leto XXII.
TRGOVSKI UST
90 din, za v< leta 45 din,
mesečno 15 din. Tedenska v	.......	.	w	-
Plača in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino. industrijo, obrt in denarništvo
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din),za'/»leta
Številka 91.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. TeL 25-52. Uprava: Gregorčičeva Ul. 27. Tel. 47-6L Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani St. 11.853.
I.kais vsak ponedeljek, " sredo in petek
Liubliana. ponedeljek 14. avgusta 1939
Ccma posamezni 4'EA VCSI9CI številki din ■
Fondi
Še pred dvema letoma se je finančni minister uspešno boril proti ustanavljanju raznih posebnih fondov v posameznih ministrstvih.
Ni se mu sicer posrečilo, da bi odpravil že obstoječe fonde v ministrstvu za gozdove in rudnike, v kmetijskem in trgovinskem ministrstvu, toda posrečilo se mu je vsaj to, da se ni ustreglo poželje-njem mnogih drugih ministrstev, od katerih je hotelo vsako imeti vsaj eden, če ne več »specialnih fondov«. Ta težnja posameznih ministrstev se more razumeti. Ker pa bi bilo nerodno in težko zagovarjati, če bi imel vsak resor, n. pr. ministrstvo za telesno vzgojo, svoje posebne fonde, ki v zadnji posledici pomenijo v večji ali manjši meri neko vrsto dispozicijskoga fonda, se je mogel finančni minister dolgo časa temu upirati. Nekoč pred dvema letoma pa je bil tudi njegovemu odporu kouec in od tedaj se ninože fondi ko gobe.
Zadnja uredba o živilskih rezervah tudi predvideva poseben fond v to svrho. Sreča je še, da bo ta fond pod upravo samega finančnega ministra. To je, mogli bi reči, edina olajšujoča okoliščina. V uredbi pa se sicer predvideva ustanovitev tega fonda, ne predvidevajo pa se viri, iz katerih se bo ta fond alimentiral. Rešitev tega vprašanja je odložena na kasnejši čas, čeprav je to vprašanje pri vsakem fondu osnovno vprašanje. Ce je že res potreben takšen posebni fond, potem bi bilo najbolj naravno, da bi se alimentiral iz presežkov naše državne zunanje trgovine. V sedanjem času pa niti to ne bi imelo praktične vrednosti, ker smo na tem, da zaradi visokih odkupnih cen v kratkem izčrpamo vse rezerve, ki so se v zadnjih letih nabrale. Ta vir se je torej že nekoliko posušil. Treba bo mnogo naporov, da se najdejo novi in zanesljivi viri Morda bi bilo z czirom na naše finančne razmere najbolj umestno, če bi dobil ta fond sredstva iz posebnega posojila, ki bi se najelo v ta namen.
Ne presojajoč, če je bil ta novi fond res neobhodno potreben, mo ramo vendar na vsak način nasto piti proti praksi, da se v vsakem resoru ustanavljajo novi fondi- S tem se ne samo kvari in podira enotnost proračuna, katera je eden glavnih pogojev zdravega proraču-navanja, temveč se s tem odpirajo vrata tudi raznim izdatkom, ki ni so neobhodno potrebni in ki iz enotnega državnega proračuna ne bi bili mogoči. Na prvi pogled sicer res izgleda, kakor da je či sto naravno, če se ustanavljajo fondi ravno za kritje onih potreb, ki se ne morejo pokriti iz držav nega proračuna. V resnici pa sta tu dve nerodnosti: prvič se za ali mentacijo teh fondov izvzemajo državni dohodki, ki bi sicer prišli v redni državni proračun. To po meni, da se proračun slabi na *\rani dohodkov, da pa se mu ni kjer ne olajšajo tudi izdatki.
Drugi« pa je psihološko razum ljivo, da se ho vedno laže in manj previdnosti trošilo iz fonda, za čigar upravljanje ne veljajo vsi zakoniti predpisi o državnem računovodstvu in glavni kontroli in za kar dejansko nihče ne nosi odgovornosti. Skušnjava je zelo ve lika, da se iz takšnih fondov de lajo tudi takšni izdatki, ki nimajo nikake stvarne zveze z nalogo fonda.
Vsi ti razlogi diktirajo skrajno previdnost pri ustvarjanju novih fondov. Položaj finančnega ministra v resnici ni lahek. Silno težko je ukiniti že enkrat ustanovljeni fond. Toda v zadnjih dveh letih je bilo mnogo preveč ustanovljenih teh novih fondov. Vsak resor bo gotovo krčevito branil svoj s težavo priborjeni fond. Kljub temu bi bilo na vsak način potrebno, da se ustanavljanje novih fondov prepreči in da se čimprej najde možnost, da se dober del teh fondov, med katerimi je mnogo takih, ki v resnici nimajo nobene pravice do obstanka, zopet ukine. To ni lahka naloga za finančnega ministra, ker bo imel v tej borbi, če jo začne, proti sebi gotovo vse resorne ministre. Uspeh se more doseči le, če močnejša avtoriteta
pripravi resorne ministre do popuščanja.
V kolikor pa se ne bi moglo odpraviti večje število obstoječih fondov, potem je nujno potrebno, da se uprava teh fondov podvrže večji kontroli ter da se v zaključnih računih ne objavljajo samo zaključne številke dohodkov in izdatkov, temveč da se da vsemu gibanju dohodkov in izdatkov teh fondov večja publiciteta. Na ta način bi se javnost prepričala o neutemeljenosti vseh grdih govoric, ki se širijo o upravi teh fondov. To bi vsekakor bilo tudi v interesu naših financ ter avtoritete oblasti pred širokimi ljudskimi sloji.«
Objavljamo ta članek iz »Neza-visne tribune«, ker dokazuje, da
so tudi že v vladnih krogih spoznali škodljivost politike fondov, ki smo jo mi že davno obsodili. Zato je članek »Nezavisne tribune« tudi dokaz, da boj proti fondom le ni brezupen, samo če bi se ga kdo v resnici z vnemo lotil. Kdo je predvsem poklican, da se loti tega boja, je tudi na dlani. Fondi pomenijo zmanjšanje pravice narodnega predstavništva, da ono odloča o vseh državnih izdatkih. Narodno predstavništvo je tudi ona avtoriteta, ki mora pomagati finančnemu ministru, da ukine fonde ali vsaj reducira njih število. Zato objavi članka iz »Nezavisne tribune« dodajemo apel na poslance in senatorje, da napravijo tej škodljivi politiki fondov enkrat za vselej konec!
Bolgarski in naši trgovci
za carinsko uniiomed Bo
Bratske beograjske »Trgovačke novine« pišejo v svoji zadnji številki na uvodnem mestu:
Srečna okoliščina je, da so v zadnjih letih oficialni krogi in zasebna iniciativa, zlasti pa gospodarski ljudje pravilno razumeli interese obeh bratskih narodov, jugoslovanskega in bolgarskega. Ze nekaj let se dela na to v vseh smereh, da bi se doseglo čim ožje sodelovanje z ene in druge strani. Rezultat teh stremljenj je tudi pakt o večnem prijateljstvu, ki je bil podpisan od odločujočih čini-teljev obeh držav.
Po tem uradnem aktu smo videli vedno bolj pogostne medsebojne obiske raznih kulturnih, patriotičnih in gospodarskih organizacij. Tako je nedavno bila velika sokolsko - junaška manifestacija v Sofiji, katere so se udeležili naši Sokoli v velikem številu.
Da ne bi ostalo le pri tem in da se delo za zbližanje obeh narodov ne bi končalo le v raznih prijateljskih in bratskih manifestacijah, so trgovske organizacije na Bolgarskem in v Jugoslaviji smatrale za potrebno, da prevzamejo iniciativo za delo, ki naj da za praktično življenje solidno bazo večnemu prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarsko. Prvi korak za ustvaritev te praktične podlage naj bi bila priprava za uresničenje carinske unije ali bolje rečeno: za uresničenje gospodarske unije med obema bratskima državama.
Ideja carinske unije med Bolgarsko in Jugoslavijo ni nova. Za to idejo sta obe državi delali že trikrat ter je bilo tretjič, to je leta 1911. že skoraj vse pripravljeno za njeno uresničenje.
To najbolj jasno dokazuje, kako velikanske važnosti je rešitev tega vprašanja in koliko so morali neprijatelji bratske sloge med Bolgarsko in Jugoslavijo uporabiti truda in napora, da bi preprečili uresničenje te unije.
Jugoslovanski trgovci so na svojem III. kongresu v juniju lanskega leta v Ljubljani v skupnosti z zastopniki bolgarskih trgovcev, ki so se udeležili kongresa, sklenili, da se obe močni organizaciji bolgarskih in jugoslovanskih trgovcev s skupno resolucijo obrneta na odločilne kroge obeh držav z zahtevo, da se ustvari carinska unija med Bolgarsko in Jugoslavijo.
Te dni je ugledni sofijski list »Mir« na uvodnem mestu objavil izjavo predsednika Centralnega predstavništva zvez trgov, združenj kr. Jugoslavije g. Nedeljka K. Saviča o tem vprašanju.
