r Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah _ Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta - . • • . Za New York celo leto < Za inozemstvo celo leto GLAS NARODA \ List slovenskih .delavcev y Ameriki« TELEFON: CHelaea S—3878 NO. SS. — ŠTEV, 68. Entered ss Second Claw Matter, September 21, 1383, at the Part Office at New York, N. under Act of Congress of March 3, 1879 _NEW YORK, MONDAY, MARCH 23, 1931. — PONDELJEK, 23. MAR CA 1931 • The largest Slovenian Dally in l i the United States. L Issued every day except Sundays □ ] and legal Holidays. j 1 75,000 Readers. Uupin-*1r-"'nmegg r*—wttv_wi i* 'H* TELEFON: CHelses 3—3878 VOLUME UUL — LETNIK XXXIL CARINSKA UNIJA MED NEMČIJO IN AVSTRIJO POGODBA, KI STA JO SKLENILI VLADI, DOLOČA SKORAJŠNJO ODSTRANITEV VSEH CARIN Pogodba bo igrala veliko vlogo pri razpravah glede ustanovitve Pan-Evrope. — Dogovor med Nemčijo in Rusijo, ki določa petletn o nevtralnost in prijateljstvo, bo obnovljen. — V Pariz so že pričeli prihajati delegati. — Čehoslo vaško časopisje se boji za mirovne pogodbe, BERLIN, Nemčija, 21. marca. — Nemčija je storila prve korake za ustvaritev centralne evropske gospodarske unije. Z vlado avstrijske republike je namreč sklenila začasno pogodbo, od katere je treba pričakovati dalekosežnega gospodarskega razvoja. Vest o tej pogodbi se je razširila baš v času, ko prihajajo v Pariz delegati, ki se bodo pečali z Briandovim načrtom glede ustanovitve evropske zveze. Nemški zunanji minister Julius Curtius je obvestil nemške poslanike v Londonu, Parizu in Rimu, naj obveste o avstrijsko-nemški pogodbi angleško- francosko in italijansko vlado. Pogodba bo igrala izredno važno vlogo pri razpravah glede ustanovitve Pan-Evrope. Nemčija, ki je z lahkoto pridobila Avstrijo za svoj načrt, je uverjena, da bo pridobila tudi ostale evropske države. Nemško-avstrijska pogodba določa, naj se po prehodni dobi odpravijo med obema državama vse izvozne in uvozne carine. Z državami južno-vzhodne Evrope bosta sklenili Nemčija in Avstrija skupne trgovske pogodbe. Pogodba predvideva nadalje, naj bi se vse ostale evropske države pridružile carinski uniji. Pogodba je veljavna za tri leta ter jo je mogoče po tem času obnoviti. Nemški in avstrijski parlament jo bosta odobrila začetkom prihodnjega leta. Posebna točka določa, naj se vse spore glede carine, predloži posebnemu razsodišču. Nadalje se je izvedelo, da bo obnovljena petletna pogodba, ki določa nevtralnost in prijateljstvo med sovjetsko Rusijo in Nemčijo. Pogodba poteče dne 28. junija. Sklenjena je bila leta 1 926, kmalu zatem, ko je Nemčija pristopila k Ligi narodov. — Njen cilj je bil, postaviti Nemčijo kot nekako posredovalko med Rusijo in kapitalističnimi deželami zapadne hemisfere. Nemško-ruska pogodba določa: — Prijateljsko zbližanje za zajamčenje medsebojnega sporazuma glede političnih in gospodarskih vprašanj, tikajočih se obeh dežel. Vzdržanje medsebojne nevtralnosti, če bi bila, bodisi Nemčija, bodisi Rusija napadena od kake druge države. Niti v miru niti v vbjni se ne smeta udeležiti gospodarskega bojkota. PARIZ, Francija, 21. marca. — Tukaj se že vr-še neformalni dogovori o Briandovem načrtu glede ustanovitve Pan-Evrope. Vsak dan prihajajo delegati iz raznih evropskih dežel. Švicarski zunanji minister Giuseppe Motta se je že posvetoval v tukajšnjem nemškem poslaništvu z Briandom. Do nedelje bodo navzoči že delegati Anglije, Danske, Finske, Grške, Italije, Jugoslavije, Portugalske in Španske. PRAGA, Cehoslovaška, 21. marca. — Poročila iz Nemčije in Avstrije glede carinske unije med obema deželama, so naletela v čehoslovaškem časopisju na razne komentarje. Dnevnik "Lidove Noviny" vidi v zvezi med obema deželama nemško-avstrijsko demonstracijo proti mirovnim pogodbam. Po mnenju drugih čehoslo vaških časopisov, ne more biti nobenega dvoma, da bo carinska zveza med Avstrijo, ki ima 6,5000,000 prebivalcev, in Nemčijo, ki jih ima 60,000,000, oropala Avstrijo njene samostojnosti. Proti pogodbi bodo gotovo nastopile druge dežele, ki bodo zahtevale zadostne garancije, da gre ZA POSEBNO ZASEDANJE KONGRESA Wheeler pravi, da bi se kongres nikdar ne odgo-dil, če bi vlada že prej pojasnila, da je v deželi nad šest milijonov nezaposlenih. WASHINGTON, D. C.f 21 marca. Na podlagi ugotovila tajnika La-monta, da je bilo v Združenih državah koncem meseca januarja nad šest milijonov nezaposlenih, zahteva senator Borah iz Idaha posebno zasedanje kongresa. Senator Wheeller iz Montane, ki je pred odgodenjem kongresa zahteval, naj se dovoli sto milijonov dolarjev za pomoč nezaposlenim, je rekel: — Jaz sem mnenja, da bi se kongres nikdar ne odgodil, če bi bile že prej objavljene tozadevne številke. Republikanci bi bili moralno prisiljeni glasovati za moj predlog, z oziroma na obupen položaj. Senator Connaly iz Texasa je reel: — To so naravost pošastne številke, ki pomenjajo, da v Združenih državah trpi pomanjkanje najmanj dvajset milijonov oseb, predvsem žensk in otrok. To je najboljši odgovor na govoričenje, kakšno pro-speriteto in izboljšanje bo prinesel tarif. POTOVANJE PREDSEDNIKA H00VERJA Predsednik Hoover je dospel danes v glavno mesto Porto Rica. — Delavstvo mu bo izročilo spomenico. ALBANIJA JE NA RAZPOTJU V slučaju smrti sedanjega kralja bo prišlo v Albaniji do novih političnih bojev. NA KROVU BOJNE LADJE "ARIZONE", 22. marca. — Predsednik Hoover je prisostvoval danes božji službi, nato je pa začel sestavljati govor, ki ga bo imel ob svojem prihodu v Sain PJuan, glavno mesto Pgrtorica. Bojna ladja bo prista-la v bližini Ponce okolu desete ure dopoldne. Odtam se bo predsednik s svojim spremstvom odpeljal z avtomobilom v San Jiran. PONCE, Portorico, 22. marca. — V mesto je dospelo z vseh strani o-točja vsepolno delavcev, ki nameravajo Izročiti predsedniku Hoover ju obširno spomenico. Sem je dospel governer Roosevelt v spremstvu visokih uradnikov. Hoover se je posvetoval z Roose-veltom o upravnih in finančih za-devaJi otočja. GANDHIJEVE ZAHTEVE Zaenkrat je glavni pogoj rešenje problema med mohamedanci in Indijci. —Opozicija je v taboru Gandhi ja. RIM, Italija, 14. marca. — Od jugoslovanske meje pa navzodol ob Jadranskem morju razpravljajo Albanci o bolezni kralja, in kakšna bodočost se jim obeta za slučaj, če bi kralj umrl. Val pesimizma je prevzel deželo, odkar je kralj na skrivnosten način zapustil deželo v italijanskem rušilcu in po kratkem bivanju v Na polju, odšel na Dunaj, kjer se je dal preiskati z X-žarki. Pred kratkim se je vrnil v domačo deželo. Albanija je bila sorazmerno mirna izza leta 1924, ko je Ahmed Zo-gu strmoglavil režim Fan Noli j a. S podporo Italije se je proglasil kraljem pred dvemi leti. Nudel si je ime Zogu I. Pred tem je bila Albanija pozo-rišče neprestanih vstaj. Domneva se, da so tri četrtine prebivalstva pripravljene na boj. Narod je baje zelo obžaloval, da je prišla Albanija pod protekcijo tuje sile. Na temelju dogovora pa je Italija obljubila, da se ne bo mešala v notranje zadeve dežele, razven na prošnjo vlade. Orožniki, ki so rekruitirani iz oddaljenih krajev, so Albanci, pod poveljstvom angleških častnikov. Dosedaj so imeli orožniki dobro, NEW DELHI, Indija, 21. marca. Če bo Mahatma Gandhi uspešen pri rešitvi problemov med Indijci in mohamedanci, bo prišel prihodnjo jesen v London, da se udeleži druge konference. Tako je izjavil danes vodja indijskih nacionalistov po konferenci v palači podkralja. Lord Irwin, podkralj, Gandhi, pet indijskih knezov ter skoro vsi mini-J stri so se udeležili posvetovanja. Gandhi je izjavil podkralju, da bo mogoče uspešno rešiti komunalni problem, ki bo dajal vsem Indijcem splošno volilno pravico. Sklenili so, da se bo vršil prvi del indijske konference v Simli, drugi in zaključni del pa, v Londonu septembra meseca. Medtem pa se bodo vršile še naprej konference komiteja za izde-lanje zveznih držav. Dogovorili so se že, da se bo posebni podkomitej pečal z vprašanjem odločitve. Sin-da. Vse to ozemlje bo dobilo lastno ustavo. a če bi nenadno izbruhnila revolucija, bi ne mogli nadaljevati svoje službe, in skrbeti za mir v deželi. Nava vlada bi morala nastopiti takoj. Kralj Zogu je še vedno bolan. Opazovalci izjavljajo, da najbrž ne bo izbruhnila revolucija, razven če bi kralj umrl. le za teoretične izjave ter da se Avstrija in Nemčija ne nemeravata združiti tudi v političnem in gospodarskem pogledu. BERLIN, Nemčija, 22. marca. — Vest, da je bila sklenjena carinska zveza n>ed Nemčijo in Avstrijo, je povzročila tukaj veliko navdušenje. Za ta nenaden korak so navdušeni člani vseh strank. V imenu Nemčije je podpisal pogodbo nemški zunanji minister dr.