Izhaja vsako soboto. Naročnina se plačuje vnaprej in stane letno Din 84'—, polletno Din 42'—, mesečno Din 7'—. Rokopisov ne vračamo. Uprava in uredništvo: Gregorčičeva ulica štev. 23, telefon štev. 2552. Poštni predal 169. Čekovni račun štev. 15.420.
Leto III.
Ljubljana, 11. julija 1931.
štev. 28.
Produkcija in konzum.
Izboljšati, povečati in istočasno pocediti produkcijo je smoter producentov.
Uspehi tega prizadevanja, izlasti kolikor se to nanaša na izboljšanje in povečanje, so v zadnjih desetletjih presenetljivi. Manjši učinek je dosežen pri Stremljenju po pocenitvi produkcije, v’saj navidezno, ker se v konsumu ta Pocenitev prav malo ali nič ne pozna. Navadno ima, zlasti pri veleprodukciji, °d izpopolnitve in pocenitve produkcijskih stroškov dobiček le velaproducent Sam, celemu svetu pa prinaša racijona-Nzacija, kakor se imenuje izpopolnjevanj«, več škode kakor koristi, d a si ravno Ni moralo biti drugače.
Stroj izpodriva človeško silo: izpodrine deseterico in producira takorekoč sam desetero. Stroj je cenena delovna moč 'n njegovi produkti niso nič slabejši kakor j© delo človeških rok, pač pa ce-n«jši.
Stroja ustvarjajo brezposelnost.
Kjer sta prej delala dva, trije in več, opravlja delo poedinec. Ostali so izprti, rez zaključka; stroj dela mesto njih. Nacij ona lizaci ja produkcije odjeda za-mžek masam, zmanjšuje njih kupno jbog }n j j(, sjjj omejitvam v potrošnji C|' s tem ruši konjunkturo.
Napredek!
Veleindustrija se ne straši investicijah stroškov za racionalizacijo. Inve-fNcije se pokrijejo v kratkem iz pri-'onkov na režiji.
'Pocenitev!
dokler je povečana in cenejša pro-
<luk
c'ija nekak monopol poedinega vele-
producenta, ker se je kot prvi okoristil z novo iznajdbo, nastavi svojih proizvodom nekaj nižjo ceno kot konkurenca, rn vendar zasluži dvojno, trojno. Konkurenca je kmalu ubita, ali pa mora slediti njegovemu vzgledu ter se opremiti z novimi stroji. V enem in drugem slučaju plača račun masa. Statistika beleži razveseljiv« napredek: porast produkcije, na drugi strani sicer naraščanje brezposelnosti in zmanjšanje kon-suina.
Kadar je večina veleprodukcije opremljena z novimi iznajdbami moderne tehnike, nastane nadprodukci ja: izdela se veliko več kot more porabiti človeštvo. Vendar to ni važno. Važno je to, da so prvemu in prvim onemogočeni ogromni dobički spričo nastajajoče konkurence.
Nove pocenitve?
Ne! Čemu se odpovedati dobičkom? Mala produkcija, ki iz 'katerihkoli razlogov ni mogla slediti velikim, je itak mrtva, nezmožna konkurence. Na 'razpolago so druga učinkovitejša sredstva: tu imamo predvsem kartele in carinsko politiko.	*
Karteli regulirajo cene in določujejo višino produkcije. Produkcija se dogovorno zmanjša, (novi odpusti delavstva) cene pa navadno ostanejo iste, kakor nas učijo indeksi, ali pa se znižajo tako — za ime.
Karteli so važen činitelj v gospodarskem svetu: oni so blagor — velepro-ducentov.
Kjer ne gre s karteli, se veleproduk-cija zaščiti s carino, kolikor je to mogo-če. Včasih je ‘taka zaščita umestna in res potrebna, ker je edini faktor s katerim zamore država ustvarjati vsaj delno gospodarsko ravnovesje v notranjosti. Carinska zaščita pa je mogoča in uspešna le tedaj, če je notranja produkcija ogrožena od tujezemske konkurence.
Racionalizacija ustvarja nadproduk-cijo, nadprodukcija pa ubija konjunkturo.	|
Nadprodukcija je tedaj zlo človeštva, in vendar bi bila lahko tvoriteljica blagostanja. Večina s© mora omejevati v konzumu in se odpovedati mnogokrat celo predmetom najnujnejše potrebe, dasiravno gre za blago visoke nadpro-dukcije.
Ves svet se peha z velikimi uspehi za edinim ciljem: za ustvaritvijo nad-produkcije. Prizadevanja za dvigom konsuma so redkejša in — lahko rečemo —- brezuspešna.
Kakor snežna kepa se valijo navzdol in večajo posledice racionalizacije, za-počete z vedno se obnavljajočim stremljenjem po povečani produkciji z zmanjšanimi stroški. 'Učinek racijonalizacije se stopnjuje v nezadržanem ritmu: večja produkcija — manjši konzum — . .
Tako v svetu. In lahko rečemo, da je iz racijonalizacije izvirajoče staro blagostanje naprednih držav mati današnje neugodne konjunkture.
In pri nas?
■Nadprodukcija se pri nas nanaša samo ,na nekatere kmetijske proizvode: les, žito, živina, sadje, perutnina, vino in na proizvode rudarstva. Nasprotno pa nimamo — z izjemo lesa in rudnin — nobene nadprodukcije v industriji. Statistika zunanje trgovine zadnjih let nas uči, da se z izjemo lesa, ki najde vedno težje ugodno prodajo, večina presežka kmetijskih proizvodov razmeroma lahko proda v inozemstvo. Težja je prodaja premoga in nekaterih rudnin.
'Priznati moramo, da bi se zamoglo velik del presežka kmetijskih proizvodov konsumirati doma, zlasti ob poživljenem industrijskem obratovanju. Tudi premog in rudnine ter deloma les bi našel večjo porabo.
Naša trgovinska bilanca je pasivna, ker moramo vsled pomanjkanja domače podjetnosti uvažati ogromne množine industrijskih izdelkov iz inozemstva.
Notranji gospodarski položaj obeležuje skrajno neugodna konjunktura, ki je posledica zmanjšanega zaslužka večine naroda, vsled česar trpi najbolj trgovina.
Statistika uvoza priča, da pri nas ni nadprodukcije in kliče podjetne, kliče državo k izrabi naravnih bogastev in k poživljeni industrijalizaciji, ki naj bi dala ma«am zaslužka, dvignila njih kupno moč in s tem že obenem ustvarjala iz nekonjunkturne dobe splošno blagostanje.
Kdo ruši lesne cene?
V Sloveniji se očita malemu trgovcu in 'srednjemu lesnemu trgovcu, da onadva rušita cene in ustvarjata slabo konjunkturo v lesni trgovini. Ti očitki iz-liajajo iz krogov tistih industrijcev, ki želijo, da bi postala lesna trgovina nekak njihov izključni monopol, dočim so se treznejši industrijalci že davno sprijaznili z mislijo, da je nemogoče radi koristi nekaj deseteric velikih uničiti tri tisoč malih in srednjih lesotržcev v Sloveniji.
Trditev, da mala in srednja lesna trgovina ruši cene, je prav tako absurdna kot nasprotna trditev, da prodajajo
industrijalci blago po nižjih cenah z izključnim namenom onemogočiti trgovino manjšim. Enemu in drugemu so višje cene v korist; saj vemo, da se že ob današnjih cenah ne more računati s kako rentabilnostjo lesne trgovine.
'Gotovo pa je, da mi sami, in tudi n© v družbi z Romunijo, ne moremo svetu diktirati cen. Poleg Rusije, s katere udeležbo na lesnem trgu se je treba prav-tako sprijazniti, nam nič manj ne škodujeta Avstrija in Poljska, ki navzlic neugodnejšim prometnim občilom konkurirata našemu 'blagu na naših tržiščih in nas vedno bolj izpodrivata.
Velike zaloge pač prisilijo vsakogar, ki hoče delati, da se jrh iznebi, če tudi za nižjo ceno, da v izgubo. To ne velja samo za male in srednje, marveč v isti m eri tudi za velike.
0 rušenju cen od strani trgovcev samih tedaj ne more biti govora. Govoriti zamoremo samo o .sili razmer, ki so vsem nedobrodošle in ki ustvarjajo pač pogoje za hujši konkurenčni boj.
