r
r
Naj j i slovenski dnevnik
T Združenih državah Velja za vse leto - . . $€.00
Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00
71
GLAS NARODA
n
Iistslovenskihdelavcev y Ameriki*
■ The largest Slovenian Daily in the United States.
□ Issued every day except Sundays b and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 33. — ŠTEV. 33.
filtered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON: CHelsea 3—3878
NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 9, 1932. — TOREK, 9. FEBRUARJA 1932
VOLUME XXXX. — LETNIK XXXX.
JAPONCI BI RADI KONTROLIRALI KITAJSKA MESTA
OKOLI VELEMEST NAJ BODO NEVTRAL. ZONE POD KONTROLO MEDNARODNE POLICIJE
Japonska predlaga, naj se ustanovi okoli vsakega velikega kitajskega mesta "nevtralna zona", katero naj bi stražila mednarodna policija ter branila vstop kitajskemu vojaštvu. — Ako bi se to uresničilo, bi bilo treba izpremeniti pogodbo, sklenjeno med devetimi silami, ki jamči Ki« tajski nedotakljivost.
Smith pri governerju Rooseveltu
BOJ PROTI PROHIBICIJI
Družba proti prohibicijl ceni stroške prohibicije na 11 biljonov dolarjev. —Izguba davkov in izvedba prohibicije.
Washington, D. C., s, febr. — Družba proti prohibiciji ceni izgubo zveznih dohodkov na davkih vsled prohibicije od januarja lO:*) do julija 1031 na 10 milijard
prepusti narodu, da naj odloči, ali naj ostane prohibicija. ali pa s«' »tlpravi.
Poročilo tudi pravi, da je vlada izdala za prohibicijo 370 mili-jonov dolarjev narod pa j«* izdal za pijačo £»H.414.44!U»IM).
TOKIO, Japonska, 8. februarja. — Neki zastopnik japonske vlade je danes objavil, da je potrošil japonski kabinet za operacije v Mandžuriji štirideset milijonov jenov (približno štirinajst milijonov dolarjev). Kronski svet bo najbrž odobril ta I j>k4,<mkmmx> dolarjev ter na pod-izdatek.	i tega poživlja kongres. da
Koliko vojakov bodo poslali Japonci v Sanghaj in do kake meje nameravajo razširiti svoje tamo-šnje operacije, se ni moglo izvedeti.
Japonski predlog, naj se vsa kitajska pristanišča in kitajska velemesta nevtralizira, je naletel vsepovsod na odločen odpor.
Japonska ve, da se je s tem predlogom nekoliko prenaglila in vsledtega se je začela izgovarjati, da njenega predloga niso pravilno tolmačili.
Japonci poudarjajo, da nočejo nikjer na Kitajskem sami gospodovati, pač pa le izvajati kontrolo v soglasju z drugimi velesilami. -
Japonci predlagajo, naj se okoli vsakega kitajskega pristanišča oziroma velemesta ustanovi nevtralna zona v širini petnajstih do dvajsetih milj. V teh zonah naj bo mednarodna posadka, ki bo preprečila kitajskemu vojaštvu dostop v mesto.
Predno bi se to zgodilo, bi bilo pa treba pogodbo, sklenjeno med devetimi velesilami bistveno izpremeniti, kajti pogodba jamči Kitajski popolno nedotakljivost.
No protest ameriške vlade proti obstreljevanju Woosung utrdb, je odgovoril japonski zastopnik, da je bilo to potrebno iz vojaških razlogov. Japonci niso mogli brez nevarnosti spraviti svojih transportnih ladij na reko Wongpoo, dokler so
COLL DOBIL ' KAZEN, KI JO JE ZASLUŽIL
VLADIVOSTOK PRIPRAVLJEN
Japonski konzul naznanja vladi, da je položaj kot v vojni. — Mnogo vojakov in konj prihaja v mesto.
Lani je bil obdolžen, da je ustrelil dva otroka v Harlemu. — Porota ga je oprostila. — Sovražnik ga je ustrelil V tele- Tokio, Japonska, 8. februarja, fonski celici. Japonski generalni konzul v Vla-----------------------'------------divostoku naznanja svoji vladi,
tla izgleda položaj v mestu kot v Vincent Coll. ki je bil pred so- Ktanju vojne Zt.|o ninogo voja_
umora dveh otrok, kov iu voja5kih konj
NA DAN SODBEŠEL V SMRT
line Johna M. Ham je bilo čr-ta.no z dnevnega reda sodugskih oboravnibv v (Jeneral Scsssions v New York m.
I>tl je dan. ko bi imel Ham priti preti sodnika pod obtožbo goljufije. Mesto tla bi šel na sodišče, je skočil -skozi okno svojega .stanovanja v sedmem nadstropju.
11čim je držal v rokah sl iko mladega deeka, najbrže svojega sina. Na list papirja je napisal: "Želim, tla bi imel v svojem naročju svoje otroke".
PODGANA VKRADLA ZOBE
dišeem zaratl pa ga je porota oprostila, je bil v nedeljo v neki ne\vyorški lekarni ustreljen, ko je telefoniral.
('oil je lanskega poletja v Ilar-lemu iz avtomobila streljal na nekega trgovea, ki je sedel preti svo govo trgovino, pa ga je zgrešil, pač pa je zadel dva otroka, ki sta vsletl strelov umrla.
V nedeljo pride foil v neko lekarno na zapadni 23. ulici v New Vorku in telefonira. S seboj je imel svojega pribočnika. kakor imajo navatlo vsi gangsterji. Medtem pa pride nek drug mlad človek z revolverjem v roki in prične streljati na (Vila, foil se mrtev zgrnili na tla.
foil je bil v ovojem zločinskem življenju zaradi tatvine, ropa in umora osemnajst k rat aretiran, pa preti sodiščem vselej oproščen.
lloka pravice «ra ni mogla doseči. toda dosegla ga je maščevalna roka njegovega tovariša.
MORILEC V WASHINGTON!!
JE OZDRAVIL
Washington, D. C., S. febr. — Velik strah prevladuje v okraju najbolj aristokratitinili prebiva 1-Excelsior, Sprigs, Mo., 8. febr. <*vt> kjar je nek blaznež zatinje Stari Črnec Toni. ki je služabnik tlni "moril enega moža in ranil župana Freda II age L je izgubil (lv,> <1<*leti «» enega moža.
svoj« umetne zobe. toda jih je zo-' policija je bila v okraju, ki je, ]m.bl.ula Več dni ni smel iz svo-
I bolj navajen na drage avtorno-1 : .	.. ...i______• - i i .r
SMITH JE ODLOČNO ZANIKAL DA NAMERAVA KANDIDIRATI
Včeraj je bil bivši governer newyorske države A. E. Smith pri governerju Rooseveltu. Dolgo časa sta se pogovarjala, toda Smith je rekel, da nista razpravljala o političnih vprašanjih. Pozneje so Smitha obkolili časniški poročevalci in ga ob-suli s celo kopo vprašanj.
v iu vojaških konj prihaja v mesto. Tudi velike zaloge milnici je so prišle v mesto.
Konzul tudi poroča, da sovjetska policija dan za dnem aretira veliko število belih Kusov. .Mnogo jih peljejo v druga nuišta. ker so mestne kaznilnice prenapolnjene.
Konzul je mjienja. da sovjetska vlada zapira bele Kuse, ker se boji. tla bi se zvezali z Japonci, ako bi pričeli prodirati v Mandžuriji še tla 1 je proti severu.
Kot poroča japonski list Ren-..... ; go, je kitajski general Ma prišel i
iz svojega glavnega stana v llaillitin v Ilarhin, kejr je imel konferenco z japonskim generalom Ta-ritan. .Japonski general je po konferenci pogostil kitajskega generala in pri pojedini je tekel šampanjec. List pravi, tla je- general M aobljubi Igeiieralu Tainann, da ga bo podpiral, ker s tem upa, tla l»o postal governer Ilcilungkiang provincije.
ROCKEFELLER
Ormond Beach, Fla., 8. febr. — 0:2 let st-ari John IX Rockefeller je bil zadnji teden bolan vsletl
pet našel.
Pravi, da mu
je podgana li-
hi le. kot p;i na strele iz revolver-
imeli Kitajci V Woosung utrdbah močno artilerij- kradla zobe iz kozarca, kjer jih Je 1>>1» . podvojena. Po mestu sko posadko.