* Julius Curtius; v imenu Avstrije pa avstrijski zunanji minister johann Scho-ber. STAVKA TEKSTILNIH DELAVCEV Kompanija j e povišala delovni teden za šest ur ter pravi, da se dela po nekaterih južnih tovarnah po 110 ur na leden. WARREN, R. I., 21. marca. — Danes so zastavkali uslužbenci Mount Hope Spinning Mills, ker zahteva družba od njih, da bi delali po 54 ur na iteden. Dozdaj so bili zapo-selni po 48 ur tedensko. Kompani-j*a jim je ponudila tudi petodstotno zvišanje plač, pa se navzlic temu niso horteli vrniti na delo. Delavci pripadajo United Textile Workers, ki trdi, da so delodajalci kršili pogodbo. Družba pravi, da mora konkurirati s tovarnami po južnih državah, v katerih se dela od 55 do 110 ur na teden. Ako delavci ne bodo delali najmanj po 54 ur rta teden, pravi družba, da bo morala prenehati z obratovanjem. V Hope Mills so bile pred par meseci skrčene delavcem plače za pet odstotkov. REŠEVANJE BREZUSPEŠNO Pravijo, da je iskanje nadaljnih žrtev "V i -king" brez pomena. — Druga eksped:cija na poti. ST. JOHNS, Nova Fundlahdija, 21. marca. — Velikanski bloki ledu, katere je prignal oster zapadni veter v White Bay, ovirajo vsak na-daljni poskus, da se najde preživele parnika "Viking", ki je sksplo-diral v nedeljo ter se potopil. 'S'-agova", največja ladja brodov-ja, tiči pet milj od Horse Island v ledu ter mora čakati ugodnega vr— mena, da pride v prosto vodo. Na krovu ima 110 rešenih. Tudi druge had je tiče v ledu. Na krovu "Eagle" se nahaja 28 mož "Sir Williamsa", ki je bil včeraj zdrobljen v letu ter se potop! 1. V tukajšnjih krogih so prepričani, da ni naben izmed pogrešanih pri življenju. ST. JOHNS, Nova Fundlandija, 21. marca. — Bernt Balchen je še vedno zadržan. Dane se je dognalo, da ima dvamotorski amfibijski ae-roplan 1700 funtov prevelike teže. Še vedno je veliko vprašanje, če bo mogoče jutri zaštartati. Vreme je zelo slabo. Druga letalska ekspedicija je dospela semkaj. Indijanski glavar Buffalo Child Long Face iz rodu "Črnorožcev", ki je prestal svojo skušnjo kot pilot, je izjavil, da ne more noben človek živeti na teh otokih več kot pet dni. Glavar, ki se je udeležil več ek-ekspedicij na Larador, pozna posebno dobro White Bay. GENERALOVA LASTNINA ZAPLENJENA NANKING, Kitajska, 21. marca. General Yen-Hsi-dan, ki je načelo-val se ve roki tajskim vstašem lansko leto, se nahaja na potovanju okolu sveta. Dasi je bil izredno bogat človek, zamore danes smatrati za svojo lastnino le tisto, kar je vzel seboj. Nankinška vlada mu je zaplenila vse premoženje na Kitajskem. ECKEREJEVE NAPOVEDI Poveljnik ogromnega nemškega vodljive g a balona "Graf Zeppelin" pravi, da bo v par letih ustanovljena redna zračna zveza med Ameriko in Evropo. MIAMI, Fla., 22. marca. — Dr. Hugo Eckener, svetovnoznani zgradi tel j in poveljnik ogromnega vodljivega balona "Graf Zeppelin", se je posvetoval danes tukaj z ameri-riškimi kapitalisti glede ustanovitve redne zračne črte med Ameriko in Evropo. Rekel je, da bo po preteku desetih let mogoče priti tekom šestih dni iz Amerike v Evropo in nazaj ter da bodo zrakoplovi oziroma vodljivi baloni vozili redno vsak dan. Poleti "Graf Zeppelin-a" so najboljša jamščina, da je vožnja po z/aku varna. V desetih letih bodo odpravljeni vsi nedostatki, ki zdaj mogoče obstajajo. Vodljivi baloni ne bodo prevažali samo potnikov, pač pa tudi blago In pošto. V delavnicah ob Bodenskem jezeru grade zdaj 812 čevljev dolg vodljivi balon, ki bo jeseni dovršen in izročen prekooceanskemu prometu. VZROKA NESREČE NISO UGOTOVILI Ničesar ni bilo še mogoče dognati glede vzroka nesreče. — Truplo ene treh smrtnih žrtev so našli. RIM, Italija, 21. marca. — Vzroka padca treh italijanskih letalcev, ki so se smrtno ponesrečili v četrtek v bližini Pise, ni bilo mogoče ugotoviti, kot pravi komisija, ki je dobila nalogo, naj preišče nesrečo. Truplo ene smrtnih žrtev, po- POLICIJA JE PRETEPLA _NEM. PRINCA Četrti sin bivšega nemškega kajzerja, ki se je udeležil neke prepovedane demonstracije, jih je dobil po grbi. BERLIN, Nemčija, 21. marca. — Policijke oblasti v Koeningsbergu na Pruskem so se slednjič poslu-žile pravih metod, kako je treba ravnati s Hohenzollernci in nemškimi fašisti. Policija je ravnotako ravnala s princem Avgustom Viljemom, četrtim sinom nemškega kajzerja, kot je svojčas ravnala z delavci na kajzerjevo povelje. Princ se je udeležil v družbi svojega tovariša Goebbela neke prepovedane fašistične demonstracije. Pri tej priliki jih je dobil par prav poštenih s policijskim krepelcem. Princ je toliko predrzen, da se je pozneje celo pritožil proti temu. Rekel je, da se je dogodek završil na postaji v Koeningsbergu pred odpotovanjem v Berlin. Policisti so me tolkli s krepelci, najprej po rami, potem pa po glavi. Neka ženska, ki se je postavila predme in me hotela ščititi, jih je istotako par dobila. Hotel sem se pritožiti pri nekem policijskem majorju, ki je stal v bližini. Namestu, da bi se major zavzel zame, je poklical nadaljnega policista, ki me je še parkrat udaril. Princ je zamolčal, da je dobil tudi par prav poštenih brc. ročnika Giuseppe Dam on te, so potegnili danes iz morja. Ostalih dveh ponesrečencev, polkovnika Umberto Maddalena in kapitana Fans to Cecconija, niso še našli. Preje je vrglo morje na breg nogo Damon ta, katero je odrezal propeler letala, ko je skušal Damonte poskočiti s padalom. V letalu, ki je bilo razdejano pri padcu, je nameraval polkovnik Maddalena s svojima tovarišema v Ameriko. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 500 _____________________ $ 9.35 Din 1000 ___________________ 5 18.50 Din 2500 _____________________ $ 45.75 Din 3000 ___________________ 8 54.60 Din 5000 ____________________ $ 90.50 Din 10,000 ______________________ $180.00 V ITALIJO Lir 100 .......................... $ 5.75 Lir 200 ------------------ $11.30 Lir 300 _______________ $16.80 Lir 500 _________________ $27.40 Lir 1000 _____________ $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.—$2.—, za $200.—$4.—, za $300.— $5.25. Za izplačilo večjih zneskov kot agora] navedeno, bodisi v OnizJOi Urah aH dolarjih, dovoljujemo le bolj Se pogoje. Pri velikih —y lib priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom sporssamt> to fiede način* tiaVatIIh Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER za pristojbino 75«. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, H. T. Telephone BArclay 7—0380 mmm m— mm M _ '_:_ »i>«iat» NEW YORK, MOMDAY, MARCH 23, 1931 The LARGEST RLOfKKfl MILT bEft Ol&s NsjtocIa Owned and Published bj riHifHBNO OOHPAIfl (A Cerpsratk»> L. i Benedfle, Treat. btiinMI « the corporation and addresses of above officers: f HhriHttin, Ifew Tam Cfty, If. T. GLAS NARODA" Cfoiee ef the reople) Issued Brery Day Except Sundays and Holidays E* celo leto velja list sa Ba pofl leta ta Mri leta Amdfciko f«.oo $3.00 _______41-b0 Za New York i Za pol leta — Za tatozemstw Za pol leta ..... delo leto $7.00 1* dni po poroki je zadavil ženo. Iz Uma poročajo, da je pred dnevi sodna komisija izkopala truplo pokojne Kate Rimac v noči od 28. na 29. decembra in po vasi se je raznesla govorica, da žena ni u-mrla naravne smrti. Pokojna Kata žalila eden drugega. Zato je starec, ki ni živel v slogi z domačini, sklenil maščevanje nad hčerjo ob prvi priliki Kmalu po prepiru je hčerka šla v klet, starec pa za njo. V temni kleti jo je napadel izza hrbta in jo nekolikokrat zabodel z nožem v prsa. Ker se je bal, da žrtev še ni mrtva, ji je odrezal glavo. Starec FAŠISTOVSKA KAMPANJA PROTI SLOVENSKI DUHOVŠČINI Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. -Olaa Naroda" tahaja vsaki dan lzvzemM nedelj In prmikov. Dopisi brea podpisa la oeobnostl se ne prtoMojejo. Denar na] se blagovoli poMljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, da ta nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. se je omožila z Matom Rimcem .........................$1-50 pred Božičem in v medenem mese- , , „ ....... celo leto--$7.00 cu v deseti noči po poroki je nena-'je pred SOdnlkl priZnal ZlOZm m Je ...43.50 doma umrla »izjavil, da je bil primoran ss na ta j način ubraniti hčere, češ da ga je tisto jutro hotelaz b lazio zadušiti. Priče so starca zelo obremenile. Za- ;radi zaslišanja še nekaterih prič je .bila razprava odgodema. "GLAS NARODA", tie W. ISth Street, New York, N. 1. Telephone: Chelsea Wt TAKO JIM VRAČAJO V državi Indian i vlada republikanska stranka. Posledica tega je, da se Htafte Federation of Labor, država organizacija Ameriške Delavske Federacije, udeležuje republikanskih primarnih volitev ter nominira na javne urade "najboljše" može iz vrst republikancev. Zadnje leto je bil liominiran governerskim kandidatom fabrikant Harry Leslie. Ko je komisija odprla grob, je ugotovila, da je truplo p:kojnice po dveh mesecih ostalo skoraj ne-izpremenjeno. Komisija je ugotovila na njenem vratu poškodbe in t zaključila, da je umrla žena nasil-' ne smrti, in sicer je bila zadavljena. Sodišče je takoj začelo s preiskavo in pojasnilo zagonetno smrt te žene. Kato je omenjeno noč zadavil njen mož na prav zverinski način v zakonski postelji. Pri tem mu je pomagala tudi njegova mati Širna. Ta ima baje na vesti tudi pr- Izključen dijak streljal na profesorja. Dijak 7. razreda gimnazije v Prištini Bamdi Ismajlovič je streljal* na svojega profesorja za francoščino Vladimir j a Konstantinoviča in ga težko ranil. Ustrelil je naj šestkrat, nato ga je pa še zabodel'z no- vo Rimčevo ženo, ki je umrla ne- žem. Z nožem je ranil tudi gimna-pričakovano in v zagonetnih okol-jščinah tudi kmalu po poroki. Za-I nivo je čudi to, da je Šima po Kutini smrti pravila sisedom, da je bila Kita čarovnica in da jo je zadavil volkodlak. Kmetje so se v res- zijskega slugo Markoviča, ki je pritekel profesorju na pomoč. Napad se je pripetil na koncu tretje učne ure. Dijaki in profesorji so bili v razredih, samo Miha.jlovič se je nervozno sprehajal po hodniku in ' niči bali čarovnice, ki je po pripo- j čakal na svojo žrtev. Ko je profe-vedovanju šime razsajala po vasi sor stopil iz razreda, je dijak vzel in so poklicali na pomoč nekega pa- izpod suknje velik črnogorski sa- ' z i j. - ii-i - , darja, ki naj bi čarovnico urekeL mokres in ga naperil proti profe- Ker imajo, kot rečeno, republikanci v državi veliko|T.iko je prišlf> tudi orožnikom večino, je bila njegova nominacija istovetna z jo. V krogih organiziranega delavstva se je pojavilo veliko veselje in navušenje, ker so spravili v najvišji državni urad enega svojih "prijateljev". Državna federacija je izdelala zakonodajni program, v prepričanju, da ga bo governer odobril. V program je bil vključen tudi predlog, naj imajo .^tari in onemogli delavci pravico do nekake penzije. — J^redloga je podobna oni, ki je bila stavljena v državi New York, le da je dosti skromnejša. Določa namreč, da bi dobivale osebe, ki so dosegle starost sedemdeset let, pa so brez sredstev, petindvajset dolarjev mesečne podpore. Tozadevno vsoto bi prispevala deloma država, deloma pa posamezne občine. Delavske organizacije so se za predlogo z vso vnemo zavzele ter dosegle, da je bila sprejeta v obeli zbornicah. Toda kaj se je zgodilo i Governer Harry Leslie, ki je bil izvoljen s pomočjo državni o delavske federacije, je predlogo vetiral. Leslie je celo sam prišel v senat ter u-temeljil svoj veto. Rekel je, da so take predloge "otročarije" da je dolžnost družine podpirati starke in starce ter da bi bilo za Amerikanca preponiževalno, sprejemati kakor-šnokoli miloščino. na ser ju. Profesorja je to tako osup- izvolitvi- uho o čarovnici in zločin je bil od- inilo, da se sprva ni. zavedel, kaj se -. krit. Mačja mumija — j godi, potem se je pa spustil v beg po stopnicah, ki vodijo v drugo nad-spomin na čase | s trop je. Dijak je tekel za njim in Toda to je bil šele začetek. Kmalu nato je zavrgel predlogo, sprejeto zbornicah, koje namen je bil ščititi koalicijsko vseh delavcev. v obeh pravico S predlogo, ki naj bi odpravila ustavna povelja proti delavcem se je zgodilo istotako. Nadalje je vrgel v koš predlogo, naj bi bili dninarji plačani najmanj po štirideset centov na uro. Kratkomalo — ta "prijatelj" delaveev je enostavno zavrgel vse, kar je imelo namen izboljšati položaj delav stva. Pri prihodnjih volitvah 'bodo organizirani delavci države Indiana najbrž nekoliko bolj previdni. Za izpre-raembo bodo oddali svoje glasove demokratu. 'Svojega stališča si pa ne bodo izboljšali, ampak bodo prišli iz dežja pod kap. Niti republikanci, niti demokratje ne morejo biti resnični in pošteni prijatelji delavca in sicer za to ne, ker so v službi kapitalistov ter morajo zastopani njihove interese. praznoverja. 'Ko so v Zagrebu pred dnevi porušili staro hišo v ilici št. 106, so našli delavci zanimiv ostanek in spomin na čase narodnega praznoverja. V vzdolbini v zidu, ki je bila nalašč za to napravljena, so na- streljal. S tremi kroglami je profesorja zadel, tri so pa zgrešile. M^d tem je ranjenega profesorja tudi dohitel in ga trikrat za/bodel z velikim vojaškim nožem. Profesor je cbležal v nezavesti, cjijak je pa odvrgel nož in samokres in zbežal. Posrečilo se mu je pobegniti iz gim- šli konzervirano mačko z vzdienie- 1 - i. j- - J viuisiije nazije m tujjj pristine. Zdravniki so prvo pomoč in nim repom in v stoječem stanju. V,nudm prClfesorju suhem hermetično zaprtem prosto-1 menijo da SQ njegoye rane hud€f ru je mačka v desetletjih postala j vendar ni n€Varnosti za njegovo prava mačja mumija. Pred več kot ijenje sto leti, ko so to hišo zgradili, so vzi- J Napadcnl profesor je zadnje čase nadomestova.1 ravnatelja Laziča. Na seji kateri je on predsedoval, so nedavno izključili iz šole 61 najslabših učencev, med temi je bil tudi napadalec Ismajlovič. 84-letni Doht Juan. dali mačko v ta prostor kot neke vrste amulet ali talisman za hišo. Tako so delali nekdaj, ker so imeli praznoverje, da zazidane živali ščitijo hišo, prati zlim duhovom. O resničnosti tega običaja pričajo mnoge zgodovinske najdbe in o- | Stanki, ki so jih odkrili zadnje de-! setletje. Tudi hrvatska narodna pe- ' Posestnik Dujan Kneževič iz Pasem pozna ta običaj. V nekih kra- klenice pri Obrovcu je bil kljub Svojih v Slavoniji, zlasti okoli Osijeka, 84 letom znan kot velik prija-je ohranjen spomin na "GLAS NARODA" b* čiu luno vmU čluMhro, pač p* vsi Slovenci v vfcšt okolici ♦ 1 „ * CENE ZA OGLASE SO ZMERNE ; • ..... Nekatere ženske so jako občutljive. Če jih količkaj zaboli, takoj mislijo na smrt. — Ah, umrla bom, — je rekla sladka ženica, ki se je nekoliko pre-hladila. — Ah, umrla bom. — Ah, saj ne boš. — jo je tolažil mož. — Jaz pa vem, da bom umrla. Tako čudno slabo mi je. Pri tem je pa ostro zapičila vanj svoje oči in ga vprašala: — Kaj bi storil, če bi umrla? On je nekoliko pomislil ter odvrnil s hlinjenim obupom. — Prisežem ti, da bi v tem slučaju znorel. — Znorel bi, ja — mu je ugovarjala. — Stavim, da bi se zopet poročil. — Nak, — je odvrnil, — toliko bi pa ne znorel, da bi se zopet poročil.