V istem smislu piše direktor »Tra\er-sa« d. d. ing. Heinrich v »Iht. Holz-markt-u«, ki poudarja potrebo sporazuma z iRusijo glede lesnega trga. Saj so z njo sklenile dobavne dogovore vse večje države in preko nje ne more iti naša lesna trgovina.
Glede rušenja cen pa poudarja zlasti v Jugoslaviji dejstvo, da so ga zakrivile 'banke, v katerih rokah se nahaja skoraj vsa lesna industrija. Banke odtezajo lesnim podjetjem kredite in jih silijo k prodaji zalog. iRušenje cen izhaja tedaj bolj iz lesne industrije kot iz male in srednje lesne trgovine, dasiravno neprostovoljno, pod pritiskom bank.
Bruni vzrok rušenja cen je pravtako formalen in izhaja iz naravnega zako-
ZAKAJ
Marsikaj bi bilo lahko boljše, če bi vsakdo olb času izvršil svoje obveznosti. In če bi jih ne h ogel izvršiti točno ob Času, naj bi storil to ob prvi priliki, ko 'ttiu je mogoče.
Trgovci vemo, kako poguben uipliv na 'trgovino imajo viseče terjatve, posebno terjatve nasproti onim odjemalcem, ki vedno spomnijo novih potreb, še Predno so krili stare obveznosti.
Prav tako je z nami. Skoraj sram nas 3° povedati, da bodo zapadle naročnine kmalu dosegle za nas ogromno vsoto
200.000	Din.
Ponavljamo, da ne razpolagamo s posebnimi fondi, ki so na razpolago večini drugih listov, temveč je naš obstoj *n naš napredek odvisen zgolj (xl zavednosti naših naročnikov, ki so že davno ^Poznali pomen in potrebo strokovnega, neodvisnega glasila, v katerem ima slovensko trgovstvo ne samo vodnika in
na c ponubi in povpraševanje kot regulatorja. Pri nas se vsepovsod greši še vedno s tem, da se vnaprej ustvarjajo velike zaloge, ne glede na to, kdaj, in kam se bodo prodale. In čim večja je zaloga, tem večja je tudi potreba po vnovčenju.
Kdo tedaj ruši cene?
Odprto ste ji še vedno vprašanje o ustvaritvi jugoslovanskega lesnega kartela, ki naj bi sporazumno z Romunijo določal cene. Dokler ne bo splošnega sporazuma med vsemi državami, ki izvažajo les, bodo cene diktirali drugi, ali pa moramo računati s tem, da bodo naši karteluiki svoje blago lahko obdržali doma, če ne prejmejo od strani države velikih pomoči.
Pomoč države pa bi bila umestna le tedaj, če bi se ta nanašala na vse, ne pa samo na nekatere privilegirance, ki že danes skušajo malim in srednjim vzeti besedo pri soodločevanju, kar se jim Je že tudi v veliki meri posrečilo.
Tudi v državnem kartelu se mora pravično upoštevati soodločba večine, naj gre to v račun nekaterim ali ne!
(Dalje prihodnjič.)
KRIZA?
informatorja, temveč tudi močno oporo na merodajnih mestih, tolmača svojih želj in neodvisnega pobomika za svoje interese.
Mi delamo za vas; čuvamo nad vašimi koristmi in govorimo tudi takrat ko vi molčite.
Poleg tega pa vršimo brezplačno vso informativno službo za naše naročnike, kar nam požre obilo eneržije in časa. Vsak dan rešujemo dopise trgovcev, in še cela kopica nerešenih vprašanj čaka na odgovore, ker nam netočno plačevanje nekaterih brani nastaviti nove moči in nam onemogoča razširjenje lista, ker moramo tratiti čas in enerždjo z izterjavo ter se ubiajti s skrbmi, ki nam jih povzroča netočnost.
Radi bi storili še veliko več, a nam to zabranjuje sleherni naročnik, ki ni točen v plačevanju naročnine.
Poglejte, če je vaša naročnina poravnana! Če ne plačujete vnaprej, poravnajte vsaj zaostalo! Naročnina je tako malenkostna spričo tega kar vam list nudi, da jo tudi v težki krizi zmore vsakdo. Ti majhni zaostanki pa pri nas narastejo v veliko vsoto.
Prihranite nam nepotrebno delo in ne odlašajte s ponavnavo na jutri!
Pomanjkanje prostora nas je prisililo, da smo v tej številki izpustili nadaljevanje »Uprave trgovine« kar naj nam cenjeni naročniki oprostijo.
Gospodarske beležke.
Zagrebška organizacija trgovcev z živežem in mešanim blagom
je imela dne 5. t. m. svoj redni občni zbor. Organizacija šteje za sedaj 154 članov v Zagrebu, a se bo skoraj gotovo razširila na celo Savsko banovino.
Obenem se je ustanovila »Trgovska zadruga« z namenom zgraditve trgovskega doma. Organizacija je ustanovila že lani skupno nabavljalno zadrugo, ki deluje s prav dobrim uspehom.
Zakon o izkoriščanju vodnih sil.
^Službene Novine« prinašajo novi, enotni zakon za izkoriščanje vodnih sil, s katerim je 'vsaj deloma, v kolikor ni v nasprotju z obstoječimi odredbami civilnega zakonika, dana privatni inicija-tivnosti prilika za večje izkoriščanje vodnih sil.
Zakon, ki zaenkrat radi nemodernega civilnega zakonika še ni tako popoln, da bi popolnoma ustrezal potrebam sodobne tehnike, je bil tem potrebnejši, ker «mo imeli doslej v državi šestero različnih tozadevnih zakonov, od katerih pa so vsi že davno zastareli, kajti izdelani so bili že pred 40 leti, ko še nikdo ni računal s sedanjim napredkom tehnike.
Sadjevec nj podvržen trošarini.
Finančno ministrstvo je našim gospodarskim organizacijam dostavilo pojasnilo, da jabolčnik ni podvržen plačilu državne trošarine.
Ukinitev trgovske akademije v Brčkem.
Vsled odloka trgovinskega ministra se ukine trgovska akademija v Brčkem na ta način da se v sledečem letu opusti prvi in potem zaporedoma še ostali -aj uia}f8[0s a Bfuuapn>it! oq ja^ ipaJZB.i tu 1934/85 likvidirana.
Izboljšani položaj žitorodnih krajev.
Zakon o monopoldzaciji žitnega izvoza je prinesel našim žitorodniin krajem mnogo dobrega, ker jim zasigura prodajo žita po razmeroma visoki ceni in da poljedelce zavaruje pred izkoriščanjem od strani raznih špekulantov.
Privilegirana izvozna družba, potom katere bo vršila država izvoz, bo odkupila vse ponujene količine žita po ceni najmanj 160 Din za 100 kg ter jih skušala plasirati v inozemstvu čim ugodnejše.
Doslej zbrana poročila o stanju žetve obetajo mnogo boljši in večji pridelek kot lansko leto. Koruza kaže tako dobro kot že dolgo let ne. Poljedelci v žitorodnih pokrajinah so z novim zakonom zelo zadovoljni ter smatrajo, da so zanje kritični časi že minili.
Nazadovanje državnih dohodkov iz taks iu trošarin.
Poročilo finančnega ministrstva o dohodkih iz taks in trošarin v prvih dveh proračunskih mesecih tekočega leta (april in maj) izkazuje 116 milijonov dinarjev dohodkov iz trošarin in 191 milijonov dinarjev dohodkov iz taks. Dohodki trošarin so za ll-6 milijona dinarjev, dohodki iz taks pa za 17 milijonov dinarjev manjši kot lani v isti dobi.
Ukinitev carinskih omejitev na Rakeku.
Dne 23. III. je Generalna direkcija carin napovedala carinjenje izvoznih pošiljk na Kakeku z izjemo nekaterih izvoznih predmetov, kakor: živine, svežega mesa, jajc, sadja, sočivja itd. Z veljavnostjo s 1. julijem je ta omejitev ukinjena ter se na Rakeku zopet uvaja splošno izvozno carinjenje.
Zadružništvo v Jugoslaviji.