Ta članek je nato ponatisnil »Sofijski trgovski vestnik« na u-vodnem mestu ter mu dodal izjavo predsednika Občne zveze
bolgarskih trgovcev bivšega ministra g. Dimitrija Veleva..
Objavljamo obe izjavi ne samo zaradi njune zanimivosti, temveč tudi zato, da informiramo naše trgovce o tem važnem vprašanju.
Moramo upati, da bomo kmalu mogli objaviti tudi vest o začetku stvarnega dela za definitivno rešitev tega tako važnega vprašanja.
misli, da bi bilo dobro, če bi se ta odbor sestal že v začetku jeseni.
Nobenega daljšega odlaganja sklicanja tega odbora ne sme biti, da se ne bo ovirala tako potrebna in nujna iniciativa, ki jo odobravate tudi obe vladi.
Nadejam se, da bodo sodelovali na našem bližnjem kongresu tudi naši jugoslovanski bratje. Dobrodošli nam bodo in naši mili gostje!
Zelo sem srečen, da morem izjaviti, da mi gospodarski ljudje imamo zelo važen in bistven dolg: da sprejmemo iskreno in z elanom iniciativo naših dveh vlad za ozko gospodarsko zbližanje in da izvedemo to misel do konca.
Ni treba posebej naglašati, da bodo slovanski trgovci z vsemi svojimi močmi to delo podpirali in vedno med onimi, ki bodo z največjo vztrajnostjo in neomahlji-vostjo delali za visoko misel carinske unije med Bolgarsko in Jugoslavijo, ki naj bo trdna podlaga za nadaljnje zbližanje obeh bratskih narodov.
Izjava Nedelj
Vprašanje o bližnjem gospodarskem sodelovanju Bolgarske in Jugoslavije je veliko gospodarsko politično vprašanje, ki živo zanima vso jugoslovansko javnost. Bolgarska in Jugoslavija si morata danes bolj ko kdaj koli prožiti roke ter v složnem delu začeti delati za ohranitev svoje gospodarske svobode in neodvisnosti.
Ce se med našima dvema državama doseže trajno sodelovanje v gospodarskem življenju, potem si bomo v kratkem mogli tudi čestitati k poglobitvi naših kulturnih in političnih odnošajev.
Prepričan sem, da bo dobila ideja o ustvaritvi carinske in trgovinsko - gospodarske unije široko podporo v vseh družabnih slojih tako tu ko tudi v Sofiji. Kar se tiče nas trgovcev, smo mi glede tega vprašanja popolnoma na čistem. Med bolgarskimi in jugoslovanskimi trgovci je dosežen popoln sporazum in popolna enoduš-nost glede tega vprašanja.
2e lansko leto na kongresu jugoslovanskih trgovcev v Ljubljani, katerega se je udeležilo tudi veliko število bolgarskih delegatov s predsednikom Občne zveze bolgarskih trgovcev g. Dimitrijem Velevim, je bila sprejeta resolucija, ki je priporočala odločujočim
činiteljem obeh držav, da sklenejo carinsko unijo med Bolgarsko in Jugoslavijo. V zvezi s tem je bil celo izvoljen poseben odbor bol garskih in jugoslovanskih trgovcev, čigar naloga je bila, da pripravi vsa potrebna pripravljalna dela.
Smatram za potrebno, da izrečem priznanje, ker je bil ta naš sklep sprejet s simpatijo od obeh vlad.
Zgodovina nas uči, da je sila balkanskih Slovanov samo v njih zedinjenju in iskrenem sodelovanju.
Prva etapa zbližanja je bila zaključena s sklenitvijo pakta o večnem prijateljstvu. Sedaj je potreb no, da začnemo delati za trajno in resnično gospodarsko sodelovanje, kateremu naj da viden izraz ca rinska in trgovinsko-gospodarska unija.
Na ta način se bodo ustvarile med našima bratskima narodoma trajne gospodarske, kulturne in politične zveze, ki nam bodo zagotovile večni mir in večno prija teljstvo, narodi od Črnega do Jadranskega morja pa bodo mogli za vse čase blagoslavljati one delovne ljudi, ki so izvedli popolno pomirjenje in pobratimstvo dveh bratskih narodov.
Iziava	ministra	D
Zahvaljujem se g. Saviču, ker je pokrenil vprašanja, ki živo zanimajo obe državi.
Lansko leto smo se udeležili dela na splošnem kongresu jugoslovanskih trgovcev. Tedaj' smo s svojimi jugoslovanskimi sobrati prišli do soglasja v naslednjih točkah:
1. da se ustvari gospodarska solidarnost med obema državama,
2. s soglasnim in medsebojnim delom izvoznih zavodov v Beogradu in Sofiji si moramo medsebojno pomagati,
3. da se odpravi carinska meja
med našima dvema narodoma sklenitvijo carinske zveze. O tem vprašanju pravi kongresna resolucija, da apelira kongres na vlado, da v kolikor mogoče krajšem roku prouči in izvede vprašanje o carinski uniji med Jugoslavijo in Bolgarsko.
Na istem kongresu se je priporočilo centralnima odboroma obeh zvez, da ustanovita stalni odbor, ki se bo bavil s praktično rešitvijo navedenih vprašanj. O tem odboru govori tudi g. Savič v svojem zadnjem interviewu. G. Savič
1600 milijonov zahteva vardarska banovina
»Južna Zvezda« objavlja članek, ki pravi, da je vzbudil v Južni Srbiji veliko zanimanje predlog, ki ga je poslal predsedniku vlade Cvetkoviču ban Vladimir Hajduk-Veljkovič. V tem predlogu se za vardarsko banovino najprej zahteva 14 milijonov din za sezidavo 5 novih strokovnih šol, 9 milijonov za zidanje kmetijskih in ovčjerej-skih šol, nadalje se zahteva 290 milj. din za regulacijo rek, 140 milj. din za melioracijo 24 polj, za zgradbo drugih šol razen prej omenjenih se zahteva še 110 milijonov din. Napraviti bi bilo treba 500 km novih cest, kar bi veljalo novih 250 milijonov din. Da se zboljša zdravstveno stanje, se zahteva zgradnja 9 novih bolnišnic in 110 zdravstvenih domov, za kar bi bilo potrebno 45 milijonov din. Za zgradnjo vodovodov in higieničnih vodnjakov naj bi se izdalo 20 milijonov din. Vsa ta dela bi skupno veljala okoli 1600 milijonov din in s tem bi se stanje v Južni Srbiji temeljito popravilo. Za ta načrt se je že energično zavzel poštni minister Altiparmako-vič, ki predlaga, da bi se najprej najelo posojilo 100 milijonov din pri SUZORu v Zagrebu. Članek v »Južni zvezdi« se zaključuje z zagotovilom, da jc upanje, da se bo vsaj del teh načrtov in zahtev uresničil, ker kaže za ta dela veliko zanimanje predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. Načrt sam se utemeljuje tudi s tem, da je drin-ska banovina že prejela za svoje potrebe večje posojilo in naj bi dobila sedaj podobno posojilo še vardarska banovina. Mi pa dostavljamo, da bi morala enako posojilo dobiti tudi dravska banovina.
Naše organizacije
Uradni dan Zbornice
za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani bo za Ptuj, okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dol. Lendavo v četrtek dne 17. avgusta v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj — Narodni dom.
Stanje naših kliringov
Najvažnejša sprememba v zadnjem izkazu o stanju naših kliringov je zmanjšanje našega dolga Italiji za 4 milijone din. Stanje kliringov se je spremenilo takole (vse številke v milijonih dotične valute):
Aktivni kliringi:	8 VTTI. 31 VTI	
Bolgarska din	0,86	0,87
Madžarska din	29,96	27,51
Nemčija RM	10,16	10,27
Turčija din	17,40	17,26
Španija pezet	2,93	2,93
Pasivni kliringi:		
Belgija belg	1,53	1,66
Bolgarska din	1,41	1,22
Italija din	98,16	102,24
Poljska din	25,66	25,66
Romunija din .	8,66	7,89
Ceško-Moravska	K 3,25	7,19
Švica šv. fr.	1,39	1,45
Nagradno tekmovanje
za najlepše izložbe v Mariboru
Slovensko trgovsko društvo v Mariboru je priredilo za »Mariborski teden« nagradno tekmovanje za najlepše trgovske izložbe. Ocenjevalna komisija je bila sestavljena iz gg.: ing. arh. Černigoja in ravnatelja »Putnika« Loosa ter društvenih odbornikov gg. Andcr-la in Ambrožiča. Komisija je na podlagi tekmovalnih pogojev prisodila prvo nagrado tvrdki V. Wcixl' in sinova, drugo nagrado pa tvrdki Pintcr & Lenard. Komisija je nagradila še tvrdke Josip Šraj, Drago Roglič, »Bata« d. d. in Anton Macun. Slednje štiri je komisija ocenila približno enako in je zato tudi nagrade združila in porazdelila na enake nagradne zneske.