- V Mogočni diktator se je nekega dne odločil pregledati, kakšne razmere vladajo v državni kaznilnici. Ravnatelj mu je začel pekorno razkazovati prostore. — V lem oddelku so na smrt obsojeni. v onem so obsojenci, ki morajo sedeti od desetih do dvajsetih let. V poslopju na desni so jetniki, ki so zaprti zastran manjših pregreškov. — Kateri so pa v poslopju na levi? — je vpisal diktator. — V poslopju na levi so pa tisti, ki so bili ponedolžnem obsojen! — je pojasnil ravnatelj. * Kme:je so bili ujel« v past velikega medveda, ki je delal strašno škodo po okolici. In zbrali so se k posvetovanju, da določijo najstrašnejšo kazen za zver. — Vse štiri tace mu odrežimo — je predlagal mesar — in ga pustimo, kjer je. — Nikamor ne bo mogel ter bo poginil v strašnih mukali. — Jaz sem zato, — je predlagal kovač, — da se mu z žarečimi kleščami izvleče drobovje. — Kaj pa ti misliš? — so vprašali krojačka, ki je imel izredno močno in hudo ženo. Krojaček je nekoliko pomislil in odvrnil: — Moji ženi ga dajte za par dni. Predlog ubogega krojačka je obveljal, kajti taka kazen s6 jim je zdela najstrašnejša. * Trije naj-boljši italijanski zrako-plovci so se smrtno ponesrečili. Od strašne katastrofe vodljivega balona "Italia" je poteklo jedva troje let. Zdi se, kot da bi bila to nekaka pretnja usode. Italijanska vlada naj bi najprej na zemlji pravično uravnala svoje račune, potem šele naj začne pošiljati svoje ljudi solncu nasproti. Ta je iz gornjega dela države New York. Slamnikar je pustil v New Yorku slamo in škarje, se odpravil v bližino Cooperstowna in je kupil malo farmo. In za enkrat tudi kravo, da bo kaj mlekl čez poletje. Kravo je kupil pod takimi in takimi pogoji, to se pravi, da bo imela teleta. Ko se je približal določen čas. ni bilo rojaka več dni na izpregled. — To je nekaj strašnega — je položil po štirinajstih dneh izkušenemu farmer ju: — Rekli so mi, da bo že pred štirinajstimi dnevi imela teleta, pa nič in nič. Vse dni in vse noči sem v hlevu in čakam. —Tega si sam kriv — mu je pojasnil farmer. — Kravo bi bil samo pustil, pa bi bilo olrajt. Tako si pa krava misli, kadar te opazi za setooj: — Hvala Bogu, da sem vse tako lahko in srečno prestala. Prav lepega telička imam. * Star lahkoživček je dajal otrokom lepe nauke sa bodočnost. Med drugim jim je "tudi priporočal, naj jedo star, suh kruh. — Sitar, suh kruh jejte, otročičl, pa boste dobili rdeča lica. Nasvet se jhn je čuden dozdeval, najbolj brihten med njimi pa pravi: — Stric, vi ste pa gotovo stare skorje šnoSaAU.. * ; • > •* ___ "OLII 19 £ BOBA" NEW YORK, MONDAY, MARCH 23, 1931 ne LARGEST SLOVENE DAILY lil L. ... K F. FOMIC: Na visoki, leden! gori Je živela mogočna čarovnica Zima. V nje. nem gradu sta vladala mraz in tiši_ na. Vse je bilo -kakor mrtvo. — Nikoli več ne sme za gospodo, vati mlada lepotica Pomlad — je oklenila Zima in ukarala svojim vetrovcm, da so Pomlad ujeli in jo zaprl v globoko podzemljsko ječo. Zima je bila zadovoljna. Pono. sno je sedela na svojem prestolu in se ozirala z visokega hriba da_ leč po svetu. Kamor ji je segel po_ gled, je videla vse belo in mrtvo. Zahahljala se je, da je zabrila o. stra burja iz njenih ust in stresla drevje, da se je vzbudilo. V zemlji so počivale cvetke. Dra_ mile so se in hotele pogledati izpod snega. Pa niso mogle. Takoj je pri_ sopihal divji sever in zabrii nad njimi. Cvetke so se urno skrile in ipct rasanjale zimske sanje. Tedaj je prijezdil iz daljne de. že'e pogumni vitez Jurij. Na iskrem kenju je pridirjal, zelena veji-a je krasila njegova junaška prsa. Ko je zag'.edal opustošeno pri. redo. 7avito v sneženi plašč, je glo. boko vzdihnil. Prispel je iz daljni zemlje, da bi snubil lepo vladrrico Pomlad, pa je ni mogel jiajti. Ža_ losten je taval okoli in izpraševal za ljubljeno madenko. Nihče mu n. mogel povedati, kje je. NhAe ni ve_ del, da počiva sirota v mrzli ječi neusmiljene čarovnice Zime. Taval je že pet dni okoli. Obupan «e je hotel vrniti v svojo daljna deželo. Zadnji večer je stopal nje. gov konj po snežni livadi. Vitez je sklonjene glave dremal na njem. Tedaj je hipoma začul lahno še. petanje. Dvignil je glavo. Nikogar ni videl. Spet je usnul. Spet je zaslišal še. pet. — Kdo si? Kaj hočeš od mene, ti. nevidni? — je vprašal Jurij v pelusnu. In začul je odgovor. — Jaz sem veter jug! Edino me. ne ni ugrabila divja vladarica Zi. ma. Preuren sem. Znano ti je, da sem najzvestejši shiga svoje via. darlce Pomladi. Skrivam se, da bi me ne izsledili poslanci Zime in me cd veti 11 s seboj! Vit*z se je razveselil: — Pokaži mi kraj, kjer je zapr. ta tvoja vladarica, da jo rešim! — ga je zaprosil. — Pojdi naravnost! Spremljal te' bcm! Sepcla: ti bom na uho, kam moras kreniti, da prideva do gra. du hladne gospodarice Zime. kjer je raprta naša ljubljena Spomlad! — je odvrnil dobri jug. Odšla rta. Veselo je dirjal vitezov konj po «ne*eni pokrajini. Dcspeli so do vl_ soke gore Bila Je gladka kakor stek'ene stene in dokaj strma. Vitez je Udri avoj meč in hotel zasekati stopnice v led. _ stoj! — Jaz ti pomorem! — Je šepnil Jug in zapihal s svojo to. plo sapo. Led se je takoj pričel tajati. Ju_ rij je s konjem hotel v hrib. POMLAD Ko je dospel vrh gore, so pridr. veli služabniki mrzle Zime. Sever in burja sta zaplesala in hotela u. jeti jug, ki se je skril pod vitezov plašč. Sneg je pričel mesti ln sipati se Juriju v obraz. Junak pa ni izgubil poguma. — Kreni na desno! — je šepnil jug. Vitez je obrnil konja na dfcsno stran in z mečem v roki dirjal da. lje. . Dospel je do mračnih vrat. Dvl. gnil je meč in divje zamahnil po zapadu, ki je takoj odletel. Vrata so se odprla na stežaj. Na I plan je stopila krasna mladenka Pomlad. Led in sneg sta mahoma izgini. . la. Čarovnica Zima je pa mrtva (padla s prestola. Vite« Jurij je objel ljubljeno via. J darlco Pomlad. Povsod je vse za_ cvelo in ožavelo. Po vejah so se o. glasili ptiči. Vsa priroda ju je po. zdravila. In š".a sta po 2emlji ovenčana s cyetjem, spremljana s petjem! Vse se je veselilo čarobne vladarice Pomladi in njenega izvoljenca vi. teza Jurija in se ju veseli še danes ta dan. KAKO SO SKLENILI PREMIRJE Francoski list "Excelsior", ki ob. javlja kot edini list v Parizu "Spo. mine" maršala Focha, je objavil te dni uradni zapisnik o tem, kako so ?klen.li 8. oktobra leta 1918. v gozdičku pri Compiegne.u premir. Po skoraj 20urni vožnji se je pri. peljala nemška delegacija, ki jo je vodil (danes že umrli) Erzberget\ na določeni kraj cb sedmih zju_ traj. Iz uradnega zapisnika se vidi, da so se nemški in francoski za_ stopniki prav ledenomrzlo "pozdra. vili". Maršal Foch si je dal najprej predstaviti nemške zastopnike: — državnega podtajnika Ezbergerja, generalnega majorja von Winter, felda, poslanika grefa Oberndorfa. kapitana Wenselowa, stotnika Gey. erja in stotnika ven Helldorfa. Ko so se vsedli okrog mize, je vprašal Fcch silno hladno nemške zastop. nike, čemu prihajajo. Erzberger je odgovoril, da prihajajo, da izvedo j pogoje zveznih držav za sklep pre. 1 mir j a na kopnem, na morju in v; zraku na vseh frontah in v vseh I kolonijah. Maršal je odgovoril kratko, da ne mere ničesar predla, gati. Nato je vprašal grof Obern. dorf, kako naj se po maršalovem mnenju nemški zastopniki izrazijo. On sam se ne drži nobene oblike, reče pa lahko, da seli nemška de. legacija