SANGHAJ, Kitajska, 9. februarja. — Dones je bila končana prva faza japonskega napada na šestnajst milj dolgi fronti med Sanghajem in Woo-sungom. Kitajci so ostali v svojih postojankah, da-si jih je japonska artilerija obstreljevala s kopnega in z bojnih ladij.
Včerajšnja ofenziva je bila naperjena proti vasi Woosung in proti šanghajskemu mestnemu delu Cape j.
Iz kitajskega glavnega stana poročajo, da je obležalo na bojišču najmanj petsto Japoncev, katere so Kitajci zvabili v past.
Japonski podadmiral Nomura je podal časniškim poročevalcem sledečo izjavo: — Japonsko brodov-je je zato dospelo sem, da zaščiti tukaj nahajajočim se Japoncem življenje in lastnino. Z ozirom na razmere, ki prevladujejo v Sanghaju, bomo storili vse, kar je v naši moči, da preprečimo nadaljne nemire ter v zvezi z zastopniki drugih dežel napravimo čimprej mogoče red.	f
Sanghajski župan je pismeno sporočil tujezem-skim konzulom, da kitajska vlada ne prevzame nobene odgovornosti za poškodovanje oz. uničenje tujezemske lastnine, 'kajti Kitajci se morajo braniti proti Japoncem, kateri se poslužujejo inozemske naselbine za bazo svojih operacij. V skrajnem slučaju bodo Kitajci zasedli inozemsko naselbino.
je imel v votli in jih je vlekla proti luknji v podu. kjer jih je tudi našel.
FRANCOSKI LETALCI
NAJDENI V SAHARI
Oran, Anglija, S. februarja. — Trije francoski letalci, ki so bili na poletu preko puščave na otok Madagaskar in ki so se morali spustili s svojim aeroplanom na tla v puščavi, so bili najdeni blizu Kr<r Tasfls^d oaze.
Ze pred enim tednom so se morali spustiti na zemljo in skozi pea dni so bili vedno v zvezi z o-stalini svetom potom brezžičnega brzojava. nato pa jim je aparat odpovedal.
Votla ki so jo imeli s seboj, jim je pošla in daleč okrog *io iskali kako oazo, da bi dobili vodo. Ko so bili najdeni, so bili sH-er zelo izmučeni, fotla drugače zdravi. Ko so dolge ure čakali na r«šitev. so sedeli pole«; aeroplana in so poslušali radio in poročil-« kako jim prihaja pomoč.
ARETACIJE V BERLINU
Berlin, Nemčija, S. februarja. Herlinska policija je aretirala l'»0 političnih agitatorjev, ko so se | spopadli komunisti z narodnimi socijalisti.
vozijo policijski avtomobili s policisti. ki imajo vedno pripravljene puške, in bombe. Za to službo so bili določeni najboljši strel-••i v policijski službi.
Zadnja žrtev morilca je bil pek Paul Riedel, ki je stal pri vratih svoje trgovine. Morilec, ne da bi izgovoril kako besedo, ga je u-strelil.
Pek se je zgrudil na tla mrtev s štirimi kroglami v svojem telesu.
Morilec ni skušal oropati njegove trgovine, temveč je skočil v avtomobil m zbežal.
Dan poprej je na istem mestu morilec ustrelil Cordano Ruekit-so. ki je malo prej kupil pri Ried-lu kruli in ko je ležal na tleh. je še držal kruli v svojih rokah.
Se pred Buckusoni. pa je blaznež obstrelil dve deklici. Jleleno Ileal I. ki je stara lfi let ter Doris Andrews, staro IS let, ki ste se ravno vračali iz knjižnice. Policiji sta povedali, da se je zločinec po streljanju počasi odpeljal z avtomobilom.
Vsi rbstreljeni so podali policiji natančen popis zločina in pravijo. da je star okoli 25 let in da je zelo lepo oblečen.
je hiše. Tudi v cerkev ni šel. Zdaj pa je že toliko okreval, da mu je zdravnik dovolil, da se sme z avtomobilom voziti po svojem vrtu.
STERLIZACIJA V 0KLAH0M1
NESREČA VROVU V ITALIJI
Caltaniseta, Italija, 8. febr. — Pri eksploziji v Trabia rudniku je bilo ubitih devet rudarjev, sedem pa ranjenih.
Oklahoma City, Okla., 8. rebr. Postava, ki jo je lansko leto sprejela država Oklahoma in ki določa sterilizacijo za vse umobolne osebe, ni bila še nikdar uveljavljena.
Postava določa, da morajo ravnatelji zavodov za umobolne vladi predlagati sterilizacijo za osebe. za katere smatrajo to potrebno. Ta postava velja za popolne norce, umobolne in bebce.
Kolikor je znano, je ravnateljstvo samo v enem slučaju skušalo ugoditi postavi. Varuh je prosil ravnateljstvo zavoda, da izpusti neko umobolno' dekle. Ravnatelj je obvestil varuha, da mora biti deklica sterilizirana, predno jo more izpustiti in varuh je opustil svojo namero.
Dasiravno ima ravnatelj pravico predlagati osebe, ki se nahajajo v zavodu, da naj bodo operirane, vendar imajo stariši ali varuhi phavieo vložiti prošnjo pri | sodišču, da se operaija opusti.
I	_1
Smith je rekel ;
—	V* moji izjavi ni niti besede, da MMii kandidat. Še nikdar ni bil nihče izvoljen, če ni vodil vodilne kampanje. Kandidat je mož, ki si skuša zajamčiti podporo delegatov. .laz tega ne delam. Leta 11*28 sem si prizadeval dobili podporo delegatov, (ločini v letošnjem letu ne. .laz nimam nobenega glavnega stana in ne zbiram denarja za volilno kampanjo.
Xeki časniški poročevalec je rekel:
—	Nekateri pravijo, tla hočete imeti v stranki prvo besedo in da boste začeli z uničevanjem, če je ne boste dobili.
—	To je uezmlsrl. — je odvrnil Smith. — Kdor pozna moj tridesetletni politični rek o ril. ne bo tega verjel. Se enkrat poudarjam, tla ne bom nikogar priporočal in tla ne bom nikomur nasprotoval.
Ga. KALININ OSKRBNICA DRŽ. POSESTVA
2ena najvišjega sovjetskega uradnika bo oskrbovala državno posest. — Ni izobražena, pač pa razumna.
Moskva, Rusija, 8. februarja. — Žena predsednika »»srednjega iz-vrševalnega odbora Mihaila 1. Iva-linina je odpotovala iz Moskve v Sibirijo, kjer bo oskrbovala veliko državno posestvo s tisoč delavci.
Odpotovala je ze preti dvema tednoma in se nastanila v neki vasi blizu Novosibirska. To je žq n.ieno drugo slično mesto, ker je prej že opravljala veliko Kmetijo v Atma Aata v ruskem Turktv,ta-mi. kamor je bil pregnan Ijcuu Troeki, predno je bil izgnan iz Rusije.
Ko bo oskrbovala ptisestvo. ki meri več tisoč oralov in kjer bo zaposlenih nad tisoč delavcev, bo odgovorna sovjetski vladi za vso upravo.
Kaliniuova žena je stara 4S let in ima štiri otroke. Prihaja iz ze-Aeroplan je padel na njivo ob ro- ]0 revne rod o vine in nima mnogo
PONESREČENILETALCI
Clarksdale, Miss., 8. februarja. Jae.k Toldenflaugh in Howard l\ Uoulber, oba doma iz Alexandria, La., sta se ubila blizu mesta Shaw, ko je njun aeroplan padel iz višine 700.metrov. Priletela sta! iz Cineinati z novim aeroplanom za neko družbo v Alexandria.
Motor je še deloval, ko so prišli ljudje, ki so videli pasti aeroplan. Letalca sta bila mrtva in so ju izvlekli izpod razbitega letala.
bu nkega gozda.
VODA JE ZALILA
izobrazbe, toda oni, ki jo poznajo, pravijo, da je zelo razumna žena. Dva njena :;inova sta na lje-[ nrngradskeiu vseučilišču, ena hči
SUBMARIN M2 j;;,* -
Naročite se o* "Ulii Naroda" — največji slovenski dnevnik v Zdrn-ienih litevah.
Portland, Anglija, S februarja. Neki potapljač, ki je našel potopljeni podmorski čoln M-*J. pravi, da je najbrže voda nenadoma vdrla v submarin in tin je cela posadka l»0 mož utonila.
