova pot št. 108.
van jem žiita v Sibiriji Zato je razumljiva, da Sovjetski Rusiji primanjkuje žita. V tej zvezi je značilna najnovejša vest, po kateri je bila med Kanado in Sovjetsko Rusijo sklenjena kreditna pogodba, po kateri bo Kanada dobavila Sovjetski Rusiji na kredit pšenico in pšanično moko do maksimalne koliune 9 milijonov bušljev v vrednosti 10 milijonov dolarjev. Kako bodo te kodičine prepeljane v Rusijo, je spričo sedanjega pomanjkanja tonaže še odprto vprašanje. Vest pa vsekakor priča, da je zašla Sovjetska Rusija v precejšnje težave glede prehrane prebivalstva.
Pri tem je treba upoštevati, da je Sovjetska Rusija še v letu 1939. izvozila samo v Evropo 40 milijonov metrskih stotov žit*. Sedaj pa se sama ne more več prehran iti. Kakor rečeno tudi nalcup kanadskega žita zaradi prevoznih težav ne bo prinesel bistvene olajšave. Redke Ladje, ki se bodo lahko uporabljale za prevoz tega žita. bodo morale usmeriti pot na Murmansk. ta pot pa je zelo ogrožena zaradi nemških podmornic. Ostale poti. zlasti pot preko Perzijskega zaliva ki Kospiškega morja, ka so maik> pomembne.
Gospodarske vesti
= Italijanska razstava na zagrebškem velesejmu. Ob priliki otvoritve zagrebškega velesejma, so v Zagreb prispele vodilne osebnosti Fašistične federacije za zboljšanje zemljišč. V posebnem paviljonu so prikazani predvsem uspehi Italije v borbi z& izboljšanje zemljišč in sploh na področju melioracije. V tej zvezi je imel na zagrebški ljudski univerzi dobro obiskano in zanimivo predavanje prof. inž. Aldo Rama-doro, ki je v svojih izvajanjih prikazal novo ureiitev posestnih razmer v okviru inten-gralnega izboljšanja zemljišč.
= Hrvatsko-slovaška trgovinska pogajanja. Hrvatski gospodarski minister dr. Toth je te dni prispel v Bratislavo, kjer je najprej posetil tamošnji velesejem. Njegova pot pa je tudi v zvezi s pogajanji za nadaljnje razširjenje trgovinske izmenjave med obema državama. Na bratislavskem velesejmu je letos prvikrat zastopana Hrvatska v posebnem paviljonu. Obisk velesejma je prav znaten in je prireditev že v prvih petih dneh posetilo že 130.000 obiskovalcev.
= Dva nova člana razsodišča Ljubljanske borze. Pokrajinski korporacijski svet v Ljubljani je v smislu ministrskega dekreta od 1. februarja 1896 imenoval za člana razsodišča Ljubljanske borze za blago in vrednote — nečlana borze gg. Franca Rusa, ravnatelja Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, in Franca Bizjaka, ravnatelja tvrdke Radio d. z o. z. v Ljubljani.
= Zastopstvo tvrdke Steyr-Daimler-Puch se preseli iz Ljubljane v Zagreb. Iz Zagreba poročajo: Nemška tvrdka Steyr-Daim-ler-Puch, ki je imela prej svoje glavno zastopstvo za Jugoslavijo v Ljubljani pod tvrdko »Steyer-Daimler-Puch, jugoslovanska trgovinska družba z o. z.«, s podružnico v Zagrebu, je sedaj svojo centralo prenesla na podružnico v Zagrebu.
= Oskrba nemških pivovarn s hmehjem. Pred dnevi smo poročali, da so v Nemčiji zaključena dela pri spravljanju letošnjega limeljskega pridelka, ki je kakovostno prvovrsten, po količini pa je zaostal ja prvotnimi cenitvami. Kakor je znano, je Nemčija zadnja leta precej omejila pridelovanje hmelja. Pivovarne so si v smislu danih navodil nabavile velike zaloge hmelja, tako da so imele 1. septembra zaloge za enoletno potrošnjo, neupeštevajoč zaio-ge nemške družbe za promet s hmeljem. Letošnji pridelek bo torej v vsakem primeru zadosten in bo omogočal tudi izvoz, zlasti če se upošteva tudi pridelek na Spodnjem štajerskem. Ker pa je navzlic temu nastopilo na hmeljskih tržiščih veliko povpraševanje po hmelju, je ->emška glavna zveza za hmeljarstvo razveljavila svoja stara navodila, po katerih bi morale pivovarne nabaviti od novega pridelka zalogo za eno leto. Po novih navodilih bodo pivovarne lahko nakupile le ono količino, ki je potrebna do 31. marca prihodnjega leta ne upoštevajoč enoletno zalogo. Za hmelj najboljše kakovosti pa je poleg tega odobrena višja cena.
:— Ameriške tvornice alkohola smejo izdelovati le industr. alkohoL Kakor smo že kratko poročali je ameriški vojni produkcijski urad izdal omejitve glede proizvodnje žganih pijač. Sedaj poročajo podrobnosti, iz katerih je razvidno, da bodo morale od 1. novembra velike destilacije za alkohol, ki jih je 128, Izdelovati izključno industrijski alkohol, ki se bo uporabljal za izdelovanje sintetičnega gumija, za lekarniške izdelke in za ostalo tehnično predelavo; Za izdelovanje žganja vojno produkcijski urad ne bo dajal na razpolago nobenih količin. Omejitve pa ne zadenejo pivovarn.
= Novi statut za Žide v Bolgariji. Te dni je bolgarski ministrski svet odobril novi statut za 2ide. Ta statut predvideva izločitev Židov iz raznih področij trgovine in gospodarstva. Tako se židje ne smejo baviti z žitno trgovino, z lekarništvom in so zlasti izločeni iz kemične industrije, ne smejo biti zastopniki trgovinskih in industrijskih tvrdk itd. Posebni fond, v katerega se izloči del židovskih bančnih do-broimetij, bo skrbel za to, da se olajša izselitev Židov. Vsi preko 10 let stari Zidje morajo nositi na obleki rumeno zvezdo, ki mora biti nameščena tudi na stanovanjskih vratih in na židovskih trgovinah. Do 1. novembra se morajo iz Sofije Zidje postopno preseliti na deželo. V vsakem kraju bo komisar za židovske zadeve določil področja, kjer smejo stanovati Zidje.
= Bolgarski izvoz šipečja. Glede na ugotovitve, da vsebuje .sad divje rože veliko vitamina C so pričeli v Nemčiji uporabljati moko od šipečja kot primes k raznim živilom, da se tako poveča vsebina vitamina C. Bolgarija je takoj izkoristila možnost, ki se ji nudi glede izvoza šipečja in pričela akcijo za zbiranje šipečja. Tako je Bolgariji že leta 1940. uspelo izvoziti 375 ton šipečja, lani pa se je izvoz povzpel na 1500 ton. šipečje zbirajo v bolgarskih planinskih gozdovih. Sedaj pa poročajo iz Sofije, da bodo napravili v raznih področjih Bolgarije poizkusne nasade divje rože. zlasti v višjih legah, da ugotovijo v kakšnih okoliščinah se da pridobivati šipečje z največjo vsebino vitamina C.
Divja priroda na Novi Gvineji
Na Tihem oceanu, največjem morju na naši zemlji, so od Avstralije naprej razsute večje ali manjše skupine otokov ali posamezni otoki. Ce je Avstralija EvTop-cern neznana, docela tuj svet, velja to tembolj o tihooceanskih otokih. Marsikak človek z živahno fantazijo si zamišlja tu — sredi neskončnega sinjega oceana — pod palmami in kokosniki, v pestri lepoti tropske prirode, pravi zemeljski paradiž. Mnogi pisatelji so semkaj prenesli dejanje svojih romanov; zdelo se jim je, da je tu najprimernejši kraj, kjer se lahko omike naveličan Evropec vrne v blaženo naročje matere Prirode. Toda ti pisatelji fantastičnih in le s prenapeto domišljijo zadovoljujcčih romanov niso spoznali narave teh otokov in tudi niso poskrbeli, da bi jo spoznali. Sicer pa so bili nekateri otoki odkriti šele v novejšem času in nemara jih je na tej ogromni vodni pioskvi še nekaj, za katere sploh še ne vemo, bomo pa zanje gotovo zvedeli po sedanji vojni. Toliko so pa tihooceanski otoki že znam, da so sanje o zemeljskem paradiž*! izginile kakor jutinja megla. Morda je otok Tahiti edin ali vsaj eden prav redkih na Tihem oceanu, ki se najbolj približuje tej saoiji. Ondi je podnebje izredno zdravo in prijetno, ni malarije in tropske mrzlice, prebivalstvo je mirno in dokaj prikupno, hkrati pa dovolj romantično (francoski pisatelj Pierre Loti opisuje srvoje vesele pustolovščine na Tahitiju). Povsod drugod je priroda sovražna belcu; v Papui (Novi Gvineji), Novi Britaniji, na Novih Hebridih, v Novi Kaledoniji in kakor 3e že imenujejo ti tropski otoki na Južnem morju. Oddaleč se vsi vidijo krasni in idilični, če pa ss izkrcaš na obali in kreneš malo globlje, spoznaš čulen svet, fantastično, vse drugo, le ne prijetno in dobro pri-rodo ...
Nemški prirodopisec H. G. France pripoveduje v svoji knjigi »Pragozd« tudi o prirodi teh otokov, ki jo je bil spoznal šele pred nekaj leti, ko se je mudil na nekaterih otokih, proučujoč življenje insektov, ki kp- nositelji malarije in tropske mrzlice ispreminjajo najrodovitnejše zemeljske pasove v neobljudene pokrajine. H. G. France nam pove marsikaj zanimivega in novega o teh daljnjih kokrajinah, ki so domovina čudnih živali in rastlin in še bolj čudnih ljudi — ljudožrcev.
Vožnja po Tihem oceanu šele preveri človeka, kako neizmerna je vodna površina. Dnevi in tedni minevajo in ne vidiš drugega ko samo vodo, sinjo oceansko gladino, sanjavo samoto, veliko tišino brez življenja. Sedemnajst dni se je vozil pisec tega opisa od otočja Marquesas, ki je zgolj prašek na neizmerni vodi, v Južno Ameriko, dan in noč s hitrostjo vlaka. Ves ta čas m videl niti malo kopnega, celo nobene ladje ne. Tem večje veselje je tedaj, ko se pojavi kopno — izprva podobno velikemu oblaku, ki je po obliki in barvi dokaj nedoločen: ne ves, ali je res kopno ali pa je oblak, ki jih je tudi mnogo in ki prinašajo pogosto ekvatorske nevihte. Ko se ladja že bolj približa, opaziš najprej visoke gore, ki se vidijo še višje nego so v resnici. Potlej se razgali obrežje s palmami in kokosniki — na videz podoba blaženega kraja. Ali že samo pristajanje je od sile težko, zakaj oceain buta s takšno silo ob obrežne čeri, da bi se bil parnik (k takim otokom vozijo samo tovorni parniki) neusmiljeno razbil. Treba je čakati ure in ure, da nastopi »premirje« med obema elementoma, nakar se da približati po kakšnem kanalu med miuijšdmi otoki, ki često obdajajo večji otok. Pa tudi zdaj te lahko prepeljejo na otok samo domačini. Človek se uprav pre-strši, ko bgleda grede, bolj živalske ko človeške Papuance, rdečečrne polti, s ploščatim nosom in širokimi nosnicami, z nabuhlimi, žmulastimi ustnicami in kodrastimi lasmi. Po večini so orjaške postave, okrašeni s školjkami in opasani s pasom iz palmovega lubja. Ce niso nagi, imajo suknje iz trave. Koža se jim blešči po kokosovem olju, a vonjajo kakor živali grabljivke. Po vsem videzu in vedenju so to odljudna, neprijazna bitja, ki se hranijo tudi s človeškim mesom, že prej so nas belci svarili: »Nikar jim ne zaupajte! Nikar jim ne obrnite hrbta! Revolver imejte vedno pripravljen za strel« ... In zdaj naj zaupam njihovemu čolnu? Toda treba je iti skozi ta beli pekel. Oglušujoče buče valovi, z izredno veščino vodijo Papuanci svoj primitivni čoln. Premočen si do kože in naposled le stopiš na peščena obrežje neznanega otoka.
Vseeno, kako se Imenuje ta otok. Tako so podobni drug drugemu!...
Blizu obale je pločevinasta hiša belca. Nato gozd z bananami, aubergi/nami in drevesi mango, nasadi aruma in koksovih palm. Ta košček zemlje zasluži ime »kultura«. še dve taki hišici, polni kokosovih orehov, zakaj belec, pri katerem smo se bili izkrcali, je trgovec s kokosovimi orehi. Zadaj je nekaj iz palmovih listov spletenih koč za njegove kulije in potem... Prazno mesto na zemljevidu, gorovje, ki ga ni še n;hče prehodil — pragozd južnega morja Tukaj lahko prosto blolim, dokler nalagajo parnik kokose ... »Ali ste bili v notranjosti?« — je vprašal pisec belopoltega tr-
govca. — »Čemu neki?« mu je odvrnil leta- »Divjadi na teh prekletih otokih ni, kokos pa raste samo na obrežju. Ali naj bi šel v notranjost po mrzlico in po strupeno pšico telile opic tukaj ? Nu, če se vam ljubi, bog z vami!...«
Tako je na otoku Tcmanu, tako na MaU-kolu, natanko tako kakor na Api ali Ma-laiti ali na Bai Uniji, na Novi Kaledoniji. Izkratka: tako je na kateremkoli izmed stoterih otokov, med katerimi je na primer Papua — Nova Guineja — večja od Nemčije. Pot v pragozd teh otokov je mučeni-štvo, cela veriga nevarnosti. In tu se zdaj razvijaijo silni boji, tod se hočejo Jappnci preboriti do Forta Moresbyja
Dolenjski polharji pripravljajo lov
V nedeljo smo obširneje izprego-vorili o letošnjem polšjem letu. Včeraj pa smo iz Novega mesta prejeli naslednji dopis, ki zanimivo izpopolnjuje nedeljski članek z letošnjimi dobrimi izgledi dolenjskih polharjev.
Letos je ponovno žirovo leto m dolenjske bukve so izredno dobro obrodile ter so se polhi kar že preveč zaredili po širnih dolenjskih gozdovih. Vedno bolj pa se približuje tudi čas, ko bodo polhi dovolj mastni, da se bo lov nanje tudi izdatno poplačal.
Polšji lov predstavlja vsako leto največje veselje za dolenjske polharje, ki že komaj pričakujejo te vesele dneve. Zadnja leta sicer polšji lov ni bil nič kaj preveč donosen. Polhi so namreč v nekaterih go-
zdovih zaradi prekomerne sečnje bukev že skoraj popolnoma izumrli in kje so tisti časi, ko se je zaredilo po Gorjancih polhov kot listja in trave. Razen tega pa je bilo tudi nekoliko izredno slabih žirovih letin in so dolenjske bukve zelo slabo obrodile: polh pa brez bukovega žira ne more ži-
veti. Tako lov na polhe ni več dajal tistega velikega števila teh živalc, katerih kožice so se nekoč tako dobro vnovčevale. Le redki polharji so zadnja leta vloviii malo več živalc, vendar so še za te prav malo skupili, saj je cena polšjim kožicam padla od 10 na 2 din, pred tremi leti pa so se dobile v Novem mestu polšje kožice pod roko že celo za 0.50 din.