izvedeti pogoje za premir_ Je. Foch je znova odgovoril, da ni. ma nobenih pogojev. Tu je Erzber. ger prečital noto Wilsonovo, kjer je stalo, da ima maršal Foch pravico, pc veda ti pogoje za premirje. Šele sedaj je izjavil Foch, da bo pove. dal pogoje le tedaj, če nemška de. legacija premirja zahteva. — Ali hočete premirje ali ne — da ali ne? — je vprašal Foch z o. strim, energičnim glasom. — Če hočete, boste zvedeli tudi pogoje. Erzberger in groi Oberndorf sta odgovorila, da zahteva nemška de. legacija premirje, in je zato tudi prišla semkaj. Na povelje maršala Focha je nato prebral general Wey. gand glavne pogoje: Izpraznitev zasedenih delov Francije, Belgije, Luksenburga in Alzacije _ Lorene, izročitev 5060 topov in 30,000 stroj, nih pušk. izročitev 5000 lokomotiv in 150,000 vagonov municije, iz. ročitev 150 podmornic in še nekaj drugih manj pomembnih točk. Nemcem ni karalo drugega kakor te pogoje sprejeti brez ugovora.... ŽENSKE POSTAJAJO SPET ŽENSKE Special Interest Accounts Vsak, kdor še nima vloge pri nas je vabljen, da se pridruži mnogoštevilnim ' našim vlagateljem, ker pri nas je denar VARNO naložen in ga zamo-re vsak vlagatelj dvigniti vsaki čas, brez vsake odpovedi, kar je v gotovih slučajih velike važnosti. * r • . » 4 | Vloge obrestujemo po A°Jo in obresti teko od vsakega prvega v mesecu naprej in se pripišejo h glavnici vsakega 1. januarja in julija. i ■ < .«•» •«» < t r i • • ) Sakser State Bank DEPOSITORY OP THE STAT S OF NIW YORK new YORK, N. T. Iz Pariza poročajo: v pariških sa. Ionih se vidijo modeli, ki oznanjajo novi čas, oziroma novo sliko žen. ske Novi izdelki modnih umetnikov nosijo naramni ovratnik in majh. ne kepe, široke visoke reverje in štirikotne izreze. Vsi imajo pasove, večinoma ozke in visoke v stroku, pasove, ki se po svetli ali temni barvi z efektnimi in okrašenimi zaponami ločijo od blaga. Tudi gumbi so preračunani na kontra. stne učinke. Na ta način se doseže pri mnegih modelih efekt, ki je resnično nov. Nov ne samo po ide. j ali in posameznostih, marveč tudi po rišbi in izrezanki. Dama učinku, je bolj ženstveno, bolj polno. Obrisi postave so se predrugači. li. Ženske so zaradi tega najbrž ma. ]o žalostne, o čemer pričajo deba. te, iki so se vodile o širini pasu ter o krajšanih in podaljšanih črtah. Saj je vendar jasno, da se ženske težko ločijo od svoje vitkosti in nje. nih prilastkov. Preteklost ni bila nič drugega nego vežbanje v stra. danju. Čeprav nam zadnje sezone niso kazale svojega lepotnega ide. ala v mršavo.vttkl ženski, so bile navzlic modi, ki je zahtevala vit. »kost, le še vitke. Najnovejši moae!i pa govorijo drugače. Vidijo se že tudi na ulici. Ali so zdaj ženske manj pazljive, kadar sedejo za mizo in pijejo čaj? Najbrž ne. Sa. mo tiste, ki že doslej niso mogle doseči ideala vitke linije, se tudi poslej ne bodo držale predpisov in se bodo še malo zredile. "Saj se Itak pozna," si mislijo in marljivo naročajo nove pasove in kepe ter široke reverje z dvema vrstama gumbov, ki itak sami ne sebi na. pravljajo človeka, debel j šega in poudarjajo debelost samo tam, •kjer že eksistira. POZOR Nekateri nam se vedno pisarijo na nas stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West ISth St., -New York, N, Y. kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima Se stare zalepke, naj na nji popravi naslov, pre-dno pismo odpošlje. * Uprava. ČE KRALJ NEPRIČAKOVANO PRIDE Romunski kralj Karol n. se za_ nima za vladne in upravne posle včasih na prav originalen in ener. gičen način. Nedavo se je pojavil v But)a_ rešti na takih krajih, kjer ga še niso nikoli videli. Obiskal je pred. vsem siromašni del mesta. Oble. čen je bil v navadno vojaško oble. Ito, spremljala pa sta ga njegov tajnik ln njegov pobočnik. Ko so prišli v ulico, kjer je po. licijsko ravnateljstvo, se je kralj ustavil in stopil v poslopje. Tam je potrkal na neka vrata. Iz sobe pa se je zaslišal rezek in oster glas: "Kdo pa je ta sitnež, da ne more čakati? Ali ne more toliko potrpe. ti, da končam avoj posel? Kralj se pa za te besede ni prav nič zmenil in je vstopil v sobo. Kj pa je uradnik videl .kdo stoji prod njim, se je silno prestrašil, toda kralj se mu je zasmejal in mu u. karal, naj nadaljuje zasliševanje. Posledica kraljevega nenadnega obiska pa je ta, da se je "meto. da" dela nekaj spremenila, in sicer zelo na korist jetnikom. Iz policijskega poslopja je kralj odšel na davkarijo, da vidi, kako sc tam dela. Mladi uradniki so v mračni sobi stikali po omarah in iska.i imena onih nesrečneže*/, ki še niso poslali prijave za odmero davka. Ko so pa spoznali kralja, so se silno prestrašili in samo dva sta. rejša gospoda sta in^eia toliko poguma, da sta kralju raztclmačila vse davčno.uradno poslovanje. Nato je cdšsl kralj na ambuian. co za lahko bolne ljudi, našel pa jo je zaprto. Nadzornica je bila ne. kam cdš a, pa tudi nobenega zdrav, nika ni bilo nikjer.... Ko je kralj videl, da nima s kom govoriti, je odšel. * Ustavil se je na policijskem ko_ misarijatu štev. 29. Iz .sobe, pred katero je stopil kralj, se je slišalo glasno srčanje. Šele po dolgem trkanju se je mož prebudil in od. pri vrata. Ko pa je spoznal kralji, se je tako.tresel po vsem životu, da je moral kralju razkazovati raz. ne uradne spise njegerv tajnik. Končno si je. kralj ogledal še si. romašni del mesta. Tam se je dlo_ go pogovarjal z raznimi reveži, med katere je razdelil sam prav znatno vsoto denarja, potem pa se je ?a precej izkušenj bogatejši vrnil do_ mov. NOVOSTI IZ MEDICINSKEGA SVETA Na zadnji seji Dunajske zdrav, niške družbe je bilo med drugimi zanimivimi predavanji na vrsti tu_ di predavanje docenta dr. Stalin^ gerja o narkozi z avertinom pri o_ peracijah pacientov z egiptsko boleznijo. Takšni pacienti so še po. sehno nervozni in z lokalno ane. stezi j o jim v večini primerov ni do. sti pomagati. Baš zato je tem bolj ceniti moderne pripomočke za splo. šno narkoso, med katerimi zavze_ ma avertn prvo mesto. To sred. stvo se uvaja v pacientov organi. ln deželah, kjer je dosti bolnikov z obistnimi kamni, je malo golšar. jev in narobe. V obrobnih deželah Sredozemskega morja je malo gol. šarjev, zato pa tem več bolnikov z obistnimi kamni; v notranjosti celine je razmerje spet obrnjeno. V Nemčiji in Avstriji opažajo v po. slednjih letih^ porast bolnikov z obistnimi kamni, golša, ki je za ne. katere predele* teh dveh dežel na. ravnost tipična, pa stalno naza. duje. To nazadovanje bo vsekako v zvezi z uvedbo pripomočkov, n. rem skezi mastnik in njegov uspa_ pr. jodirane soli, a gotovo vplivajo POZOR ROJAKI, b naslova na prejemate. I« rasrldta«, Vam Je naročnina poila. Na ia-kajte toraj, da m Vas opominja, temveč obnovite naročnino alt direktno, ali pa pri cih naših zastopnikov. valni učinek se da poglobiti z du. | šlkovim oksidulom. Na dunajski i kliniki dr. Eiselsberga so operirali t v poslednjem času 22 primerov i egiptske bolezni po tej metodi in sicer z najboljšim uspehom. Na isti seji je demonstriral nato asistent dunajske klinike za kož. ne bolezni dr. Musger šest prime, rov operacije kožnega raka s po_ močjo električnih nožev. Tu režejo bolne dele kože električne iskre s svojo probejno silo, kar gre brez bolečin in z velikim prihrankom drage manipulacije z radijem. Kož. ni rak spada med tiste bolezni, ki jih ozdravijo z današnjimi izpo. polnjenimi metodami skoro v 100% vssh primerov. Prof. dr. Blum je go veri! o čud_ nem zavisnem razmerju med obist. nimi boleznimi in golšo. V krajih tudi činitelji, ki so nam neznani. Po drugi strani ni mogoče trditi, da bi bil jod kriv naraščanja ledvic, nih kamnov. Jasnost o teh zade. vah nam bo prlneflo nadaljnje raz. iskavanje. CALIFORNIA Fontana, A. Hochsvar San Francisco. Jacob La