Med najlepšimi izložbami je bila izložba tvrdke Franjo Majer na Glavnem trgu, ni pa mogla komisija iste vzeti pri oceni v poštev, ker po tekmovalnih pogojih ni bila pravočasno gotova. Ravnotako ni prišla iz istih razlogov pri oceni v poštev tudi zelo lepa izložba tvrdke Dolček & Marini v Gosposki ulici.
Poudariti bi bilo, da se je opazilo v splošnem popuščanje v smiselnem aranžiranju izložbenih oken. Pred leti, ko je Slovensko trgovsko društvo prirejalo aran-žerske tečaje, je bila opaziti večja aktivnost in so tekmovanja bila tudi uspešnejša. Zato apeliramo na vse mariborske trgovce, da posvetijo temu vprašanju več pozornosti in zanimanja. Pošiljajo naj svoje nameščence na tečaje, ki jih Slovensko trgovsko društvo prireja v svrho spopolnjevanja v trgovski stroki.
4. Zaloge cunj v domačih skladiščih so narasle že na 200 vagonov. Zato podjetja ne morejo več sprejemati od zbiralcev cunj ter bodo zato ti močno oškodovani. Zato naj se dovoli izvoz cunj tudi v klirinške države.
Nemški uvoz nafte in njenih derivatov
Nemška uradna statistika navaja, da je Nemčija v prvem letošnjem polletju uvozila v staro Nemčijo 2,595.000 ton petroleja, v sudetsko ozemlje in Avstrijo pa
160.000	ton. Lani je znašal uvoz
2.118.000 ton oziroma 187.000 ton. Petroleja je uvozila Nemčija (v
tisoč tonah) iz Venecuele 835, Mehike 598, U.S. A. 586, Romunije 443, Niz. Indije 55, Irana 53, Peruja 49 in Rusije 4 tisoč ton. Domačega petroleja je proizvedla
550.000 ton, sintetičnega pa 1 milijon 700.000 ton.
Bodočnost	ameri
skih trgovinskih
Odpovedi trgovinske pogodbe je Japonsko
zelo zadela
Težave z našim lesnim izvozom v Nemčijo
V zadnjih dveh mesecih se pojavljajo razne težkoče pri izvozu našega lesa v Nemčijo. Tako nemški lesni uvozniki ne morejo izvršiti sklenjenih kupčij, ker jim ne izdajajo pristojne nemške oblasti dovoljenj za plačilo blaga. Zato poziva zavod za pospeševanje zunanje trgovine lesne izvoznike, da mu takoj sporoče vse sklenjene kupčije, nakar bo Zavod interveniral pri pristojnih nemških uradih, da se bodo izdala potrebna uvozna dovoljenja.
Ameriška odpoved trgovinske pogodbe z Japonsko je znova vzbudila zanimanje za ameriško-japonske trgovinske odnošaje in za njih bodoči razvoj. Trenutno sicer odpoved stanja dosti ne iz-preminja, ker ostane stara pogodba še pol leta v veljavi. Tudi tarife so ostale še iste. Ker pa se mora smatrati odpoved v prvi vrsti kot politični ukrep, ni izključeno, da bodo Združene države Sev. Amerike, kakor so to storile v primeru Nemčije in Italije, tudi sedaj zvišale tarife za japonsko blago. Tako bi mogla washington-ska vlada uvesti nekake kazenske carine na vse ono japonsko blago, za katero daje japonska vlada izvozne premije.
Drugi korak bi bil, da Združene države ne bi več kupovale japonskega zlata in srebra, za katero obstoji sum, da je bilo ugrabljeno Kitajcem oz. da je last Cangkaj-škove vlade. Najbolj učinkovit pa bi bil tretji ukrep, namreč embargo za blago, ki ga Japonska zaradi vojne najbolj potrebuje. S tem bi bila Japonska prav posebno zadeta in zato računajo v Ameriki nekateri s tem, da bo v prihodnjih mesecih Japonska znatno povečala svoj uvoz iz Združenih držav Sev. Amerike. Da pa si bo mogla nabaviti v ta namen potrebne dolarske devize, bo skušala Japonska povečati svoj izvoz svile v Ameriko. Zaradi te domneve so tudi že na njujorški borzi znatno padli na tamkajšnjem terminskem trgu tečaji za svilo.
Povečani nakupi Japonske v Ameriki v prihodnjih mesecih so le domneva, ker bo Japonska skušala najti nadomestne trge v drugih državah. Če se ji bo to tudi posrečilo, je seveda drugo vprašanje.
Posebno je bila Japonska navezana na ameriški trg pri dobavi starega železa. Cenijo, da je Japonska v zadnjih letih krila svojo potrebo na starem železu do 55% Združenih državah Sev. Amerike. Tako so izvozile U. S. A. leta
1936.	na Japonsko starega železa
1,058.000	ton, 1. 1937. 1,912.000 ton in 1. 1938. 1,382.000 ton. V prvih petih mesecih letošnjega leta se je
Izvoz cunj v klirinške države zahtevajo prodajalci
Podjetja, ki oskrbujejo domače tbvarne s starimi cunjami in ki izvažajo te tudi v tujino, so zahtevala od trgovinskega ministrstva, da se dovoli izvoz starih cunj tudi v klirinške države, in to iz naslednjih razlogov:
1. Domače tovarne ne kupujejo več starih cunj in zato teh doma ni mogoče več prodati.
2. Klirinške države so kupovale cunje samo zato, ker jim ni bilo treba teh plačevati z devizami.
3. Devizne države pa kupujejo cunje le po zelo znižanih cenah.
dobavljala Japonski petrolej in surovo zemeljsko olje predvsem Kalifornija. V zadnjih letih pa je krila Japonska znaten del svojih potreb v Nizozemski Indiji, pa tudi na Bližnjem vzhodu. To je japonsko odvisnost od ameriškega petroleja nekoliko zmanjšalo, vendar pa je brez dvoma, da bi ameriška prepoved izvoza petroleja Japonsko zelo zadela.
Ni mogoče takoj ugotoviti, če bi mogla nadomestiti Japonska ameriške dobave bakra z dobavami iz evropskih ali drugih držav. Na vsak način je res to, da so se takoj po odpovedi trgovinske pogodbe povečali japonski nakupi bakra v Ameriki.
Kar se tiče bodočega izvoza Japonske v U. S. A., je treba najprej omeniti izvoz surove svile. Od vsega japonskega izvoza v U. S. A. v prvih petih mesecih v vi-
šini 50,3 (lani 47,6) milijona dolarjev je odpadlo na surovo svilo nič manj ko 32,1 (29,1) milijona dolarjev. Ker je surova svila na ameriški prosti listi, se določila glede uvoza tega predmeta tudi po prenehanju veljavnosti klavzule o največji ugodnosti ne bi spremenila. Ostali japonski izvoz pa bi mogel zaradi novih ameriških uvoznih določil prav znatno trpeti.
To velja zlasti za japonski izvoz srebra v U. S. A., ki je sicer v obeh zadnjih letih znašal samo 4,2 milijona dolarjev, ki pa bi se sedaj znatno povečal. Omeniti je še treba, da se je znaten del japonskega zlatega zaklada moral v zadnjem času uporabiti za nabavo dolarskih deviz in da je bilo v ta namen iz Japonske v Ameriko izvoženega za 415 milijonov dolarjev zlata.
Italiia in trgovina na Dalinem vzhodu
Odpoved ameriško-japonske trgovinske pogodbe in še nejasni bodoči angleško-japonski trgovinski odnošaji, ki se pač ne morejo presojati preveč optimistično, so dali italijanskim gospodarskim krogom povod, da so začeli razmo-trivati o italijanski trgovini z Daljnim vzhodom. Italijanski gospodarski tisk je pri tem konstatiral, da se kljub 1. septembra 1938 sklenjenemu klirinškemu dogovoru med Japonsko, Mandžurijo in Italijo niso trgovinske zveze teh držav dosti zboljšale.
To jasno dokazujejo naslednje številke:
V milijonih lir je znašala italijanska trgovina 7. Japonsko Mandžurijo uvoz izvoz uvoz izvoz
1934	41,4	14,3	—	—
1937	30,3	17,6	13,6	0,2
1938	30,0	16,8	14,4	19,6
1939 prvih
5 mesecev 8,4	16,5	23,7	0,9
Italijanska trgovina z Japonsko in Mandžurijo ni bila torej niti primeroma tako velika kakor trgovina Anglije ali celo Združenih
šaje vključena tudi Mandžurija. Pri tem je bila za Italijo ugodna določba, da se more razvijati trgovina z Mandžurijo po istem obračunu ko z Japonsko. Italija je zato upala, da bo mogla z večjim izvozom v Mandžurijo kriti svoj pasivni saldo v trgovini z Japonsko. Trg Mandžurije je bil vendar še neizkoriščen in razvojne možnosti dežele so obljubljale živahno kupčijo. Te nade pa se niso uresničile. Italijanska industrija je namreč naletela na mandžurskem trgu na nemško in japonsko konkurenco in ker so bili produkcijski stroški italijanske industrije večji, tudi ni mogla konkurirati: Italijanske dobave so se omejile skoraj le na oljnata semena in oljnate rastline, dočim se možnost premogovnih nabav ni mogla izkoristiti.