Beograjski Glavni zadružni savez objavlja statistiko zadružništva v Jugoslaviji koncem pretečenega leta, ki izkazuje 33 zadružnih zvez, v katerih je včlanjenih 7029 zadrug. Po posameznih vrstah odpade: 4418 na kreditne, 1172 na konzumne in nabavljalne, 503 na kmetijske, 197 na živinorejske, 125 na mlekarske, 92 na obrtno-delavske, 81 na stavbne, 62 na vinarske, 61 na zdravstvene, 59 na strojne, 47 na električne, 38 na ribarske, 28 na žitarske, 19 na oljarske in 126 na razne druge zadruge.
Slaba letina tobaka.
Iz Mostara poročajo, da tobačni nasadi mnogo trpijo vsled nastale suše. Nekateri pridelovalci pokrivajo stebla z mokrimi listi, da jim popolnoma ne zgorijo. Tudi drugi pridelki so vsled suše napol uničeni.
Otvoritev bakarske proge, ki je bila prvotno določena za Vidov-dan, pa vsled nedokončanih tehničnih del odpovedana, se vrši jutri na slovesen način.
Carina za vzorce brez vrednosti.
Jugoslovanski nacijonalni odbor Mednarodne trgovske zbornice je naslovil tia našo vlado prošnjo za oprostitev carine za vzorce brez vrednosti in za različna tiskana navodila za uporabo.
Izpremonibe pri »Schichtu«.
V češko podjetje G. Schicht, ki ima pri nas veliko tvornico mila v Osijeku, jft pristopila angleška milna industrija Lever Broth. Glavnica je s tem povečana od 8 na 20 milijonov Din ter se bo odslej nazivala Jugoslovenska d. d. Schicht & Lever.
Poslabšani tujski promet.
Pričakovanje, da bo letošnji tujski Promet na našem Jadranu spričo poostrene gospodarske krize pa tudi zaradi slabe tujskoprometne propagande v inozemstvu nazadoval, se je uresničilo. Obisk tujcev na Jadranu beleži Nazadovanje za 25—30 odstotkov. Posebno močno je nazadoval obisk iz Nemčije, dočim je avstrijski obisk enak lanskemu.
Ukinitev potrdil o zavarovanju valute pri izvozu.
Na mnoga vprašanja naših trgovoev-izvoznikov, zlasti lesnih trgovcev, sporočamo, da so seveda tudi potrdila o zavarovanju valute pri izvozu sedaj nepotrebna, kar je tudi finančno ministrstvo samo razglasilo v posebni okrožnici.
Tudi omejitve glede višine valut, zlata in vrednostnih papirjev za potnike so ukinjene ter zamorejo trgovci, ki potujejo v inozemstvo vzeti seboj poljubno višino gotovine, bodisi v denarju, zlatu ali v vrednostnih papirjih.
Stanje hmelnikov.
Poročila iz hmeljarkih krajev .Evrope beležijo ugodno razvijanje in Napovedujejo bogato in dobro letino z'izjemo Poljske, kjer so škodovale sadikam luneljske uši, vsled česar so v rasti zaostale.
Julijska »Privredna revija«.
Najnovejša številka »Prirodne revije«, ki izhaja mesečno v Zagrebu (Ma-sarikova ul. 30) je kakor vedno, tudi to pot izredno lepo opremljena ter prinaša poleg drugega tudi sledeče članke izpod peres naših priznanih osebnosti: Redakcija: Kralj i Narod; dr. A. Mosko-vič: Creditanstalt i naša privredna ne-zavisnost; Milan Glaser: Nekoliko rječi o projektu novog zakona o socijalnom osiguranju; Milan Divjak:Carinske Unije; prof. dr. Stanko Deželic: Narodna Banka treba da je svojina jugoslavenske nacije; Vaso Ristič: Pogled na privred-ne prilike i bankarstvo bivše Bosne i Hercegovine u 1930 godini; dr. Johann Baracs: Gospodarska kriza u Njemae-koj; Milan Divjak: Za jaku agrarnu in-dustriju; dr. Gjuro šurmin: Pred novim zakonom o radnjama; dr. Milan Gruber: Načela našeg novog gradjan-skog parničkog postupka; dr. Vid Gjur-gjevič: Protiv jedne negativne črte u mentaliteti! našeg naroda; Rudolf Črnič: Perspektive jugoslavenske trgovač-ke mornarice; prof. Milutin Urbani: Smanjivanje produkcije vina; Cedomir prof. dr. Stanko Deželič: Preorijenta-cija u radu i novo vodstvo Saveza In-dustrijalacac u Zagrebu.
RAZLASTITEV VELEPOSESTNIŠKIH GOZDOV.
Dodatno k našemu poročilu o likvidaciji agrarne reforme obveščamo na mnoga vprašanja, da je pod razlastitvijo veleposestniških gozdov razumeti priznanje služnostne pravice (servitute) za posamezne osebe, zadruge občine in za razne organizacije, ki imajo značaj pravne osebe. Ne gre tedaj za kako delitev gozdov med posamezne nove lastnike, kakor si večina domneva še danes.
Za gozdno veleposestvo se smatra po zakonu v Dravski banovini gozd, ki meri nad 1000 hektarov, bodisi v celoti, bodisi raztresen v več kompleksih, če je last enega samega veleposestnika ali če; je skupna last dveh ali več solastnikov. Ločeni gozdovi, ki so deloma vknjiženi na ime žeiie, deloma na ime moža, se smatrajo za veleposestvo, v kolikor skupna površina presega 1000 ha.
Za razlastitev so po besedilu zakona določeni tisti gozdni kompleksi, v kolikor presegajo dovoljeno površino 1000 ha, ki so potrebni za pašo, za preskrbo
DVA NOVA ZAKONA GLEDE
Dne 4. t. m. je kralj podpisal zakon, ki pooblašča kmetijske zadruge za nakupovanje žita tudi od nezadružnikov. Prodaja žita — v notranjem prometu je tudi dovoljena tem zadrugam kakor je bilo doslej. Seveda so zadruge vezane na druge zakonske določbe glede prometa z žitom. Dbbiček, ki ga imajo zadruge, se ne deli med zadružnike, temveč se mora pripisati k rezervnemu zakladu. Ta koncesija stopi takoj v veljavo in traja toliko časa, dokler bo potrebna zakonsko državna intervencija v svrho izboljšanja žitnih cen.
Isti dan je kralj podpisal tudi drugo odredbo glede žitnega prometa, ki slove:
§ 1. Za izvedbo zakona o uvozu in izvozu pšenice, rži in pšenične moke z dne 27. junija 1931. se pooblašča minister za trgovino in industrijo, da sme, če je to potrebno, ob svojem času v posameznih krajih in za posamezne pšenice rezervirati si izključno pravico kupovanja za državo.
§ 2. Mlini, ki prodajajo moko, morajo do 15. julija t. 1. sporočiti Privilegirani
z gorivom in s stavbnim lesom ter za ostale gospodarske potrebe. Natančnejše definicije ni, vendar je samoposebi umevno, da pod »ostale gospodarske potrebe« spada tudi preskrba z nasteljo, nabiranje gozdnih plodov in zelišč ter slično. Večina naših veleposestniških gozdov je bila deležna vseh teli omejitev.
Kjer se ne brigajo občine za dosego služnostnih pravic za vse občane, ali ne obstojijo primerne zadruge, ki bi poskrbele za to, naj poskrbijo za to interesenti, ki se naj združijo — najboljše v zadružno obliko. Odlašati pa se ne sme, ker poteče rok za vložitev prijav že 26. t. m.!
V prijavi na Bansko upravo je treba navesti, na kaj naj se nanaša ekspro-prijacija: paša, kurivo, stavbni les, ostale gospodarske potrebe (z označbo).
Ker je za to izredno priliko določen razmeroma prekratek rok, je treba delati s polno paro, da ne bo zamujeno!
NAKUPA IN PRODAJE ŽITA.
izvozni družbi v Beogradu svojo dnevno kapaciteto in morajo voditi od 5. julija dalje glede pšenice točno evidenco kupljenih količin za mletje po obrazcu, ki ga je predpisal minister za trgovino in industrijo.
§ 3. Kmetijske zadruge in trgovci, ki se bodo bavili s kupovanjem pšenice, rži in pšenične moke, so takisto dolžni voditi v tem zakonu predvideno evidenco kupljenih količin pšenice, rži in pšenične moke. Iz te evidence se mora videti, da so se pri kupovanju pšenice držali cen, določenih, s sklepom ministrskega sveta z dne 27. junija 1931. odnosno cen, ki jih minister za trgovino in industrijo v 'bodoče odredi.