Potapljač je tudi rekel, da se mu je ob slabi svetlobi na dnu morja zdelo, kot bi se mrtvi mornarji bližali njemu.
Ta prikazen ga je tako prestrašila. tla se je obrnil proč in se je takoj pustil potegniti na površje.
JEZUITI BEŽIJO V BELGIJO
Bruselj, Belgija, 8. februarja. Poslanska zbornica bo prihodnji teden razpravljala o tem, kako nastaniti 450 jezuitov, ki so pri-bežalt iz Španske, od koder so bili vsled vladnega odloka pregnani.
Madrid, Španska, 7. februarja. Eu jezuit in en civilist sta bila aretirana, ko sta v mestu Ara-njuez nalagala na voz pohištvo ia | jezuitskega samostana. Ko je špan-ska vlada razpustila jezuit-! ski red in jih izgnala iz dežele, je ; zaplenila vse premoženje jezuitskih samostanov.
VELIK SNEG V AVSTRIJI
REMAROUE SE JE ŠE
ENKRAT POROČIL
Amsterdam, Belgija, 8. febr. — Erich Maria Remarque, pisatelj knjige "Vse je mirno na zapadni fronti', ki je povzročila največje zanimanje, se bo zopet poročil s svojo ločeno ženo.
Žena je dobila ločitev v januarju leta 1030. Prej sta bila Dunaj, Avstrija, 8. februarja, poročena že osem let. Navzlic lo- Vsletl sneženih žametov je vlak čitavi pa sta bila vedno v prija- obtičal v snegu blizu Bodoka in teljskih od noša j ih in sta bila Šestdeset potnikov je zmrzovalo, mnogo skupaj. Pozneje sta celo ko so sneženi plugi skušali jim skupaj potovala po Švici in Ho-' priti na pomoč, landskem.	j Hud sneženi metež je ustavil
Žena je bila že prej poročena z ves železniški promet in potrgal nekim bogatini nemškim industri- brzojavne in telefonske žice. jalcem.	, Drugi vlak je obtičal v snegu bli-
Stara je 39 let. Remarque pa 35 zu Zerneser, toda potniki so bili let.	kmalu rešeni.
NBWYOKK, TUESDAY, FEBRUARY d, 1932
THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. S. A.
pnbUahtd by iLOTKNIO rCBUSHXNG COMMKI (A Corporation*
E. BtfMdOc. Tr«U.
ol tt» corporation and addrMMs of above officer«: of Manhattan. New lark City. N. X.
GLAS NAIODI (▼•too mi the PcmIc)
Irery Day Except Sunday a and Holidays
Sa celo leto velja bat aa Ameriko
ta Kanado Sa pol leu ~ S* Četrt leta

$3.00
Za Nev York aa odo leto Za pol leta
za inozemstvo aa celo leto
Al .50 Za pol leta
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Asreement.
"Olaa Naroda" Izhaja raakl dan brvaemil nedelj In praanlkov.
Doplal braa podpflaa In ooebnoeU ae ne prlowujejo. Denar naj ae bla-fOTcll poftUjatl po Money Order. Pri spremembi Kraja naročnikov, tpradmo. da ae nam tudl pre J tale blvalliie naznani. da hitreje najde«
mo naslovnika.
-QUI NASODA", ria W. 18th Street. Nea Yerk. N X.
Telephone: C Heist* i—3878
IZ SAVLA PAVEL
"Jim" Davis i7. rVvmsy]vanijo jo hil vodno politik.
Politika mn jo hi la najvažnejša. ko jo hil delavski t.ijnik, in tiuli .sotliij. k<> j<* zvezni sonar or,, so najrajo prta ž njo.
Vsledtega ni ni«"- <"iuhio£a, »V zna »»hračati	po
vetru. •
Dobremu politiku no j;to toliko zn to, da hi so boril zi pošteno prepričanje, kot za in, da prilagodi svojo prepričanje razpoloženju volilrov tor so proda valovom, ki &a prinesejo na cilj.
Cilj njegov jo pa v lom slnoajn i»rad, po katerem strastno hrepeni.
Pred dvema lotoma jo dobil nominaeijo za zveznega senatorja. Pri oni priliki jo hil navdušen suha«'* ter >o je neprestano tolkel p<> prsih in poudarjal, da j<* v popolnem soglasju s predsednikom II« »overjeni in da jo treba suhaške postavo izvesti.
Bil je izvoljen, in itaš tedaj so v njegovi domaei državi zaceli postajati mokraei močnejši. Izgledi za zmago su-haskega kandidata so postajali od dne do rine manjši.
Pavis je nekaj rasa kolebal som in tja ter ni bil ne krop in ne voda. Sedaj j<- pa napočil časzopclne nominacije, in je trebn priti z barvo na dan.
In rudno, kar preko nori j<* J)avis spoznal, da jo bil Vedno nasprotnik prohibieijo. Ob neki priliki je dejal: —
— Večkrat se spomnim dni moje mladosti, ki sem jih preživel v skromnem domu v Philadelphiji. Na mizi smo vedno imeli hlebec kruha, kos sira in posodo piva.
Kar milo mu jo bilo pri situ, ko se jo spomnil starih, dobrih časov. Slišal jo, kakšno slavo in hvalo >o poli pokojnemu Morrow n, ki je odločno nastopil proti prohibit i ji.
V državi New .Jersey pride le redkokdaj republikance na površje. Morrow je pa prišel in sicer v prvi vrsti zato. ker je odločno nastopil proti prnhibioijj.
Davis jo obrnil plašč j)0 vetru ter so jo po Morrowem vzgledu zavzel za proklio osemnajstega amendment:* oziroma za modifikacijo VoWeadove postave.
Davis ni prvi suhač, ki so jo prekrstil. Še več jih bo.
Prohibieijska ladja se potaplja. Podgane so začele bežati ž njo.
Grozna rodbinska tragedija
"Lokalanzeiger" poroča o krvavem dogodku, ki se je odigral v neki obmejni vasi v Krkonoših. Neki domačin, ki je odšel leta 1914 k vojakom ter je prišel kmalu nato v ruc&o ujetništvo, je bil že davno proglašen za mrtvega. Včeraj pa se je nenadoma vrnil. V dolgoletnem ujetništvu se je tako izpremenil, da ga ni nihče več .spoznal. Ustavil se je najprej v va- J ški gostilni, kjer se je dal gostilničarju spoznati. Proti večeru je odšel na svoj dom. Tudi oče in mati ga nista spoTnala. Prosil je za prenočišče. Odkazali so mu ležišče v hlevu, ne da bi ga spoenali. Sin je legel k počitku in je nameraval šele naslednje jutro presenetiti svoje starše. Medtem je njegova mati pire brskala njegovo skromno prtljago in opazila, da ima tujec več-
jo vsoto denarja. Ker je bila na denar silno lakorana. je začela moža nagovarjati, naj tujca ubijeta. Mož o tem ni hotel ničesar slišati ter je naposled odšel v gostilno. da bi se izognil nadaljnjemu prigovarjanju svoje po denarju pohlepne žene. V gostilni mu je gostilničar naposled povedal, kdo je tujec. Ves vzradoščen je odhitel domov, da bi tudi ženi sporočil veselo novico. Ko pa je prišel domov .je videl, da se je zgodilo nekaj strašnega. Žena je namreč med tem svojo nakano izvršila ter je svojemu lastnemu sinu, ki ga je smatrala za tujca, s sekiro razbila glavo. Nesrečni oče je ves obupan odhitel na žandarmerijo in tam prijavil ženo, ki pa. je skoraj zblaznela, ko je izvedela, da je ubila lastnega sina.
-GLAS NARODA" — List slovenskega naroda
▼ Ameriki! — Naročajte gal
New York, N. Y.
Bila je pustna nedelja; polna klobas in zelja.
Prosvetno društvo "riled" je imelo na Osmi svojo maskerado. Premišljeval som. ali hr šel, ali ne b« šel. Težki časi so, pa vseeno spiti se ojunačil, kajti spominjam se še iz prejšnjih let. da je bilo n;i vsakoletni msškeradi tega društva dovolj zabave.
In danes se ne kesam. da som šel. Sicer sem malo mislil na svoj žep. p,-i tembolj še na splošni položaj. da mogoče ljudje ne bodo prišli. Saj vsakdo ve. kako je in mi ni treba še posebej pojasnjevali.