Politične vesti
držav Sev. Amerike. Italija je uva-izvozilo iz Amerike na Japonsko žal a iz Japonske predvsem surovo
starega železa za 12'8 milijonov dolarjev, lani pa le za 11‘6 milijonov. Po ameriških cenitvah je še Japonski na razpolago za uvoz okoli 350.000 ton starega železa.
Nekoliko ugodnejše so razmere za Japonsko glede bombaža, petroleja in mogoče tudi bakra. Te surovine so poleg starega železa najvažnejši predmeti, ki jih Japonska potrebuje. V prvih petih mesecih 1938. (v oklepajih številke za 1. 1937.) je izvozila Amerika na Japonsko petroleja za 18,7 (28,5), bakra za 10‘3 (7,6) in bombaža za 18 (24,8) milijona dolarjev. Ker plačuje sedaj Amerika poldrug cent izvozne premije za bombaž, se računa, da se bo japonski uvoz ameriškega bombaža zelo povečal. Kasneje bi mogla Japonska kriti znaten del svojih potrebščin na bombažu tudi v drugih državah (če se seveda ne bi tudi Anglija pridružila Ameriki).
V zadnjih dveh desetletjih je
svilo in svilnate tkanine, rastlinske in živalske masti za živila in v industrijske namene ter korale v nepredelanem stanju. Zaradi vojne pa je mogla Japonska vedno manj izvažati raznih masti, ker jih je potrebovala sama. V neznatni meri je še uvažala Italija iz Japonske surovo železo, lan in les, zaradi vojne pa se je ta uvoz skoraj čisto ustavil. Italija pa je dobavljala Japonski živo srebro, stroje, aparate in orožje, kemične izdelke in vina, zlasti vermut. Lastno avtarkično gospodarstvo ter s tem zvezano pomanjkanje surovih, dolgi nabavni roki, vse to povzroča, da Italija vedno teže daje Japon* ski potrebno blago. Zato je malo verjetno, da bi se pri sedanjem stanju japonskega in italijanskega gospodarstva mogel trgovinski promet med obema državama bistveno povečati.
S tem večjimi upanji je pozdravila Italija sklenitev novega tro-stranskega klirinškega dogovora, s (katerim je bila v trgovinske odno-
Romunski kralj in predsednik turške republike sta imela v Carigradu tri ure trajajoč sestanek, na katerem sta razpravljala o vseh političnih vprašanjih, ki se 'tičejo Turčije in Romunije. Sklenjeni so bili zelo dalekosežni dogovori. Nekateri listi pišejo, da je bila sklenjena vojaška zveza med Romunijo in Turčijo. Turški uradni krogi ne prikrivajo, da so bile poslane v Tracijo turške čete predvsem zato, da preprečijo vojne konflikte na Balkanu.
Romunija je poklicala pod orožje 10 letnikov vojakov. S tem bo vpoklicanih pol milijona vojakov. Na ta način bodo štirje Tomunski armadni zbori dosegli polno vojno stanje.
Grška vlada je poklicala pod orožje tri letnike, ki jih je poslala na albansko mejo. Tudi veliko število težkih topov je bilo poslanih na albansko mejo.
Italija je vpoklicala dva letnika, dva letnika pa odpustila. Odpustila je letnika 1901 in 1912, ki sta bila pod orožjem že od spomladi.
Grof Ciano in v. Ribbentrop sta se iz Salzburga odpeljala z avtomobilom v Berchtesgaden, kjer sta bila sprejeta od Hitlerja. Kakor poročajo italijanski in nemški listi, sta oba zunanja ministra razpravljala predvsem o gdanskem vprašanju ter o potrebnih ukrepih proti »obkoljevalni« politiki za-padnlh držav. Francoski listi piše-
jo, da je v gdanskem vprašanju zavzel Mussolini pomirljivo stališče. Italijanski listi pa naglašajo, da je Italija tudi v gdanskem vprašanju istega mnenja ko Nemčija. »Rela-zionl Internazionali« pišejo celo, da bo treba Poljsko razdeliti, če bo še nadalje vztrajala na svojem stališču glede Gdanska.
V zvezi s sestankom grofa Cza-kyja z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom so nekateri listi pisali, da sta oba zunanja ministra govorila o sklenitvi vojaške zveze med Madžarsko in Nemčijo. Madžarski uradni krogi sedaj to vest izrečno zanikajo.
Kancelar Hitler je brzojavno povabil visokega komisarja Zveze narodov v Gdansku prof. Burghardta k sebi, ki je nato z letalom odpotoval v Miinchen. Baje ima Hitler pripravljen nov načrt o Gdansku ter bo skušal za ta načrt pridobiti tudi komisarja Zveze narodov.
Nov sestanek velesil predlagajo iz Berlina. Te konference naj bi se udeležile Nemčija, Italija, Anglija, Francija in tudi Poljska, dočim bi bila Rusija zopet izključena. Predlog za sklicanje takšne konference pa je zakasnel, ker je danes vsaka mednarodna konferenca brez Rusije nemogoča. Moskovska pogajanja so že ustvarila čisto novo mednarodno situacijo.
Francoska in angleška vojna misija sta prispeli v Moskvo že v četrtek. Na kolodvoru ju je pozdravil maršal Vorošilov v spremstvu večjega števila sovjetskih višjih oficirjev. Za obe misiji je rezerviran krasen gradič v okolici Moskve. Popoldne sta obe delegaciji obiskale najprej maršala Vorošilova, nato pa predsednika vlade Molotova. Oficialni razgovori so se začeli v soboto ob 11. dopoldne v Kremlju.
Predsednik sovjetske vlade Molotov je sprejel v Kremlju 25 bolgarskih parlamentarcev. Pri spre-emu je bil navzoč tudi namestnik zunanjega komisarja Potemkin.
Vojaška pogajanja so se v Moskvi začela že v soboto, čeprav je ta dan praznik. Na prvi seji je bilo sklenjeno, da bosta vsak dan po dve seji. Dogovorili so se tudi o delovnem programu ter izvolili štiri pododbore, od katerih bo prvi razpravljal o sodelovanju suhozemnih sil, drugi o sodelovanju mornarice, tretji zračnih sil vseh treh držav, četrti pa o podpiranju oboroževalne industrije ter o dobavah potrebnih surovin industrijam vseh držav mirovne fronte.
Glavno sovjetsko glasilo »Izvest-ja« so »objavila zanimiv pregled o razvoju in sedanjem stanju mednarodne politične situacije. List pravi, da se je nova svetovna vojna dejansko že začela. V prvi svetovni vojni se je ta odigrala skoraj izključno le na evropskem kontinentu, danes pa je Daljni vzhod glavno pozorišče bojev in nevarnost je, da se razširi bojišče na ves Pacifik. V zvezi s tem postaja tudi nemogoče, da bi Amerika še nadalje čakala. V zadnji svetovni vojni je bilo Sredozemlje manj pomembno bojišče, danes pa utegne postati glavno bojišče. Odgovornost za prvo svetovno vojno je bila še nekako dvomljiva. Zelo pa koristi napadalcem tako imenovana politika ne-vmešavanja. Zagovorniki te politike bi očividno hoteli naprtiti ves konflikt Rusiji. Njih račun pa je napačen, ker ni Rusija danes nepripravljena, temveč je močna in se svoje moči tudi zaveda.
Poročajte vedno o vseh važnejših dogodkih svojega kraja »Trgovskemu listu«/
Predsednik Roosevelt je dal, kakor poročajo poljski listi, ameriškemu veleposlaniku Stenhardtu, ki se je te dni vrnil v Moskvo, pismo za Stalina. V tem pismu predlaga baje Stalinu ožje sodelovanje U. S. A. in Sovjetske Rusije na Daljnem vzhodu. Amerika bi dala Rusiji tudi nekatera jamstva za primer njenega konflikta z Japonsko, če bi Rusija pred tem sklenila zvezo z Anglijo in Francijo. Nadalje obljublja tudi gospodarsko pomoč Kitajski. Kakor hitro bi bila sklenjena zvezna pogodba med Anglijo, Francijo in Rusijo, bi poslal predsednik Roosevelt v Rusijo posebno ameriško delegacijo, ki naj bi se dogovorila o sodelovanju Združenih držav Sev. Amerike in Rusije.
Gen. Franco je imenoval novo vlado. Predsednik te vlade je on sam. Notranji minister je ostal Su-ner. Vlada je večinoma sestavljena iz generalov. Angleški listi poročajo, da je general Franco obdržal za’ sebe predsedništvo vlade, da more vsak hip ustaviti vpliv ekstremnih falangistov. Gen. Franco da je za ohranitev španske nevtralnosti.
Kitajci poročajo o velikih uspehih, ki so jih dosegli proti Japoncem v provinci Hopej.
Ameriška vlada je naročila še nadaljnjih 1000 letal, ki bodo veljala 86 milijonov dolarjev. Poleg tega pa je naročila še za 14 milijonov dolarjev drugega vojrtega materiala.
Denarstvo
4. emisija blagajniških zapiskov
Na podlagi uredbe, ki jo je izdala vlada v smislu čl. 113. finančnega zakona, more izdati finančni minister za največ 2 milijardi din blagajniških zapiskov. Dosedaj je bilo izdanih teh zapiskov za 1500 milijonov in sedaj se izda 4. emisija za 500 milijonov din.