Mnogo donosnejši obeta b*ti letos polšji lov, saj je cena kožicam Izredno poskočila za okusno polšjo pečenko pa je že Itak dosti povpraševanja. Zategadelj Je' izredno zanimanje za letošnji polšji lov in polharji, ki so poslednja >eta že nastavljali le še po 10 do 20 pasti, »edaj kar na hitro izdelujejo nove pasti, ki naj jim pomagajo do obilnega lovskega blagra.
Sam polšji lov zahteva prav trdno nočno delo v hladnih dolenjskih gozdovih. Vendar smatrajo polharji kljub vsem naporom polšji lov za svoje največje razvedrilo. Najprivlačnejši je vsekakor romantični polharski ogenj sredi skrivnostne nočne tišine gozdov. Le-tu se starim in mladim razveže jezik, sprostijo se srca in vse prestane tegobe dobijo živo besedo. Vsakoletna življenjska in gospodarska kronika se ob polharskem ognju prerešeta in tudi marsikatero mlado srce najde tu izpolnitev svojih srčnih hrepenenj. Splošno je pa že itak znan med polharji rek: niti vino ne razveže v toliki meri jezika in ne vlije besedam toliko iskrenosti kaker polharski ogenj.
številne polšje pasti se bodo v kratkem sprožile Mastni polhi pa se bodo veselo cvrli po dolenjskih ognjiščih. Večja donosnost bo letos gotovo privedla dolenjsko mladino med stare polharje in tako ni nevarnosti
Vzgoja mladine v ljubezni do živali
V dobi velikih, svet pretresujočih dogodkov moramo iskati sredstev in načina, da blagodejno vplivamo na otroške duše in na njihov značaj. Ljubezen do prirode, že zlasti pa ljubezen do živali, naj skušajo starši pri otrokih čim bolj poglabljati, in uspeh ne bo izostal. Ugleden rejec in vzgojitelj nas o tem takole prepričuje:
Otroci so po večini ljubitelji živalic in se razvesele vsake, ki jim pride pred oči. Najrajši pa jimajo male domače živali. Ako se že v najranejši dobi z njimi sprijaznijo in zaupljivo sporazumejo, ostanejo tudi pozneje vedno z njimi v dobrem prijateljstvu. Otroku žare oči veselja, ko trosi piščančkom zrnje ali krušne drobtinice ter jih vabi k sebi, kličoč: pi, pi, pi! In piščančki-drobljančki prihite od vseh strani ter pobirajo hrano iz otrokove ročice. Krmljenje piščet je najljubše in v začetku tudi edino otrokovo opravilo. Ko pa deca dorašča, narašča tudi ljube j^n in skub zanje. Zato hoče otrok storiti še več. Zdaj nastopi za star-
še pravi trenutek, da ne zamorč v otroku vzbujenega veselja do živalic. Ker pa mnogi starši ne umejo dovolj svoje vzgojne naloge, nevede zamude prav ta važni trenutek in ubijajo v otroku dobre osnove in veselje do dela.
Piščeta krmiti in pobirati jajca v gnezdih ne more dolgo ostati edino otrokovo opravilo. Delovni dečki in deklice lahko store mnogo več. Marsikje sta oče in mati z delom tako obložena, da se ne moreta brigati za male domače živali kot bi bilo treba. Zakaj ne odložite del bremena na rame otrokom ? V mnogih primerih bosta lahko brez skrbi prepustila krmljenje In nego
\

i

mmm
mmm w


' '* - ■ . •
» - ... > ■. ,
. . .. . - . t ■ . ; . .' - ,4 * ■■ ; . .

mm*........
'»K. K? . -
vmg-?-'

~.......
Ln apparecchio ingiese tipo »Spitfire« colpito dal tiro di una batteria coutroactea italiana, costretto ad atterrare presso Marina di R&gusa — Angleško letalo tipa »Spitfire«, ki ga Je zadela italijanska protiletalska baterija tat ga prisilila pristati pri
Marini di Ragusa
malih živali, n. pr. perutnine, domačih kuncev, golobov itd. otrokom ld bodo z veseljem opravljali delo, zlasti še tedaj, če sta jim znala dovolj vzbuditi zanimanje in ljubezen do reje malih živali. Starši bodo delno razbremenjen, otrokom pa bo to koristno tudi iz vzgojnega stališča Navajati otroke na rejo, t j- na oskrbo in negovanje živali, je kaj lepa in hvaležna vzgojl-teljeva naloga. Seveda smo dolžni — vsaj v začetku — otroka pri njegovem poslu nadzorovati, vendar tako, da tega niti ne opazi. Ako mora otrok vsak dan ob določenem času izvršiti neko delo, n. pr. nakrmiti in napojiti živalce ter očistiti hlevčke in krmilne posode, se tudi kmalu zavč odgovornosti, ki mu jo nalaga dolžnost. Cut odgovornosti in ljubezen do reda pa utrjujeta njegovo samozavest. Tudi se zaveda, da bodo živalce le tedaj dobro uspevale, če bo skrbel za red in snago v hlevčkih in če jih bo ob določeni uri zadostno krmil. Otroka bomo s tem istočasno navajali na red in snago pri sebi. Vsi pa dobro vemo, da sta red in čistoča poglavitna pogoja za zdravje.
Otroci naj samostojno oskrbujejo male živali — seveda pod vašim vodstvom in nadzo:_«.vom — in videli boste, s kakšnim veseljem in ponosom bodo naloženo delo izvrševali. Vzpodbujala jih bo zavest, da tudi oni doprinašajo dobršen del k skupnim koristim. Kako se tudi vesele, ko vidijo, da mladiči lepo doraščajo in se povoljno razvijajo prav zato, ker jim posvečajo tolikšno pozornost in nego.
Mladina ki ima veselje ln ljubezen do živalic, naj pa tudi pomaga pri delu, ki ga starši lahko sami izvrše. Nespametno bi ravnali, če bi njih sodelovanje odklanjali, ker bi s tem ubili v otrokih njihovo gorečnost in prizadevanje. Ako hočemo, da nam bodo kdaj pozneje v zanesljivo pomoč, jih moramo stalno podžigati ter jih v vsem lepo poučevati. Brez skrbi pojdemo po opravkih zdoma, če si bomo v svesti, da bodo otroci naloženo delo vestno in v redu izvršili.
Pametni starši bodo tudi podpirali v deci veselje in spretnost do ročnega dela. Kaj vse lahko odrasel deček napravi? V hlevčku je treba pritrditi letvice, zbiti koritce za piščance, popraviti to in ono. Otroške roke bodo izvršile pod očetovim nadzorstvom mnogotero delo kaj spretno. Nava-jajmo jih čistiti hlevčke, krmilna koritca in napajalnike. Na ta način jih vzgajamo za red in snago. Deca rada in z veseljem naredi, ker je prepričana, da je vse to za uspešno rejo potrebno. Tako bo svoj prosti čas pravilno izkoristila, staršem pri delu pomagala, kar ji bo samo korist, da ne bo lenarila Primerna zaposlitev otrok pa je najboljše vzgojno sredstvo, da ne zaidejo na stranska pota. Pa še nekaj! Mladina se pri delu giblje na prostem, v svežem ta čistem zraku. To ji krepi in utrjuje telo, kar tudi ni brez vrednosti. V prosti naravi nabira zelenje, travo, deteljo, razne plevele za svoje ljubljenčke. Z opazovanjem v pri-
rodi spoznava rastlinsko rast in razločuje rastline, ki jih nabira S samostojnim opazovanjem ai marsikaj zapomni, kar bi največkrat v drugih primerih prezrla. Na ta način silimo deco k ostrejšemu in samostojnemu opazovanju narave.
Obole?a žival vzbuja v otroku sočutje in ji zato Seli pomagati. Tu se nam zopet nudi lepa prilika, da ga navajamo k pomoči do bližnjega. Na mizi ostanejo koščki kruha in razni ostanki jedi. Navadimo deco, da ne zavrže nobene drobtinice, ampak vse ostanke Jedi pospravi za svoje ljubljenčke. Na ta način vzbujamo v njej smisel za varčevanje. Opozorimo jo tudi na gospodarske koristi, ki jih imamo od malih živali (jajca, meso, krzno). Z rejo malih živali si zboljŠ3mo svoj težak položaj ter si prihranimo marsikak denarčič, ki bi ga morali sicer izdati.
Zato rejci, navdušite svoje otroke za rejo malih živali! Poučujte jih o vsem, da jih vzgojite za praktične rejce in bodoče skrbne gospodarje! Mladina ima srce in smisel za to. Ne ubijte v njih nagnjenja in ljubezni do živalic! Izročite jim par domačih kuncev, golobov ali kokoši! Te naj popolnoma sami oskrbujejo. Veselite se z njimi in srečni bodite, ko vidite, kako jih Ijubez-njivo in skrbno negujejo. Kdor živalce ljubi, ni slab človek in je tudi nasproti ljudem dober in pravičen.
Smrt blage matere
Novo mesto, septembra.
V sitarosti 62 let je po daljši 'bolezni za-tisnila »vaje oči znana novomeška gostilničarka in posestni ca gospa Ana Murno-v a, roj. Jaksetova. Pokojna izhaa iz ene najstarejših novomeških rodbin in je bite poznana daileč naokoli po vsem Dolenjskem. V vseh krogih prebivalstva je zaradi svojega ljudomilega značaja uživala izredno priljubljenost. Posebno visoko pa so jo cenili in spoštovati i ieveži, saj ni biJo nikogar, ki bi kdaj praznih rok in praznega želodca odšel od njenih vrat. Tudi mnogo dijaške mladine bo žailovalo za svojo dobro krušno mamico kateri je bilo vedno v največje veselje in zadovoljstvo da je mogla trpečim in revnim lajšati gorje ter jim po-magaiti. S svojim možem Gustavom sta si na Bregu zgradila lep dom z vzorno urejeno gostilno, ki je zaradi svojega krasnega vrta in kegljišča ter prav posebno še zaradi svoje izborne kuhinje in odličnega cvička kmailu postala ena najpriljubljenej-ših novomeških gostiln. Vzorno pa je vzgojila tudi svoja dva sinova in dve hčeri ter jih dobro preskrbela za življenje. Pokorni bomo ohranili blag spomin, žalujočim svojcem pa naše iskreno sožalje!
K večnemu počitku so blago ženo položili v nedeljo popoldne na mestnem pokopališču. Udeležba vseh silojev prebivalstva je bila zgovoren dokaz spoštovanja in velike priiljubljenos-ti pokojne.
Mnltnrni pregled
Novi ljudje v naši Drami
VlatSmir Skrbinšek
Tfj>la poletna noč je. Na nebu mežikajo zvezale. Na peronu medli jo petrolejske luči Kostanji pritajeno dihajo s svojimi zelenimi listi. Nočna ptič je prhnil z veje, ki se je nalahno zazibala.' Nekje regljajo žabe ...
S tisočerimi glasovi se od vsepovsod oglaša noč. Uho mladega prometnika, ki se tiho sprehaja pod kostanji, ji napeto prisluškuje. Kakšne podobe gledajo oči v motni svetlobi zvezd? Roka, ki dlrži prižgano cigareto, se včasih nemirno zgane. Cigaretni dim se v dišečih kolobarčkih razblinja v temo. Kam blodijo miisld — te čudne misli?! Se mar ženejo za neko nejasno podobo nekje v megleni daljavi? Nedoločno maski-ran obraz, lasulja, popotna obleka iz družine izobčenega umetnika ali ogrinjalo, kakor so jih davno nekoč nosili kraljeviči?...
Rezko je zažvižgal vlak na ovinku. Ropot koles je pretrgal nit misli, dvoje plamene-čih oči je za žarel o in se naglo približujejo. Stebri belkastega dima se dvigajo ie lomijo in padajo na zemljo — podoba, ki jo bo Vladimir Skrbinšek zmerom ljubil in mu bo zmerom nalahno razburkala notranjost.
Pet minut... roke mehanično opravljajo davno naučene kretnje, nov žvižg, nekaj glav, ki so sč zdolgočasene pomolile skozi okna, se je skrilo in že drdra vlak naprej v noč.
Zopet tišina — le noč s svojim pritajenim šepetanjem, ki ga razločijo le dobro prisluškujoča ušesa, včasih le srce ..
Nova cigs«reta je zažarela pod kostanji.
S prijateljem Maksom Delničarjem pripravljata uprizoritev »Gospoda in njegovega sluge«. Na Pragorskem, kjer Vladimir Skrbinšek obiskuje železni carski kurs. Potom. ko se ie izneveril inženj epskemu po-
klicu, ker s« je bil srečal z Umetnostjo. Ta nadebudni sin, ki je veljal na realki za najboljšega matematika in mu je bila opisna geometrija eden najljubših predmetov in ki je na univerzi z uspehom študiral elektrotehniko, je prišel nekega dne k očetu in mu povedal, da ne bo inženjer.
Kri.v je bil Cgnkar. Ivan Cankar, fci je napisal »Lepo Vido« z Dionizom. Ko je študent elektrotehnike igral Dioniza, tedai so v njegovi notranjosti prvič vzvaiovaia neka čustva, nekaj se je predramilo v duši, za zvenele so neke nove strun«, neznano drhtenje se je polastilo vse notranjosti. Umetnik je prisluhnil umetniku. — Številke z njihovo nepremagljivo trdnostjo so se prvič zamajale. Računi z njihovo neizpodbitno preciznostjo, določnostjo, logiko so se morali umakniti pred tem novi/rti svetom, ki ga je razgibal Cankarjev tekst. Tu je bilo vse nepoznano, vse nedoločno nejasno, večno iskanje vredno celega človekovega življenj^,.
Starejši brat je razumel stremljenje mlajšega, a je stal ob stkani in le čuječe čakali. Kadar pa je hotel mlajša po vsej sili korak naprej, mu je skrbno pomagal...
Elektrotehnika je izgubila svojo privlačnost. Tako je padel nekoč mecj očetom in sinom stavek: t«Pa pojdi v službo!« In ker je bil oče pri železnici, je bila najbližja pot
do službe — železnica.
*
Pragersko. Rajhenburg, Varaždin. Ruše — majhne podeželske postaje, na katerih sta potekla Vladimir ju Skrbinšku dve leti njegove železničarsike službe. A že je gorel s plamenom ogenj, ki se je bil užgal v duši ob Cankarjevem Dionizu. Poklicno delo ni rooglo izpOlnjti vrzeli, ki je zmerom širit zevala nekje v notranjosti In neprestano
ustanavlja dramatske odseke rezina, igra. ta mladi prometni uradnik uhaja vz službe, V Rušah je našel že razgibano dramatsko atmosfero. Načelnik positaje Bučar je bil sam navdušen igralec diletant in je mladega uradnika, ki mu ni odpustil nobene službene napake, pritegnil v dramatsko društvo.
*
Do Maribora je bil le korak, lam ie bil že starejši brat, dramaturg, režiser in igralec. Tja je hodil Vladimir ob vsakem prostem trenutku.