§ 4. Pooblašča se minister za trgovino in industrijo, da sme tedaj, če prodajajo mlini moko po ceni, ki ni v razmerju s cenami pšenice, s posebno uredbo normirati cene raznih kakovosti pšenične moke. Če bo treba, je minister za trgovino in industrijo pooblaščen predpisati za mline, ki se pečajo s prodajanjem moke in ki meljejo za domačo potrebo
tudi pšenico, (lažjo od 75 kilogramov za hi, s posebno uredbo vrste moke, kd se smejo izdelovati in tudi prodajno ceno. Dalje predvideva zakon nadzorstvo
trgovinskega ministra in njegovih organov za vršitev teh odredb ter določa občutne denarne in zaporne kazni za kršitelje.
DOLŽNOSTI DAVKOPLAČEVALČEV V DRUGEM POLLETJU
Razglas o dolžnostih davkoplačevalcev v drugem polletju, tki ga je pravkar izdala davčna uprava v Ljubljani, se nanaša v celoti tudi na dolžnosti davkoplačevalcev v ostalih delih banovine, vsled česair ga priobčujemo:
Dokler se ne izvrši nova odmera zamljari-ne, zgradarime, pridobnine, rentni ne .in družbenega davka za 'tekoče 1. 1931. morajo davčni zavezanci plačevati ta davek po predpisu jz prejšnjega leta, t. j. jz 1. 1930. Od tega so izvzeti samo oni davčni zavezanci, iki ,so prijavili prestam ek davčne dolžnosti (-61. 147 zakona o neposrednih davkih).
'V smislu čl. 148 pravkar omenjenega zakona o neposrednih davkih in njega pravilnika, je dospel 1. julija 1931 že v plačilo ■tretji obrok zgradanine, pridobnine, rentnine, družbenega davka, pavšalnega davka na poslovni promet im vojmice. Vsi ti že v plači lo dcspeili četrtletni davki se morajo plačati najkasneje do 15. avgusta 1931. Kdor bi do tepi dne ne plačaj zapadlega davka, se Miu od neplačane vsote zaračunajo (i-odstotne zamudne obresti lin se izterja neplačani davek z obrestmi vred prisilno.
Davek novih davčnih zavezancev in davek za nove davčne predmete, ki ise bo od-'hieriil med tekočini davčnim letom, dospe v plačilo oni dan, ko se bo davčnim zavezancem pravilno izročil plačilni nalog ali odtok, plačati se pa mora 30 dan po vročitvi 'plačilnega naloga, odnosno odloka in sicer v onem znesku, ki je po zakonskih rokih že dospel v plačilo.
Splošni 1% davek ma iposlovni promet °nih zavezancev, ki ga plačujejo po knjigi opravljenega prometa, dospe in se mora
plačati za II. četrtletje 1931 najkasneje do 30. ljulija 1881.
Obvezanoi skupnega davka na poslovni promet, ki so se izjavili, da bodo plačevali ta davek po vplačilih v igotovi.ni in menicah, morajo tudi izvn&itj plačilo davka po tarifi najpozneje čez 20 dni ;po preteku vsakega meseca, oni pa, ki so se izjavila za plačilo davka po napravljenih računih morajo davek vplačati najpozneje čez 50 dni po preteku vsakega meseca,
(I)avek na rente, ki se pobira v smislu čl. 71 zakona o neposrednih davkih posredno po dolžniku, se mora plačati v 45 dneh po poteku vsakega polletja, tedaj za I. polletje do vštetega 14. avgusta 1931.
Usiužbenski davek, kakor tudi davek na samce, ki so ga pobrali službo dajalci in sicer:
1.	dnžavrte in samoupravne institucije,
2. družbe, ki polagajo javno račune an ki so vsled tega načelno zavezane družbenemu davku in sicer v oni eh teh primerih ne glede <ia število zaposlencev, in
3. ostali delodajalci, če zaposlujejo mesečno povprečno nad 20 zaposlencev, morajo od-premiiti davčni upravi najkasneje do 15. dne po .preteku vsakega meseca.
Ostali delodajalci plačujejo ta davek potem davčnih znamk na vse zaslužke, in sicer s tem, da nalepijo te znamke ob vsakokratnem izplačilnem roku v knjižici za us luž-ibenski davek na zato določenem mestu in znamke uničijo.
Davek na sanice morajo tudi vsi ostali delodajalci odprenidtt davčni upravi brez izjeme v gotovini in sicer najkasneje do 15. dne po preteku vsakega meseca.
Po širnem svetu.
Carinska unija v Haagu.
Dne ‘20. t. m. se prične Mednarodno razsodišče v Haagu pečati z zadevo tternško-avstrijske carinske unije.
Svetovna letina.
V Evropi se pričakuje v vseli državah boljša letina kot lani, zlasti v Italiji je ato dobro obrodilo.
Amerika je sicer zmanjšala žitna polja za približno 3 odstotke, vendar se navzlic temu pričakuje večji pridelek kot lani. Kanada pa bo imela letos po Vs«j priliki radi suše manjšo žetev.
Trgovsko zbližanje med Rusijo in Poljsko.
Sovjetska trgovinska misija je naročila pri poljski težki industriji za približno 300 milijonov dolarjev vrednosti železnih konstrukcij in raznega valonskega in železniškega materijala.
Tudi na Češkoslovaškem so Rusi sklenili znatna naročila železa in železnih cevi.
Sezonski delavci *a Francijo.
Francija je dovolila naselitev za 36 tisoč sezonskih delavcev. Lani jih je bilo zaposlenih 50.000 v sezoni.
Slabo finant-uo stanje Bolgarije.
Nova vlada, ki je prevzela posle državnega gospodarstva v Bolgariji, stoji poleg drugega tudi pred težko nalogo, kako pokriti deficit, ki ga je pustila prejšnja, od inakedonstvujuščih odvisna vlada. Ta deficit znaša za bolgarske razmere naravnost obupno visoko vsoto 1.800 milijonov levov. Likvidnost državnih financ je tako slaba, da ne morejo izplačati niti plač državnih uradnikov ob času, niti ne kriti nujnih zapadlih dolgov. Finančni minister nove vlade Girginov je izjavil, da bo novi proračun sestavljen tako, da bo upošteval slabo gospodarsko stanje in ne bo več izkazoval takih nekritih deficitov.
Za skrajšanje delovnega časa.
V Nemčiji, pa tudi v ostalih evropskih državah se opaža znatno gibanje proti redukcijam delavstva. Pripravljajo se zakonski načrti, po katerih bo podjetjem prepovedana redukcija, predno se ni skrajšal delovni čas. Ta naredba je vsekakor pravilnejša, ker redukcija popolnoma uniči odpuščene, skrajšana delovna doba pa porazdeli slabe učinke sorazmerno na vse.
Bančna kriza tudi v Romuniji.
Romunska Banca Generale a Tarti Romanesti« je zašla v plačilne težkoče, ker ima naložbe preveč imobilno naložene v nepremičninah, zlasti v gozdovih. Zatekla se je k poravnalnemu zakonu in nudi 100-odstotno kritje, plačljivo v treh letih. Ta slučaj insolvence je vplival na vlagatelje tako, da so začeli tudi pri drugih zavodih dvigati naložbe in povzročili s tem občutno bančno krizo.
Za zaščito žitnih cen v Bolgariji.
Bolgarski zemljoradniki so predložili vladi spomenico, v kateri zahtevajo zaščito žitnih cen po jugoslovanskem vzorcu. Minimalna cena pšenice naj bi znašala 000 levov za 100 kg.
Velik deficit v Ameriki.
Proračunsko leto 1930/31 zaključuje obračun državnih financ v Ameriki z ogromnim deficitom nad 900 milijonov dolarjev. Samo ta deficit bi lahko pokril štirikrat naš celotni državni proračun.
Ameriške zlate rezerve.
Zlate rezerve pri ameriški državni banki znašajo 4659 milijonov dolarjev ter predstavljajo 60 odstokov vsega zlata na svetu.
Inozemski velesejmi.