Blagajniške zapiske bo izdal finančni minister sedaj, ker je na domačem trgu zelo mnogo gotovine. Samo banke imajo nad 800 milijonov din mrtvega kapitala. Zato so tudi že znižale obrestno mero. Finančni minister je zato prepričan, da bo trg z lahkoto sprejel 4. emisijo zapiskov.
Tečaji popuščajo
Program jesenskega
Ljubljanskega
Pod pokroviteljstvom N j. Veličanstva kralja Petra II. — 46. razstavna prireditev Ljubljanskega velesejma »Ljubljana v jeseni« od 2. do 11. septembra 1939
Letošnja jesenska velesejmska prireditev bo posvečena kmetijstvu. Nameščena bo v šestih paviljonih, da bo zavzela skoraj ves razstavni prostor. Častno predsedstvo kmetijske razstave je prevzel minister za kmetijstvo g. ing. Nikola Beslič. Razstava ima naslednje oddelke:
1. Semenogojska razstava. Njen namen bo nazorno prikazati našemu kmetovalcu, katera semena in poljedelske rastline morejo pri nas dobro uspevati in napredovati. Razstava bo pokazala dosedanje in odprla pogled na bodoče uspehe. Izpopolnjevale jo bodo fotografije in grafikoni, žitarice (klasje in zrno starih in selekcio-
Pod vplivom stalne napetosti niranih kultur) in okopavine s mednarodne politične situacije, prikazom rastlin in gomoljev, čeprav ni naša država od nje di- 2. Zelenjadna razstava bo imela rektno prizadeta, so začeli tečaji te oddelke: a) Vzgoja domačega vrednostnih papirjev nekoliko po- zelenjadnega semena, b) pridelo-puščati, a tudi živahnost na borzi, vanje in vzgoja zelenjadi, c) vrste Zasebno povpraševanje po papir- naše zelenjadi, d) zelenjadna hra-jih je silno redko. Tudi blaga ni na, e) modeli šolskih vrtov, f) ze-bilo mnogo, kar ga pa je bilo, je lenjadni vrtovi v delavskih kolo-bilo kupljeno od javne roke. Iz nijah, g) zelenjad v tujskem pro-teh razlogov so tečaji nekoliko po- metu, h) izvoz zelenjadi na naš pustili. Gibanje tečajev kaže na-1 jug.
8.	Razstava sadja bo prikazala vsa sadna plemena in vrste in sicer v naravi, modelih in slikah, 100‘—| Podčrtana pa bo važnost sodobne kmečke uporabe sadja, zlasti su-'75 | šenja. Razstavljene bodo razne vr ste sušilnic v modelih in slikah, 8175 | kakor tudi kotli domačega izdelka za kuhanje marmelade, steriliza-
slednja tabela:	4. 8.	11.8.
2.5% vojna škoda	466'50	464-50
7% investicijsko	101'25	100'—
4% agrarne	62—	61-75
6% begluške	87-25	86'75
6% dalmatin. agr.	83-75	83—
6% gozdne	82—	81*75
7% Blair	94—	94*-
8% Blair	100-50	101—
7% Seligman	100'50	100*—
7% stabilizacijsko	101*50	100*—
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 8. avg-gusta navaja naslednje izpremem-be (vse številke v milijonih din)
za to priliko posebno poučno knjižico o pripravi sladosokov.
4.	Cvetlično razstavo priredi vrtnarski odsek podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva \ Ljubljani. Poleg domačih cvetlič-
Kovinska podloga se je skupno nih kultur bomo videli na razstavi
zvišala za 0’3 na 1.922*2.
mnogo povsem novega cvetja, ka-
Dcvize izven podloge so narasle I kršnega pri nas še nismo videli, za 15'2, kar je posledica začetka Razstava plemenitega cvetja bo izvozne sezone.	g°tovo zbudila upravičeno občudo-
Vsota kovanega denarja se je vanje pri slehernem obiskovalcu zmanjšala od 206'6 na „1911.	5-	Čebelarska	razstava.	V	Slo-
Posojila so se skupno zmanj- veni ji je čebelarstvo važna panoga šala za 17‘1 na 1.842'8, in sicer so kmetijstva in je potreba, da se češe menična posojila zvišala za 1*5 belarstvo še dvigne, istočasno pa na 1.730'2, lombardna pa so padla tudi skuša doseči večji konsum
za 18'6 na 112'6.
medu. Čebelarska razstava bo ob-
Razna aktiva so se zvišala za segala vzoren čebelnjak. A. Z.-pa-
23'8 na 2.351'3.
Obtok bankovcev se navadno v prvem tednu meseca zmanjša prvem tednu avgusta pa se je zvi
nje, kompletno garnituro za kuhanje voska. Zbiralnik za vosek in ostali pribor, razne stiskalnice _ I in kotle; nadalje še vzorce panjev
bo prikazala v velikih kesonih in akvarijih vse naše ribe gospodarske važnosti, nadalje stanje našega ribarstva predvsem v zaprtih vodah, ribogojstvo za postrvi, načrte in modele ribogojnic, modele vzornega ribogojstva in drugo.
11. Razstava gob. Gobarstvo je zelo važna panoga našega gospodarstva. Prvič v Jugoslaviji prirejena razstava gob naj napoti naše ljudstvo k nabiranju gob. V modelih in naravi bo razstavljenih nad 150 užitnih, neužitnih in strupenih vrst gob, nadalje bo pokazan način sušenja, pakovanja in pripreme za izvoz. Gobji praški, gobji ekstrakti, navodila za pravilno vlaganje gob v kis, v slanico itd. izpopolnijo to zanimivo in važno razstavo.
12. Razstava zdravilnih zelišč. Slovenija je bogata na samorodnih zdravilnih zeliščih. Ker pa nabiranje zelišč ni še prav organizirano, je 75°/o neizkoriščenega, kar pomeni tem večjo škodo, ker inozemstvo zelo povprašuje po naših zdravilnih zeliščih. Razstava bo prikazala vsa naša važna zdravilna zelišča živa v naravi, pa tudi v slikah in fotografijah.
18.	Velika razstava kmetijskih strojev in orodja, na kateri najde naš kmetovalec vse, kar ustreza njegovim potrebam in mu more pri delu koristiti. Kmetijsko raz stavo priredita kmetijski odbor ljubljanskega velesejma in kmetijski oddelek kr. banske uprave v Ljubljani.
Razstava akvarijev in eksotičnih ribic bo priključena razstavi cvetja. Organizira jo Klub akvaristov v Ljubljani.
Gospodinjska razstava, ki jo priredi Zveza gospodinj v Ljubljani pod geslom »Več mleka — več zdravja< bo poudarila pomen mleka v ljudski prehrani.
Razstava industrijskih in obrtnih izdelkov. Opozarjamo zlasti na veliko razstavo pohištva in stanovanjske opreme, radio - aparatov, obrta, živil, galanterije in tehničnih novosti. Ni mogoče našteti vseh zanimivosti, ki jih bomo videli na jesenski velesejmski prireditvi. Vse to si bo treba pač ogledati.
Kakor običajno bo tudi letošnjo jesen na velesejmu tekmovanje
šal za 21'0 na 2.375'3. Zvišanje je drugih sistemov, itd. posledica znižanja žiro-računov za d. Razstava mleka in mlečnih 63 na 857'2 milijona din, a delo- proizvodov bo zelo obsežna, saj bo ma tudi izvoznih kreditov, ki jih zavzemala skoraj polovico velike
je dala Narodna banka.
ga razstavnega paviljona in bo po-
Obveze na pokaz so se zmanjšale dala mnogo novega. Videli bomo
skupno za 67'3 na 1.644'5.
tudi popolno moderno mlekarno,
Obveze z rokom so ostale s 30'0 opremljeno z vsemi stroji.
neizpremenjene.
7.	Vinarska razstava z vinskim
Razna pasiva pa so se zvišala sejmom in vinsko pokušnjo. Raz-za 3'6 na 232'5.	stave se udeleži mnogo razstav-
Skupno kritje se je-znižalo od palcev iz vseh vinorodnih pokra-27-24»/« na 27'23%, zlato kritje pa Slovenije. Razstavljena bodo je ostalo nespremenjeno in znaša | samo pristna, nerezana in tipična 27’08°/d.
Obrestna mera je ostala nekpre-menjena-
Italijanska banka se ustanovi v Beogradu
harmonikarjev, kot višek tekma za prvenstvo v Jugoslaviji in prehodni pokal za leto 1939./40. v nedeljo 10. septembra.
Razstavnemu prostoru bo priključeno veliko zabavišče, ki bo zvečer zažarelo v morju lučic. Zabavišče bo nudilo vsem zabave željnim dovolj pestrega razvedrila. Ne smete pozabiti, da bo na zabavišču velesejma prirejen tudi variete, kjer bodo nastopali artisti svetovnih odrov. Naš variete ima zaradi svojega izbranega sporeda že dober sloves.