Vs.i imamo v svojem življenju zgodovinske dneve — tiste nenavadne, čudne dneve ko se nam je za dolgo vrsto let naprej krojila usoda.
Vladirriirju Skrbinšku je napoči'! tak dan, ko je prišel nekoč zopet v mesto in se mu je korak sam od sebe nameril v gledališče, na oder. Jgralci, ki so bili že zbrani na
odru, so se vprašujoče spogledovali. Nihče ni veded rešitve iz zagate. Eden izmed igralcev je nenadoma zbodel, zvečer bi se morala vršiti premiera, v aažiji Milana Skrbin-3ka. Nikogar ni bilo, ki bi mogel tako na
naglem prevzeti vlogo zbolelega Mikuliča. Odpovedati predstavo? . ..
Vladimir Skrbintiek se je sam oglasil: »Bom pa jaz igral!« Brat se je udaril po čelu: »Saj res! Na to še pomislil nisem!«...
Ne prej ne pozneje se Vladimir Skrbinšek ni s tolikšno naglico pripravljal za nastop. Zvečer je igral več ko zadovoljiva Mladi prometni uradnik je za nekaj ur pozabil na signale, ki so se neprestano oglasili. na žvižganje lokomotive, na ropotajoče vozove, na telefon, na telegrafski aparat, ki je oddajal brza sporočila . Prvič jp zdaj prišel v neposredni dotik z resničnim gledališčem. Vse je bilo tu zares. Tudi njegova vloga. In igral je dobro ...
Morda se še nikoli ni vračal tako opija-njen domov, morda si je dolgo v to noč ponavljal besede upravnika Brenčiča, da lahko pride naslednjo sezono igrat...
Ko so ga premestili v Zagorje, je drugič v življenju izrekel svoj veliki »Ne«!
»Ne pridem več v službo!«
To je bilo meseca aprila, ko je bil v njegovem srcu že dozorel sklep, da odide jeseni v gledališče.
•
To je bilo leta 1923. Še nekaj mesecev, in poteklo bo dvajset let neutrudnega dela i pri gledališču. In ves ta čas je mladi igralec napetp prisluškoval tja čez, od koder mu je občinstvo s svojim napetim molkom dajalo tisto resonanco, po kateri se je potem v igri ravnal. Naj je igral Hamleta, Leona, Ščuko, katero koli svojih malih in veilikih Vlog, zmerom je ves čas predstave točno sledil svoji viziji junaka, obenem pa napeto prisluškoval občinstvu, in čim bolje je občinstvo sprejemalo njegovo igro, tem im-tenz;- neje jo je podajal. In nikdar ne bo poza .j-i Rada Pregarca, enega naših najpomembnejših režiserjev, kj mu je dal tisto usodno gledališko ia igralsko vzgojo.
In v dopolnilo izjave EJlvrtre Kraljeve: Slovenci bomo imeli šele tedaj dobro gledališče, kadar bomo vsi ne samo s srcem, temveč tudi z razumom zraven, kadar
bomo imeli polno razumevanje zlasti za umetniško organizacijo slovenskega gledališča. kadar bomo gojili sitematično gledališki naraščaj ter umetniško disciplinirano delo v gledališču.	K. Š.
Jaroslav Vrchlicky
V Češko-moravskem protektoratu imajo v teh dneh spominske prireditve ob tridesetletnici smrti enega največjih čeških pesnikov Jaroslava Vrchlickega. S slovensko kulturo vežejo njegovo ime prevodi iz Aškerca, ki so izšli v samostojni kr«jigi in za katere je Vrchlickega ogrelo bivanje v Ljubljani ob priliki odkritja Prešernovega spomenika Prevodi žal niso na višini Aškerca in samega Vrchlickega, saj so bili bolj improvizacije kakor pa sad močnejše poglobitve v poezijo pesnika »Balad in romanc« in trdnejšega jezikovnega znanja. V ostalem pa je bil Ja-roslav Vrhlicky izreden in zlasti po svoji pesniški plodovitnosti presenetljiv pojav. Primerjajo ga s Špancem Lope de Vego, ki je morda dosegel »rekord«, kar se tiče števila pesniških del. Jaroslav Vrchlicky je objavil za življenje 83 knjig izvirne poezije. Spisal je 31 gledaliških del (komedij, žaloiger v verzih in v prozi) in 10 libretov za opero in balet Dalje je izdal šest knjig ftovel in pesniških proz in en roman. V 13 knjigah je objavil svoje literarne kritike. 2e to presega v veliki meri povprečno proizvodnjo pesnikov in pisateljev, ki niso ravno vzdržna v objavljanju svojih del. Jaroslav Vrchlicky pa je bil tudi izreden prevajalec. Njegovo prevajalsko delo je dalo 98 knjig, prevedenih iz 18 literatur. Po njegovi zaslugi se je češka literatura usmerila v romanski svet Po enoletnem bivanju v Italiji se je kot pet in dvajsetletni pesnik polotil prevajanja Divine Comedie in je dovršil celoten prevod v rimanih tercinah 1. 1882.; za tretjo izdajo je svojo prepesnitev Dantejevega vrhunskega dela predelal, kakor je Divini Comedii pridružil
Tud! delovna žena lahko ostane lep
O tem vprašanja se pri nas javno sicer
malo razpravlja, zato pa je večkrat v debati med posameznimi zastopnicami nežnega spola, in če nanese, tudi v širšem krogu. Poglejmo, kaj pravijo k temu vprašanju švicarke v septembrski številki svojega ženskega in modnega glasila »Anabelle«:
K dolžnostim delovne žene spada, da je nenašemljeno in vendar elegantno in sveže napravljena, da ni nikdar vročična, ampak vedno hladna in preudarna, ter da ostane mlada, kolikor dolgo je možno, pa naj delovni čas prebdje v pisarni, gospodinjstvu tuli kakršnem koli drugem obratu. Gasi mladostne brezskrbnosti, strg-anih nogavic in zanemarjene obleke morajo biti pozabljeni. Pregovora: »Naša mladina je naše Sil a t o« sicer ne bo vsaka žena brezpogojno potrdila, resnica pa je, da vsebuje zdravo jedro. Kako često d oživim o, da bistra žena ne dobi nikjer več službe, ker izgleda stara ln jo povsod izpodrinejo mlajše konkuren-tinje, ki na zunaj boljše izgledajo. Nemalokrat se zgodi, da je uspeh razgovora, potovanja ali kake druge reči indirektno odvisen od tega, kako na zunaj izgledamo. Slabo počesana žena z velikimi kolobarji pod očmi ne more nastopiti z isto energijo, kakor če izgleda srčkano in negovano. Celo v hiši, obdane od moža in otrok, moramo vedno biti snažne in mladostne, če nas bodo možje videli radi tudi v kuhinjskem predpasniku, potem ne bo prilike, da bi nas opozarjali na boljši izgled naših prijateljic in tovarišic. Zato ponavljamo; Vse imamo dolžnost, da se negujemo in se ohranimo lepe in mlade, kolikor le mogoče. Naša glava je znotraj in zunaj enako vredna.
MAJHNA VEČERNA TOALETA
Toda žs slišimo v zboru glasove: Saj nimamo časa! Tem odgovarjamo: Za nego obraza in telesa ne potrebujemo več, kakor nekaj krat kili minut na dan. izgovor s pomanjkanjem časa je samo dokaz pomanjkanja samodiscipline, organizacije, volje in vztrajnosti. Ne smemo se postaviti v vrsto s takimi ženskami! Saj je vsa stvar tako enostavna. Za majhno večerno toaleto potrebujemo komaj četrt ure. šest stvari, ki so v ta namen potrebne, petem ko nam preidejo v navado, komaj še opazimo. Naj jih naštejemo: 1. Negovanje obraza z dobro čistilno kremo ali vodo. 2. Cščcnje zob. 3. Kopel oči. Ne pustimo se zavesti, da bi smatrale sle'.nje za odveč. Kaj pomenita dve minuti na dan, če na ta način lahko vse življenje ohranimo lepe oči. 4. Sto potegov s krtačo po laseh. 5. Unrvanje "sega telesa. Ce nas poklic sili, da dolgo stojimo, ne smemo pozabiti na mrzlo kopel nog. 6. Pet ali šest globokih vdihov pred cd-prtim oknom nam pomiri živce :n nam prinaša globok dobrodejen spanec.
IN ZJUTRAJ
Takoj ko se zjutraj zbudimo, se moramo navaditi, da se nekajkrat udobno pretegne-mo— približno tako, kakor se preteguje zelo lena mačka. Potem ie treba hitro vstati in iti v kopalni co. Tam si očistimo obraz in vtremo v kožo mastne kreme. Začne se telovadba. Ko bi se vse žene zavedale, kako neskončno dc-bro dene pet minut krepke jutranje gimnastike za telo in duha! Nobena ne bi več tega opuščala.
Nek pariški telovalni učitelj je pripovedoval, da se je od začetka sedanje vojne število njegovih gojenk podvojilo kljub ra-cioniranju živil in kljub temu, da morajo žene zdaj več delati, kakor pred vojno. Toda vse se zavedajo, da se imajo samo gimnastiki zahvaliti za to, da so še vedno zdrave in sposobne za delo. Ali ne bi balo priporočljivo njihov vzgled posnemati?!
Ostanimo torej strogo pri desetih minutah jutranje telovadbe in skušajmo po možnosti dvakrat na teden po eno uro zahajati v kak telovadni tečaj! Presenečene bomo nad veseljem, ki ga bomo dobile do življenja.
Telovadbi sledi zjutraj mrzla prha ali umivanje. Z obraza moramo odstraniti mastno kremo, vtreti pa je treba dnevno kremo in uporabiti po potrebi malo pudra.
KAKŠNE BODIMO NA CESTI
EN V SLUŽBI
Kako naj se napravimo? Kako naj izgledamo? Gotovo ne, kakor umetniško pobarvani kipi, biti pa tudi ne smemo brezizrazne in z bledimi ustnicami, da ne bomo zbujale sočustvovanja tovarišev in tovarišic. Vsaka ženska naj izgleda naravno in sveže. Malo pudra, sled rdečila in odtenek ustnega črtala ne škodijo. Lasje morajo hiti lepo počesani in oči jasne. To sicer ni veliko, je pa vendar dovolj, da nas napravi privlačne.
Da smo vedno lepo počesane, je nujno potrebno, da nosimo enostavno pričesko, ki jo lahko imamo v redu, pričesko, ki jo popravimo z dvema potegoma s krtačo. Na primer trajne kodre, pa ne takih, kakršne imajo črnci. Važno je, da ne pozabimo, da mora ord češka pristojati k našemu obrazu;
ne smemo se pustiti takoj zapeljati od trenutne mode.
Samo v velikih luksuznih podjetjih imajo nameščenke laliko temnordeče pološčene nohte. Povsod drugje so odvratni. Toda lepo negovane morajo kljub temu biti naše
roke. Ali bi gledali poleg sebe tajnico, ki bi vam odpirala pisma s črnimi robovi za nohti.
Zelo neprijetno in neprimerno je, da se duh vašega- parfema vleče kakor oblak po sobi. Mnogo boljše in diskretnejše učinkujemo, če se vsak dan umijemo z dobro toaletno vodo, z lavendlom ali kolinsko vodo.
OD OSMIH ZJUTRAJ DO ŠESTIH ZVEČER
Osem ur na dan je posvečenih delu. Osem ur je dolga doba, toda to še ni vzrok, da bi sredi med tipkanjem vzele škatlico s pudrom in si popravljale barvo nosu. Na obiskovalca v pisarni napravlja zelo slab vtis, če preseneti tajnico, ko si z ustnim črtalom rdeči ustnice ali pa celo lešči nohte.
Jutranja toaleta mora biti tako napravljena, da traja do poldneva ali, če je potrebno, tudi do večera. Vseeno je, kje imamo opravka, doma, v pisarni ali v poljetju. Opoldne ali zveečr, preden zapuščamo delovni prostor, so edini trenutki, ki so nam na razpolago za popravljanje toalete. V ta namen moramo imeti vse pripravljeno: krtačo za obleko, krtačo za lase, glavnik, milo in brisačo, kar vse naj bo shranjeno v kakem predalčku in pripravljeno za ta čas. Pet minut si rezervirajmo v ta namen. Važnih pet minut! Kajti če se bomo počutile sveže in srčkane, bomo imele več sa-mozaupanja ln če imamo več samozaupa-nja, smo bolj optimistične — čeprav pride Janez prepozno na sestanek.
VEČER JE NAŠ
Večerne ure so samo nam na razpolago. Zato jih smemo prebiti, kakor se nam zlju-bd. Oblečemo se lahko kakor nas je volja, seveda v mejah dobrega okusa. Navadimo se ma to, da se bomo vselej preoblekle. To nam namreč pomaga, da se aprevedršmo in nič več ne mislimo na dnevne skrbi in tegobe. Postanemo spet ženske, ki se vesele prostega časa, miru in lepega življenja.
Spomini profesorja
Le malo je že živih prič iz tistih časov, ko je nad turškim kobakom v Sofiji vihrala zastava s polmesecem in ko je bolgarsko ime v Evropi zbujalo komaj določno predstavo o narodnostnih razmerah na južno-vzhodnem polotoku — piše dr. Franz Thier-felder v »Neues Wiener Tagblatt«. Ena teh zadnjih prič je Joakim Bakalov, ki se je pisec srečal ž njim v zelo malo romantičnem okolju, v skrbno urejenem meščanskem stanovanju visoko nad gomazenjem prestolni-ške glavne ceste. Do tega stanovanja je dospel s hrupnim dvigalom.
V prijaznem, 84-letnem starem gospodu, nekdanjem semeniškem profesorju, bi pač malokdo slutil moža, ki je nekoč s prebivalci svoje rojstne vasi pobegnil pred sovražnikom v nedostopne gozdove Stare planine, ne da bi vedel, ali mu bo še kdaj dano, da bi mogel med svojci in v sreči uživati blagodati miru. Takrat je pobral iz grmovja majhnega otroka, ki ga je izgubila onemogla mati na begu. Tudi ta otrok, danes že davno častitljiva matrona, živi v Sofiji in mu je hvaležna za srečo svojega življenja.
časi so se spremenili kakor v čudežu. V Batoševu, selu s 120 hišami in 400 prebivalci v severni Bolgarski, je živelo ob času velikega upora le malo Turkov, življenje pod stoletnim, častitljivim kmetom Minčo Atanasovim, bi bilo tedaj že znosno, pa čeprav ni belobradi patriarh znal ne čitati ne pisati in je svoje račune zarezo-val na rovaš. Toda tu je bil davek, desetina, ki je razveljavljala vsak trud in ki je prizadevala baš najdelavnejše ljudi najtežje. Saj ljudje bi jo še plačevali, toda ker so davkarji zahtevali plačilo še v drugič in tretjič, ker so žito tehtali s sleparskimi tehtnicami in so morali kmetje v ledeni zimi bosi na pot, da bi na novo oddali, kar so zahtevali gospodarji od njih.