Pa moje misli so bile krivične. Ko bi vedeli, koliko je bilo ljudi! Sam svojim o<Vm nisem mogel verjeti. <l;i je to mogoče. Dvorana je bila polna, tako da so se ple<alei pritoževali, da nimajo prostora. da bi se vrteli.. Ko bi bilo mogoče. kot znajo Ribničanje. razširiti in raztegniti dvorano, pa bi bilo v n«*deljo zelo prav prišlo.
In maske! Kje so se vzele * — sem pomislil. — -Medved, da sem -o ga ustrašil, kot bi pritomal iz Bronx parka. O, in Peter Zgaga! Sieer ni bil pravi Zgaga, ampak preeej podoben mu je bil. Zbuja) je mnogo smeha.
Medved in njegov vodnik sta si razdelila prvo nagrado. Zgaga pa. kot pravi Peter Ziraga. ni hotel imeti denarja, in je nagrado odklonil ter izjavil, da naj bo podeljena njegova nagrada maski, ki je za njim dobila na j vet" glasov in tako ste dobili nagrado MksS Pranee liurgar in Miss Helen Curl.
Vsa east Mrs. Holeškovi. ki je napravila izborne klobase. Človek hr jih jedel in jedel; pa če vreča polna, ne moreš v njo več metat i.
Samo malo sem bil l'azoe a ran. ko nisem videl krofov in nobene pot ire. Pa je bila pustna nedelja! In nehote m» je prišla na misel stara pesem, ki poje: "Kuret-na, kuretna. pustna nedelja, lan sem bil krofov sit. letos pa zelja".
Pa naj ho; saj so klobase nado-mtsile vse druge običajne jestvi-ne pustne nedelje.
Naslednji dan so mi bili udje težki in delo mi kar ni šlo izpod rok. i\ a redil sem komaj polovico tega, kot navadno. Pa vendar sem brl vesel, da sem prebil lep večer.
"Bled" mora hiti zadovoljen in vesel za tako lep uspeli in tolika udeležba naj mu bo v dokaz, tla je med svojimi ljudmi' priljubljen in da znajo eeniti njegovo delovanje.
Pozdrav vsem!
Poročevalko.
Barberton, 0.
Xa tem mestu .se v imenu pevskega zbora "Javornika" mijiop-leje zahvaljujem vsem onim cenjenim pevskim zborom v Ameriki. ki so se u:i mojo prošnjo poklonili spominu našega pokojnega pevca Jakoba Kahca ter mu svoji vaji zapeli v spomin in zadnji pozdrav pesem-žalostinko.
Kolikor mi je dozdaj znano, so storili t-o doslej sledeči pevski zbori: Pevsko društvo "Slovan" v iXew Yorku. ki mu je zapelo "Vigred se povrne", kakor mi poroča Slovanov tajnik in moj osebni prijatelj, M>. Svet, Dalje mu je zapel žalostinko mešan pevski zbor "Soča" v Cleveland« (Collin-wootl). kakor tudi pevsko društvo v Willardu, Wis., katerega pevovodja je Mr. Mirko Pakiž. To mi je sporočil Mr. Andrew Bom-back, (pevovodja našemu ^'Javomika".
Ppravičeno »pam. da so enako storili tudi ostali pevski zbori v Ameriki, da pa mi niso tega sporočili. je moja krivda, ker sem pozabil tedanjemu svojemu dopisu .priložit i svoj naslov. Vsem tem prisrčna hvala in tovariški pozdrav!	*
Nas zbor "Javornik" ni imel do novega lela v znak sožalja za pokojnim tovarišem Sabcem nobenih pevskih vaj. zdaj pa je ž njimi zopet pričel.
V naš krog se je vrnil zdaj tudi (pevovodja našega ".Ta mimika", Mr. Andrej Bombaek, ki je bil nekaj mesecev odsoten v Mi« chiganii, kjer se je nahajal po o-
pravkih indnstrijske fii-me. ]>ri kateri je zaposlen. Pevski pozdrav!
Andrej Blazieh.
Willard, Wis. ,
Cenjeni urednik, upam. da na-tršnete par vrstic, da sporočim, kako so me potegnili ali iznena-tlilt za mojo. kakor pravijo, 2i>. letnier. pokore in poroke. Že večkrat sem omenil, da bom prestavil. da bo bolj ugoden čas in to radi mraza, ker sedaj meseca februarja so jako slabe ceste za ka j takega.
4. februar sem čisto pustil v nemar Mr. Pakiž in g. De sta mi pa ves moj načrt prekrižala, in tako me je zopet enkrat Itfbenf-.-in potegnil.
Bilo je takole. Dne 2. februarja nas pokliče M. Pakiž. češ. <la nadomestimo pevske vaje. ker smo zamudili v soboto zaradi hudega mraza. Kakor običajno, po vsaki vaji nas pokorajži s kako zelenko, dasi bi bila naša dolžnost. da bi mi njega. Gospa Pakiž nam pa s kakimi slaščicami postreež. da jim prej stelileniee o-čist imo.
Tako smo tudi omenjeni večer izpraznili skoraj še ta zeleno, in smo skoro pozabili, tla nas ni «ro-spa Pucelj opozorila, da je tr« ba iti spat.
't. februarja zvečer, ko odpravimo vse delo. mi pravi, kakor bi rekel, moja nevesta : — iXocoj pa precej spat! — Tedaj .pa nekaj zaropoče po vratih. Oba hkratu skočiva in že stoji pri meni Pakiž s pozdravom : — Ti hudičeva klada. kaj ti je? Ali ne veš. da je dane s tvoja ohcet ali V letnica
—	Razumem, Mirko in ravno zato sem šel tako zgodaj spat.
V tistem času pa pride še njegov tovariš Anton Frtuna. naš izvrsten haritonist. Preden sem se zavedej. kaj sploh d*i je, je bila že nabito polna hiša. Ženica je bila v skrbeh, kako se bo oblekla. Pre«lno je morala v kuhinjo, je bila že vsa peč obložena, (iospa Zupančič nam pa hitro poskrbi, da nismo preveč zaspano gledali. Po preteku pol ure je pa bila v resnici obložena miza kot takrat pred 2"> leti. tako tla sem videl v resnici oni srečni dan.
M. Pakiž nam je pa vsakemu posebej napravil mali ali presenetljiv govor. V začetku me je hotel v nebesa spraviti, proti zadnjem je pa moja polovica kar zbežala. Tako smo bili vsi deležni.
Tudi »Peter Zjrajra je bil deležen. čeprav ga ni bilo tu. Skoro gotovo se mu je kaj sanjalo, ko je Pakiž prinoel tako okusne ka-pime iti rek«*l : Skoda, da ni Z«r;i-ga tu navzoč. Ako bi pa bil še on tu. hi se gotovo sneg okoli hiše stajal.
Tako je šlo do jutra. Ko so se vsi raizšli veselih sre. in ko zjutraj opravim svoje delo. si mislim: Danes pa moram iti malo spat. Ko se vležent. mi že ona zakrivi: Pakiž in Frtuna sta tu. Akoravno smo imeli že vsega čez mero, smo vseeno nadaljevali, 'lasi sta bila sama trudna, smo preeej časa klepetali. Xi mi pa .padlo v glavo, da imam opraviti z Iti-benčanom, ki mi ni dal prilike, da bi šel spat.
Po večerji, tebi nič meni nič, hajd v posteljo.
—	Xo, ali ne slišiš. — mi reče ženo, — kara je na dvorišču. — V tistem času že stoji pri postelji ne Pakiž, pač Ule in z enakim imenom me pt»zdravi: — Xo. za Boga. kaj pa pa lomite.' — Čestitat smo ti prišli k tvoji 25-letni pokori. — Xo, Joža-, sedaj pa v resnici ne vem, !>li je 3. februarja ali pa 4.
Ta prebrisani Pakiž me je pa v resnici zmešal. —Joža, ako bosta ti in Mirko tako mešetarila, bo mja ženica v resnici začela misliti, da sem ren klada.
Zopet smo obnovili kot prejšnji večer. Vem. da mi boste oprostili, ker sem imel tako kisel obraz. Krivd<a je Pakiževa in Fletova, ker sta me tako mojstrsko za tri noči prikrašala.