In končno bo velesejmska uprava srečne izžrebance iz vrst obiskovalcev še nagradila z lepimi nagradami. Običajno se dobe med nagradami motorna kolesa, šivalni stroji, radijski aparati, kolesa in druga lepa darila. Srečne nagrajence izžreba komisija 11. septembra popoldne na razstavišču.
Ugodnosti obiskovalcev
50°/o popust na jugoslovanskih železnicah velja za prihod v Ljubljano od 28. avgusta do 11. septembra in za povratek od 2. do 16. septembra 1939.
Ko odhajate na velesejem, zahtevajte pri postajni blagajni ali bi ljetarnicah Putnika poleg voznega listka še rumeno železniško izkaznico, ki stane 2 din. Na velesejmu pri blagajni, ko kupite velesejm sko vstopnico, potrdijo tudi obisk v rumeni železniški izkaznici in vozni listek vam velja za brezplačen povratek. Pri povratku dajte na ljubljanskem kolodvoru žigosati svoj vozni listek.
Železniški popusti na inozem skih železnicah: Bolgarija 50%. Poljska 83°/o, Italija 30°/o, Češko moravski protektorat, Madžarska. Francija, Grčija, Nemčija, Švica in Rumunija 25%.
Vozni popusti na parnikih jugo slovanskih paroplovnih družb velesejmsko legitimacijo lahko po tujete v višjem razredu za vozno ceno nižjega razreda.
Vizumskili pristojbin so inozemski posetniki oproščeni, če predlože na jugoslovanskih konzulatih velesejmsko legitimacijo
Ljubljana vas vabi. Prihitite, za dovoljni se boste vračali na svoje domove.
Nemški	dav
vina
8. Banovinska razstava ovac sol čavsko-jezerske pasme in koz domače rjave in sanske pasme.
9. Banovinska razstava perutnine, kuncev in golobov. Razstava bo prirejena v doslej še nedose-
»Jugoslov. kurir-c poroča, da je I ženem obsegu. Razstavo bodo iz-sedaj definitivno rešeno vprašanje popolnjevali izdelki iz kunčje an-° ustanovitvi italijanske banke v gora-volne, ovčja volna, kunčje Beogradu, in sicer bo nova banka krzno in usnje, krmila, orodje in ustanovljena oktobra ali novem- razne priprave za rejo malih ži-bra„ Prihodnje leto bo nova ban- vau) vzorne farme, literatura, hi-ka že mogla začeti poslovati.
*
Rentabilnost državnih papirjev
je po zadnjih borznih tečajih na-j
slednja: vojna škoda 5-38%, inve- zvišala. Zvišanje cene ima pred-sticljsko posojilo 7%, 4<>/0 agrarne vsem ta namen, da se prepreči od-648%, begluške 6'92%, e»/0 dalma- liv zlata na črno borzo.
| giena in veterinarstvo;
10. Gospodarska razstava
rib
tinske agrarne 7'23%, gozdne 7'33, 7% Blair 745%, 8% Blair 7-92, Se-ligman in stabilizacijsko po 7%.
Rezerve Romunske narodne banke so se v prvih šestih mesecih 1.1. povečale za 565 milijonov lejev na
Cena zlatu se bo v Jugoslaviji 118.755 milijonov jenov.
Na berlinski borzi je bilo v zadnjih dveh tednih posebno živahno zanimanje za davčne bone
II., ki so bili 1. avgusta pripušče-ni na borzo. To se je moralo zgoditi, da dobe ti tako boljšo vrednost. »Berliner Borsen-Zeitung« objavlja naslednje uradne podatke o tečajih teh bonov, ki so no-tirali:
z zapadlostjo 2.8.	3. 8.	5.8.
junij 1942	96-00 95-50 95‘/»
julij 1942	95-75 95'25 94-75
avgust 1942 95-60 95-00 94*50 september 95’40 95-00 94-30 Boni nazadujejo torej konstantno, čeprav jih je začela Reichs-banka kupovati, da utrdi njih tečaj.	!
V zvezi s tem se v Nemčiji in tud! drugod mnogo razpravlja o novem sistemu, ki ga je uvedla Nemčija, da z davčnimi boni olajša plačilni promet. Ze ob uvedbi teh bonov so nekateri napovedovali, da se s temi boni ne bodo mogle zmanjšati finančne težave Nemčije, ker bodo imeli ti boni le inflacijski značaj. Izgleda, da se te napovedi uresničujejo.
Potrebe države so silno narasle, produktivnost zasebnega go spodarstva pa je že skoraj dosegla svoj višek, da ne more več znatneje povečati svojih davčnih
Tako dober tek vzbuja
naravna Rogaška slatina, da so se po zgodovinskih podatkih prebivalci okolice za časa lakote v 301etni vo ni izogibali, piti to vodo, ker jim je povzročila prevelik tek.
prispevkov. Zato mora rasti ob tok plačilnih sredstev, h katerim spadajo tudi davčni boni, zlasti davčni boni II. V resnici je tudi promet plačilnih sredstev naraste’ v primeri z lani za 2,5 milijarde RM.
Da podpre efektni trg je sedaj nemška vlada odpravila spekulativni davek, kar pa ne pomeni mnogo, ker so znašali vsi speku-lacijski dobički po mnenju »Frankfurter Zeitung« letno le 200 milijonov RM. Nadalje je vlada odredila, da se morajo davčni boni
II.	obdačevati po minimalni lestvici 10%. Tudi pristojbine za ži-ro-promet z davčnimi boni so bile znižane.
Iz narodnosocialističnih vrst pa se v debati o davčnih bonih vedno bolj jasno izreka misel, da mora imeti kapital v novi Nemčiji samo to vlogo, da služi celoti. Zato so na prvem mestu državno-politične nujnosti, na drugem pa šele obrestovanje kapitalov in njih dobiček. To mora upoštevati tudi kapital,
Zarodi praznika izide prihodnja številka »Trgovskega tista«, šele v petek
Zunanja trgovina
zammmmmmmmmmmmnmmi
Slovaške sladkorne tovarne so
nam dobavile dosedaj 90 vagonov sladkorja.
Naše oblasti so ustregle nemški zahtevi ter se antimon plačuje deloma po klirlngu. Kakor se poroča iz Beograda, se bo odstotek anti-monskih plačil skozi kliring Nemčiji zvišal od 50 na 60%.
Bolgarska bo letos pridelala 16 tisoč ton bombaža proti 7582 tonam lani ter 11.418 tonam v letu
1937.	S tem pridelkom bo mogla Bolgarska kriti polovico svoje potrebe, dočim je mogla lani pokriti le 30%. Bolgarski gospodarski krogi upajo, da bodo mogli povečati proizvodnjo bombaža do te mere, da bo domači bombaž kril 80% potrebe Bolgarske.
Poljska trgovska mornarica se je v drugem tromesečju povečala za 11 ladij na 153 ladj, njena tonaža pa za 18.465 ton na 122.491 ton. Prvega julija pa je bilo v gradnji za Poljsko še 13 ladij s skupno
40.000	tonami.
Trgovina med Francijo in Poljsko je znašala v prvem polletju 1939 51 milijonov zlotov ter se je v primeri z lani povečala za 12%.
Dobave - licitacije
Državni rudnik v Kaknju sprejema do 16. avgusta ponudbe za dobavo 500 vijakov za vezanje jermen, do 23. avgusta za 5 ponjav (cerade) in 5 m3 jesenovih hlodov, 250 m3 jelovega stavbnega lesa, 300 m litih železnih cevi, spojnice za tračnice.
Štab mornarice kraljevine Jugoslavije v Zemunu sprejema do dne
19.	avgusta ponudbe za dobavo 5 t belih krp za čiščenje in 5 ton pisanih krp za čiščenje.
Direkcija drž. železnic (strojni oddelek) v Ljubljani sprejema do 16. avgusta ponudbe za dobavo 82 parov cokel j z lesenimi podplati.
Hidrografski institut mornarice v Splitu sprejema do 20. avgusta ponudbe za dobavo raznega pisarniškega papirja in drugih pisalnih potrebščin.
Uprava vojnotehničnega zavoda v Kragujevcu sprejema do 18. avgusta ponudbe za dobavo raznega instalacijskega materiala in kartonskih kapsljev; do 25. avgusta nafte, petroleja, plina in bencina; do 29. avgusta konopnega blaga; 7. septembra 100.000 kg kameiiega premoga; 9. septembra konstruktivnega in orodnega jekla.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 30. avgusta ponudbe za dobavo strojev za pletenje letnih in zimskih mornariških maj, šivalnih strojev in strojev za pletenje nogavic.
LICITACIJE
Pri g tabu za utrjevanje II. oddelek v Ljubljani se bo sklepala dne
12.	avgusta pogodba za nabavo rezervnih delov za mehanične vozove; 16; avgusta za dobavo 280 parov gumijastih pontonirskih čevljev; 18. avgusta 10 železnih kalup za betonske cevi; 21. avgusta 200 zidnih telefonskih aparatov trdnjavskega tipa.
Pri štabu mornarice kraljevine Jugoslavije v Zemunu bo 18. septembra licitacija za nabavo 3500 m črnega impregniranega platna za dežne plašče; 11. septembra licitacija za dobavo jeklenih vrvi.