I Med duševnimi vodji osvobodilne dobe je I Bakalov poznal samo enega osebno, seveda pa enega najpogumnejših. Bil je to Vasil Drumev, poznejši patriarh Kliment v Tir-novu, ki je njegova politika prinesla Bolgariji mnogo nesreče, a ki obenem kot prvi dramatik bolgarskega odra še danes zagrabi vsako bolgarsko dušo. »Njemu, ki je bil moj učitelj,« pravi starec z ozarjenim pogledom, »se moram zahvaliti za vse, kar sem postal — duševno in telesno. Bil sem slaboten deček in ko bi moral prejeti kot sirota štipendijo za teološki študij v tujini, je dejal zdravnik, da sem za to prešibak. Tedaj me je moj učitelj povabil na stran in mi svetoval, naj grem za nekoliko tednov v vas in se pošteno nahranim. To sem storil, kajti tedaj je bilo lažje nego danes. 50 jajc je stalo komaj tri groše. In ko sem se vrnil, se mi je izpolnila najbolj goreča želja.
Sama jajca pa seveda tudi niso bila, ki so me napravila zdravega,« je dodal starec z nasmeškom. Vasil Drumev me je namreč odvadil tudi kajenja. Kadil sem takrat kakor dimnik, celo ponoči, kadar sem se zbudil. In nekega dne, ko so veleli, da je naš učitelj odšel v Tirnovo, smo v naši sobi priredili spet pravi tobakarski zbor. Nenadno so se vrata odprla in mogočni mož je stopil v sobo. Iz dima bi lahko izrezaval kocke in ko sem cigareto hitro vtaknil v hlačni žep, sem si vžgal ogromno luknjo v blago. Naslednji dan je imel Vasil Drumev pred vsemi šolarji govor — o, bil je govornik, ki te je znal zagrabiti in kakršen ni pozneje nikoli več nastopil v parlamentu. Ni nas kaznoval, toda mene je bilo sram in potem sem se splazil v gozd ln sem vrgel svoje zadnje cigarete z neke skale v brezdno s prisego, da ne bom nikoli več kadil — in to prisego sem držal naslednjih sedemdeset let.«
rt gradi ceste
Trdnost, s katero držijo osovinske sile velikanska osvojena ozemlja v svojih rokah in se prav nič ne bojijo, da jih bo »prostor zadušil«, kakor menijo pogosto Angleži in njihovi prijatelji, je v nemajhni meri zasluga gostega cestnega in železniškega omrežja v zaledju, ki se nanj naslanjajo in ki ga z vsakim napredovanjem širijo v nove teritorije, tako da lahko v najkrajšem času prevalijo svoje armade z enega konca fronte na drugega. Anglosaške sile so v tem oziru v neprimerno slabšem položaju, ker morajo svoje prevozne črte širiti preko vse zemeljske oble, da bi mogle pošiljati moštvo in material na neskončno razcepljene fronte. Svoje najdragocenejše tovore morajo zaupati morjem, ki jih ogražajo vsepovsod podmornice. Te so v njihova prevozna sredstva izvrtale že velikanske luknje, med tem ko niso n. pr. železniškega parka osovinskih sil vojni dogodki praktično skoraj še nič prizadejali. Zato nas ne more presenetiti, da se stara Heraklitova beseda o vojni, ki je mati vseh stvari, uresničuje tudi v tem pogledu, da skušajo anglosaške dežele z namenom, da bi se kolikor mogoče izognile nevarnemu prevozu po morju, dovršiti cestne gradbene načrte, ki so bili doslej skoraj res samo načrti.
Eden teh načrtov hoče izkoristiti ozki celinski most med obema Amerikama, ki je že v mirnem času proti jugu usmerjenim gospodarskim in političnim ekspanzij-skim težnjam zadajal marsikatere težavne prometne probleme. Toda v mirnem času je nudil ladijski promet dovolj možnosti za obvladanje potrebnih transportov, razen tega je bilo na razpolago, čeprav ne preveč gosto omrežje železniških prog, ki so vodile od obal v notranjost južnoameriških dežel. Osebni promet so olajševale spet številne letalske proge, ki so segale v neprekinjeni verigi od Aljaske do Patagonije. Odkar pa so osovinske podmornice napravile pomorski promet med Zedinjenimi državami in Južno Ameriko zelo nevaren, postaja neposredna kopna zveza med obema polovicama ameriške celine čedalje bolj pereča in pod pritiskom vojnih razmer hočejo Američani uresničiti načrt celinske veleceste, ki se je porodil že v časih predsednika Monroeja.
Po najnovejših poročilih so cestna gradbena dela, ki so se začela 1.1939. med mejo Zedinjenih držav in Kolumbije, znatno napredovala. Toda 1000 km ceste do kolumbijske meje še vedno šele gradijo ali pa vodijo dogotovljent odseki skozi takšna ozemlja, da niso ob vsakem času uporabni. Največje težave delajo džungle za Oaxo v Mehiki in padec ozemlja ob reki Slchlati ob gvatemalski meji, ki je tako znaten, da te delne proge pred 1.1944. ne bodo mogli dograditi, še težavnejše so razmere potem v severnem delu Južne Amerike, zlasti v Kolumbiji, Ekvadorju in Peruju, kjer z gradnjo sploh še niso azčeli. Zedinjene države dobavljajo južnoameriškim državam jeklo, cement ter inženierje, srednjeameriške države pa so se obvezale, da bodo dale na razpolago delovne sile in svoj razpoložljivi gradbeni material. Kolikšni so stroški, je najbolje razvidno iz tega, da je samo delna proga od Teksasa do Mehike veljala 55 milijonov dolarjev.
Pogled na sever ameriške celine nam odkriva drug, enako drag cestni gradbeni načrt. Odkar so se Japonci zasidrali na Aleutih, je postala Aljaska neposredno ogroženo področje, dobra kopna zveza med tem področjem ter jedrom Zedinjenih držav je postala največja nujnost. VVashing-ton je ta načrt sprejel s tem večjim navdušenjem, ker mu proži priliko, da doseže eksteritorialno prometno žilo, pravi koridor skozi Kanado. Zedinjene države so se obvezale, da bodo nosile stroške za 1500 milj dolgo cesto, ki bo vodila lz Edmontona preko Forta Nelsona, prerij, tunder ln težko dostopnih skalnih dolin do Fairbanksa, prestolnice Aljaske. Edmonton v Kanadi je z avtomobilskimi cestami že zvezan z Zedinjenimi državami, nadaljnji kanadski odseki so v gradnji — a razume se samo po sebi, da so si Zedinjene države glede njih pridržale daljnosežne prvenstvene pravice.
Odkar je postalo Sredozemsko morje za anglosaške sile neporabna prometna i ot in odkar morajo za preskrbo Bližnjega Vzhoda pluti okrog vse Afrike, so postale aktualne tudi kopne zveze skozi to celino. Cesta skozi ekvatorialno Afriko od zapada do vzhoda je eden izmed teh načrtov, ki je menda že v delu, toda iz skopih vesti
o njem ni razvidno, koliko Je fe napredovat Izhodišče naj bi bilo pristanišče Duala v kameninskem ozemlju, od kodo- vodi danes 313 km dolga železniška proga t notranjost do Jaundeja, od Jaundeja do Forta Lamyja, središča čadskega ozemlja, pa gre danes 1000 km dolga kolovozna pot. Možno je, da bodo Američani z ogromnimi stroški to pot spremenili v betonsko cesto, drugo pa je vprašanje, ali se bo mogel po njej v zavratnem podnebju teh krajev in v dolgi deževni dobi vršiti tisti obsežni promet z motornimi vozili, ki je potreben za oskrbo armad. Toda Fort Lamy predstavlja samo središče transkontinentalne cestne zveze, od tu bi bilo treba izpeljati še 1000 do 1200 km dolg odsek skozi močvirja in popolno, neobljudeno Saharo do Kartuma ob Nilu. V mirni dobi bi imela i celotna cesta deloma le lokalni pomen.
Drugače pa je s transaharsko železniško ! progo, ki je tudi v gradnji in ki ima manj . strateški, nego gospodarski pomen. Ta | proga, ki naj bi prečkala Francosko Za-I padno Afriko od severa do juga ter zve-l zala važna nahajališča rud na severu in jugu, je bila v mirnem času vedno samo načrt, sedaj v vojni pa jo hoče vichyjska vlada dokončno uresničiti. 800 evropskih inženierjev je tam na delu s tisoči delavcev domačinov, progo so zgradili že do prave Sahare m morajo sedaj to prečkati do In-Tasita, ki je še 100 km oddaljen od I Nigra.
Velikopotezen cestni načrt je vojna po-; spešila tudi v Avstraliji. Gre za betonsko | cesto, ki vodi preko avstralske celine od južnega konca do Porta Danvina na severu. Zadnji, okrog 1100 km dolgi odsek od Alice-Springa v sredini celine do Porta Danvina so začeli graditi že 1.1940. in so ga dovršili v izredno kratkem času osmih mesecev. Za mirno dobo nima ta cesta menda nobenega večjega pomena, saj gre večinoma skozi prazno, žarečo puščavo, v vojni dobi pa si obetajo Avstralci od nje spričo čedalje bližje japonske nevarnosti veliko korist.
t Vprašanje je samo, če se ta korist ne utegne preobrniti tako v škodo, kakor se je zgodilo Čungkingu z znamenito >birmansko cesto«, ki je tudi šele v vojnem času doživela svojo prelevitev iz prastare, edine karavanske zveze Kitajske z Bengalskim zalivom v moderno avtomobilsko progo, po kateri naj bi se Cangkajškove vojske z juga zalagale s prepotrebnim vojnim materialom — a so jo Japonci potem kratkomalo presekali ln zasedli. Nerodni položaj, v katerega je zašel Cungking po tem dogodku, je dal sicer pobudo za še dosti drznejši cestni gradbeni načrt, za tako zvano asamsko cesto, ki naj bi kakšnih 600 km od dosedanje birmanske c. ustvarila Kitajcem novo zvezo z Bengalskim zalivom. Končna postaja asamske železnice naj bi se po tej cesti zvezala s Cengtujem, odkoder gre avtomobilska cesta do Cung-kinga. Poročali so, da je sto tisoč kulijev cesto začelo že graditi, a to je malo verjetno in če so že začeli z gradnjo, je vprašanje, kako jo bodo dokončali in kakšna bo korist od nje. Pomisliti je namreč treba, da bi morala asamska cesta večji del skozi ozemlja, ki so med najtežavnejšimi ln najmanj obljudenimi v vsej Aziji, vzpeti bi se morala preko 5000 m visokih prelazov in večji del leta bi bila pod snegom in ledom ter neuporabna za vsak promet. Sicer so Japonci pri svojem prodiranju iz Tajske v Birmo na podobnem ozemlju zgradili avtomobilsko cesto v samih štirih mesecih, toda ta cesta je bistveno krajša,
nego bi bila asamska cesta ln Japonci ras-polagajo pač z vse drugačnim tehničnim aparatom nego Kitajci.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
TO NE GRE
—	Zmerom si poslednji v razreda. Ali bi ne mogel kdaj priti na drugo mesto?
—	Ne, ta so te zasedena.
•
VEC TEMPERAMENTA! Gledališki režiser pri skušnji:
—	Več temperamenta! Več temperamenta! Nič življenja ni v vašem umiranju!
•
NU, SEVEDA!
—	Kako so se imenovali Sveti trije kralji f
—	Gašper, Miha in Boltežar!
—	Ko, in kateri med njimi jc bil zamorec ?
—	Tisti ta črni!
RADOVEDNOST
—	Prenehaj že s temi večnimi vprašanji!
—	Še eno, očka!
—	No, torej;
—	Kdo bo pokopal poslednjega človeka?
SMOTRNOST V NARAVI
Učitelj: Tako, otroci, razložil sem vam, kako je v naravi vse smotrno urejeno. Mi more povedati kdo kak primer ?
Učenec: »Labod — gospod učitelj! Ima dolg vrat, da se ne utopi, kadar je velika voda.
*
TEŽAK ODGOVOR
»No, Pavelček, kaj pa zobček? še boli? »Ne vem, Gospod doktor ga je tam obdržal.«
•
AH, TAKO!
Knjigovodja pride prepozno v urad. »Zakaj ste tako pozni?« vpraša šef. »Oprostite, moja žena je imela nocoj težak porod.«
»Ah, tako! To je nekaj drugega. Kje že stanujete?«
»Vilharjeva 18.« Šef pošlje nekaj steklenic vina. čez tri tedne pride knjigovodja spet prepozno.
»Zakaj ste prišli danes spet prepozno?« »Oprostite, gospod šef, moja žena je imela nocoj spet težak porod.«
»Kaj? že spet? Kako pa je to mogoče?«
»Veste, gospod šef. Moja žena je babica!« •
KAKO DOLGO?
—	Kdo izmed vas ve, je vprašal katehet, kako dolgo sta ostala Adam in Eva v raju?
—- Do jeseni, se je oglasil Slavko.
—	Kako si prišel na to?
—	Prosim, gospod katehet, jabolka niso prej zrela!
KAKOR DOMA
»Ampak, Jurček, le kaj M rekel gospod učitelj, ako bi se ti takole vedel v šoli?«
»No, vem kaj. Rekel bi: Vedi se dostojno, kaj misliš, da si doma?«
•
SLABA PARTIJA
Mladenič je zasnubil brvoljenko svojega srca. Toda gospa mama ga je premerila.: »Koliko Imate mesečno?« »Tisoč dvesto.«
»Pa se hočete oženiti? Saj to naši IJdkJ ne zadostuje niti za robčke!«
»Oprostite, gospa,« se je razburil snubec, »nisem vedel, da imate tako nahodno hčerko!«
IKAJ VEM? IKAJ ZTNAM?
37L Kaj je menetekel?
372.	Koliko šteje kralj v taroku?
373.	Kje je sedež čuta za ravnovesje?
*
374.	Tekma v hockeyu na ledn v St. Mo-ritzu
V nekem ilustriranem listu starejšega datuma smo naleteli na spodnjo sliko, ki
nekoliko manjše od dovedene energije, ker se en del izgubi, porabi za premagovanje raznih ovir, trenja med posameznimi deli stroja, zaradi teže nekaterih delov, zaradi Ugretja i. t. d. »Učinkovitost« stroja je količnik med pridobljenim delom in dovedeno energijo. Pri »idealnem« stroju, t. j. stroju, ki bi deloval brez izgub, bi bila učinkovi-
predstavlja tekmo v hockeyu na ledu v St. Moritzu. Kaj je na sliki napačnega?
375. Koliko mu je Mlo let?
Ugankarski stric je vprašal nekega dečka koliko mu je let. »Ce bi bilo število mojih let za 16 večje od njihove dvakratne vrednosti, bi bil toliko star kakorvmoj oče,« se je odrezal dečko. Stricu je odgovor ugajal, pa mu je rekel: »Koliko let ima tvoj oče?« — »štirideset,« je bil odgovor. »Nu, potem si za svojo starost zelo bistroumen,« je dejal stric, ki je torej takoj uganil dečkovo starost. Ah ste jo uganili tudi vi? •**
Rešitve nalog IS* t. m.:
366.	Fandango je andaluzijski narodni ples.
367.	Sirti sta dva zaliva Severne Afrike (Velika in Mala Sirta, tudi Gabeški zaliv in zaliv Sidra).
368.	Vsakemu stroju moramo za opravljanje dela dovajati določeno energijo. Mehansko delo, ki se s strojem pridobi, je pa
tost 1 ah 100%. Ce se na stroju izgubi 15% dovedene energije, je njegova učinkovitost 85%.