Sedaj pa ne vem. kako bi dobil izraz hvaležnosti za tako dragocena darila. Zahvaliva se gospe j in g. M. Pakiž, Mary in J. IT le. po-s*binn lepa hvala Franku in J. Jelaršien za tako krasno svetilko. Hvala tudi Župančičevim in dru-
e.
Uboj šolarja pred šolskim poslop- (
jem.
Žalostnemu dogodku v Xem.ski I vasi je sledil nov. še usodnejši spopad med šolarji. Po končanem pouku so se v Dolnji topli rebri v občini Smuki začeli pred šolo pre-te pati štirje šolarji, ki so se že dalje časa nirzili med seboj. Fantki v starosti od 12 do 14 let so se kar neusmiljeno krepeleili s puščicami. v katerih imajo svinčnike in peresnike, sejili pa so tudi po kol i,-ib. Ko se je bitka najbolj razvnela, je neki 13-letni bojevi-tež udaril 14-letnega F.-liksa Nehneklerja s puščico poti desno uho s tako močjo, da se je Feliks na mestu zgrudil in v nekaj minutah izdihnil.
Pogreb nesrečne mlade žrtve šolarske vročekrvnosti se je vršil ob veliki udeležbi šolske mladine in ljudstva iz vse smuške fare.
Za vso vas nevaren ogenj.
Preti dnevi je začla pri posestniku 1'enciku v Kupščincih goreti shramba za slamo, ki jo je o-trok po neprevidnosti zažgal. Ta-mošnje gasilno društvo je bilo takoj namestil, da lokalizira požar, ki hi lahko postal katastrofalen za vso vas. saj so hiše po večini lesene iti krite s slamo. Pogumni gasilec Xemec Jožef, ki je z rokami trjral gorečo slamo raz sireho. je dobil občutne opekline. To j»-hil v kratkem času že tretji požar v ta mošnji vasi. Domače jra-silno društvo je kljub skromnim sredstvom vedno na mestu.
Žalosten konec sovraštva.
Malo vasico Zgornjo Besnico. ki leži pod Sv. Joštom. dobro uro hoda od Kranja, je pred kratkim v dopoldanskih urah pretresla žalostna novica: staro sovraštvo meri oddaljenima sorodnikoma. tiU-letnim lovskim čuvajem, u^luž-benim prr restavraterju in posestniku Smidu v Kranju. Francem Magušarjrm in 3S-letnim posestnikom iz Zgoruje Besniee, očetom treh nepreskrbljenih otrok. -Mihaelom liernikom. se je končal z ubojem .
Stara sovražnika sta se včeraj nenadoma srečala na poti. ki vodij i/, vasi priti p-ozdn Zarovniku. Bernik je hil namenjen z vozom po pesek, ki ga je potreboval za neka popravila na svojem posestvu. Takoj za vasjo se mu je pridružil lovski čuvaj Magusar, ki je bil oborožen s puško in namenjen po svojih službenih potih. Stara nasprotnika sta se takoj začela prepirati. Xa poti ju je srečal mali posestnik Frane Bešter. ki je že od daleč čul razburuljiv pogovor. razumel pa je iz.vseija samo to. da je Bernik dejal: "Ce že jni-sliš. pa Mini. meni tako ni do življenja'. Slišal je tudi Maprušnrjev otljyovor: "Daj mi no ž.* mir".
Mož. ki je dobro poznal stara
nasprotnika, se za prepiranje ni dosti zmenil, jwvvtal pa je pozo-rei. ko je bil že kakih 300 m daleč proti vasi in je naenkrat odjeknil strel. Tedaj je bil ravno pred kovačijo izven vasi in je kovaču še dejal, da se je med lovskim čuvajem in Bernikoni najbrž nekaj zgodilo.
In res. baš tedaj se je krvavo zaključilo staro sovraštvo.
Po pripovedovanju Magnšarja se je vse « dijrralo takole t
Meti prepirom sta prišla z Ber-koni v gozd. kjer je začel ta nalagati pesek na. svoj voz. Naenkrat pa je Bernik skočil proti "Magusarju. jra zgrabil za puško s tako silo. ,|a mu je odtrgal jermen 1 puške, potem pa j.* potegnil revolver in prožil proti njemu. Krogla ni zadela. Magušar pravi, da je tedaj sam stopil par korakov nazaj ter iz lovske puške ustrelil v samoobrambi proti lVrniku. k'r se je zadet v prsi takoj zgrudil na tla. Magušar je nato odhitel s konjem v vas najprej na Mernikov doni in ker tam ni bilo nikogar doma. na občino, kjer pa tudi ni mogel najti tajnika. <>d od-čine se je napotil »lomov. s.» preoblekel in ot I še | v Kranj na orož-niško postajo ter prijavil ves do-
godek.
Orožniška patrulja se j,, takoj napotila a njim na tloločeno m«*-st«i. kjer so v mlaki krvi našli Bernika mrtvega. Magušar je o-rožnikoni med polje izročil svojo puško in pa revolver, iz katerega j.' nanj baje streljal pokojni Bernik.
Bernikova žena. ki je Magušar-je vo bližnja soro<1uica. pa je o-rožnikoin zatrjevala, da izror-eni samokres ni bil last njenega moža. Od doma je prinesla pravi samokres in ga izročila orožnikom.
Kraj krvavega dogodka z žrtvijo vred so .zastražili orožniki dokler je prišla tja sodna komisija. da bi mogače z preiskave terena dognala, kako se je v resnici e-digala krvava tragedija.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
M. D. F., Penowa, Pa. — Žal. da Vam o oni zadevi ne moremo dati nobenega natančnejšega pojasnila.
zini J. Pueel in vsem ostalim. Ker pa naš sopevee J. Lesar ni mogel priti radi gotovega vzroka, tudi njemu lepa hvala, samo deležen ni bil ničesar.
Se enkrat iskrena hvala !
Mary in Malh Bombach.
Poziv!
Izdajanje lista je v zvez: z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako priza deti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "G. N."
■KIS
nmrilTlT"*!!!!;""
§«:! .. .....
a*®r.::
1 MM « 'M|(t' l.r- • ■ .H* ..i:,--— -I
i.:rr.iLia
HHUjil" '"
"3 3 i
S imajo velik uspeh
8
Prepričajte se!
i
Živel je možak, ki je prepotoval vse dežele sveta. Kot petnajstletni deček je šel z doma. \-rnii se je pa kot petdesetletni možak, velik. čvrst in močan, lepega, zagorelega in izrazitega obraza. Kamorkoli jo prišel, sn bile vse ženske nore za njim.
V svetu si j,, pridobil veliko znanja, pisal je potopisne črtice in predaval o svojih doživljajih.
Njegovo stanovanje j.* bilo nekaj posebnega. Po stenah levje /n medvedje kož,». ,„> kotih turški čibukt. po policah kini velikega Budile.
Vscpolno raznovrstnega orožja je imel. tla so bila pokrita z debelimi perzijskimi preprogami, oh oknu j«* pa visela kletka, v kletki je pa uganjal svoje norčije velik papa gaj.
Nekoč je bila zbrana pri njem pestra družba dam iz najfineje družbe. Stregel jim je s kitajskim čajem in jim pripovedoval svt.j.-dogodivščine.
\"se »,n ga verno po-lušale in zanimale za vsako malenkost v njegov, m stanovanju. Najlepši in najmlajši med njimi, ki j.- bila komaj par mesecev poročena, je posebno ugajal )• [»i papagaj.
—	Kje st<- ga dobili ' — je vpra s.i la.
—	Na Javi sem ga dobil pred petindvajsetimi leti. Izza onc»a časa je bit moj najzvestejši Kpre-ndj« valeč. Ž njim sem prepotoval ves svet.
—	Pa zna kaj govoriti.'
—	Seveda zna.
Lepotica je stopila h kletki in • začela govoriti ptiču razne Iju-heznjivost i.
Papagaj jo je nekaj časa debelo in začudeno gledal, nato j.-pa zahreščal vanjo:
—	T.lk molči že vendar in s|e-ei se!
*
Pismo modernega zaljubljenca: Dragi otrrk! V naglici š.- to pi-•»mo! t'ez uro bodo poštno skrinjico že izpraznili — Seveda bi si pa rajši želel, da ostane pismo tu in tla se jaz popeljem k tebi!
Hrepenim — treba je potrpeti. Ali si že plačala plin in elektriko.' — Danes je govoril nekdo v radiu o gospodarskem položaju. "Ne tožite", je dejal, "pravica je pred nasiljem!"