Prometno ministrstvo je priznalo o-lajšave za posetnike sledečih velesejmov v inozemstvu: v Leipzigu (od 30. avg. do 30. sept.), v Pragi (od 6. do 13. sept.), v Gradcu (od ‘23. avg. do 6. sept.), v Bratislavi (od 23. avg. do 6. sept.), v Lvovu (od 5. do 15. sept.), v Libercu (od 15. do 31. avg. in v Solunu (od 14. do 30. sept.).
Madžarsko-češkoslovaški trgovinski razgovori.
Po dolgotrajni carinski vojni je vendarle prišlo končno do zbližanja med tema dvema državama ter se že vršijo predpogajanja za sklep nove trgovinske pogodbe v Ženevi. Predrazgovori se vršijo v smislu preferenčnega sistema, kakor je bila nedavno sklenjena avstrij-sko-madžarska pogodba.
Pasivnost avstrijske zunanje trgovine.
Avstrijska zunanja trgovina v letošnjih prvih petih mesecih (do konca maja) izkazuje vrednost izvoza 584'3, uvoza pa 915-3 milijona šilingov ter je pasivna za 371*1 milijona šilingov.
Po posameznih glavnih državah od-
pade na:	izvoz	uvoz
Nemčija	96-1	189-2
CSR	6fi*7	150-6
Italija	49-8	40-4
Jugoslavija	43-3	40*3
Romunija	38-0	48*9
Poljska	23-9	75'4
Madžarska	— >	69-3
Jugoslavija kot uvoznik prihaja z razmeroma majhnim deležem šele na sedmo mesto, dočiin smo kot avstrijski izvoznik Jia četrtem mestu.
Konkurz velike dunajske tvrdke.
Pri nas dobro znana dunajska trgovska hiša J. Zwieback In brat je zašla v plačilne težkoče ter napovedala konkurz. Pasiva tvrdke znašajo 1,700.000 šilingov.
RUSIJA SE VRAČA.
Na zadnji konferenci gospodarstvenikov je Stalin odkrito priznal, da je dosega gospodarskega in socijalnega blagostanja potoni izvajanja ekstremnih komunističnih idej neizvedljiva. Popolnoma izključena je tudi gospodarska osamosvojitev Rusije potom industrializacije na podlagi dosedanje komunistične hprave podjetij. Prav tako je odkrito Priznal, da je ob dosedanjem sistemu iudi izvršitev petletnih gospodarskih načrtov, ki smeri jo za popolno osamosvojitvijo, nemogoča.
Sistem enotnih plač ža vse delavce in vse poklice je pokazal, da je s tem sicer nekvalificiranemu delavstvu ustreženo,	med	kvalificiranimi delavci	in
slasti	med	inteligenčnimi poklici	pa
enotne plače	vzbujajo nevoljo in ubijajo
veselje do dela, vsled česar pesa produkcija kvalitativno in kvantitativno na težko	škodo skupnosti. Neizbežno	bo |
potreba uvesti zopet diferencijačijo zaslužka in določiti kvalificiranim delavcem in inteligenčnim poklicom višje plače, ki bodo odgovarjale vrednosti njihovega dela in jim ustvarile boljše življenjske pogoje Jer jim na ta način vzbudile čut večje odgovornosti in dale novo veselje do dela.
Soodločba delavstva pri vodstvu'tvor-nic bo skrajno omejena ter se zopet uvedejo ravnatelji s pooblastili in odgovornostjo.
Nedavno so dobili že trgovci večje svoboščine ter je bila započeta likvidacija kolektivnih trgovin in prepuščen privatni inicijativnosti večji vpliv. Sledijo industrijska podjetja, ki so navzlic vsem prizadevanjem in težkim žrtvam države in delavstva v vedno slabšem stanju.
Rusija se vrača ...
AVSTRJA NA RAZPOTJU.
Dočim je Avstrija s težavo spravila Pod streho trgovinsko pogodbo z Madžarsko, se pogajanja z Jugoslavijo še vedno zavlačuje, ker bi avstrijska vlada vada ustregla ponovnim pretiranim zahtevam agrarcev po zopetnem povišanju carin.
Pogodbi z Jugoslavijo in Cehoslovaško, hi sta potekli 30. junija, sta bili sicer Provizorično podaljšani do 15. t. m., ka-hor smo javili. Avstrijske gospodarske hroge, zlasti industrijo skrbi, kaj bo po tem, ker je Jugoslavija najboljši odjemalec avstrijskih industrijskih izdelkov. Naše avtonomne carine bi avstrijsko
industrijo v slučaju brezpogodbenega stanja popolnoma onemogočile. Listi pozivajo vlado, naj v favorizaciji agrarcev ne zaidejo predaleč.
Že vsled dosedanjih agrano-zaščitnih mer Avstrije so se trgovinske razmere med Jugoslavijo in njo občutno poslabšale tekom zadnjih petih mesecev ter izkazuje naš izvoz v Avstrijo od 1. jan. do konca maja vrednost 40'4 (lani 62-7) milijona šilingov, naš uvoz iz Avstrije pa 43'3 (nasproti 61 ‘4) milijona šilingov. Skupni trgovinski promet je znašal tedaj letos 83-7 (lani 124-1) milijona šilingov in je nazadoval za dobro tretjino.
Tržna poročila.
Platina še narašča.
Pred dobrim mesecem je platina Padla tako močno navzdol, da so bile fijene cene enake ceni zlata. Vsled dogovora med glavnimi producenti plati-Kanado, Rusijo, Transvaalom in Kolumbijo se je cena zopet skoraj podojila ter notira na londonski borzi ^ funtov za unčo.
Pocenitev linoleja.
Mednarodni kartel linolejskih tvornie je ceno linoleja te dni znižal za 3-6%.
Perutnina.
Na zadnjem sarajevskem trgu se je ob živahni kupčiji plačevalo za par: kokoši 40—(50 Din, piščancev 20—50 Din, rac 30—60 Din, gosi 60—120 Din.
Ameriško tržišče.
Na blagovnih boreah notirajo v Ameriki sledeče cene, katerim v oklepaju dodajamo cene pred tednom:
Žito notira v Čikagu (cene v centimih): pšenica 55*37 (58 12) za bušel (27-21 kg); ostala žita notirajo za bušel (25-40 kg); koruea 59-50 (8150); rž 35-87 (38-37); oves 27-17 (30-50).
Žitne cene so šle tedaj tekom tedna znatno navzdol.
Bombaž je v Newyorku zopet pora-stel na 10-16 (10-05) centima za libro (0-45 kg).
Kava je šla neznatno navzdol ter se je plačevalo za vrečo v dolarjih: »Santos« 9-50 (9-62), »Rio« No. 7 — 6-80 (6-97). Terminski sklepi kažejo nagibanje k daljnjem padanju.
Jajca.
Vsled zmanjšane produkcije so pri nas izvozniki nekoliko dvignili cene ter plačujejo blago po 70—75 par komad.
V Nemčiji so cene neizpremenjene ter notirajo naša jajca 6 do 6^ pfeniga komad franko meja neocarinjeno.
Zvišanje cen železas
Na tržišču v Antverpnu je fob cena šipkastega železa porastla na 3 funte 10 šilingov za tono. Povišane so tudi cene traverz in debele pločevine.
Na zadnjem sejmu v Koprivnici (Hr-vtttska) so cene živine, konj in svinj močno nazadovale, a je bila navzlic nizkim cenam kupčija še Vedno zelo slaba.
Konji so se plačevali: težki po 0.000 do 8.000, srednji pa po 5.000 do 6.000 dinarjev komad. Konje za meso sta plačala Trst in Avstrija po 0-75 do 1-50 Din za kg žive teže. Tudi žrebeta so se prodajala na vago in so dosezala 2—3 Din za kg žive teže.
Goveja živina se je plačevala za kg žive teže: biki 4—6 Din, krave 3 do 4 Din, teleta 4—5 pin, ovce 5—6 Din, Nekoliko boljši je bil sarajevski trg, kjer so se dosegle sledeče cene: govedo 1 5-50—7-50, II. 4—5-50; teleta I. 7 do 10, 11. 5—6; junci 3—3-50 Din za kg žive teže. Debele svinje so imele ceno
8—9 Din. Drobnica se je prodajala po
Zdravilna zelišča.
Ker še teče sezona nabiranja, je težko govoriti o stalnih cenah, ki bodo seveda zavisele od ponudbe, kakor hitro nastopi prodajna sezona. Tržišče samo je precej nemirno ter zaenkrat vladajo še sl are cene, vendar je negotovost vedno enaka.