$69. S skakačem
4	1	6	9	12	15	18	21
7	10	s	%	23	20	13	16
2	5	8	11	14	17	22	19
370. Križanka
Vodoravno: 1. ost, 3. nad, 5. la, 6. okraj, 8. ar, 10. uk, 11. ep, 13. val. 15. oko, 17. Iza, 19. In, 20. no, 21. nak, 23. Ita, 25. eto, 27. in, 29. up. 30. so, 32. avtor, 33. se, 34. noj, 35. Ani.
Navpično: 2. tok, 3. nje, 4. da, 5. lov, 7. rek, 9. rja, 10. ul, 12. pi, 14. Ana, 15. oni, 16. ona, 18. zet, 21. nos, 22. ki, 24. ■nt, 25. ep, 26. oje, 28. naj, 29. ura, 31. on, 33. sL
. »JUTKO« št. 210 .........■...... ■
Kronika
*	Truplo Horthyjevega zeta. so našli. Kakor smo poročali, sta zadeli družino madžarskega državnega upravitelja admirala Horthyja dve hudi nesreči. Najprej je na vzhodni fronti izgubil svojega sina Štefana Horthyja. Nekaj dni po njegovem ppgrebu, in sicer 2. septembra, pa se je smrtno ponesrečil zet grof Julij Karoly. Pri vežbanju z letalom je strmoglavil 'z višine kakih 800 m v Donavo. Truplo so več dni iskali in so ga zdaj tudi naili.
*	Nov grob. Na Stari Vrhniki je v častitljivi starosti 92 let umrl v soboto popoldne posestnik g. Franc Ogrin. Za njim žalujejo žena Katarina, sin Franc, hčerke Ivana, Marija in Anica ter številno drugo sorodstvo. K večnemu počitku so rajnkega položili v ponedeljek na domačem pokopališču. Naj mu bo žemljica lahka! Užaloščenim svojcem izrekamo naše iskreno sožalje!
*	Vlteštvo finskega leva je bilo ustanovljeno pretekli petek v Helsinkih. Pravila določajo, da bo red tega viteštva podeljen posameznikom kot odlikovanje za prav izredne vojaške in civilne zasluge.
» Na vzhodni fronti padli nemški oficirji. Na vzhodni fronti je padel letalski nadpo-ročnik Fritz Platzer iz Gradca. Bil je zelo hraber letalec, o čemer pričajo številna odlikovanja. Bil je vitez železnega križa, nadalje je bil odlikovaa z re-lom železnega križa obeh stopenj, z zlatim nemškim križcem, z zlato in srebrno letalsko sponko ter s častnim pokalom mar-Sala Goringa. Imel je tudi dve bolgarski odlikovanji. — Nadalje je padel na vzhodni fronti na čelu svojega oddelka artilerijski major Viljem Bangert, ki je bil odlikovan z obema stopnjama železnega križa v prvi in sedanji svetovni vojni, kakor tudi z zlatim nemškim križcem. — Pred Stalingradom je padel oddelni poveljnik v nekem oklopnem polku stotnik Erik Kaiser, ki je bil odlikovan z viteškim križcem reda Železnega križa. Listi pravijo, da je bil pokojnik vsej diviziji za vzgled.
*	Dve smrtni nesreči na Velikem Vene-digerjn. Na neki turi na Velikem Vene-dlgerju se je 37 letni Wolf Dietrich Gamp iz Bielitza ločil od svoje spremljevalke tn hotel kljub nezadostni opremi preplezati neko steno. Nenadno je omahnil in padel v prepad. Njegovo truplo so po večdnevnem iskanju člani reševalne ekspedicije in orož-ništva prenesli v dolino. — Nekaj dni nato se je na Velikem Venedigerju smrtno ponesrečil podjetnik Wolfgang Wachter iz Reichenhalla. Mudil se je v družbi svoje žene v koči in je dejal, da gre v bližino natrgat planinskih rož. Ker se več dni ni vrnil, sklepajo, da je pri nabiranju cvetja padel v prepad in se smrtno ponesrečil.
*	Aretacija Židov v Bukarešti. V palači bivšega sovjetskega poslaništva v Bukarešti so našli spiske, na podlagi katerih je sedaj policija aretirala 700 Židov. Uradna objava pravi, da so vsi ti Zidje v času, ko je Rusija zasedla Besarabijo in Bukovino, zaprosili pri sovjetskem poslaništvu dovoljenje, da bi se Smeli tam " naseliti.' Zdaj bodo od gnani v delovno taborišče onkraj Njestra, s čimer bo, kakor pravi poročilo, izpolnjena njihova želja po udej-stvo^anju na sovjetskih tleh.
» Nemška nagrada za železničarje. Prometni minister dr. Dorpmiiller je izdal oklic na vse nemške železničarje, v katerem jih poziva, naj kolikor le mogoče povečajo uspehe državne železnice. Vsi, ki bodo posebno iznajdljivo pripomogli k nadaljnjemu razvoju nemškega prometa, bodo počaščeni z javnim opisom njihovega dela in po potrebi tudi z nagradami.
» Ali so nezrela jabolka škodljiva? O tem čitamo v nemških dnevnikih: Novejše preizkušnje so pokazale, da nikakor ne drži stara trditev, da so nezrela jabolka škodljiva in da povzročajo težave v želodcu. Nasprotno, nezrela jabolka so prav za prav enako prebavljiva, kakor zrela. Ker pa so bolj kisla, ljudje In že zlasti otroci slabo zgrizejo jabolčno meso in ga po navadi pojedo čim hitreje in zato v večjih krhljih. šele to povzroča težave v želodcu.
IZ LJUBLJANE
u— Prihodnji teden bo v našem Narodnem gledališču Rossinijev teden n spomin 150 letnice rojstva slavnega opernega
še »Vita nucrva« in lirične pesmi. Prevedel je večji izbor iz Petrarke, dalje Tasso-vo pesnitev »Gerusalemme liberata« in obsežen izbor njegove lirike Med prvimi prevodi iz italijanskega slovstva, ki je bilo temu češkemu poetu posebno blizu, so celotne Leopardi j eve poezije. Seznanil je Čehe s poezijo Michelangela prevedel Ariostovega »Orlando furioso« in Parini-jevo pesnitev »II giorno«. Dalje je izdal dve veliki antologiji italijanske poezije, prevedel Carduccijeve »Odi barbare« in obsežen izbor iz ostale njegove poezije itd. 2e sami prevodi iz italijanske poezije predstavljajo celo življenjsko delo. A Vrchlicky je prevedel še celo vrsto francoskih poetov, med njimi več knjig V. Hugoja; prav tako je podaril Čehom prevode raznih španskih, angleških in nemških pesnikov in dramatikov. Posebne omembe je vreden njegov prevod obeh delov Goethejevega »Fausta«, ki je bil do Fischerjevega prevoda, izišlega v razdobju med dvema vojnama, najboljša češka prepesnitev te reprezentativne nemške mojstrovine. O Leopardiju je izdal L 1880 celo knjigo študij, spisal je tudi eseje in študije o Pariniju, o Carducciju in o številnih francoskih pesniki.
Znani švedski slavist Alfred Jensen, prevajalec Aškerca, je zapisal v svoji že L 1894 izišli švedski študiji o Vrchlickem, da je ta češki pesnik »nekako zbral v sebi vesoljno pesniško literaturo vse do začetka 20. stoletja.« Ne prej in ne pozneje niso imeli Čehi pesnka tako univerzalnega značaja. Verze je pisal s čudovito lahkoto. Pravijo, da je včasi nastala v nekaj nočeh cela knjiga izvirne poezije. Samo tej osupljivi lahkoti oblikovanja češke vezane besede gre hvaia, da je lahko zapustil celo biblioteko spisov, k; ostanejo tudi nadalje njegov največji jn najsvetlejši spomenik.
Poezija Jaroslava Vrchlickega spominja v marsičem na pesmi V. T^ugoja. Bil je prav kakor ta veliki mojster francoskega roananticizma lirik, epik, dramatik, esejist
komponista, katerega dela se Izvajajo na vseh večjih odrih sveta. V ta namen se bo vršil v ponedeljek, dne 21. t. m. v opernem gledališču sinfonični koncert, liatere-ga bo dirigiral dirigent Drago Mario ši-janec, spored pa tvori šest skladb slavnega mojstra. Dne 22., 24. in 25. tega meseca pa se bo pela opera Seviljski brivec, ki je tudi najboljša komična opera vseh literatur. Na Rossinijev teden opozarjamo že danes. Podrobnosti bodo objavljene v dnevnem časopisju. Pr odprodaj a pa bo v dnevni prodaji v Operi.
u— Po soparni nedelji večerna nevihta.
Cele tedne smo imeli sušno vreme. Tudi jutro v nedeljo 13. t. m. je bilo lepo in prijazno, nobenega oblačka ni bilo na nabu, megla se je zgodaj razkadila in je posijalo sonce. Toda v teku dopoldneva se je jelo nebo oblačiti. Popoldne je bilo soparno in so se mnogi Ljubljančani zatekli v kopališča Prav so storili, kajti vse kaže, da bo počasi treba vzeti slovo od vodovja Proti večeru so se na zapadu nakopičili temni oblaki in nastopal je veter, ki je ozračje prijetno ohladil. Toda le za nekaj časa. Ko se je stemnilo, je bilo nebo čez in čez pre-preženo z oblaki in temino so vse naokrog prešinjale mogočne bliskavice. Ozračje je bilo mučno soparno, silno naelektrizirano. Votlo grmenje vsenaokrog, zlasti pa na gorenjski strani, je napovedovalo hudo uro. Ko je ob policijski uri bila Ljubljana na varnem, je nekajkrat močno treščilo in vlila se je ploha, ki je napajala žejno zemljo. Grmenje pa je k sreči kmalu ponehalo, nakar je še precej časa izdatno deževalo. To je bil vsekakor blagoslov po dolgotrajni suši. Noč je bala prijetno ohlajena. Vendar pa temperatura tudi po nevihti še ni preveč padla. Medtem ko smo imeli v nedeljo zjutraj 13.2o c, je živo srebro čez dan zraslo na 29.4o C. V ponedeljskem jutru je toplomer v Zvezdi beležil 13.8o C. Jutro je bilo ipegleno, nebo pa pooblačeno. Toda že dopoldne se je nebo spet zjasnilo in je posijalo sonce.
u— Ravnateljstvo HI. m°ške realne gimnazije v Ljubljani sporoča: 1. Popravni, razredni in privatni izpiti bodo od 16. do 24. septembra. Natančni razpored je nabit v šolskem poslopju poleg ravnate-ljeve pisarne. Za pismene izpite naj učenci prinesejo s seboj papir in pisalne potrebščine. 2. Sprejemni izpiti za prvi razred bodo dne 22. In 23. septembra, vsakikrat ob osmi uri. 4. Višji tečajni izpiti bodo od 25. do 30. septembra. Razpored bo objavljen poleg ravnateljeve pisarne.
u— Cepljenje proti kozam za vse zamudnike in za one otroke, ki so bili iz kateregakoli vzroka spomladi oproščeni, bo — kakor smo že javili — jutrišnji torek 15 t. m. ob 17 uri v mestnem fizikatu v Mestnem domu. Za otroke onstran kontrolne črte na Barju bo cepljenje v četrtek 17. t. m. ob 17. v šoli na Barju, za otroke z Brda, VičB In Iz °koliša Ceste dveh cesarjev bo cepljenje v petek 18. t. m. ob 17. uri v gostilni »Karo« na Cesti dveh cesarjev, a za Dravlje, Podutik, Bolnice, Zg. šiško In ves tamošnji okoliš bo pa cepljenje v soboto popoldne na tistih krajih, kakor je bilo v cerkvi oznanjeno. Sploh naj starši, ki stanujejo onstran kontrolne črte, pripeljejo otroke k cepljenju na te kraje, da pozneje ne bo nepotrebnih potov, ker otroci ne bi imeli potrdil o cepljenih kozah.
u— šolski zbor Glasbene Matice ljubljanske, za katerega se je priglasilo že precejšnje število mladih pevk in pevcev, bo imel svoj prvi sestanek v sredo, dne 16. t. m. ob pol 6. uri zvečer v Hubadovi pevski dvorani. Namen tega sestanka je, da se sporazumno določijo ure pevskih
vaj, ki bodo dvakrat tedensko, in da se razloži vsem priglašencem namen in pomen šolskega zbora Glasbene Matice. Zbor bo vodil ravnatelj Polič in pisarna Glasbene Matice še vedno sprejema pri-glase za vstop v šolski zbor. Pristop ln pouk v šolskem zboru Glasbene Matice je brezplačen. Odbor in ravnateljstvo 3ole vabita vse, da v velikem številu pristopijo k šolskemu zboru, ki je že stara ustanova Glasbene Matice in ki je v prejšnjih letih zelo pogostokrat nastopil pri izvedbi največjih in najpomembnejših velikih del domače in tuje literature. Sedaj je ta zbor obnovljen in prepričani smo, da bo imel prav take uspehe, kakor pred leti.
in kritik. Pri Vrchlickem pa čutimo večjo širino obzorja in novo umetniško izkušenost Združeval je v sebi slovanske, romanske in germanske duhovne elemente. S svojim ogromnim delom in močno osebnostjo je odpiral Čehom nova obzorja in dotlej neznane poglede v svet- ->'
Hanuš Jelinek piše o njem, da je »nesporno največje ime v zgodovini češke literature 19. stoletja.« Kar se tiče jezika in forme, je izkazoval slovstvu svoje domovine brezprimerne usluge, ki jih še vedno ni mogoče zadosti oceniti. Pod peresom Vrchlickega je češčina postala instrument glasbene harmonije in čudovite rahločutnosti, mogla je izražati najsmelejše odtenke misli, ritma in rime. V tem pogledu nima Vrchlicky primere med slovanskimi pesniki...« Vrchlicky je nadalje s svojim širokim razgledom v svet romanske poezije pretrgal dotedanjo enostransko češko usmerjenost. Bil je najizrazitejši zapadnjak na tedanjem češkem Parnasu, skoraj paganski oboževalec lepote in harmonije, kakor da bi se rodil kje na obalah Sredozemlja in zrasel pod sinjim nebom Italije ali Provence. V njegovi poeziji je seveda zelo mnogo bežne improvizacije, nedognanih, čeprav na zunaj bleščečih verzov; v širokem toku njegove lirike in epike je obilo pesmi, ki danes komaj še kaj povedo ljubitelju poezije. Ne samo, da ga danes ni čitatelja — če izvzamemo literarne zgodovinarje in specialne poročevalce — ki bi se mogel in hotel preriti skozi 83 knjig njegove izvirne poezije, — tudi okus se je po Bfe-zini, Sovi in po drugih predstaviteljih sodobne poezije obrnil drugam in močno iz-tanjšal. Vrchlickega danes čitamo samo v izborih iz njegovega ogromnega dela. Vzlic temu je bil in ostaja še vedno velik pesnik, avtentični mojster pesniške besede. Zapustil je za seboj pesniško šolo, ki je nedvomno izoralo brazde duhovnim sejalcem 20. stoletja. V njegovem pojavu je nekaj velikega, antičnega^ stoji kakor mo-gočeo osamljen hrast na visokem griču in
u— Da je oleander strupen, v k najbrže
le malokateri občudovalec in ljubitelj sobnih rastlin. Marsikod vidimo tudi v Ljubljani oleandre v čebricah, postavljenih na balkone, mostovže, terase in na sončna dvorišča. Povsod na odprtem zraku oleander lepo uspeva, le mnogo sonca mora dobiti in vedeti moramo, kaj ta južna rastlina nujno potrebuje. Oleander ni prava sobna rastlina, čez poletje mora biti zunaj na zraku in na žgočem soncu. Zanimiv članek o oleandru s potrebnimi nauki za ljubitelje sobnih rastlin je prinesel zadnji »Sadjar in vrtnar« izpod urednikovega peresa. V pouk nevednim naj samo povzamemo, da utegne biti nevarno devati v usta ali celo žvečiti oleandrov0 listje, cvetje in mladike, kar radi delajo zlasti neprevidni otroci. Baje tudi oleandrov duh lahko povzroči pri nekaterih ljudeh utrujenost in celč omotico; že zato ne smemo cvetočih oleandrov postavljati v zaprto spalnico.