Pri upravi Zavoda »Obiličevo«, Kruševac-Obfllčevo bb dne 17. avgusta licitacija za dobavo 240 kg surovega gumija; dne 21. avgusta bo pri istem zavodu licitacija za dobavo raznega elektrotehničnega materiala, črpalk itd.
Pri Garnizijski upravi v Ljubljani bo dne 21. avgusta ob 11. uri dop. licitacija za oddajo prodaje slaščic v zakup.
Pri štabu Dravske divizijske oblasti v Ljubljani bo dne 18. avgusta pismena pogodba za napravo vodovodne instalacije v pralnici ih kopalnici.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Praktični
nasveti
Ali ste dober ali slab organizator
Stari Grki so trdili, da je največja modrost v tem, če človek samega sebe dobro spozna. Mnogo resnice je v tem in zato spoznavajte sebe! In odgovorite si tudi na vprašanje, če ste dober ali slab organizator. Da vam olajšamo delo, vam povemo, da ste dober organizator, če...
svoja dela točno in po predpisih dokončate in oddaste, če dobro uporabite ostanke in odpadke, če ne delate nikakih nepotrebnih dvojnih poti, če vaše delo ne kritikujejo niti šef niti nobena stranka,
če pri nepričakovanih obiskih ne pridete v zadrego, če ne izdajate denarja za nepotrebne stvari, če znate svoj čas zjutraj tako dobro urediti, da vam ni treba zvečer hiteti, če gre v vaši trgovini ali vašem gospodinjstvu kakor »po žnorci«. Slab organizator pa ste:
Ce ne znate svojih dohodkov dobro in koristno naložiti, če morate plačati zamudne obresti zaradi nepravočasno plačanih računov,
če ste izgubili naročila, ker so bile vaše ponudbe prekasne, če ste izgubili kredit in zaupanje, ker niste posojenih stvari, (denar, knjige, orodje itd.) pravočasno vrnili,
če so vam prišli moli v blago, ker niste pravočasno pregledali blaga,
če zjutraj pri dnevni svetlobi spite, pri umetni večerni in dostikrat tudi dragi nočni svetlobi pa delate.
Še več takšnih in podobnih ugo tovitev bi mogli navesti. Ce ste dober organizator, jih boste pri sebi tudi navedli. Toda zakaj ne bi svoje izkušnje povedali tudi drugim. Zakaj ne bi svoje ugotovitve tudi napisali in jih poslali »Trgovskemu listu«?
Koliko časa sem danes izgubil?
Tudi to vprašanje si je treba vsak dan zastaviti in takoj boste laže in bolje delali, ker boste spoznali vse polno napak, ki jih delate. Spoznali boste, kako mnogo časa bi si mogli prihraniti, če ne bi morali nekaterih listin tako dolgo iskati. Vsak dan bi mogli ugotoviti, da je resničen pregovor, da je čas zlato, samo da vi tega zlata niste znali vedno prav izkoristiti. Vsak dan se vprašajte, koliko časa ste po nepotrebnem izgubili in v kratkem ga boste začeli izgubljati manj.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 12. avgusta objavlja: Uredbo o spremembi uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah z dne 3. avgusta 1902 — Pravilnik o zasebnih loterijah, tombolah in ostalih igrah na srečo — Podaljšavo roka iz čl. 30. pravilnika o ustanovah človekoljubnega značaja, ki se bavijo z zavarovanjem pogrebnih stroškov in stroškov za bolezen, in o skladih za pokojninsko zavarovanje Spremembe in dopolnitve pravilnika o zbiranju in uporabljanju podpornega sklada za onemoglost in starost — Popravek v pravil niku o uporabi uredbe za sanacijo zadružnih zvez — Odredbo o postavitvi novih članov banovinske ga odbora za strokovne nadalje valne šole v Ljubljani.
VIII. Mariborski teden zaključen
Okrog	90.000
VIII. Mariborski teden je za nami. Devet dni je trajal in vtisnil mestu in okolici globlji in trajnejši pečat kot vsak drugi dogodek. Mariborski teden je pač — Mariborski teden, in s to označbo je vsakemu Mariborčanu in stalnemu obiskovalcu našega mesta tako precizno orisan, da ne potrebuje nikake razlage, kakor tudi Ljubljančan pravi, da je bil na velesejmu in je s tem povedal vse.
Naj večji obisk sta zaznamovala, prva dva in zadnja dva dneva. Ogromen je bil poset razstavišča v soboto zvečer. Okrog 21. ure pa se je vlil dež, ki je trajal kaki dve uri. Ko se je zopet zjasnilo, so se obiskovalci vrnili na razstavišče in zabava se je nadaljevala. Nedelja je bila oblačna in nekoliko hladna, včasih je tudi malo rosilo. Kljub temu je vrvelo na razstavišču in na zabavišču.
Po dosedanjih cenitvah je posedlo letošnji Mariborski teden kakih 90.000 ljudi in je bil glede obiska dosežen rekord, ker je doslej znašal največji obisk kakih 70.000.
Kar se tiče zunanjih prireditev,
je veljala nedelja predvsem športnemu udejstvovanju. Ob 5. zjutraj je priredil športni klub »Maraton« kolesarsko tekmo okrog Pohorja. 157 kilometrov dolgo progo je kot prvi premeril državni prvak in olimpijec Prosinek iz Zagreba. Tekme se je udeležilo 26 najboljših kolesarjev iz Maribora, Celja, Ljubljane in Zagreba. Zmagovalec je prejel pokal mariborskega župana, drugi zmagovalec, Mariborčan Sodec, pa pokal Mariborskega tedna.
V soboto in nedeljo je bil na prostorih športnega kluba »Maribora« teniški turnir za prvenstvo
Slovenije in so se dosegli prav lepi uspehi.
V nedeljo dopoldne je priredil Mariborski plavalni klub plavalno propagandno tekmo na Dravi, ki so jo Mariborčani, prvič po šestih letih, zopet z zanimanjem motrili. Plavalci so tekmovali na 3V2 km dolgi progi od Mariborskega otoka do Kristianovega kopališča sredi mesta. Startalo je sedem tekmovalcev. Prvi je bil Lampret iz Maribora, ki je preplaval progo v 17 minutah in 28 sekundah.
Za popoldne je bila napovedana medmestna plavalna tekma med moštvi Maribora in Zagreba, ter razne skakalne tekme.
Popoldne je bila kot zaključek tekma jadralnih letal na Teznu ter letalska produkcija, ki so se je udeležila motorna in jadralna letala in so izvajala v zraku razne drzne polete in akrobacije.
Trgovina	v
nazaduje
Leta 1927. še 14.464 obratov, leta 1938. le še 10.365
V Spominskem zborniku Slovenije, ki je pred kratkim izšel in ki podaja pregled razvoja Slovenije v letih 1918. do 1938., bo gospodarske ljudi zanimal zlasti III. oddelek zbornika, ki obravnava gospodarstvo in socialno politiko. Ta oddelek zaključuje statistični dodatek, ki ga je zbral in uredil g. Drago Potočnik in v katerem se še zlasti jasno vidi, kako smo v teh letih napredovali in tudi padali.
Za nas so posebno zanimivi podatki o gibanju trgovinskih obratov, kakor se to kaže po podatkih Zbornice za TOI v Ljubljani. Po teh podatkih je bilo ob koncu leta 1922. vseh trgovinskih obratov 12.389. Število prijav in odjav se je nato gibalo takole:
trtletju ne bo zboljšalo, bo padlo število trgovinskih obratov zopet pod 9000.
O gibanju protokoliranih tvrdk
pa nam dajejo statistični podatki Zbornice za TOI to sliko:
leto	vpial	izbrisi	končno stanje
1926	132	54	3.380
1927	229	59	3.458
1928	188	68	3.628
1929	233	56	3.805
1930	234	78	3.961
1931	221	61	4.121
1932	156	72	4.205
1933	128	98	4.235
1934	98	280	4.053
1935	76	487	3.642
1936	70	165	3.547
1937	86	236	3.397
1938	91	318	3.170
leto	prijave	odjave	razlika		končno stanje
1923	3009	1896	+ 1113		13.502
1924	1816	1580	+	236	13.738
1925	1626	1427	+	199	13.937
1926	1405	1095	+	310	14.247
1927	1466	1249	+	217	14.464
1928	1575	1603	—	28	14.436
1929	1500	1632	—	132	14.304
1930	1242	1153	+	89	14.393
1931	1090	1078	+	12	14.405
1932	1069	1512	—	443	13.962
1933	777	2107	—	1330	12.632
1934	670	2043	—	1373	11.259
1935	640	1616	—	976	10.283
1936	767	1150	—	383	9.900
1937	832	678	+	154	10.054
1938	921	610	+	311	10.365
Popolnoma prenovljene staro davne toplice z zdravilnimi vrelci in velikim posestvom so naprodaj. Pojasnila daje Kmetska poso jilnica ljubljanske okolice v Ljub Ijani.
V letu 1939. pa je zopet bilo več odjav trgovinskih obratov ko pa prijav in če se stanje v 8. in 4. če-
Že v 24 urah
barva, plesira tn kemično mali obleke, klobnke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, snši. monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ni. 8 Telefon št 22-72.