Lipovo cvetje še nima znatnih povpraševanj, a se računa, da bo prodaja lahka. Za prvovrstno blago se kalkulira s ceno 13-50—14 Din fko. nemška meja.
Bezgovo svetje je že predmet kupčije, vendar še ni sezona na višku. Fko. nemška meja se je sklenilo nekaj prodaj po
18—19 Din za prvovrstno blago.
Sirova svila gre navzgor.
Zaloge sirove svile v Milanu so se zmanjšale, vsled česar se je tržišče močno učvrstilo in se plačujejo sveži kokoni že po 5 do 6-50 lir.
Francija in Švica kupujeta večje množine v Šangaju, kjer so vsled velikega povpraševanja cene porastle.
Cene naraščajo tudi v Ameriki, kjer notira sirova svila 2-42—2-39 dolarja in na Japonskem, kjer notira svila 694 do 715 jenov.
..TMBUIA" F. B. L. tovurna dvokoles In HHHHHHHHHHIHI	vozičkov
Ljubljana, Karlovška cesto 4
Prodaja na obroke
komadu, in sicer: ovce po 150—250 Din, jančki po 50—80 Din in kozlički po 30 do 65 Din.
Na dunajskem živinskem trgu so šle cene goveje živine za povprečno 5 grošev pri kg navzdol ter notirajo voli 0-90 do 1-45, izjemno do 1-60, biki 0-80 do 1-—, krave 0-70 do 1-—, slaba živina
0-50 do 0-70 šilinga za kg žive teže. Svinje pitane so se istotako pocenile
za približno 5 grošev, dočim so se mesne za 5 grošev podražile ter notirajo pitane 1-35 do 1-40, angleške križane
1-45 do 1*65, mesno blago pa 1-25 do 1 ‘60, lahke mesne pa celo do 1-80 za kg žive teže.
Na zagrebškem živinskem trgu so cene neizpremenjeno čvrste, kot smo jih javili zadnjič. Trg je bil slabo oskrbljen in se je tudi sklenilo malo kupčij.
POVPRAŠEVANJE ZA NAŠE IZVOZNO BLAGO V INOZEMSTVU.
Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu so prispela sledeča povpraševanja za naše izvozno blago:
sadje: Frankfurt — 9794, 10.030, 10.031, 10.604, Pariz 10.061, Viterbo 10.603, Rohrschach — 10.812 (slive), Wuppertal — 10.882, Bremen 10.977, Solun 10.594;
zdravilna zelišča: Rotterdam in Ziirich — 10.003, Nurnberg — 10.284, Hamburg — 11.059;
vino za destilacijo: Hamburg — 10.005;
jajca: Biella — 10.365; za zastopstvo izvoznikov naših poljskih pridelkov se zanimajo: Buenos Aires — 8940, Bordeau.v (fižol-semenje) — 9021,- Praha (vino) — 9200, Atene (fižol) — 9506, Bruxeles — 9721, Praha (sirove kože) — 9629, Wien (sadje) — 10.001, Jumet (Belgija) — 10.465, Win-terhur (Švica) — 10.667.
Zavod daje interesentom brezplačna pismena pojasnila in želi, da mu trgovci stavijo že fiksne, po možnosti povzorČe-ne ponudbe z označbo cene, množine, dobavnega roka in plačilnih pogojev.
ŽITO.
Kakor je bilo predvideno z zakonom o monopolizaciji žitne trgovine, je ministrstvo za trgovino, obrt in industrijo določilo sledeče minimalne žitne cene *a pšenico:
1. natovorjeno na šlep: Tisa I. do Baškega Gradišta, 80 kg, 1% 175 Din; Tisa II., Zabalj—Titel, 80 kg, \ % 173 Din; Kegej, 80 kg, 2% 172 Din; Banat, 79 kg, 2% 170 Din; Bačka, 79 kg, 2% 169 Din; Kanal Tisa do Kule vključno, 80 kg, 2% 172 Din; Kanal Dunav do Crvenke vključno, 79 kg, 2% 168 Din; Srbija Du-nav, 77 kg, 3% 165 Din; Srem, 78 kg, 2% 165 Din; Srbija—Sava, Bosna Sava, 77 kg 3% 164 Din.
2. natovorjeno v vagon: Gornja Bačka, 30 kg, 1% 170 Din; Dolnja Bačka in Sombor, 79 kg, 2% 165 Din; Banat, 79 kg, 2% 165 Din; glavna pioga Srbije do Čuprije, 77 kg, 3% 160 Din; glavna
proga na jug do Paračina, 77 kg, 3% 160 Din; Kumanovo, 77 kg, 3% 160 Din; Kosovo, 75 kg, 4% 160 Din; Srem, Slavonija in Hrvatska, 78 kg, 2% 160 Din.
Naše borze so vsled teh minimalnih cen prišle v težaven položaj ter je novosadska žitna borza že ukinila notira-nje za staro pšenico, pšenično moko in otrobe.
Vojvodinski trgovci z žitom so imeli
3.	t. m. v Novem Sadu konferenco, na kateri so sprejeli resolucijo, ki med drugim naproša vlado, naj jim z ozirom na novo stanje dovoli vsaj svobodni notranji promet z žitom, ker novi zakon dovoljuje trgovcem le 3 Din zaslužka pri 100 kg žita.
Ljubljanska borza ne notira že nekaj dni žitnih cen ter beleži samo cene koruze, ki so neizpremenjeno iste kot smo jih javili v zadnji številki.
VINSKO TRŽIŠČE.
Na mednarodnem vinskem tržišču je siiačilna pojava učvrstitev cen v Franci*. Vina, ki so pred mesecem kotirala 17-50—18-50 frankov, imajo danes ceno
19-50—20 frankov za hi. Tudi v Alžiru, ki je glavni dobavitelj Francije, se kupeje sklepajo po 2-50 do 3 franke višji ceni.
V Španiji je vinsko tržišče nekoliko °Hvelo ob čvrstejših cenah, ki se nanašajo v pesetah za alkoholno stopinjo v hektolitru, lob Barcelona, pri nekaterih glavnih vrstah sledeče: Panades« belo 2-20 pes (12 Dinj, črno 2-40 (13 di-
narjev); Mancha belo in črno 2-50 (13-50 Din); Priorates« 2-90 (15 Din).
Tudi v Italiji so cene čvrste in računajo, da bodo do nove trgatve zaloge izpraznjene.
Na Madžarskem so cene šibkejše, da-siravno so se slabše vrste destilirale v špirit. Hektoliterska stopinja se plačuje po 11—14 Din. Ostalo bo navzlic destilaciji še precej neprodanega blaga.
Pri nas je položaj neizpremenjen ter so zaloge še vedno znatne in ne bodo prodane pred novo trgatvijo. Morda nam utegnejo nekoliko koristiti novo-
pridobljene zveze, ker je notranji kon-sum še vedno v padanju. Govori se tudi o predelavi vin v špirit. Mnogo se računa tudi z uspehom, ki naj bi ga imela bodoča vinogradniška razstava v Beogradu, o kateri smo že poročali.
Cene banaškim vinom so čvrste, dasi-ravno je povpraševanje močno popustilo. Poleg tega pa konsumenti kupujejo tam naravnost od producentov, vsled česar je trgovsko posredništvi: takorekoč izključeno. Kupčije se sklepajo v Vršču ter se gibajo cene navadnih belili vin z
9—10 stopinjami po 1-35 do 1-50 Din,
11—12 stopinj 1-50 do 1-80 Din; sortirana vina 11—13 stopinj imajo ceno 3 do 5 Din, rdeča vina 10—12 stopinj pa
2—2-50 Din liter.
V Dalmaciji je še okoli 155.000 hi neprodanega vina, največ v okolici Šibeni-
ka. Cene so navzlic slabi trgovini neiz-premenjene ter se plačuje za alkoholno stopinjo opolov in črnih vin po 15 do 18 Din, boljših viških vin (nad 13%) po 22—23 Din, belih vin pa po 17 do 20 dinarjev za stopinjo alkohola v hi.
je pri nas in v inozemstvu najbolj priljubljena
krema za čevlje
Borzna
DENARSTVO.
Gibanje valut v tekočem tednu.