\ časi pomišljuj«-m o marsičem. Potem se suče vse okoli majhne besede: "Zakaj?" — In hipoma spoznaš, da si govoril samo Iju-dem. Iskal »i ljudi in s«, ostali ne-llii.
Včasi premišljujem — sieer n.-Iii smel misliti! — kaj je še »»stalo od tebe in mene... Oprosti dete. Nisem t.' hotel žaliti. — Kajti ljudje sin«> ... in jaz te Ijubini '.
Sedaj si »ntnvn že il<i|»o v postelji. — Lahko noč. ljubezen moja ! Hitro še poljub Jaz kadim s»i-daj zadnjo cigareto in premišljujem. zakaj moram premišljevati
o tebi!...
Lahko noč. dete moje. <*a>,i so vedno hujši! Delam si skrbi, ker je treba živeti! — Prvega pošljem najemnino za sobo! Lahko noč. moja draga! Za danes konec'.
Sodnik je rekel postani i devici:
—	Koliko ste stari gospodična '
Silno je zardela in zajeeala
—	Dvajseto leto s«'tn prekoračila.
—	Tako? — se je začudil sodnik. — Dvajseto leto ste torej prekoračili.' Kaj j<* bilo pa s tritle-fte.tom letom.' Triifoueto leto ste pa najbrž preskočili, kaj n»'.'
Reven pečlar je vpraša I bogato vdovo:
—	Vi ste gotovo zelo bogati, kaj n»-
—	Seveda, — se je zasinejala. — Po možu sem podedovala dvajset tisočakov.
—	Ali me hočete vzeti za moža
—	O, tega pa ne. Prisegla sem, da s»- ne bom nikoli več poročila.
—	Sej sem vedel, tla me ne boste vzeli.
—	No. če ste vedeli, zakaj sto me pa vprašali.'
—	Zato. ker sem se hotel prepričati. ka»ko je človeku pri srcu, če v hipu izgubi dvajset tisoč dolarjev. Sedaj vem. Hvala vam.
'O L A I VIKO!)!"
NEW YOKE, TTJE8DAY, FEBRUARY 9, 1932
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. £
GRIGORIJE BOŽOVIČ:
MATI
(S pisateljevim dovoljenjem pre vel iz srbo-hrvaščine T. P.)
Vsem s? nam je čudno zdelo, ko bojnik in enkrat so ga bili celo j ic ženica tako moško šla za ob- obsodili, pa je ušel iz solunske j clmkim svetov a veem in njegovimi Kanli-kule. Pri svojem poslu se ni, .m lurji. d a si so ji bili povedali o držal dobrih amavtskih nava'd. Cei :a nem pokol ju in jo vzeli s se- Arnav: odpravi krast, ne bo ni-' d.i na lastne oči vidi vse.	koli ubijal; če bi se pa ubijat na-
NTeinler od ceste proti Peči. prav menil, ne bi za vse na svetu kra-. i ni koder je do zedinjenja tekla Jdel. Kalušan pa je privzel nasprot-iinogcrska meja. na navkrebrnem *ni postopek in v vsej okolici je ve-i,i>niku nad vasjo Velika Krnjlna, ljal za težkega zločinca. Zaradi te-o p kratkem boju posekane le- ga j? po prvi osvoboditvi zbežal v . ,»; ' njene žrtve. Na razgrnjenem: Albanijo, se za časa naših pora-\oj:i ketn plašču je počival mlad zov vrnil in vsem po vrsti mnogo d.umerijiki podnarednik, doma lo. Sinove je poklical, pobegnil v nekje iz Slovenije, ko da je zaspal, j -,ozdove in bil v strah in nadlego Smrt se mu je slabo po?nala na li- ,-cziq iu ntu as oShupA irTaptrzurl ih: ni 4a napravila grdega ko da do današnjega dne. ko je vse to
e je celo ona spošljivo poklonila pred njegovim vršenjem dolžnosti.
Malo naprej ,sta drug zraven dru-trega ležala na travi dva brata Ar-nav'a, odprtih u*t in z grozo v occh. Očitno je bilo. da so ju iz-nenadili iz za>ed?. Malo nad njunima t» lavama se je v krčih boril ..nitjo njihov oče Din Kalušan. ki je bil nevarno ranjen in mračen in se ni vedel, kaj bo ž njim. Kn da mu j? n?kdo v odmerjenih pre Jedkih dolivaj moči, se je zdelo. ko se je zdaj pa zdaj oziral na voju dva. mrtva sinova, dva divja okola, ni stiskal zobe ko da se kea. ker ai imel sreče, da bi pobil se katerega od Srbov, še katerega od orožnikov, ki so mu danes pristrigrll krila....
Po travi naokrog prcblcdcli orožniki Arnavti
drago plačal. Ljudje so pripovedovali, kako sta njegova sinova mnogokrat streljala v zrak, medtem ko ie cn krvoločne pomeril na trudnega srbskega ko;ca ali orača. — Skočivoda zelo verjetno da ni dovolil. da bi kačaka do konca pobili, kot delajo s težkimi ranjenci v podobnih slučajih. To zato. da bi vsaj pred smrtjo mogel občutiti, da ni dobro počenjati vse, ker še človeku poljubi....
Starka se je približala gruči. Plaho presenečenje ji je ležalo na obrazu, dasi so ji bile poteze na licih krepke in ostre. Prav nič žalosti in pebitosti ni bilo mogoče o-paziti na nji. Moško je ta mati obvladata s\oje srce in delala po starih navadah, ki velevajo; ne jo-so popadali j kati, ko padajo ljudje in ko mrtva in oboroženi telesa hočejo biti čimpreje pokrita
i. škoda J go na zunanjost. Črno ruto na gla- j — kadav i vi pa je bila lepo zavezala. Grobe i
ki vo jim pomagali pri ] s hladno prstjo. Pokonci in smelih J pohodih. Na o imeli vzpetosti je i korakov je šla in si od časa do ča-' edc! poročnik Skočivoda. Ovrat- sa popravljala sive, nedolge lase' nik na bluz4 si je odpel, dvignil' iznad čela. Opanke je bila v nagli-' prednji del kape in znoj si otira ci samo nateknila in so ji mahe-j in t ;;jo sleda na ta mučni prizor,' drale ko copate. Zadnji del obleke icutere a pred nekaj trenutki Še ni se ji je bil povesil čez kolk ko vsa-b;lo. Nihče ni spregovoril. Dasi ki poštami ženi, ki ne gleda mno uspeh ni bil malenkosten, ne prevelika in nečastna puška po :i, se mora umirati — je | hlače iz domačega sukna so ji na-' -krivno-1# grobih potez smrti ven- gajale pri hoji, ki je bil bolj mo-j dar omehčala vse te ljudi, ki so ški ko ženski in starega človeka -icer po svoji dolžnosti morili oble-' podobna. Modrec je bila nad pa-| enega člov; ka ko divjo zver.	som tesneje zapela, srajca pa ji je
. , .	, .	. * na pršili globoko odpeta kot jo no-1
Pore nik je samosvoj in m trdo- .. . .. ,	, , •
-»,-, t	- S,J° vse hribovske matere, ki nikoli
i :en človek. To se mu ni prvič ,	* ,	«
„ , ,.	T ne skrivajo svojtga materinstva, i
primerilo. Pa bi kljub temu rad po- 1	J	J &	(
kazal, da mu je žal teh ljudi. Hri- Za vse prisotne je nastal mučen bovec je .pa ima hribovca rad in trenutek. Zanjo ne. /di s/ mu, da so mu Arnavti neka-! Poročnik se obrne k občinskemu ko blizki, Lovcu je žal ustreljene svetovavcu z besedami: — Naj po->rne; pa vendar vselej, ko mu pri- gleda, če so ubiti res njena sinode na streljaj, dvigne puško nanjo, va in mož. Potem je v travo pove-Dckler se mu ne zagnusi. Skočivo- sij pogled.	|
da ko da je kljub vsej svoji navidezni grobosti nekaj podobnega preživljal v duši.
