Pismo na cesarja slovenskih poslancev deželnega zbora štajerskega. Slo^enaka po8lanca, g. Herman in g. dr. Doruinkud, sta sestavila naert pistna ali adre.se do 87itlega ceaarja. Na5rt sta btela deželnemu zbora predložiti, da bi se ja^no o njem zamoglo razgo^arjati. Ali nemški liberalci so 7ažno re6 zavlekli in adreao nemakib in slo^enskih poslance7 zadušili, da ni mogla priti y zboru na den, ae menje pa do cesarja. Slo^enska adresa se glaai po nSlo7. Naiodu" šte7. 248. Od drugod na6rta nismo mogli dobiti, odlagati pa tudi ne kaže! ,,Vaše cesarsko in kralje^o apostoliSko Velicanst7o!" No7O7oIjeni, z^estoudani deželni zbor štajerski, kateri ima ualog čuvati prava in koristi dežele, usoja si s čutom naj^ekše udanoati položiti pred prestol Vasega Veli5anst7a pritožbe in želje dežele, katere zadevajo njeno blagostanje. Z^esto udani deželni zbor ne bode slikal onega uže znanega stanja na drža^nem, cerk^enem, naroduem in socijalnem polju, 7 katerem ae skupljuje materijalua in moralična aila dežele, aoipak bo5e ono stanje obžalovati kot poaledico o^iranega nara7nega raz^itka kralje^in in dežel. Štajerska ima jednako omenjenim drugim deželam in kialjeviuam zgodo^insko, od Vasega Veli5anst7a 7 naj^išjem diplomu 20. okt. leta 1860 zagoto^ljeno pra7o, da sme po 87oje živeti, ter si sama one posta^e dajati, katere zabte^ajo njene razmere in potrebe. — A polagano so se 7sem ta pia^a 7zela, ter ae prenesla ua Dunaj. kjer se zdaj razen drža^nih tudi opia^ljajo deželne strari, katere bi lehko dežele boljse in cenejše opra^ljale. K pritožbam, katere izhajajo iz te, materijalno blagostanje in notranji mir dežele hudo oškodujo5e, naredbe, pripada tudi ta, da iuaa dežela pre7e6 in 5estokrat neprilicuih posta7 in oblastuij, 7 deželi dvojno 7lado, pre^elike stroake 7 občini, okraju in deželi, — 7endar pa nema krepke in zdia7e uprave. Ako bi imela dežela najprej jedinoatno, pra7i6no, polnomočneaiu deželneinu zboru odgovorno, deželno vlado, potem bi ona imela po njej tudi primeren deželni zbor, kateri bi jej izdajal pra^ične in priročne posta^e, imela bi nadalje nra^ite podurade, hitro, ceno in nepristransko razsoje^anje po 78eh stopinjab, dobrodejno čiatoto 7seh razmer, nadalje bi bile narodnostne zahte^e druzih narodo? 7 deželi zagoto^ljene po doti6nej deželnozbornej kuriji in 7ladni oddel, in zadosti^šej zabtevam drža^nim, ostala bi jej druga deželna sredat^a 7 S7ojo porabo. Vaše Veli5anat70! Ako bi imela deželna vlada in deželno postavodajalstvo tolike mo5i in materiialna sredstva, mogla bi potem vse dobro in lepo 7 deželi podpirati, 7se slabo pa zatirati. Razc^et, kakoranega bi se ne bilo nadejati, pokazal bi ae tam, kjer se sliai zdaj žaloat in jok; in dižava, naalanjajo5a se na zadovoljne in sre6ne dežele, iz7iše7ala bi neo^irano s^ojo 7zviaeno nalogo 7speanejse. Vaše Veličanst^o! Narodi in atranke se ne pre^erijo nasprotno, ne moiejo sami iz sebe, in njih dolgo trajajo5ega prepira ne bode konec, ako ga ne razsodi najvikši sodnik. Zvesto udani deželni zbor doz^oljuje si torej najudanejšo prošnjo: Vase Veli5anat70 blago^oli naj iz najvišjeS^oje inicijati^e (pri6etja) a pra^ično ocenit^ijo opra^ičenih zabte7 kralje7iuindeželnajmilostlji7ejšetako narediti, da 8e bode po ustavnem pota postoječa vladna s i s t ein a p r e d r ugači la, Gradec, 7 oktobru 1878.