Te številke kažejo, kako je go spodarska stiska najbolj udarila manjša trgovska podjetja, da je padlo njih število v enem letu za več ko tisoč. Velika podjetja so mnogo bolje vzdržala krizo in število protokoliranih firm je začelo padati šele 1. 1934., dočim so manjši obrati začeli nazadovati že 1. 1932.
Doma in po svetu
kraljev meč, je bila sprejeta od kralja Petra II., ki jim je čestital zmagi.
Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič se je odpeljal v Italijo. V Trstu so predsednika vlade pozdravili zastopniki italijanskih oblasti, vsem na čelu državni podtajnik za korporacije Cianetti. Predsednik vlade si je ogledal razne socialne ustanove v mestu. Praški narodno socialistični »Der neue Tag« pravi, da vrača s svojim obiskom ministrski predsednik Cvetkovič svoje-časni obisk drž. podtajnika Cianet-tija. List poroča nadalje, da se bo min. predsednik Cvetkovič v Rimu sestal tudi z Mussolinijem. — Dejansko je min. predsednik Cvetkovič Cianetti ju izročil red sv. Save I. stopnje. — Tudi nekateri drugi tuji listi poročajo o potovanju predsednika Cvetkoviča.
Predsednik vlade Cvetkovič se je iz Trsta odpeljal v Tržič, kjer si je ogledal tamkajišnjo ladjedelnico ter tamkajšnje socialne ustanove. Nato se je vrnil v Trst, iz Trsta pa z avtomobilom na Bled.
Inž. Viktor Skabeme, bivši načelnik tehničnega oddelka banske uprave je bil odlikovan z redom sv. Save II. stopnje. Zaslužnemu načelniku naše iskrene čestitke.
Naša parlamentarna delegacija je odpotovala v Oslo na konferenco interparlamentame unije. Delegacijo vodijo prosvetni minister Čirič, predsednik skupščine Simonovič in predsednik senata dr. Mažu-ranič. Od Slovencev sta v delegaciji senator Smodej in poslanec dr. Koce.
II. jugoslovanski gasilski kongres se je začel v Ljubljani. Na kongres je prišlo izredno veliko število gasilcev iz vseh delov Jugoslavije,
Nj. Vel. kralj Peter II. je s svojimi sošolci napravil izlet na Triglav ter se nato vrnil skozi dolino Sedmerih jezer k Savici. Po poti je •obiskal tudi vse najvažnejše koče, kjer so ga pozdravili funkcionarji SPD. Kralj je bil očaran od izleta.
Akademski pevski zbor je pod vodstvom svojega odličnega dirigenta priredil svoji pokroviteljici kraljici Mariji podoknico pred dvorcem Suvobor. Kraljica Marija in kralj Peter sta se ganjena zahvalila pevcem za njih odlično petje Zvečer je priredil na Bledu Akademski pevski zbor v razpro dani dvorani koncert, ki je napra vil na vse tujce izredno močan vtis. Zboru k njegovemu zaslužnemu uspehu in priznanju iskreno čestitamo.
Tekmovalna vrsta Ljubljanskega Sokola, ki si je znova priborila
Lipski jesenski sejem
Zaletele 27. avgusta a a in Caitnl zastopniki:
lng.G.Ionnies, Ljubljana, um a
Telefon 27-62
Josip Bezjak, Maribor,
Gospotka ul. 25, Tel. 20-97
60°/o popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah.
Vaa pojasnila dajejo:
Zvanlčnl biro lajpeiškog sajma, Beograd, Knez Mlhajlova ulica br. 33 /1.
delegate pa so poslale tudi gasilske organizacije iz drugih držav. Kongres se je začel s počastitvijo zaslužnih gasilskih pokojnikov, nakar je ob 11. dopoldne otvoril minister za telesno vzgojo Cejovič gasilsko razstavo. Pred njim je govoril minister Snoj. V nedeljo popoldne so se začele na stadionu gasilske tekme. Vlišek gasilskega kongresa pa bo jutri v torek.
Vsi državni uradniki morajo kupiti plinske maske, in sicer one, ki jih prodaja Bat’a po 170 din.
Maršal de Bono je poslal Mussoliniju pismo, v katerem mu sporoča, da je končal svoj obhod italijanskih utrdb na zapadni meji in da je ugotovil, da je ta obrambni pas tako močan, da je skoraj neprebojen.
200 angleških bombnikov je iz raznih angleških pristanišč v strnjenih formacijah odletelo čez Dansko na Poljsko, kakor poročajo danski listi.
Velike letalske vaje na Angleškem so se v petek zjutraj končale. Pol Angleške je bilo v temi. Vaje so dokazale, da se more Anglija uspešno braniti pred zračnimi napadi. Več stotisoč vojakov je sodelovalo pri vajah.
"" Angleška vlada je končno sklenila, da bo izročila one štiri Kitajce, ki so osumljeni umora nekega japonskega funkcionarja in zaradi katerih se je začel tiencinski konflikt. Angleška vlada pa pri tem dostavlja, da je sprejela ta sklep samo zato, ker so pravni strokovnjaki dokazali, da je angleška vlada pravno zavezana, da Kitajce izroči, ker so Japonci predložili nove dokaze o njih krivdi.
Radio Ljubljana
Torek, 15. avgusta: 8.30: Reportaža gasilskega sprevoda — 9.30: Napoved, poročila — 10.00: Prenos službe božje s Kongresnega trga. Začetek slavnostnega zborovanja — 11.30: Koncert radijskega orkestra
— 13.00: Napovedi — 13.20: Trboveljski pevski jazz-kvartet — 15.00: Prenos s stadiona: Nastop ob gasilskem kongresu — 17.00: Važnost in pomen kmetijskega knjigovodstva — 17.30: Koncert godbe »Sora«, Medvode — 19.00: Napovedi, poročila — 19-40: Nac. ura — 20.00: Operetni večer. Sodelujejo: gdč. Jelka Igličeva. g. Ado Darian in-radijski orkester — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Duet harmonik — Konec ob 23. url.
Sreda, 16. avgusta: 12.00: Dvorakove skladbe (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi —13.20: Bagatele (plošče) — 14.00: Napovedi — 18.30: Mladinska ura: Poezija sredogorskega sveta — 18.45: študentovski napevi (plošče) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.40: Razvoj in organizacija pošte v Jugoslaviji — 20.00: Ameriški pevski jazz (plošče) — 20.10: Zgodovinski razvoj narodno-obrambnega dela med Slovenci (prof. Ivan Rudolf)
— 20.30: Tamburaški orkester, vmes Kmečki trio — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15:	Kitara solo: Stanko Prek — Konec ob 23. uri.
Naročajte »Trgovski lista!
200.000 din št. 70781; 80.000 dm št. 76905; 60.000 din št ^450, 18689, 72438; 50.000 din St. 75271; 40.000 din
št. 50494, 75364; 30.000 dm St. 13529, aoooa 6HS16* 24*000 dm st. 24581, S’ 75247; 20.000 din št. 12044, 23934 52975, 64417, 98197, 16.000 din št 5403 49048, 98088, 12.000 din št. 1225, 25011, 63507, 73925.
10 000 din št. 15277, 17648, 18114, 25203,	33992,	34937,	37935,	46163,
47246,	52092,	66770,	78407,	88272,
88404, 90729, 95911.
8.000 din št. 5205, 5857, 18782, 23957, 28981,	32112,	35306,	54720,	55088,
59550,	69730,	70763,	72800,	77213,
94115.
6.000 din št. 4856, 31209, 32644, 35625,	47404,	53029,	54811,	55182,
55741,	55963,	56966,	67225,	74959,
Glavna kolektura Drž. razr. loterije
Vrelec sreče
Alojzi/ Planinšek
LJUBLJANA. Beethovnova ulica 14.
javlja, da so bili glasom telefoničnega sporočila izžrebani dne 12. avgusta sledeči dobitki:
75699,	75901,	80332,	84341,	88395,
96864.
5.000 din št. 97, 3197, 3765, 10041, 18851,	34439,	35134,	36342,	41286,
60504,	61591,	65365,	74959,	75699,
75338, 78849, 78946, 79524, 99639.
4.000 din št. 783, 4087, 5768, 7403, 8841, 9927, 10123, 11087, 12408, 15871, 18826,	19376,	19885,	29502,	32190,
34774, 38543, 38886, 40594, 41830.
2.000 din št. 42702, 42737, 46142, 48475,	50901,	51303,	52402,	55608,
58000	58247,	59483,	62750,	67324,
68170	68912,	70426,	72239,	72367,
73478	79732,	81287,	84768,	85525,
90096, 92145, 96546, 98103.
Nadalje je bilo izžrebanih še veliko število dobitkov po 1000 din.
Prihodnje žrebanje bo v ponedeljek 14. avgusta.
Vsi oni, ki so zadeli v moji kolekturi, lahko dobitke takoj dvignejo. Kdor si še ni nabavil srečk državne razredne loterije, naj pohiti ponje k »VRELCU SREČE«.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Piess, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d.
njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.