Din Knlusr.n iz Velike Krnjine jc bil nevaren človek. Še za Turkov je slovel kot konjski tat in raz-
— Pa tudi če so. gospod —, — spregovori starka brez obotavljanja; — zakaj bi se sovražili, ko nas' usoda spremlja povsod, otrok.... ;
Po teh besedah jo je občinski svetovavec molče pustil naprej.'
sam pa je ko vkopan obstal. Ženica se je v kolku podprla z rokami in se vstopila zraven obeh sinov. Prvega pogleda, pa drugega, od glave do nog ju premeri s pogledom, da bi videla, mati. kako počivata in kakšna sta ji v smrti. Nagubane ustnice so ji v kotih poigravale in v očeh ji je zraste] sijaj. Kdo bi uganil, ali je bil to krč nastajajočega joka ali zadnje materinsko zadovoljstvo, ker sta sinova padla po vseh zakonih puške in boja. Ko da je to drugo, se je ždelo. kajti dvignjenih prsi se je obrnila k okoli stoječim in glasno Spregovorila:
—	Da, moja sinova sta, moja o-troka!....
—	Da si nam zdrava! — ji je s težavo dejal občinski svetovavec
z ostalimi Amavti in skrival svoje cči pred njenimi.
—	In vsi vi da ste mi zdravi!.... Z dobrim naj vam Bog povrne!.... Ali smem? —, — spregovori in ne da bi čakala odgovora stopi k starejšemu sinu in poklekne tik njegove glave.
Pa2ljivo mu popravi pokrivalo na glavi, popolnoma zbrano izvleče novo pisano arnavtsko ruto iz nedrij, nežno obriše sinu čelo in ustnice pa ga pokrije ž njo. Nato poklekne na obe koleni, sklene roke za molitev, dvigne oči proti nebu in šepetaje izmoli zadnjo muslimansko molitev in poboža z obema rokama sina po pokritih licih. Ko konča, vstane in se z druge strani približa mlajšemu, napravi ž njim isto ko s starejšim, samo da ga dvakrat poboža: prvič po obredu, vdrugič radi tega, ker je mlajši. S smehljajem na ustnicah mu je izšepetala par besedi. Ko tudi z drugim odpravi, vstane in počene ob njunih nogah. Počasi in nežno in brez drhtenja sezuje prvega sina in mu nata'kne nove nogavice. ki ie je dotlej imela zataknjene nEkje za pasem. Isto stori z mlajšim. Vse to je opravila s tako pazljivostjo ko kadar ju je v o-troštvu kopala in oblačila, pa se je bala. da ju ne pobije, ko sta razposajeno brcala okoli sebe in krilila z rokami, da bi čimprej prišla do njenih prsi.
—	Tako. otroka! — spregovori zopet, se dvigne in ju pogleda. — Tako, sokola moja. da vaju mati preobuje in vama poželi oni svet.... Bog naj vama da večni mir!.... Da. sokola materina, ne bom žalovala za vama!.... Mir vama....
i
Vs£ dotlej se ni niti ozrla na še živega moža. Tudi on ni tega za-
(Nadaljevanje na 4. strani.)
NADUTOST IN KRIZA
NAJVEČJI JEZ NA SVETU
Odkar je pozval lord zakladnik j Angleži, so med vojno zahajali tu-angleške državljane, naj ne nosijo j di v gostili;? v jeklenih čeladah i.1.
Koledar
Cena
50c
za L 1932...
VSEBUJE poleg spisov dveh naših najboljših opazovalcev—Marka Rupnik in Franka Troha — dosti čfiva za ljubitelje povesti; tudi vec zanimivih člankov, tehničnih razprav in dragih zanimivosti. Bogato je ilustriranih več člankov s slikami, ki bodo vsakega zanimali.
Vpoštevajoč slabe gospodarske razmere, smo ga tiskali le omejeno število. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pač ga naročite še danes«
Slovenic Publishing Company
21© West 18th Street	i New York, N. Y.

=====
pripovedovali kilometrske pravljice o lastnih doživljajih na fronti. Po vojni so postali hudo rdeči ir>. prerokovali svetovno zmago boljše-vikov. Zdaj je to že iz mode. in -nebi so seveda izrabili v svoje svr-j "ne krizo. Hočejo izgledati kakor j nesrečne žrtve brezposelonsti. Pa- > riške dame nosijo črne klobuke * a la eriss".
Bogate Američanke pospravijo v cmare drago porcelanasto posodo in nakupijo novo iz preproste Kamenine. Angleške dame nudijo na "čaju ob petih" povabljenim goltom namesto dosedanjih platnenih, japonske prtiče iz svilenega papirja 'ki stanejo še več! >. Lakaj. ki raznaša čaj. ima namesto fraka navadno kratko črno suknjo. in zavihi — krizi na ljubo — niso niti svileni. Kako ganljivo je to vpoštevanje težkih časov in brez poselnosti. ki ga povdarjajo londonski modni poročevalci! Vodilni berlinski dnevnik tudi priporoča v| oddelku "Dnevni nasveti" za krizo primerno enotno moško obleko. Mora biti temne barve z zavihanimi hlačami — tudi zvečer. — To ima seveda svoj pomen: saj hodi brezposelni peš po blatu. A glavni izraz krize je debela nevarno zavozlana pietena volnena ovratnica. Zato pa so dovoljene svetle rokavice: povaariti morajo tudi v
- „ ....... ... _	težkih dneh potrebnost zdravega
Jev". ki jo prinašajo dnevniki. Za-	^
. . , , . , ..	optimizma. Snob, ki ima v omari
to bo ostala letos angleška pri-	H .. ,
menada v Nizzi brez Angležev. Se- vec »to svllemh	*>
veda ne bo kraljev stric. 80 letni. re' ^J* eno voln^no ter
___,___. _	. „ . . . , - - smatral da je opravil svojo dol-
vojvoda Connaughtski. zelo olajsai •	J
. . . . . . .	.. t znost naoram krizi. Lahko poda
krize s tem. da bo letos prvič po-	*
po nepotrebnem denarja v inozem • stvo, je zavladal velik mir po uradih, ki izdajajo potne lrste. Še lani so pcbegnili v zimskih mesečin kakor je navada desetisoči Angležev pred domačo meglo. Parniki za Kanarske oteke, francosko Riviero in Italijo, so odhajali natlačeno polni. Angleški listi imajo za naš" pojme dokaj nenavaden oddelek "Društvene vesti", ki prinaša samo novice iz višjih krogov. Misliri moramo, da ne tvori angleškt plemiška družba tako zaprtega kroga, kakor je bilo na primer v predvojni Avstriji, in da hoče vsak mali trgovec, čim se mu posreči zgraditi malo vilo "na deželi" 't. j. v mestni okolici* urediti svoje življenje kot pravi gentleman. Te novice so prinašale dolge liste imen potujočih lordov, slike lady X v pižami v morskem kopališču ali mi-stera Y v kavarni v Nizzi. Toda zdaj dnevno opominjajo časniki, da bi bil slab Anglež, oni ki gre v inozemstvo. Čim se je omožila kraljičina nečakinja, so pričeli pisati listi, da na noben način ne bosta smela mlada zakonca na že-nitovanjsko potovanje izven Angleške. če se zavedata lastnega u-gleda, ki nalaga dolžnosti. Zato se večkrat sliši v angleški družbi: — Radi bi potovali na jug. .. tako smo vajeni. A to ni mogoče. Zapisali bi nas v črno listo "slabih Angle-
lago. Beseda je ^rav . t ira in se je
rodila ni angleških univerzah, v
srednjeveškem Oxtordu in Can:-	____
bridgeu. V starih časih so se ločili
visokosolci v dve skupini: plemstvo; r<»P'«"a.:". <i;i j«' podkralj v ln-in navadne smrtnike. Slednji so bi- '!»;i t<»i• 1 Willmjjtoii sv^'-mm •»-11 zabeleženi s francosko označbo: tvoril Takozvnni U«»yilov jv sans noblesse. Navadno se je ra- Snkkuni, zvrzan /. mrežo >»-diinli bila kratica "5. nob.'. Meščanski m. iri .-nil) kanalov, po katerih dijaki, sinovi odvetnikov in trgov- i,., umetno na maka la <l'-sl«\l nt-rO-cev. niso smeli stanovati v re- «!i;vifna. i pripekajnregra solnra zervnih kolegijih za plemiče i n s,.ž^ana pokrajina, ki je po pnvr-sploh so uživali manjši ugled, A š ni približno tako velika kakor imeli šo doitl denarja. Vedno so sej Anglija Tam. k.j-r zemlja »b^lej cblačili po zadnji modi m pretira- u\ prinašala ."lov»-Un n..beno kori-no povdarjali lasten dober nastop.! stj. kjer .i«- l.ilo vs.- suho in inr-da bi na ta način zatajili svoje |M) /(\ltl fcm.'tnvaW z vese-ikromno pokolenje. Na vse kripljej,jpi|1	s.,j h< |„V))rie;m. «la
bo žel tam. kjer je srjal. To je največja naprava namakanj«' n<'i"o«|ovitne zemlje :t,-i svetli, t
. !a i" krajina Sin«l Jiima nikoli ;i- I 1
,dežja, tako da je reka liui. ki ie-
snebizem. Slednji >e kmalu dobil
i e<
širši pomen in je zdaj v rabi za vse številne domišljavce. gizdaline, na-duteže. ki jih srečamo tudi v sedanjih demokratičnih časih menda
so hoteli prekositi dijake iz starih plemiških hiš. Sinovi pravih lordov so zasmehovali njih naduto nenaravno zunanjost. Tako je nastala beseda snob in celo samostalnik
ikozi njo. za večino 'prebivalstva eilijii življenjski pnjjuj. Ta indijska pokrajina šteje :»..'»00.000 prebiva leev.