noht« COLORADO _ Denver. J. Schatte Pueblo, Peter Culig. A. Ssftlft. Bali da, Louis Coatello. Walsenburc*. M J. NAJMANJŠE ARMADE KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE SO RAZPRODANE Sprejemamo pa članari-nino za bodoče leto. Članarina znaša $i — Člani dobe potem knjige po pošti naravnost iz Ljubljane. Uprava "G. N." Tudi najmanjše državice imajo svoje armade. Na prvem mestu j.j treba omeniti "armado" državice San Marino v Italiji. Ta samostoi. na državica ima 950 vejakov in 38 častnikev. To je edina med malimi evropskimi "armadami", ki se je udeležila svetovne vojne in sicer na strani zaverniških držav. V mir. nem času služi ta "vojska" deloma za dekoracijo, deloma pa opravlja varnostno službo. Mnogo manjša je "armada" sa. mostojne kneževine Monako. Ta državica ima samo 82 vojakov in 3 častnike. Glavna nalega te silne "vojske" je hcditl v kričečih uni. formah po mestu, da ljudje vidijo, da ima tudi Monako vojake in si. cer*same lepe fante. Tretjo minia. turno armadico ima vatikanska država kot najmlašja na svetu. Papeževa "armada" se deli v tr. skupine: v prvi je takozvana ple.. miška garda, v 'kateri so sami vi. seki italijanski aristokrati. Namen te skupine je, da se zadosti vroči želji mladih plemiče v hoditi v le. pl uniformi. V drugi skupini vati. kanske države so švicarski gardisti. 120 po številu, v tretji pa 53 mož papeževe častne telesne straže. Četrta miniaturna državica v Evropi je kneživina Lichtenstein, ki pa nima niti redne vojske, niti milice. To je torej edina državica na svetu, kjer je uresničen ideal pacifistov. Le škoda, da nobena ve. lika država noče posnemati v tem pogledu kneževine Lichtenstein (ASSAY JE BAJE SOVJETSKI AGENT AKRON, Ohio, 21. marca. — Zvezni uradniki, ki so aretirali Pau->a F. Kassaya, češ, da je hotel poškodovati mornariški vodljivi bale n "Akron", zatrjujejo, da je Kas-say v službi Sovjetske Unije. Tukajšnji komunisti izjavljajo, da Kassaya sploh ne poznajo, do i i m zatrjujejo ljudje, ki so delali ž njim. da je imel manijc uniiiti vse. kar bi bilo mogoče rabiti v boju s vjetsko Rusijo. INDIANA Indianapolis, Loula BonteH ILLINOIS Aurora, J. Verblch Chicago, Joseph Bllsh, J. Bevčlč, Mrs. F. Laurlch, Andrew Splllar. Cicero, J. Fabipa. Joliec, A. Anzeic, Mary Bamblcn, J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spellch. Mascoutah, Frank A urue trn North Chicago. Anton Kobal Springfield. Matija Barborlcfc Waukegan. Jože Zsl?nc KANSAS Glrard, Agnea Močnik. Kansas City, Frank 2sgar MARYLAND Steyer, J. Cerne Kltzmlller, fr Vodoplvae so- MICHIGAN ) Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular, Ani. Ja-nezlch. DEKLETA JE IMPORTIRAL V ZDRUŽENE DRŽAVE HAVANA. Cuba, 21. marca. — Na prešnjo ameriških izseljeniških u-radnikov. je bil deportiran danes s Kube Abraham Charkov,, ki je bil rojen v Tj m pa, Fla. Dolže ga, da je vtihotapljal ženske v Združene države. Žensko, ki je hotela priti v Združene države, mu je morala plačati precejšnjo vsoto, da se je "poročil" ž njo. nakar jo je odpeljal preko meje kot svojo ženo ter jo pustil v Floridi. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslužujmo se vsi brez izjeme te stare m stanovitne domače banke. MINNESOTA Chlsholmn, Frank Gouia, Frank Pucelj. Ely, Joa. J. P-shel. Fr Sesula. Eveleth, Louis Gouia. Gilbert, Lo-ils Vessel Hlbbing, John Povl« Virginia, Frank Hrvaticn MISSOURI St. Louia, A. Nabrco) MONTANA Klein, John R. Kom. Roundup, M. M. Panian Washoe, L. fihainp*. NEBRASKA Qmaha, P. Brodeilc* NEW YORK Gowancia, Karl Sternians Little Faila, Frank SEDEM KNJIG DEDEK JE PRAVIL.. MESUA ^ SUNEŠKI INVALID; PARI&KI 'ZLATAR. .Knjiga za mladino, ki vsebuje dve ljubki pravljici. _ Knjiga je bogato okrašena s slikami . Razprava verske vsebine, katera Je spisal bivši ljubljanski knezoškof. To je eno njegovih najboljših dfel. Morda se noben slovenski pisatelj ne zna tako poglo. ■ biti v otrokovo dušo, kot se sna Ksaver Meško. Knjigo je bogato ilustriral Šaša Šantel. .Povest za slovensko ljudstvo, ▼ kateri so opisani raz. burljivi doživljaji mladega mornarja. Skrajno zanimiva zgodovinska povest is dobe franco. :skeg* kralja Ludovika XIV. Izšla je v treh natisih, kaf znači, da je bilo po nji veliko povpraševanje: BATTTAW»ft -PTTU^TTA vnTOA1" **** ***** * sUk*mi- V nii ie natandn° UAIjAJLMOA.U-1 UKS1LA. VUJJN Aonisana vojna, ki je bila predhodnica našega osvoboje- - /a. SLOVENSKO - AMERIKANSKI Vsebuje zanimive članke, povesti, zanimivosti, pesmi, KOLEDAR - - -............ šalo. itd. Knjigarna "Gtaš Naroda" 216 West 19th Street New York, N. T. OHIO Barberton, Jonn Bamnt, Joe HHL Cleveland, Anton Sobek, Chaa Karlinger, Jacob Resnik. Bfcth. Sla pni k. Euclid, F. Bajt. Glrard, Anton Nagode. I.oraln, Louis Balant ln J. KnmM Mllea, Frank Kogovftek. Warren, Mrs. F. R a char Youngs town. Anteni Klkel]. OREGON Oregon City, J. ^oblar PENNSYLVANIA: Ambrldge. Frank Jakie. Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ. Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavoo. Clarldge, A. Yerlna Conemaugh. J. Bresovec. V. Ro* van&ek Crafton, Fr. Machek. Export, G. Prevlfi. Loub Jbiwih 616, A. Skerl). Farrefl, Jerry Okorn. Forest City. Math. Kamin, Greensburg, Frank Novak. Homer City m okolico, Frank renchack. Irwin, Mike Pamhek. Johnstown, John Polane, Martin Korosheta. Krayn, Ant. Tauiel). Ltuerne, Prank Balloek. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprlvfok. Midway John Žiast. Moon Pin, Fr. PodmllMt Pittsburgh, 2. Jakatae, vine. Alh J. Pogačar. Presto, F. B. Demshar. Reading J. Pesdiro. Steel ton, A. Hren. Unity Sta. in okolico, J. tttrQ, FT. Schlfrer. West Newton, Joseph Jovaa Wlllock, j Peternsl. UTAH Helper. Pr. Krebs. VWE8T VIRGINIA: Williams River, Antra mt WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik I« Jos. Koren. Sheboygan. John Zorman. WEST ALUS: Frank Skok. m Diamondvllle, loo RoUch •o lab If a ODA" NEW YORK, MONDAY, MARCH 23, 1931 The LARGEST 8LOTENI DAILY la D. t. L SKRIVNOST NEZNANKE ROMAN IZ &YLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. B7H»:r.gi 30 (Nadaljevanje.) Ko se je zadnja mlada deklica oprijela plašča Dagmar, ni imela nobene moči več. Sredi zamaha je Dagmar izpustila. Za točila se je po ledu In prav gotovo pi padla, če bi se naenkrat ne pojavil pred njo človek ter jo ujel v svoji roki. — Gospa grofica, tudi meni bonbončka! — je vzkliknil Gun ter v istem trenutku, ko (jo je ujel ter pri držal. Ležala je za trenutek na njegovem srcu ter pogledala nanj s pogledom, ki ji pognal kri v gfcavo. — Ti si? Jaz te nisem zapazila, — je rekla vsa iz sebe. — Jaz sem gledal že ves čas, kako si hranila vaško mladino. Gospa grofica, tudi meni bonbonček! — je rekel plamtečih oči. Tedaj pa se je naenkrat vzbudilo življenje v nji. Njene oči so zrle tako gorko ter nežno v njegove. 