Uradni tečaj Prosti tečaj
	Din	Din
1 angleški funt	275--	275-—
1 ameriški dolar	56-50	56-50
1 avstrijski šiling	7-94	7-94
1 belga	7-87	7-89
1 bolgarski lev	—•409	-•40
1 češkoslovaška krona 1-67*2		1-67
1 francoski frank	2-213	2-21
1 italijanska lira	2'96	2-96
1 grška drahma	—'732	-•73
t nemška marka	13-40	13-40
1 madžarski pengfl	9-87	9-88
1 romunski lej	— •336	—•33
1 španska peseta	5-48	5-50
1 danska krona	15-20	15-12
1 švicarski frank	10-968	10-96
1 hol. goldinar	22-75	22-75
1 turška lira, papir	26-75	•26-90
1 zlati frank	10-959	10-96
1 kanadski dolar	56-20	56-20
1 norveška krona	15-14	15-23
1 brazilski milreis	5-20	5-20
1 argentinski pezos	17-55	17-50
1 švedska krona	15-15	15*20
1 egiptovski funt	‘282 —	283-30
1 albanski frank	10-86	10-80
Peseta se je tekom tedna		znatno
okrepila. Sicer razen malenkostnih korektur neizpremenjeno.
poročila.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
"Državni papirji: Vojna škoda prompt-na 396—397, 7% Blairovo posojilo 79'50 do 80, 8% Blairovo posojilo 90—90-85, 7% investicijsko posojilo 84 povpraševanje, tobačne srečke 25 ponudba, 4% agrarne obveznice 47—50, begluške obveznice 61—62, Rdeči križ 45 ponudba, posojilo Državne hipotekarne banke 80 do 81, Seligmanovo posojilo 82 do 83.
Vojna škoda se je zopet nekoliko popravila; Blairovo posojilo je nekoliko nazadovalo, sicer neizpremenjeno.
Privatni efekti: Ljubljanska kreditna banka 120 povpraševanje, Prva hrvat-ska štedionica 955—965, Strojne tovarne 80, Trboveljska premogokopna 258 do 260, Kranjska industrijska družba 312, Združene papirnice Vevče 120 povpraševanje, Narodna banka 6.300—6.900, Kreditni zavod 160—170, Obrtna banka 36 povpraševanje.
Neizpremenjeno.
Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike!
Ali sle poravnali naročnino?
Lesno tržišče.
Povpraševanje za naš les v inozemstvu.
Pri zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu so sledeča povpraševanja za naš les: les za furnir, bukovina, brestovina, orehovina: Beyruth — 9195; oglje: Barcelona 9843, Solun 10.594; smrekovina, les za vagone po določenih dimenzijah: Kopenhagen 9686; drva: Solun 10.594; les za zaboje: Beyrouth 10.643.
Zavod daje pod navedenimi številkami brezplačna pismena pojasnila interesentom. Po možnosti pa naj naši trgovci pošljejo za svoje blago »Zavodu« Ze fiksne ponudbe z navedbo vrste, množine, cene, dobavnega roka in plačilnih pogojev.
Cene lesa v inozemstvu.
V pretečenem mesecu na inozemskih tržiščih ni prišlo do kakih znatnih sprememb glede lesnih cen.
Hrastovina (slavonska) notira v Zagrebu 700 Din (hlodi) za m3, dočim plačuje Marseile oblice franko tam po 650 Irankov (1.440 Din).
Jelove deske II. blago plačuje Milano povprečno po ‘210 Lit (621-80 Din) tranko Postojna.
Prva, bukove cepanice, notirajo v Solunu po 24 Din za 100 kg.
POMEN FRANCOSKIH KOLI
Naša lesna prodajna organizacija si vedno prizadeva spraviti blago v de-"ar na starih tržiščih, kar je popolno-nm pravilno, ker je obdržanje starih °ojeinalcev, pri katerih smo že upelja-Jll> veliko večjega pomena kot pridobi-Va,1je novih. Vendar se vsled prizade-Va'ija za obdržanje starega tržišča vse hreveč pušča v neinar potreba upeljave *aga na novih tržiščili.
Naš les bi moral osvojiti vsa lesna tržišča ob Sredozemskem morju, ker je v°dna pot cenejša in tudi mnogo ugod-''fjša kot suhozemna. Poleg Italije, kjer '1 nam vsled našega ugodnega geografskega položaja ne smelo konkurirati 5,°beno drugo blago, imamo v južni ranciji in v Španiji dvoje tržišč, na
Še nazadovanje lesnega izvoza v juniju.
Iz podatkov generalne direkcije carin o izvozu v prvi polovici meseca junija smemo sklepati, da bo lesni izvoz v juniju zopet manjši kot je bil v maju. - :
V prvi polovici junija kaže izvoz lesa v tonah sledeče množine (v oklepaju priobčujemo množine za cel mesec maj): gradbeni les 39.445 (83.619), drva 10.794 (21.510), pragovi 6.080 (28.120), lesni izdelki ‘238 (258).
Prodaja smrekovega lubja.
[Direkcija šum v Ljubljani proda dne 27. t. m. večje množine smrekovega lubja. Oglasi pri Zbornici TOI.
Uvoz lesa iz Avstrije na Madžarsko.
Nova trgovinska pogodba dovoljuje Avstriji sledeče množine letnega uvoza lesa na Madžarsko: mehki tesani les
50.000	ton, železniški pragovi 5.000 ton, mehki rezani les 100.000 ton.
Parketni in drvarski kartel.
Med petimi našimi največjinni parketnimi tvomicami je bil ustanovljen te dni kartel, ki bo določal cene. Istočasno se je sprejel tudi dogovor za določanje minimalnih cen parketov.
Dobave.
Večje množine lesa nabavi ofertalnim potom dne 24. t. ni. gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani.
SIJ ZA NAŠ LESNI IZVOZ.
katerih se naš les po naši lastni krivdi ne upošteva tako kot bi se moral. Krivda je v nas samih: v naši slabi prodajni organizaciji, pa tudi v nesmotreni trgovinski politiki.
Tudi v Egiptu smo imeli svoječasno prav dobrega odjemalca, a nas vedno močneje izpodriva ruska in še bolj romunska konkurenca iz tega tržišča. Upanje, da bi imeli od novega kartela z Romunijo kake večje koristi v tem pogledu, je vsekakor optimistično in je dvom popolnoma upravičen, ker bo Romunija tudi odslej skušala svoje velike lesne zaloge plasirati tam, kjer se bo pač dalo.
V zadnjih letih se je precej in z uspehom delalo za upeljavo našega lesa v
francoske kolonije v Afriki, zlasti v Al-žir, Maroko in Tunis, ki rabijo letno velike množine gradbenega lesa, dalje lesa za izdelavo zabojev, dog za sode in železniških pragov. Tudi drva se dajo še s pridom vnovčiti;
Uspeli lesne trgovine v zadnjih letih se najlepše pokaže v statistiki izvoza našega gradbenega lesa (brez pragov, materijala za zaboje, dog za sode, drv in raznih lesnih izdelkov. Od leta 1925 naprej se je naš izvoz gradbenega lesa v Alžir, Maroko in Tunis razvijal Sledeče:
leta:	količina v tonah:	vrednost v
		mili j. Din:
1925	17.605	19-2
1926	11.048	94
1927	32.599	29-6
1928	44.915	41-5
1929	80.058	86-7
1930	55.394	56-8
Od leta 1926 do konca leta 1929 beleži naš lesni izvoz konstantno napredovanje. Lani pa je močno nazadoval, deloma vsled Rusije, še bolj pa radi Romunije, najbolj pa vsled pomanjkanja prodajne organizacije.
Glavni odjemalec je Alžir, ki je sam porabil več kot polovico izvoženih množin.
POŽIVLJENO ORGANIZATOR
Po vzorcu jugoslovansko-bolgarskega lesnega kartela se snuje slična konvencija med Finsko in Švedsko, ki išče že sedaj tudi stikov z Rusijo v svrho medsebojnega sporazuma.
Lesotržci v Češkoslovaški si snujejo tudi lasten sindikat, ki naj bi obsegal vse lesne trgovce, industrijce in druge producente.
Istočasno se vrši v Parizu mednarodni kongres lesne industrije, na katerem je zastopana tudi težka lesna industrija Jugoslavije. Kongres se bavi z vprašanji obstoječe lesne krize. O njem bomo še poročali.