u— Nesreče. Na kirurški oddelek ljubljanske splošne bolnišnice je bilo sprejetih spet več ponesrečncev, med njimi največ žrtev dela. Med drugimi je nesreča doletela 74 letnega upokojenega strojnega stavca Vinka Zajca iz Ljubljane, ki se mu je pri skladanju drv zrušila skladanica, tako da je dobil poškodbe na levi roki. Z drevesa je padel in si zlomil ključnico na desnici 16 letni sin delavca Ivan Virant iz Ljubljane. 17 letna hči delavca Zora Mlakarjeva iz Ljubljane je padla s stola in si zlomila levico. Isto poškodbo je dobil 11 letni sin delavca Stanislav Kos lz Ljubljane, ko je padel z voza. Pri podiranju drevja v gozdu se je ponesrečil 50 letni posestnik Alfonz Marolt iz Vidma pri Do-brepoljah. Padajoče drevo ga je oplazilo in mu prizadejalo notranje poškodbe
u— Seznami davčnih »snov javnih notarjev in odvetnikov bodo razgrnjeni do 25. t. m., inženirjev, arhitektov, geometrov, stavbenikov in lekarnarjev do 27. septembra in carinskih posrednikov, borznih sen-zalov, trgovskih potnikov, zavarovalnih agentov trgovcev z glasbili in radio aparati, časnikov in revij, urarjev, zlatarjev, pasarjev, optikov ter trgovcev s fotografskimi potrebščinami bodo razgrnjeni do 28. septembra med uradnimi urami na magistratu v vratarjevi sobi v pritličju, soba štev. 2.
n— Na trgovski strokovni nadaljevalni šoli v Ljubljani se vrše razredni Izpiti za učence(ke), ki iz opravičenih razlogov niso mogli dovršiti lanskega šolskega leta, v ponedeljek dne 21. septembra ob 14. uri. V torek dne 22. septembra bodo popravni izpiti v istem času, v sredo dne 23. septembra pa zaključni izpiti, tudi ob 14. uri. Podrobnosti bodo razvidne na šolski deski. Obvestilo glede vpisovanja in začetka šolskega leta še sledi.
u— Mestni tržno-veterinarsld oddelek zaradi snaženja prostorov v ponedeljek in torek 14. in 15. t. m. razen v najnujnejših primerih ne posluje za stranke.
u— Seznami davčnih osnov za trafike in mlekarne bodo razgrnjeni do 29. t. m., za trgovine s slaščicami, graverje in pu-škarje, trgovine z usnjem in čevlji ter za branjarije od črke A do K bodo pa razgrnjeni do 30. t. m. med uradnimi urami na magistratu v vratarjevi sobi v pritličju, soba št. 2.
u— Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2, se vrši vsak dan od 9. do 12. in 3. do 6. ure popoldne v pisarni ravnateljstva. Prospekti lin pojasnila so interesentom na razpolago.
u— Privatna dvorazredna trgovska šola Zbornice za trgovino in industrijo, Gregorčičeva 27, (Trgovski dom. poleg Visokega komisariata) vpisuje vsak dan dopoldne.
Ii Novega snesta
n— s kolesa je padel. Na ostrem ovinku pri kandijskem mostu je nenadoma izgubil ravnotežje 28 letni posestniški sin Franc Globevnik iz Dol. Kala in padel tako nesrečno s kolesa, da je zadel z glavo ob obcestni kamen. Pri padcu si je prebil čelo ter odnesel več lažjih zunanjih poškodb po rokah in glavi.
n— živilski trg. Na novomeškem trgu še tfedno prevladuje zelenjava in povrtnina, s katero je trg še dokaj dobro založen. Posebno paradižnikov, korenja in krompirja prihaja vedno več na trg. Pojavile pa so se tudi že prve zelnate glave, ki pa so jih gospodinje kaj hitro razgrabile. Vedno več pa je na trgu domačega sadja, ki je letos v novomeški okolici izredno dobro obrc-
moli v nebo, pod bežne oblake in večne zvezde. Zato ni čuda, če se ga češki narod neugnano spominja in če se mladi rodovi vedno znova vračajo k temu izjemnemu poetu, ki je Čehom osvetlil literarna pota v zadnjih dveh desetletjih 19. stoletja
Jaroslav Vrchlicky je umrl pred tridesetimi leti zlomljen telesno in duševno. V zadnjih letih življenja je zagrnil njegovega duha mrak in prejšnji titan je. živel samo še vegetativno, dokler ni 9. septembra 1912 ugasnil v Domažlicah tudi telesno. Pokopali so ga v sveti prsti starodavnega Vyšehrada, v sosedstvu tolikih znamenitih mož njegovega naroda. Za kult in proučevanje J. Vrchlickega skrbi že dolga leta v Pragi posebno društvo častilcev in literarnih zgodovinarjev.
ZAPISKI
•
Kako sklanjati Petrarca
Ni dolgo od tega, kar sem zadnjič brali italijanska lastna imena, ki se po našem pravopisu morajo pisati kakor v originalu, gndo in smešno popačena. Primer, ki je najbolj značilen, je Petrarca ali Lucca, ki se sklanjata kakor ženski samostalniki na -a, torej izgovarjamo: Petrarka, Petrarke, Petrairiki, Petrarko, pri Petrarki, s Petrarko; Luka, Luke itd. Pišemo pa: Petrarca, Petrarce, Petrarci, Petrar-co, pri Petrarci, s Petrarco. Originalno ime je torej ostailo samo v imenovaJniku: Petrarca. Če izgovarjam Petrarca kakor Petrarka, bi po italijanskem pravopisni moral citati ostale sklone: Petrarce. Petrarci, Petrarko itd. Seveda ni vprašanje tu, kako bere te n a š e oblike Italijan, in tudi ne, ali motijo te grdobe v tem jeziku izobraženega Slovenca, ki ga vse siti i čitaiti Petrarče, Petrarci, ampak je vprašanje lepote jezika. Kdor ne pozna imena Petrarka, in teh je med čitatelji časnikov pretežna večina, ki se se poveča glede na Luko (Lucca), bo č i t a 1 Petrarca, Petrarce itd. Zato se mi zdi umestno narediti tu izjemo in pisati Petrarka, Petrarke, Petrarki itd., ker e tem
dik). Okoličanke prinašajo sedaj na trg
največ sliv ln jabolk, manj pa je že hrušk. Tudi prvo grozdje — portugalka — s Trške gore in Vinjega viha se že prodaja. Grozdje je letos zelo sladko, toda jagode so zaradi suše zelo drobne.
n— SUn°vka ln parkljevka. V Kočevju se je ugotovila v enem dvorcu na 22 govedih slinovka in parkljevka. Zaradi tega so prepovedani' vsi živinski sejmi v sodnem okraju Kočevje in je prepovedana izdaja živinskih potnih listov za parkljarje v ogroženih občinah Kočevje—okolica, Dolenja vas, Stari log, Koprlvnik, Mozelj, Fara in Kočevska reka.
Z Gorenjskega
Novi grobovi. V Šenčurju so pokopali 55-letnega posestnika Antona Umnilka. Na grob je bilo položenih 30 vencev. Godba je igrala žalostinko in ob grobu so govorili razni govorniki. — V Olševku so pokopaili posestnika Janeza Ferjana. —
V	Mengšu je umrla v cvetu 17 let Francka Rabičeva, zaposlena v Kančevi industriji.
Otrok pod brzovlakom. Na Jesenicah je brzovlak zgrabil štiriletnega dečka Janeza Žvana, ki se je brez nadzorstva igral na železniški progi. — Nadaljnja prometna nesreča se je zgodila na Ustju pri Šmartnu blizu Litije. Neki avto je trčil v motorno vozilo orožnika Pecheina in ga odbil več metrov daleč. Poškodovanca so prepeljali na Golnik, kjer upajo, da bo okreval.
Viteški križec reda železnega križa je prejel koroški rojak poročnik Z e 1 o t, ki služi pri letalstvu. Doma je iz Špitaila, star 22 let in je doslej dosegel 48 zmag v zraku.
Okrevanci na Bledu. Nedavno so prikorakali na Bled pripadniki neke stotnije okrevancev. Imeli so razna odlikovanja.
V	Parkhotelu je bilo obdarovanje. Ob jezeru so stale s cvetlicami okrašene mize, obložene z zajtrkom. Igrala je vojaška godba. Po zajtrku so se okrevanci lahko vozili s čolni po jezeru ali pa se podali v kopališče. Dobili so razglednice, da pošljejo svojcem pozdrav iz »gorenjskega bisera«. Po kosilu so nekateri gledališki igralci iz Celovca pripravili okrevancem dve uri zabave. Na razpolago so bile cigarete, pecivo, mošt, vino in pivo. Gorenjski tednik pripominja: »Poleg najrazličnejših zabav je krasna pokrajina Bleda razveseljevala oko in komfortni prostori hotela, v katerega debele preproge se je pogreznil tudi sicer trdi vojaški škorenj, so nudili lepo nasprotje k siceršnjemu, tako strogemu vojaškemu življenju.«
Sprejem bojevniške zastave na Jesenicah. Na bojevniškem zborovanju v Celovcu so bile raznim bojevniškim tovarišijam izročene nove zastave. Med drugimi so jo dobili tudi jeseniški bojevniki. Sprejem zastave je bil svečan. Nastopila je tovari-ška godba na čelu raznih formacij z mladino vred. Zupan dr. Klein je sprejel bojevniško odposlanstvo radovljiškega okraja, med katerimi so bila zastavonoše Tschinkowitz, Fulle in Klinz. Dve dekleti sta okrasili novo zastavo. Ob zvokih godbe so nato korakali bojevniki po cestah mimo gledalcev. Pred ravnateljstvom KID, kjer je zdaj zastava shranjena, so bili zbrani voditelji KID z generalnim ravnateljem Nootom na čelu.
Uradni obisk na Jesenicah. Pred kratkim je obiskal Jesenice nadomestni gau-leiter Thimel iz Celovca. V spremstvu raznih predstavnikov si je ogledal obrate KID ter socialne ustanove, tovarniško kuhinjo. poklicno šolo in dom za izobraževanje vajencev. Popoldne se je dolgo časa posvetoval s tovarniškim vodstvom, nakar se je vrnil v Celovec.
Iz Spodnje štajerske
Okrožni dan v Ptuju, ki je bil prirejen preteklo soboto ln nedeljo, je bil peta takšna prireditev na Spodnjem štajerskem. V soboto popoldne so odprli v okrožni hiši razstavo, ki prikazuje dosedanje delo Heimatbunda v ptujskem okrožju. Nadalje so odprli razstavo del nekaterih spodnještajerskih umetnikov. Sledilo je vodstvo po muzeju, nakar so bili prome-nadni koncerti. V gledališču so od 19. do 24. ure neprestano predvajali najnovejše zvočne tednike in kulturne filme. V Nemškem domu je bil zabavni večer. V nedeljo zjutraj je mladinska fanfara z bram-bovsko godbo priredila budnlco. Na ptujskem gradu je bila ob 8. jutranja svečanost, nakar so sledile tekme ženskih športnic iz raznih ptujskih obratov. Ob 10. je bilo na športnem igrišču veliko zborovat
odpade vsako motenje italijanskega pravopisa pri izobražencu in vsak dvom, kako naj čita človek, ki imena ne pozna. Grdo bi biilo pisati vsa tuja imena po izgovorjavi, kakor pišejo Srbi, grdo je pa tudi hotefi vse stlačiti v en paragraf. Kdor se postavi na stališče, da je naše ljudstvo izobraženo in zna pravilno izgovarjati Shakespeare.' Sancho Panza, Diderot, Boccaccio in se ne Doji, da bi ne izgovarjali smešno, to je nepravilno, ne v glasovih ne akcenta, ta mora reči tudi B in poskrbeti, kako naj se pišejo izjeme, kamor štejem na primer tudi Petrarko. Smešno in grdo je, če se Čan-Kaj-Šek izpremeni v Čankajška, ki se potem sklanja kakor recimo Gajšek, ker imamo v tem imenu vsak zlog (ime!) poudarjen. Tako ni treba, da se Petrarka izpremeni v Petaarčo ali Petrarco.
Če čitam na primer »V Lucci sem te videl, v Pisi sem te spoznal«, bogami, da ne vem. kaj je to; je pa italijanski rek, ki pomeni: Kmalu sem te spotznad: a Lucca ti vidi ed a Pisa ti conobbi!
Zdi se mi mogoče še eno stališče, namreč, da pišemo taka lastna imena kakor Petrarca, Menorca, Duca, Franca, ki se končujejo na -ca, v originalni obliki samovprvem sklonu, v drugih pa tako«, kakor jih je treba izgovarjati, torej na primer Menorki, kjiga Duke itd.
Se nekaj o sklanji krajevnih imen iz Julijske Krajine: Trieste se lahko sklanja kakor na primer E s t e: Esite je lepo mesta, sadje iz Este, privilegiji mesta, pokrajine Este, ki jih je dal Duca d'Este, iz Este. Tako naj se piše Trieste in naj ostane italijansko: Pokrajina Trieste, mesto Trieste, pri Trieste, v Trieste, okolica Trieste (ne Triesteja); to bo bolj italijansko in lepše slovensko.	A. M.
študija o Pasc«ln. Pri Einaudiju je Izšla v zbirki »Saggi« obsežna Študija Paola Serenija »Pascal«. Italijanski proučevalec dela in osebnosti slavnega francoskega
nje, na katerem Je govoril »vezni vodja
Franz Stelndl lz Maribora. Po zborovanju so brambovd defillraU na Glavnem trgu ln s tem je bil okrožni dan zaključen.
Smrt bivšega graškega župana. Dne 7. t. m. je umrl v Gradcu v starosti 70 fct upokojeni ravnatelj Vincenc Muchltsch, ki je bil dolga leta graškl župan in častni meščan. Po rodu je bil s Spodnjega štajerskega. Truplo je bilo vpepeljeno.