9 Hitro se je ojačila. — Nobenega bonbančka nimam več, — je rekla sn^eje. — Potem pa bom vzel enega, — je rekel ter pritisnil svoja usta na njena. — Gospod grof je poljubil grofico! — je zakričala mala deklica na. ves glas. Dagmar je postala rdeča kot kri. — Kaj naj si mislijo otroci! — je rekla, ko je premagala svojo zadrego. On je dihal težko ter jo pogledal s palečimi očmi. — Mislili bodo, da je to srečen zakonski par. Ali misliš, da so prvikrat videli poljubljati se dva človeka? Tudi ijaz sem hotel imeti svojo sladkarijo. Prati vsem si bila tako radodarna, — a jaz sem si moral u-grabiti svoj del. Otroci so zopet prihiteli. — Gospa grofica, — še enkrat kačo! — so klicali. Grof Gun ter se je smeje ozrl po njih. —j Gospa grofica se ne bo več igrala z vami. Če bi je ne ujel, bi gotovo padla. — Lora je bila! — so zakričali otroci. — Potem naj Lora dobi še en bonbonček, — je rekla Dagmar ter veselo pogledala svojega moža. On je videl, da ji ta neumnost dosti dobro pristoji in vesel je bil. — Sedaj pa izpustite grofico, kajti drugače bo zbolela, ker ima preveč drobne čevlje! Otroci so se izgubili, in Gunter jo je odvedel k sanem. — Ali me hočeš v saneh peljati domov? — je rekel. — Kot hočeš, — je odvrnila. On pa jo je trdno pogledal. — No. kot hočeš ti! Lahno je zardelar, a vendar rekla mirno in obvladano: — Pelji se torej z menoj, bom imela vsaj družbo! Njegove oči so se zaiskrile. To je bila majhna zmaga nad njeno hladnosjo! — Gospa grofica, pridite kmalu zopet! — so kričali za njo otroci. Ona se je obrnila ter zakričala otrokom: — Kmalu se zopet vidimo! Nato so se pričele pomikati sani. — Presenetljivo je, kako si znaš osvojiti srca otrok, je pričel Gunter pogovor. Ona se je nasmehnila. — To je povsem lahko. Treba je le pokazati da jih človek ljubi. Oni imajo zelo fin občutek za to. Otroci nimajo nikdar dosti ljubezni. Prikimal je smeje. — Kako prav imaš, kajti to sem izvedel v svoji lastni mladosti, ki Je bila brez veselja. Dagmar ga je pogledala z velikimi očmi. — Tudi jaz. Izza voje prve mladosti sem imela vedno občutek, da ml je ušlo nekaj krasnega. Papa ni imel niti časa, niti zanimanja zame, kajti on je sploh zelo mrzla narava. Motreče jo je pogledal. Ali je bila raditega (tako mrzla in hladna, ker .ji je v mladost manjkalo materine ljubezni? Tudi v njegovem srcu je bilo ravno raditega hrepenenje o ljubezni dvakrat tako veliko. Ljudje so pač različno ustvarjeni. V njenem srcu je postalo mrzlo vsled pomanjkanja ljubezni. — Zopet jo moramo ogreti. Nato bo ljubezen zopet vstala ter rodila nave cvete, — je mislil. Peljala sta se molče naprej. Nato pa je rekel nenadno: — Ti bi postala izvrstna mati, če bi imela otroke, Dagmar. Mislim, da bi ne pustila otroke stradati ljubezni! Kajti, če občuješ z otroci, je na tebi nekaj materinskega, česar ti drugače manjka. Smatra sem te za mrzlo naravo. Šele v občevanju z otroci pa sem zapazil, kakšno bogastvo se skriva v tvojem srcu. Držala je roki trdno stisnjeni skupaj. Ah, če bi slutil, kakšno bogastvo se Skriva v njenem srcu in komu pripada! Le z naporom je mogla zatajiti svoje čustvo in ga je skušala odvrniti od pogovora, da bo ostal hladen — Ce bi imela otroke, — je pričela zopet, — bi morali vsaki dan občutiti, da so ljubljeni. Otroci, ki zrastejo brez ljubezni, so sence cvetk. Kaj pa sem hotela vprašati, — ali si naročil sobe v hotelu? Čutil je, da ga skuša žena odtegniti od pogovora. Predmet ji gotovo ni bil prijeten. Zdelo se mu je, da .ni mrzlega srca, temveč da se tudi boji pokazati notranjost. — Kako 6koda zanjo, da ni našla moža, ki bi jo ljubil, in katerega bi ona isto tako ljubila. Nato bi se popolnoma lahko razvila! — si je m 1*111. Naslonil se je v blazino, da lahko povsem mirno opazuje njen proflL Obdala ga je velika žalost, da je ženska, katero je nekoč srčno ljubil, z izdajo zamorila v njem možnost ljubezni. Ali je bila ljubezen v resnici mrtva? Ali pa Je še vedno živela pod pepelom ter bi bila zopet lahko zbu-jena k novemu življenju? Njegove oči so visele na obrazu Dagmar. Videl je mehke, kostanjeve lase, ki so silili izpod njene čepice. Videl Je njeno lice, droben nosek ter dolgi trepalnici. Dihal je težko. SEDEMNAJSTO POGLAVJE. V retidenci Je vladalo po Novem letu živahno življenje. Dvorne slovesnosti to se pričele ln njih odsevi so prodrli do spodnjih plasti prebivalstva. Orof Gunter Taxemburg in njegova žena sta dospela ter se nastani]* t najbolj odličnem hotelu. Ze par dni po nJih dohodu Je bila soglasno s programom, določena predstavitev na dvoru. Nato so se morali vršiti še številni obiski, katere je aranžiral dvorni OadaJ ae J« morala Dagmar podvreči resnični preizkušnji, na katero js bUa dobro pripravljena. Orof Taxemburg in njegova žena sta bila povsod sprejeta z velikim zanimanjem. Princ Ludovik je rekel, da je novi par nova pridobitev za dvor in raditega so vsi napeto pričakovali njih prihoda. Sedaj je prišla velika ura. Vlada in njegova žena sta si dala predstaviti v stranskih sobah dosti ljudi. Lepota grofice je vzbujala veliko pozornost. Velik vtis. je tudi napravil grof Taxemburg s svojo impozantno postavo. Princ Ludovik je bil na mestu. Ko je danes videl grofico Taxemburg, je rekel: — Grofica, jaz nisem smatral za možno, da bi prekašali samo sebe na lepoti, — a to se je zgodilo danes. Zrla je povsem neženirano k njemu. On jo je opazoval ter se nato z vzdihom obrnil proti grofu. — Dragi grof, jaz sem vam že enkrat rekel, da ste zavidanja vreden. Od vseh strani me bodo hvalili, da se mi je posrečilo zvabiti dva tako krasna človeka na dvor. Dva tako zanimiva človeka sta tukaj redka prikazen. Da, da, le ozrite se naokrog. Toliko duha in lepote ni mo-mogoče najti pri nas! — Oprostite mi, v tej dvorani vidim zbrane dosti lepote, — je pripomnila Dagmar. Princ se je ironično zasmejal. — Vse je le videz. Ti cvetovi so bili zadušeni v dvornem zraku ter ne morejo več prenašati dnevne svetlobe. Vam pa se ni treba bati niti najbolj ostrega solnca. Sedaj pa nočem več govoriti o tem, kajti drugače me >boste smatrala za pustega človeka! — Tega se ni treba bati. Princ se je nalahno zasmejal. — Ah. vi mislite, da mora biti princ pod vsakim pogojem nekaj drugega? V tem pa se motite, grofica. Mimogrede, ali veste še, da se grozno veselim svojega obiska v Taxemburg. Sedaj nisem še prost, a v treh do štirih dneh bom. Pripravite se. — Zelo me bo veselilo, da vas bom lahko sprejel za toliko časa. Obžalovanja vredno je, da se niste že preje prijavili, — je rekel grof Gunter gorko in prijazno. Princ Ludovik se je smeje ozrl vanj. (Dalje prihodnjič^ Prihodnji izlet po FRANCOSKI PROGI s parnikom FRANCE ~ Dne 25. APRILA (1.00 P. M.) Za mesec ntarc in april IZREDNO NIZKE CENEjza parnik "ILE DE FRANCE" stane vozni list do HAVRE In nazaj samo $146.— in do LJUBLJANE in nazaj samo $177.— ter je veljaven za 2 leti. Naš NAJVEČJI ter PRVI SPOMLADANSKI IZLET Dne 15. MAJA (4.30 P. M.) na katerega rojake že sedaj opozarjamo. Tedaj bo potnike spremljal naš uradnik g. A. PESTOTNIK ;kozi do Ljubljane, ki bo celo pot skrbet, za udobno in brezskrbno potovanje. IZ PARIZA DO LJUBLJANE VOZI VLAK SEDAJ SAMO 26 UR PRIHODNJI IZLET po COSULICH PROGI * ladjo VULCANIA priredimo Dne 15. APRILA (0.15 A. M.) NADALJNI IZLETI PO TEJ PROGI IN Z ISTO LADJO SE BODO VRŠILI: — 19. MAJA, 30. JULIJA in 9. SEPTEMBRA MI ZASTOPAMO POLEG TEH DVEH PROG TUDI VSE DRUGE PROGE KOT NAPRIMER: CUNARD LINE, WHITE STAR LINE RED STAR LINE, NORTH GERMAN LLOYD, HAMBURG-AMERICAN LINE, HOLLAND AMERICAN LINE, U. S. LINES in drage Kdor zeli potovati v prijetni in veseli družbi, naj se pridruži enemu naših izletov m ne bo mu žal. Za naše-letošnje izlete je že sedaj precejšnje zanimanje, zato priporočamo, da si vsak kolikor mogoče hitro zasigura prostor. Mi smo v tem poslu nad 40 let in vsled to-likoletne izkušnje zamoremo jamčiti najboljšo postrežbo, kakor tudi to, da bo vsak o vsem dobro, točno in pravilno poučen. Potnike, ki potujejo preko nas, dočaka naš uslužbenec na tukajšnji postaji in jih dovede k nam v pisarno. ZA POJASNILA GLEDE POTOVANJA, POTNIH LISTOV, CEN, VI-ZEJEV IN PERMITOV SE OBRNITE NA DOMAČO TVRDKO -__ Qakser State Bank KJS2 Cortlandt Street New York, N. Y. 1 mromniiiiiiiM iimnmtii »i«Ht ■ ~ Mali Oglasi imajo velik uspeh fi ..............................g™« M ff KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West -18th Street New York, N. Y. RAZNE POVESTI In ROMANI: (Nadaljevanje.) Dedek Je pravil; Marfariu b ikra- toljčkl ...................... .M Elizabete ...................... M Fabijola ali cerkev v Katakombah .45 Fran Baron Trenk ............. .55 Filozof rim igedba .............. .60 Fra Diavolo.................... M Gozdovaik (2 zrezka) ...........1.20 Gospodarica sveta..................40 Godtevsld katekizem............ JSS Gostilne v stari LjnbUanl ...... M Gifis Mytologija.............. L— Gusarji ........................ .751 Gusar v oblakih ............................ .80 Hadil Morat (Tolstoj) ........ .60 Hči papeža, vez. ............................1,— broš..............................75 Hektarjev meč.................. J*0 Hedvika ...........................................40 Hodi časi. Blage dofie. veseloigra .75 Helena (Kmetova) ............ .46 Hudo Brezdno (II. avj ........ iS Humoreske, Groteske In Satire, vezano ..................... .80 broMrano .................. .60 Iilet g. Brontka................1.20 fzbrani spisi dr. n. Dolenca.....60 Iz tajnosti pri rode.............. .56 Iz moderne« sveta, trdo ves. 1.G0 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zvezka......................................1.50 Iftrafke. broširano ............. M Igralce .........................75 jO Janko ln Metka (za otroke) .... JM Jernač Zmagovat, Med plaza v!.. .56 Jutri (Strug) trd. v..............7B broi. ....................... .66 Jurtiievl spisi: Popolna Izdaja vseh lO avezkov. lepo vezanih..................16.— Sosedov sin, broi. .............. .46 6. zvezek: Dr. Zober — Tugsmer brofiirano ...............6.. .78 Juan Mlserija (Povesti Iz ipnaskega življenja .................... .66 Kako sem se Jas likal (AleSovec) L zvezek ......... J« Kako sem se Jas Ukal i (AleSovec) II. zv..................M Kako sem se Jas likal (AleSovec) III. zvesek........ JO, Korejska brate, povest la misijo- | v Koreji .............. M Kretanje Parnikov — Shipping Newt —j Povesti, pesmi t prost (Baodclalrs) trdo vezano V.................. L- 24. marca: Lafayette, Havre Statendam, Boulogne tur Mer. Rotterdam 25. marca: President Harding. Cherbourg, Hamburg 26. marca: • Dresden, Cherbourg. Bremen 27. marca: Majestic, Cherbourg Saturnia, Trst He de France, Havre 28. marca: Cleveland. Cherbourg, Hamburg Leviathan, Cherbourg Minneionka, Cherbourg 29. marca: Bailie, Liverpool 30. marca: Guropa, Cherbourg. Bremen 31. marca: Berengaria, unerbourg New Amsterdam, Boulogne Bur Mer Rotterdam 1. apri'a: President Roosevelt, Cherbourg, Hamburg Deutschland, Cherbourg. Hamburg 2. aprila: General von Steuben, Boulogne su> Mer, Bremen Olpmplc, Cherbourg Westernland, Cherbourg, Antwerpen 4. aprila: Minnekahda, Boulogne Sur Mer 7. aprila: De (Jrasse, Havre 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanj« na ogromnih parnikih: lie de France 27. marca; 25. aprila (4.30 P. M.) (1 P. M.) PARIS 10. aprila; 30. aprila (3.30. P. M.) (6 P. M.) Najkrajša pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijafa in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Vprašajte kateregakoli pooblaSCenega agenta FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK, N. Y. 8. aprila: Mauretania, Cherbourg George Washington, Cherbourg. Bremen Bremen, Cherbourg, Bremen New York, Cherbourg. Hamburg 9. apri'a: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 10. aprila: Paris, Havre Homeric, Cherbourg Roma, Napoll, Genova 11. aprila: Minnewaska, Cherbourg Lapland, Cherbourg. Antwerpen 14. aprila: Vulcania, Trst (1ZL.ET) Aquitania, Cherbourg 15. aprila: Leviathan. Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg Kurotia, Cherbourg. Bremen Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg 16. aprila: Berlin, Boulogne sur Mer, Bremen 17. aprila: Majestic. Cherbourg St. I»uis, Cherbourg, Hamburg RellHnoe. Cherbourg. Hamburg Penuland, Cherbourg, Antwerpen 21. aprila: Herengaria, Cherbourg Lafayette. Havre 22. aprila: President Harding, Cherbourg. Hamburg Hamburg, Cherbourg, Hamburg 23. aprila: Dresden. Cherbourg, Bremen I .a Bourdonniis, Havre 24. aprila: Olympic, Cherbourg Bremen, Cherbourg. Bremen Statendam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Augustus, Napoll. Genova 25. aprila: He de France Havre (IZLET) Minnetonka. Cherbourg 29. aprila: Mauretania, Cherbourg President Roosevelt Cherl>ourg. Hamburg Deutschland, Cherbourg, Hamburg 30. aprila: Paris. Havre Republic, Cherbourg Hamlmr; General von Steuben, Boulogne aur Mer, Bremen Krvna esveta .................. il Kuhinja prt kraljici gosji noil el M K«j se Je Markaro sanjalo...... Jt5 Kaiaki ........................ M K rižev pot patra Knpljenika .7« Kaj se je Izmialil dr. Oka.......45 Kraljevi« bera« .................& Levstikovi zbrani sips! ......... Ji I. zv. Pesmi — Ode In elegije — Sonet je — Romance, balade te (Le vati k) ...7t Z. zv. Otročje Igre v Različne poezije — Zabavljlce ln pošice — Jeza na Paraas, — Ljudski Gals — Kraljedvorskl rokopis — Tolmač (Levstik) .. .7i Trdo vezano..........! S. zv. Slika Levstik* In njegove kritike In polemike............ .7i, Ljubljanske slike, Hlfinl Ustnik, Trgovec, Kcpčijski stražnik, U-radnlk. Jezični doktor. Gostilni-Car, Klepetulje, Natakarca, Duhovnik. Itd. ................ JU Lov na ženo (roman) ...........M Marjetica ...................... M Materina žrtev ............................ .50 MoJe iivljenje...................75 Mali Lord .................... JM Miijonar brez denarja...........75 Malo ilvlhnje ................ .<5 Maron, krščanski deček la Libanona ..................... 23 Mladih zanikernciov lastni iivo- topis ........................ .75 Mlinarjev Janez ................ Jb% Mnsolino ...................... .4« Mrtvi Gosta« .................. .35 Mali KJato* ....................7® Mesija ......................... JS§ Malenkosti (Ivan Albrecbt) .... .85 Mladim sreem. Zbirka povesti za slovenska mladino ............JU Misterija, roman ................1.— Možje ...............................;...............1.25 Na različnih potih ............ .4« Notarjv nos, humoreska ...35 Narod. U Izmlrm .............. .4i Nate vas, II. del. 9 povesti .... M Nova Erotika, trdo vez..........Ti Nate leta, trd. vez. ............ M broširano .................. M Na Indijskih otokih ............ J* Nafti ljudje .................... .44 Nekaj iz ruske zgodevire ...... JS Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote s bojnih pohodov bivBe- - rs slovenskega polka ........lJi Novo iivljenje ................. j| Ob 54 letnici Dr. tartn L Kreka JO Onkraj pragozda ............... M Odkritje Amerike, trdo vezano .. .64 mehko vezana...... .54 Praprečmnove zgodbe __________ 35 Pasti In sankl ................ J85 Pater Kajetan ..................L— Pingvinski otok ................ .44 Povest e sedmih sbeftenih ...... M Pravica kladiva ............... Ji Pabirkl Is Bote (AJbrecht) .... JB5 Pariški zlatar .................. J5 Prihajat, povest .............. Ji PRVI IZLET v staro domovino priredi KRMJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEONOTA na svetovnoznanem, modernem brzoparniku CUNARD LINIJE BERENGARIA ^Tvt** dne 20. junija Izletniki se bodo ustavili v "Lisieux" na Francoskem, kjer bodo počastili grob "Male Cvetke Sv. Terezije". Bodo si ogledali Pariz in druge znamenitosti na Francoskem. V Ljubljani bodo počastili grob Slovenskega pionirja in ustanovitelja K. S. K. J. pok. F. S. Susteršiča, itd. Glede potnih listov, permitov, vožnih listkov itd. pišite na — JOSIP ZALAR (ali K.S.K.J.), 1004 No. Chicago St., Joliet, III. ali na sledeče agente: SAKSER STATE BANK MIDTOWN BANK 82 Cortlandt Street, (Leo Zakrajšek) New York. N. Y. 630 Ninth Ave., New York MIHALJEVIC BROS. JOHN L. MIHELICH CO. 6201 St. Clair Avenue (August KoUanderl Cleveland, Ohio 6419 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio CUNARD LINE 25 Broadway New York Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN ... ...