Najvažnejši dogodek je na vsak način konferenca lesnih trgovcev v Varšavi v zadnjih dnevih junija, katere so se poleg Poljske udeleževale tudi skandinavske in baltiške države ter Rusija.
Konerenca je tem pomembnejša, ker
Poleg tega smo leta 1929 izvozili tudi manjše količine v Sirijo in v Sudan. Ostalo pa je le pri začetku in že lani nismo več uspeli.
Po vrednosti sicer predstavljajo te številke komaj dvajsetinko našega celokupnega lesnega izvoza, vendar bi se dalo nedvomno doseči veliko večje uspehe ob nekoliko pomnoženi pozornosti naših trgovinskih misij v teh kolonijah, ki bi morale ravno lesu posvečati več pažnje kot dosedaj.
Pomanjkanje dobre prodajne organizacije je vedno bolj občuteno. Česar ne zmorejo poedinci, naj s podporo države storijo vsaj lesne sekcije pri trgovskih gremijih potom svoje centrale. Pripomniti pa moramo, da tudi od Lesnih sekcij samih ni pričakovati popolnega uspeha vse dotlej, dokler bodo te obstojale samo v Sloveniji.
Ne v kartelu, kjer bodo imeli besedo samo nekateri veliki, temveč v organizaciji lesnih sekcij, ki naj bi se ustanovile v vsej državi ter imele za celo Jugoslavijo enotno osrednjo organizacijo, je rešitev tega vprašanja!
Izvedba tega organizacijskega načrta je gotovo najnujnejša potreba in najvažnejša naloga naše osrednje lesne sekcije.
NO GIBANJE LESOTRŽCEV.
je to prvič prišlo do izmenjave medsebojnih naziranj med temi državami. Kot glavni vzrok sedanjega težkega in negotovega položaja na lesnem trgu se označa nesorazmernost med povpraševanjem in ponudbo.
Konferenca je soglasno zaključila, da prizadevanja posameznih, kakor tudi skupni nastop nekaterih meddržavnih sindikatov ne more roditi pozitivnih uspehov in doseči trajnega izboljšanja, dokler ne pride do splošnega sporazuma med državami, ki izvažajo les na podlagi popolnih in ne samo delnih notranjih sporazumov.
To mi tfdlino že od vsega početka, in vendar se v ambicijoznem prizadevanju po dosegi prestiža nekaterih posameznikov brezuspešno trati eneržija in denarna sredstva, ki bi se drugod s pridom izrabila.
LJUBLJANSKA LESNA BORZA.
Položaj na borzi je neizpremenjeno mlačen. Nekaj zanimanja je privatno za tesano blago, vendar se odklanja očrne-lo staro tramovje ter se zahteva vedno blago letošnjega izdelka. Tudi terca deske za zidavo so predmet poživljene kupčije. Drva in oglje še ne prihajajo preveč v poštev.
Cene neizpremenjene.
Povprašuje se po sledečem blagu:
5 vagonov hrastovih podnic, 43 mm (kubi-cirano 41 mm), 2'70 m (računano za 2'65 nietra), od 20 do 28 cin širine. Lepe. dobre kvalitete, paralelno, brez srca in drugih napak. originalno blago. Franko meja via Postojna tranzit.
Rezana jelovina tombante: dobava oktober 1931, prizmirano: 90 m3, 21 nun, 27 cm širine, 4 m dolžine, 70 m3, 21 mm, 20-50 cin širine, 4 m dolžine, 40 m3, 31 mm, 27 cm širine, 4 m dolžine. — Franko Jesenice.
Čimprejšnja dobava: 10.000 borovih brzojavnih drogov s premerom v sredini 23/28 cm, G in 7 m dolžine, obeljeno, zdravo, ravno. — Franko prihod Trst, odnosno meja Postojna.
Hrastovine:
182	30X200-300X3	m	5m?
185	35X200-300X3	m	5	m3
189	40X200-300X3	m	5	m3
194	50X200-300X3	m	10	m3
197	60X200-300X3	m	5	m3
205	70X250-300X 3	m	5	m3
210	80X100X2-50 m 20 in3
216	80 X 320X3--	m	10	m3
220	100X100X3-20	m	10	m3
221	100X140X2-70	m	20	m3
222	100X260X4--	m	5	n)3
229	105X130X2-50	m	25	m3
230	110X140X2-70	m	20	m3
232	110X300X3--	m	5	m3
238	120X300X3-—	m	5	m3 = 155 m3
Dobava: polovico od vsake dimenzije do 30. avgusta 1931. Ostalo polovico do 30. oktobra 1931. Kvaliteta: paralelno žamano, glave ravne, kakor prevzema državna železnica jugoslovenska. — Plačilo: 30 dni po oddaji. Franko vagon nakladalna postaja.
1000 do 2000 komadov hrastovih železniških pragov, 2-60 m X 26 X 16 X 15 cm (najmanj 50% in 2-60 m X 25 X 15 X 16 am'(kvečjemu 50 %). — Izdelani po predpisih avstrijskih železnic. Plačilo z akreditivom. Franko Špilje.
(Borovi hlodidi i(fim bor) v vsaki dolžini nad 1 m, od 15 cm v vrhu maiprej ravni, tolerirajo se male grčice zdrave, eveže šefinje. Cena irankio meja via Postojna tranzit.
4 vagone hrastovih ipodnic, v debelini od 43 mm, 2-65 m dolžine, od 19 do 28 om širine, I.—II. kvalitete.
50 m3 hrastovih plohov, 2-30 m do 5 m dolžine, od 25 cm širine naprej, debelina 70, 80, 90, 110 in 180 mm. — Franko vagon nar kladaina postaja z navedbo dobavnega roka.
6000 m3 borovine, 78 nun debeline, v poljubnih dolžinah od 20 do 20 om stopnjevaje, od 10 cm širine naprej. — Kvaliteta: itorn-bante, izključeno gnilo in razbito. Dobava meseca seotenvbra t. J. Cene franko meja viia Postajna tranzit z navedbo množine.
NEKAJ PODATKOV IZ DELOVANJA TRGOVSKEGA BOLNIŠKO
NEGA DRUŠTVA.
PODPOR-
Na zadnjem občnem zboru Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani, je podal komisar društva g. <!<'. Pless obširno poročilo o uspešnem delovanju te prepotrebne in koristne trgovske organizacije, iz katerega posne-Utam«, da šteje društvo 5750 članov.
Prenapolnjene bolnice so napotile v0dstvo društva, da se je odločilo ustanoviti lasten sanatorij, v katerem bo za-iiioglo morda že letos nuditi vso oskrbo in zdravniško nego svojim članom. V ta namen je društvo s pomočjo posojila ^Pokojninskega zavoda« kupilo vilo dr. Šlajmerja ob Zaloški cesti z obširnimi vHovi in jo prične preurejati v sanatorij.
Članom se priporoča višje zavarovanje, ki daje njim in njihovim svojcem
možnost oskrbe v drugem razredu poleg raznih drugih ugodnosti ob razmeroma majhnem doplačilu posebnega mesečnega prispevka v znesku 20 Din.
Človekoljubno delovanje društva v pretečenem letu najlepše osvetlujejo podatki o izplačilih za zdravljenje članov, ki izkazujejo sledeče zneske: hranarina
726.000	Din, zdravniški stroški 823.000 Din, zdravila članom 402.000 Din, zdravila svojcem 157.000, oskrba članov v bolnicah 168.000, oskrba svojcev v bolnicah 98.000 Din, za zdravilišča 142.000 Din, za zobno nego 274.000 in za druge dajatve 260.000 Din.
D očim je bila še leta 1929 bilanca društva deficitna, izkazuje lani ob neokrnjenih dajatvah članom že prebitek v -znesku 3760 Din.
Vam ustreči
naša želja !
Zadovoljnost odjemalcev
pa doselete, Če jim postrežete z najboljšim med dobrim,
zato iim ponudite
0i?. Pirčevo sladno kavo
r
Velepražarna »PROJA«
Ljubljj ana, Aškerčeva ulica 3
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
Jvan Jelačin, £>j ubij ana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
Tožna in solidna postrežba!
Zahtevajte ceniki
Lastnik: Konzorcij za izdajo strokovnega tednika »Mali trgovec«. Za konzorcij in uredništvo: Lojze Zajc. Za tiskarno »Merkur«: Otmar Micbiilek, oba v Ljubljani.