Pogreb mladega utopljenca. V Dravi je utonil Karel Jaunigg lz Ruš. Pokopali so ga v Puščavi. Ker je bil vodja ruške mladine, so se pripeljali h pogrebu zastopaiki okrožnega vodstva ter delavstva in mladine iz Ruš. Govoril je okrožni vodja dr. Doboczky.
Otroški vrtci v ptujskem okrožju se množijo. Najnovejše otroške vrtce je odprl okrožni vodja Bauer v žetalah, v Središču in v Stari vasi. V vsem ptujskem okraju je 29 krajevnih skupin, od teh jih ima 25 svoje otroške vrtce.
Avto ga je podrL Posestnik Alojz Stu-pan iz Bohove je šel po cesti, ko ga je nenadno podrl neki osebni avto in ga vlekel dva metra s seboj. Stupan ima pretresene možgane ter rane na nogah, rokah in po hrbtu. Nezavestnega so pripeljali v mariborsko bolnišnico.
V mariborskem gledališču imajo ta teden na sporedu igro »Voda za Kanitogo«, opero »čarostrelec« in opereto »Doroteja«, v petek pa bo premiera Leharjeve operete »Paganinl«.
šolanje spodnještajerskih kmetov. Na državno posestvo Rottenhaus pri Wlesen-burgu se je nedavno odpeljalo več spodnještajerskih kmetskih mladeničev v starosti od 14. do 17. leta. Tri mesece se bodo vežbali v sodobnem kmetijstvu.
Nesreče. 191etni Nikolaj Eyb z Viteškega vrha pri Slovenski Bistrici je padel s kolesa ln si pretresel možgane ter poškodoval levioo. 381etni delavec Matija Ba-loh Iz neke mariborske industrije se je spri s tovariši in dobil hude poškodbe. 50-letni Jože Senekovlč je dobil hude poškodbe, ker je nanj padel težek zaboj. Poškodovanci ležijo v mariborski bolnišnici. Nezavestnega so našli Inž. Jožefa Widreisa s Pobrežja. Ležal je pod velikim železniškim mostom. Pri padcu je dobil globoko rano na glavi in si je pretresel možgane. Ker je še vedno nezavesten, ni mogel izpovedati, kako se mu je zgodila nesreča. V neki mariborski tovarni si je stri levo nogo 191etni delavec Anton Kranjc. V mariborski okolici je umrl 831etni železniški poduradnik v pokoju Jakob Plemenitaš.
Iz Hrvatske
50 milijonov posojila je najela osiješka mestna občina. Osrednji zavod za zavarovanje delavcev je odobril 50 milijonov kun posojila mestni občini v Osijeku. Denar bo porabljen predvsem za plačilo dolga pri Praštedioni, ostanek pa za javna dela, od katerih bo zlasti gradnja vodovoda zahtevala večje izdatke. V ta namen bo osiješka mestna občina prejela tudi od države 10 milijonov kun brezobrestnega posojila.
Oddaja mleka. V vseh hrvatskih vaseh bodo ustanovljeni posebni odbori za oddajo mleka Njihova naloga bo skrbeti za to, da bodo kmetje redno oddajali pooblaščenim nakupovalcem mleko.
Radio Ljubljana
TOREK, 15. septembra 1942-Xx 7.30: Lahka glasba. 8.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Na harmoniko Igra Vlado Golob. 13.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec, sodeluje pianist Marijan Lipovšok — Simfonična glasba. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert sopranistke Ksenije Vidali. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Plošče »La Voce del Padrone« — »Columbia«. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pisana glasba. 20: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Narodne pesmi — orkester vodi dirigent Zemem. 21.15: Orgelski koncert Pavla Rančigaja, sodeluje basist Tone Pe-trovčič (prenos lz cerkve Sv. Petra v Ljubljani). 21.45: Niootera: Pogovor s Slovenci. 21.55: Koncert pianistke Ornelle Puliti I Santoliquido. 22.30: Pisana glasba. 22.45: I Poročila v Italijanščini.
misleca tn moralista je spisal, kakor zatrjujejo prvi glasovi kritike, eno najbolj-šil del, kakor jih ot«toji o Pascalu.
VUko Fajdiga, pisma o trpljenju. Medtem ko je Italijanska literatura dobila nedavno oslepelega Nina Salvaneschija razmišljanja o trpljenju »Saper sofrire,« smo dobili Slovenci v izdaji Družbe sv. Mohorja drobno knjižioo »Pisma o trpljenju«. Je to druga izdaja spisa, ki prihaja »za moč ln tolažbo«, kakor pravi pisec ▼ kratki uvodni besedi. Fajdigova »Pisma o trpljenju« so domači plod asketskega življenjskega gledanja, delo katoliškega duhovnika, ki v šestih pesmih razlaga in utemeljuje veliko skrivnost človeške bolesti, muke in telesne bolečine, ki jih skuša pisec s sredstvi duha in vere povzdigniti v vir notranje obnove, duhovnega pomirje-nja ln sprave z višjo voljo, ki vodi človeško usodo. Knjižica obsega 56 strani in je Okusno natisnjena.
Nase gledališče
DRAMA
Ponedeljek, 14 septembra: Zaprta Torek, 15. septembra, ob 17.30: »Zaljubljena žena«. Izven. Cene od 10 lir navzdol.
OPERA
Četrtek, 17. septembra, ob 17: »Boccaccio«. Izven. Cene od 18 lir navzdol.
a
Prane Suppč: »Boccaccio«. Opereta ▼ treh dejanjih. Peli bodo: Boccaccia — MleJ-nikova, Lotheringhija — Anžlovar, Lam-bertuccia — Zupan, Scalzo — M. Sancln, Leonetta — J. Rus, Fiametto — Barbi-čeva, Beatrice — Polajnarjeva, PeronelJo — Pollčeva, Izabello — španova, Pietra — B. Sancln, kolporterja — Dolničar. major-doma — M. Gregorin. Filipo — Koširjeva. Dirigent: R. Simoniti, režiser: C. Debevec,
SPOR T
Rekordi so bili
Nekaj prvih podatkov o mednarodnem plavalnem dvoboju
med Madžarsko in Italijo
Dolgo kolono prostora in še več smo namenili glavni športni prireditvi zadnje nedelje, in sicer mednarodnemu plavalnemu dvoboju med Madžarsko in Italijo* v Milanu, in še iz svojega smo hoteli dodati karsibodi o tem izrednem podvigu najboljših italijanskih plavalcev, ki so se oju-načili za mejdan s samimi Madžari, toda kakor tolikokrat, kadar smo delali račun brez krčmarja, tako smo, tudi to pot ostali — in z nami vred mnogi prijatelji pla-
valnega športa
bridko razočarani. Ne
zaradi posameznih uspehov ali neuspehov in tudi ne zaradi zmage, ki so jo po vseh pričakovanjih spravili Madžari, temveč kot posredovalci med onimi, ki so dva popoldneva preživeli ob tem edinstvenem športnem dogodku v milanskem bazenu Cozzi, in onimi še številnejšimi, ki tega niso mogli in so prav zato še bolj računali na nas. Ne kaže zdaj govoriti še dlje na dolgo in široko; to je bilo uvoda dovolj, ki naj nas opraviči, da bomo popolno sliko v številkah in morda še kaj zanimivejšega brez njih o tem plavalnem mitingu objavili šele pozneje, deloma jutri, deloma celo pojutrišnjem.
Dogodek iz Milana, ki je zdaj za nami, je spadal brez dvoma med športne prireditve največjega pomena, saj je šlo tamkaj za nov in precej tvegan korak italijanskega plavalnega športa, da bi pomeril svoje sile z najmočnejšimi plavalci Evrope. In pri vsem tem so se italijanski plavalci lotili te naloge — po vstopu v četrto leto vojne — po komaj enotedenskem počitku od težavnega nastopa, ki so ga v Genovi uspešno zaključili z nemško reprezentanco v tej športni panogi.
Dva cilja je imelo pred seboj — tako ocenja italijanski športni dnevnik »Gaz-zeta dello Šport«, ki je tudi doma v Milanu — vodstvo italijanske plavalne federacije, ko je povabilo Madžare na tekmo v Milan. Mednarodna srečanja dajejo atletom nov polet in odkrivajo njihove slabe strani, obenem pa take športne manifestacije privabljajo k športu — in posebej še k plavalnemu, ki bi moral biti po Italiji zaradi njenega zemljepisnega položaja najmanj tako domač kakor nogomet — nove množice mladih aktivnih pristašev, pa tudi prijateljev, ki dajejo temu športu moralno in materljalno podporo.
Toda kdor izkoristi okoliščine,
kaže samo, da je znal bistroumno izbrati pravi čas, uvesti pravi način ln se odločiti za pravo pot. Prvaki so oni športniki, ki ustvarjajo popularnost, skrbijo za reklamo, podžigajo k posnemanju in dajejo najsvetlejši vzgled ostalim. Šport, ki ima svoje prvake, ima kmalu tudi množico novih privržencev. To je samo nekaj glavnih misli o izredni važnosti milanskega dvoboja!
12 točk razl!ke
O dogodku samem so nam okoliščine omoggčile — ali če hočete onemogočile — zbrati samo naslednjih nekaj podatkov:
Dvoboj, ki je bil razdeljen na dva popoldneva in je imel razen 6 plavalnih točk na sporedu tudi dve vrsti skokov in prijateljsko tekmo v waterpolu, se je končal s 53:41 točkam v korist Madžarske.
O poteku prvega dneva tekmovanja so naše informacije več kakor skromne. Znano nam je samo toliko, da je ta dan doživel svoj konec italijanski državni rekord na progi 400 m prosto, ki ga je od leta 1935 branil s časom 4:54.8. Paolo Costola, ln sicer po zaslugi ljubljanskega plavalca in biv. jugoslovenskega rekorderja Branka žižka, ki je dvignil to najboljšo znamko na 4:50.9. Tekmo V waterpolu so domačini kot pravo senzacijo odločili zase s 3:2.
V	nedeljo je Milan doživel še eno veselo presenečenje. V štafeti na progi 4X 200 m prosto je domača štafeta — tudi v njej je zavzemal najvažnejše ln najuspešnejše mesto Branko žižek — znova porušila teden dni stari državni rekord, in sicer od 9:24.2 na 9:23.5. O izidih tega dneva smo mogli zabeležiti še naslednje:
V	edini konkurenci v štafetah so zmagali Madžari s časom 9:18.7. Enako je gostom pripadlo prvo mesto v hrbtnem plavanju na 100 m, kamor se je plasiral Ga-lambos z 1:12.2. Na dolgi progi (1500 m) je moral drugi Ljubljančan Močan prepustiti boljše mesto Madžaru Veghaziju, ki je plaval nič manj kakor — 20:23.5. V skokih s stolpa je zmagal Hidegy pred domačinom Cozzijem.
Dva nova državna rekorda in časten
poraz proti plavalni naciji Csika in njegovih naslednikov, to je tako v dveh besedah prva ocena o tej veliki športni prireditvi teh časov.
O nogometaših
tudi to pot, kakor nobeno nedeljo, ne moremo molčati.
V	Italiji se bližajo prvenstveni dogodki in moštva iščejo na vseh koncih priložnosti za dobre treninge. Tega so mnogo opravili v teku minule nedelje. V ostalem pa je ta nedelja prinesla tudi že dva oficielna izida, in sicer v dveh izločilnih tekmah za italijanski pokal, ki sta se končali vse drugače kakor so računali poznavalci: Fanfulla-Savona 6:1, Cremonese-Brescia 2:1.
V	Zagrebu so imeti derby vseh derby-jev, in sicer povratno prvenstveno tekmo med Gradjanskim in Concordijo. Konkurenca med tema dvema enajstoricama je po visokem porazu »purgerjev« v prvi tekmi — 6:1 so bili tepeni takrat, kar ugotavljamo tukaj zdajle prav za prav prvič — dosegla več ko resno obliko. Predvčerajšnjim je prišla do izraza vsa; nad desettisoč gledalcev je moralo prisostvovati ponovnemu porazu Gradjanskega in vzeti na znanje, da je novi prvak Zagreba in Hrvatske — zelena Concordia.
V	Nemčiji se pripravljajo za naslednjo mednarodno tekmo, in sicer proti Švedom, ki bo prihodnjo nedeljo v Berlinu. Enaj-storiea, ki jo je v nedeljo zadnjič pregledal državni trener Herberger, je dobila generalko proti izbranemu • aoštvu Gornje šlezije s 14:1. Pa ne samo število golov, tudi skupna igra enajstorice daje odgovornim ljudem pri nemškem nogometu vse nade na uspeh. Reprezentanca bo verjetno nastopila v znani standardni postavi z Jahnom v vratih in vsemi »kanoni«, ki so Nemčiji letos že pripomogli do mnogih zmag v mednarodni areni.
Lahkoatletski dvoboj med Slovaško in Hrvatsko v Zagrebu se je končal z zmago domačinov s 66:64 točkam.
Teniški turnir v Berlinu so Hrvati dobili proti Nemcem s 4:1. Edino točko je zaigral Mitič proti Gopfertu.
Iz Srbije
Nekatere Izmed naslednjih vesti so prispele v uredništvo s precejšnjo zamudo, ntegnejo pa kljub temu marsikoga zanimati, zato jih objavljamo.
Po več tednih suše — blagodejen dež. Skoro ves mesec julij in še prve dni avgusta je bila Srbija brez dežja, sonce je strašno pripekalo, v senci je kazal toplomer 30° C. Kmetje so obupovali, ker se je bilo bati, da bo po slabi žetvi pšenice uničena od suše tudi koruza, kar bi pomenilo, da bi narod v tej tako bogati zemlji moral že v zimi in tudi drugo pomlad gladovati. Na srečo pa je 7. avg. nastopilo deževno vreme in kmetje ter vsi ostali prebivalci so se oddahnili. Milijarde je vreden ta dež, so govorili vsevprek.
Zavod za prisilno vzgojo mladine je ustanovil minister prosvete Jonič in sicer za vso ono mladino, ki se je bodisi iz idealizma bodisi iz lahkovernosti, bodisi vsled nezadostnega kriticizma vdala raznim zablodam in postala negativen tip srbskega človeka. Zavod, v katerem bodo poučevali sami povsem pozitivni učitelji, bo v Beogradu.
Prispevki za Sklad za izvedbo načrtne proizvodnje. Predsednik vlade je izdal uredbo, s katero je predpisano plačevanje prispevkov v Sklad za izvedbo načrtne kmetijske proizvodnje. Prispevki se plačajo od sladkorja, piva, žganja, vina, sončničnega semena in soje, sadja, grozdja in njihovih izdelkov, konoplje, tobaka in živine. Prispevki so mali in jih ne plača producent, ampak predelovalci.
»Beogradski sal«n«. Pod tem naslovom bo te dni v Dečanski ul. v Beogradu odprta stalna razstava umetniških slik in predmetov. Razstava ima namen, zbrati okrog sebe vse srbske umetnike z njihovimi najboljšimi deli. Poleg stalne razstave bo posameznim umetnikom ali njihovim skupinam omogočeno tudi, da v istih prostorih prirejajo svoje posebne razstave.
MALI OGLASI
Kdor 1SČ« službo plača n vsako besedo L —JO, za dri. ln prov. takso —.60, za dajanje naslova ali Slfro L 2.—. Najmanjši Iznos za te oglase Je L 7.—. — Za ženltve ln dopisovanja Je plačati za vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase L —.60 za besedo, za drž. ln prov. takso —.60. za dajanje naslova ali Slfro L 3.—. Najmanjši Iznos za te oglase Je L 10.—.
Čevlj. pomočnika
sprejme takoj za popravila Brodnik, Rimska c. št. 21. 12016-1
Samostojnega korespondenta (-ko)
za nemško in italijansko korespondenco, z znanjem stenografije, iščem. Zaposlitev 2 url dnevno. Ponudbe z oznako honorarja na ogl. odd. Jutra pod »Perfekten«.
12271-1
Frizerko
mlajšo, dobro moč, takoj sprejmem. Cokan Pr., Breg št. 1.	12268-1
Zobozdravniško
asistentko
po možnosti že vajeno posla, mlado, iščem. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12262-1
Uradnico
po možnosti iz gradbene stroke, vajeno vseh pisarniških del, perfektno v italijanski korespondenci, sprejmem. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo referenc ln dosedanje zaposlitve na ogl. odd. Jutra pod »Italijanska korespondenca«.	12261-1
Šoferja
za poltovornl avto, ki bi tudi nakladal ter opravljal druga dela, Iščem. Zglasitl se pred 7. uro zjutraj: Clhlaf Jože, stavbenik. Vodovodna cesta 1-m.	12254-1
Iščem
pouk nemščine pri gospodu z znanjem italijanskega Jezika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pouke. 12258-4
fjfiEBEI51
Dve preprogi
perzijski. Izdelek splitske tkalnice ln Jedilnico s kavčem, tapecirano, — prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno«.
12001-6
Odeje, nove
poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12259-6
NUJNO!
PREČITAJ!
VAŽNO!
Kdor še nima za zimo drv in premoga, dobi oboje čim prej, ako vpiše v prijavo tvrdko FR. REHBERGER, trgovina s kurivom, Rožna dolina, Cesta VII, št. 15. — Dostava na dom. Postrežba točna in solidna!
SlužbeiSM
Krojaški pomočnik
mlad, za damsko ali moško fino delo, išče službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj služba«.	12264-2

A ~	Anche parec-
*	chi milioni di
lire, perche i premi della Lotteria di Merano sono oltre 200 e fra essi ve ne sono parecchl che superano U milione. Per-chd nos tenti anche tu di esse-ro fra i vincitori? Bastano 12 lire per acquistare un bigUetto e sve-;liarsi milionari se la fortuna ti aiuta. Fallo oggi stesso, perche la chiusura e imminente e improrogabUe.
Mnogo milijonov lir, kajti v Loteriji di Merano je nad 200 nagrad ln med njimi mnoge, ki presegajo milijon. Zakaj tudi ti ne poskušaš biti med zmagovalci? Zadostuje 12 lir za nakup srečke, pa se zbudiš milijonar, ako ti Sreča pomaga. Stori to še danes, kajti bliža se nepreklicno zaključek prodaje.
Loterija di Merano podari milijone onemu, ki kupi srečko za 12 lir do 27. septembra opolnoči.
Hladilno omaro
avtomatično, ca. 130 do 150 litrov vsebine (Prigi-daire, amerikanskl, nemški ali švedski proizvod, ev. rabljeno v brezhibnem stanju, kupimo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hladilnik«.
12255-7
Pohištvo
Spalnico in kuhinjo
ugodno prodam takoj. Pojasnila: Gregorčičeva ulica 15, hišnica.
12269-12
Pisalna miza, fotelji
in kauč
vse popolnoma novo, moderne Izdelave, zelo poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	12273-12

Tovarniško
poslopje
večjega obsega, ki bi bilo primerno za tekstilno industrijo — kupimo. Lastniki takih objektov naj stavijo ponudbe z navedbo obsega in cene na ogl. odd. Jutra pod »Industrija«. 12270-20
200'J lir
plačam onemu, ki mi odstopi 3-sobno stanova nje s kopalnico, v centru mesta proti ev zamenjav) garconlere s kopalnico ln predsobo, v centru. Ponudbe pod »Domačin« na ogl odd Jutra.	11389-21a
Tiru t miz*, r»
Sobo
lepo opremljeno, čisto, zračno, s kopalnico, oddam. Vselitev takoj. — Bežigrad 7-1. 12265-23
Gospodu
oddam sobo s kopalnico. Poljanska c. 18-n., levo.
11969-23
Cisto
sobo
sončno
oddam gospodični ali dijakinji z lastnim perilom. Mtiller, Janševa 15.
12257-23
rUr
Opremljeno sobo
Išče gospod s 1. oktobrom za stalno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trajno«. 12260-23a
Lepo opremljeno
sobo ali stanovanje s kopalnico ln posebnim vhodom, v centru mesta, išče boljši gospod za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12256-23a
Vajveč oglasov ima
KJUTRO"
inserira.itf torej tudi VI!
Kozlička
3 mesece starega, švl carske pasme, zelo močne rasti, sposobnega za pleme, zamenjam za starejšo kozo ali pa ev. prodam. Poizve se v trafiki v Einšpilerjevi ulloi.
12272-27
Nemška doga
svetlorjave barve, sliši na Ime »Eros«, se Je zatekla. Javiti: Marlnšek Nlko, Prečna 6, Ljubljana.	12263-27
Za tvrdko
Anton Kovačič.
sploSno pečarstvo. »e sprejemajo vsa n a r o č i I a v restavraciji »Se-stlca« pri blagajničarkl Prosim stranke, da se poslužujejo teea našlo-va	122-3C
Za tvrdko
Franc Heuffel
»plošoo pefarstvo. d« »prej«
nu;o vsa naročila v restavraciji .Fljrovec« pri blagajniftarki. Proim rtranke. da ee poulo-iujejo tega naslova. V.834 30
Voz otave
prodam. Poizve se pri: Novak, Cesta v Mestni log 58.	12266-33
V italijanščino
prevaja
prošnje, dopise trgovske ln tehniške stroke Tehnična pisarna, Cesta 29. oktobra 13. 12038-37
Širite
»jJUTRO44
+
Včeraj ob 4. popoldne mi je umrl dobri mož, oče, stari oče, stric, gospod
Franc 0§rin
posestnik na Stari Vrhniki
v starosti 92 let.
Pogreb bo jutri na pokopališču na Stari Vrhniki.
Stara Vrhnika, 13. septembra 1942.
KATARINA, žena — FRANC, sin; IVANA, MARIJA, ANICA, hčere; rodbine OGRIN, GAMZE, PIVK, PER

Umrl nam je naš srčnoljubljeni in predobri soprog, oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod
ČERNE FRANC
veterinarski inšpektor v pokoju
dne 14. t. m., po kratki težki bolezni, previden s tolažili sv. vere.
Pogreb blagega pokojnika bo v sredo, dne 16. septembra 1942, ob % 4. uri popoldne z Žal — kapele sv. Andreja — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 14. septembra 1942.
žalujoče rodbine: ČERNE, TRAJKOVIC, DR. BLEJEC, ING. MODIC, ING. KALAŠ, JENKO — in ostalo sorodstvo

»Frigotecnica«
Gruppl compressori automaticl »Ferretti« qualsiasl applicazione freddo per congelazio-ne, conservazione pro-dotti alimentazione. Armadletti domestici i completi 155/200 litri, j Rivolgersi:
GENOVA — Via
»Frigotecnica«
avtomatske kompresor-ske naprave »Ferretti«, za vse vporabe v hladilni stroki, za zmrzovanje, ohranjevanje živil. Kompletne omarice za gospodinjstvo 155/200 litrov. Obrnite se na:
San Luca No 2.
Po volji Vsemogočnega je prenehalo utripati preblago srce naše zlate, nepozabne soproge, mame, stare mame, sestre, tašče in tete, gospe
fine Murn rof. Jate
gostilničarke in posestnice
danes, dne 11. septembra ob 7. uri zvečer, v 62. letu starosti, previdene s sv. zakramenti.
Pogreb bo 13. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Jurija ulica 6, na mestno pokopališče.
Sveta maša zadušnlca bo darovana v petek, dne 18. septembra 1942. ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi.
Novo mesto, Bohinjska Bistrica, dne 11. septembra 1942.
Globoko žalujoči: GUSTAV, soprog — ALBERT in LJUBOMIR, sinova — MELA in ANICA, hčere — ln ostalo sorodstvo

0 de Vere Staepoole:
24
OTOK BISEROV
Roman
A te misli so se skoraj mahoma polegle. Nič resnice ni bilo v njih, Izabela sama je to najbolje dokazovala, ko je zaverovana v svoje delo sedela pred šotorom. Še nikoli se mu ni bilo zdelo dekle tako lepo kakor danes. S škrlatno cvetko v laseh, z nogami skritimi pod haljo, je zdela na majhni rogoz-nici in urnih rok pripravljala sladko jed.
Floyd je stopil k nji.
»Torej si tu, Izabela?« je rekel. »Nisem mislil, da boš tako odšla in me pustila samega.«
Izabela ni odgovorila; hitela je z delom, ne da bi vzdignila oči; človek bi bil mislil, da ga ni niti slišala.
»Seveda,« je rekel Floyd, »ko bi me bila vprašala, ti ne bi bil branil. Zakaj neki? Od mene imaš vso prostost in lahko storiš, kar te je volja. Sam bi te bil s čolnom prepeljal semkaj. Kako si le prišla?«
»Po klečevju,« je odgovorila Izabela, ne da bi ga pogledala.
»Po klečevju!... Uboge tvoje noge!«
Namesto odgovora je Izabela pomolila nogo izpod halje. Bila je prelestna nožica medene barve in neoporečnih oblik, z nohti svetlimi kakor agati. Čeprav jo je bil že tolikokrat videl, se mu je vendar zazdelo, da jo je šele ta hip odkril. Ko jo je gledal, so se prstki odprli, upognili in spet raztegnili, ka-
kor bi mu hotela pokazati, da nima nikjer niti najmanjše ranice ali poškodbe. Nato jo je umaknila.
»Nu, kakor vidim, si pogumnejša od mene,« je rekel Floyd.
Rad bi jo bil vprašal, kako je mogla priti po klečevju do tod; ker je pa videl, da molči, je odnehal. Obrnil se je in krenil k Sruju, ki je že čakal. Ko sta potem stopala proti kupu ostrig, ki jih je bilo treba pregledati, se je mladi mož še enkrat ozrl; dekle je bilo izginilo v šotor.
Floyd si ni mogel odločiti, da bi Sruju kaj rekel, in tudi delovodja ni niti z besedico omenil dekleta. Lotila sta se dela in brez uspeha brozgala uro ali kaj, nato pa prenehala, da se oddahneta in pokadita pipico.
, Čez nekaj časa sta se spet vrnila k školjkam in nadaljevala zoprni posel. Floyd se je bil baš okrenil, da bi spravil majhen, skoraj ničev biser — edinega, ki sta da bila danes našla — v svojo nerazdružljivo škatlico, ko je mahoma zbudilo njuno pozornost kričanje delavcev na laguni.
Tudi prej so kričali in čofotali po vodi, a vpitje, ki se je razlegalo zdaj, je bilo tako novo in zlovest-no, ,da sta Floyd in Sru oba hkratu planila pokonci in zdirjala na obalo.
Čoln, v katerem je bil Floyd prišel, je ležal na pesku; pahnila sta ga v vodo, zaveslala k splavu in videla, kaj se godi.
Eden izmed delavcev, Timau po imenu, je bil med iskanjem na dnu lagune slučajno stopil v polodprto školjko »velikega glavnika«, školjka se je bila zaprla kakor past in ga ujela za nogo.
To je ena izmed najstrašnejših nesreč, ki se utegnejo pripetiti iskalcu biserov. Veliki glavnik doseže ogromno velikost in ima z ostrigo vred navado, da ne leži na morskem dnu vodoravno, ampak v kotu petindvajsetih ali več stopinj. Pesek, če ga je kaj v okoiJ™ ga rad zakrije, in tako preži na nevednega kot živa smrtna nevarnost.
Na splavu je mrgolelo ljudi, ki so skakali in kričali, toda očitno ni imel nihče izmed njih niti sen-čice pojma, kako naj pomagajo tovarišu. Timaua je bilo razločno videti; padel je bil vznak, desno nogo je imel upognjeno, koleno obrnjeno navzgor; de^no stopalo mu je bilo tičalo v strašni zaklopnici, ki je imela moč jeklene pasti.
Nič ni moglo biti bolj pretresljivo kakor ta pogled na človeka, ki ga je bil ujel mehkužec — ta prizor uničenja razumnega bitja po zastopniku najnižje vrste prebivalstva.
V prvem trenutku je bil Floyd enako zbegan kakor vsi ostali; nato pa je zagledal železen drog, ki so ga rabili za odstranjevanje koravdnih ovir na ležiščih ostrig. Skočil je na splav, pograbil železni drog in se potopil.
Suknjiča ni imel na sebi, a drugače je bil oblečen. Tisti mah, ko je popadel drog in skočil v vodo, je bil njegov načrt zasnovan. Veliki glavnik, ki je ležal nagnjen v kotu dvajsetih stopinj, je bilo treba razkleniti; v ta namen je moral pritisniti spodnjo polovico školjke ob dno, da dobi oporo za svoj vzvod.
Gledalci nad vodo so videli, kako je porinil drog v odprtino školjke; to je bilo lahko, kajti lupini, med katerima je tičala nesrečneževa noga, sta bili
več ko deset centimetrov vsaksebi. Potem je uprl svojo nogo, ki jo je varoval čevelj, v rob spodnje polovice in z drogom pritisnil proti zgornji. Z velikim naporom se mu je posrečilo odpreti školjko.
Takoj nato je splaval na površnje, kajti pljuča so se mu hotela raztrgati od pomanjkanja zraka. Še preden je prišel gor, so možje na splavu, ki jim je bilo njegovo dejanje vrnilo pogum, poskakali v vodo, da dvignejo Timaua.
Položili so ga na splav, kjer je Floyd nekaj trenutkov krčevito lovil sapo. Črnec je obležal kakor hlod, mladi belec pa se je na vseh štirih obrnil k njemu in ga jel ogledovati.
Timau je bil videti mrtev. Desno stopalo in del noge sta bila črna in raztrgana, srce ni utripalo, dihanja ni bilo čutiti; Sru, ki se je takisto sklonil in ga pogledal, je godrnjaje vzravnal hrbet.
»Mrtev,« je rekel Sru. »Nič več nabirati školjke Timau.«
Floyd je ukazal, naj porinejo splav k bregu. Ko se je to zgodilo, je dal položiti truplo na vroči pesek in jel neutegoma izvajati z njim umetne dihalne vaje.
Delati je moral sam, kajti nihče izmed ljudi ni imel pojma o tem, kaj je treba storiti, in ko bi ga bil tudi imel, mu ne bi bil pomagal. Vsa stvar jim je premočno dišala po čarovniji; mož je bil mrtev, in vračati ga v življenje se jim je zdelo očitno zoper naturo.
INSERIRAJTE V »JUTRU«
Urrjuje Daroriii Rarljeo — Iadaja n konsordj »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja; Fran Jeraa. — Za tnseratnl del Je odgovoren Ljubomit Volčič. — Vsi t LjubljanL