na slehernem življenja.
področiu javnega
gumno kljuboval dežju in mrazja v domovini. A tudi njegova žrtev je značilna za javno disciplino, ker ima na Rivieri lastno sijajno palačo.
Žalibog ima vsako gibanje svojo narobe stran, in je slednja torišče nadute zev, ki z izredno občutljivostjo vedno obračajo nos po ve-
roko pariški dami v klobučku a Ui erise. Slednji se tako imenuje, ker porabi jako malo blaga, a je dosti drag: ta roba zdaj nudi največ zaslužka pariškim modnim hišam. Kakor rečeno, vsaka doba ima svoje snobe. Ne bi se splačalo o njih več govoriti. A odkod izvirajo dnevno rabljeni izrazi "snob" In ^snobizem"? Pariški Annales pri-
tru. Snobi kakor jih imenujejo našajo sledečo jako verjetno raz-
/ \ CENA
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko Berilo
(ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo
IJoydov je-/, je duly približno 1 angleško miljo in ima obokov, i vsak meri t»*» eevljev v premeru. ! Voda i/ reke Inda. teko«*-;« iz Himalaje v Arabsko morje.	hn j razlivala pi> vsej krajini po mre-, ži kanalov v dolžini 7000 milj. | Nekateri kanali širši Sue-
Išk« jra preliva, omrežje korit, ki s.» spojen;* temi kanali, pa meri ft."».iMHi milj. S tem b«» omo«»neono <ibt|elovati »i milijonov akrov lilij*« in vsako Jetn bodo pridelali tu približno za W milijonov fuu-| tov šTerliiifrov žita. Stroški za je/. ; In kanale so znašali približno za | 1-"» milijonov šterlin*y«»v. >šveeane otvoritve I Jov do veča jeza je | udeležilo po svojih zastopnikih vse prebivalstvo pokrajine Sind.
Naročite ga pri
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
216 West 18th Street New York City
ADVERTISE in "GLAS NARODA'
"GLAS IAIODA"
=====
MKW YOUC. TUESDAY, FSBEUAftT lfttf
THE LAMEST SLOVENE DAILY in IT. S. A.
VSE SE PREBOLI
n EOMAH IZ ilYLJEVJA. a
Za Clas Naroda priredil
MATI
Nadaljevanje s 3. strani
| ! USPEHI MODERNE ZNANOSTI <
2"»	(\'a<laljrvii>jf.)
—	(irwpira (Jrfta, ztlaj ste vendar svoje Jepe lase žrtvovali nuni i. Zato bi van moral zmerjati in bili na vas hud.
Margareta dvigne »Uro in poslati i lase nazaj: — Pa je vendar tako bolj udobno in prijetno.
—	In lepo vam pristoji. — pripomni z ljubcbznjivim nogledoin.
Drži jo za obe rami in govori: — (Jreta, ljuba. ljuba Oreta!
Proseče gledajo njegove oči ua njene ustnice, h katerim se je
bližal s svojimi.
Toda plaho in v veliki zadregi se izogne njegovemu poljubil, rekoč:
—	Mati. gospod Aličin! — In se mu iz vije.
Žalosten in razočaran gleda za njo.
In kmalu je opazil: .Margareta je postala drugačna. Nekaj zakritega je ležalo na njej, nekaj žalostnega, hrepenečega. Izginila je njena deklikša svežost in brez.skrbnost.
Izgledalo je. kot da je nekaj teži. Mogoče je bila temu kriva njena mati. ki je včasih bila neznosna. Toda pri vsem tem bi mora-rala nekoliko pozabiti na domače razmere. In mati ji je v resnici pogosto očitala, da se je pri baronici razvadila. da zahteva vedno več. da porabi pri baronici preveč časa, in da njo. mater, zanemarja. da nima za njo nobenega srca. V.nh ta očitanja je Margareta voljno prenašala in Joiko jo je sam-o pomiloval. Kako rad bi ji bil pomagal.
Pa kako.' Prej mu je vse zaupala in si pri tem olajšala srce, zdaj pa so bile njene ustnice tako stisnjene, kot "bi hotela zadržati v.sako besedo in oči so imele vedno tako odtujen pogled.
Pogosto je zvečer sedel pri mizi z Margareto in materjo, toda nikdar mu Margareta ni dala priložnosti, da bi hil sam ž njo.
J>>.ško je pri]>ovetloval o svojem delti 111 svojih načrtih in Margareta ga je poslušala z zanimanjem, tlasi ni bilo to več ono staro /Milima nje.
Nato pa je morala primerjati. Zadnje četrtletje ji je poostrilo vpogled v zunanje stvari.
Joškova zanemarjena obleka se je zelo ločila od elegailtne 1*1-rihove obleke.
Najmanj pa so bila po volji Margareti .loškova \,.;.:šanja o ririhu. Zelo je motala zatajevati svojo zadrego, ko mu je odgovarjala.
Nekega dne pa prinene pismonoša zavitek. P»urno ji utriplje sr--e, ko j<> na ovitku zapazila 1'lrihovo pisavo. Naglo steče v svojo ko bo in s tresočimi rokami odvije papir. Enkrat, vendar enkrat ne-1 aj od njega! Poslal ji je svojo knjigo: "Ljudje v polmraku".
Na prvi strani je bila njegova slika, katero je Margareta dolgo gledala. Popolnoma isti je hil. I Sil je lepi obraz s prijaznim nasmehom in okoli nsien zaničljiva ironija. Te ustnice! Kako vroče .»o je poljubljal! Živela je v mislih nanj in sledeč nepremagljivi sili j :-ili svojega srca poljubi njegovo sliko.
•Ti!" — šepeče z zaprtimi očmi. In v tem šepet a nem "ti" j je bila nepopisna Ijuheznjivost.
«»dpre knjigt»; kot kako dragocen«^! jo drži v roki. Tukaj je bilo na pisano, kar je iskala: "(iospici Margareti Homčevi, svoji; l.iuhfzitjivi pomor-iiii i, poklanja v spomin baron 1'Irih Kamnikar". j
Nič drugega 1 Tod« z^pet si misli, da s tem. tla ji je poklonil! enjigo ni mogel pisati nič osebnega. Mogoče je bilo v pismu, ki je' bilo priloženo knjigi, kaj več. Naglo priletijo njene oči vrste. Bere:
Vel«*eenjena gospiea Homčeva :
Konečno je po dolg-em tHilaaanjti izšla moja novela Ljudje v polmraku". Ik>vt>|jnjern si svoji marljivi pomočil iei pokloniti eno knjigo. Moja mati se počuti boljše, odkar je bila na llolcanu. Zopet se je privadila na življenje na deželi, kar je edino dobro za »jo. Z veliko ljubeznijo govori o Vas in upa. da Vas bo prihodnjo pomlad zopet videla, v slučaju. da pride zopet v Vaše mesto. Pošilja Vam mnogo pozdravov.
Misli kn. da je moj prijatelj .loško Aličn zopet pri Vas. Predavanju na Vseučilišču SO se že davno pričela. Prosim, izročite mu moj | k izd ra v in tudi njemu bom poslal eno knjigo.
V*e najboljše Vam želi Vaš udani
baron Virih Kamnikar.
To je bilo v*e. Nobene prisrčne, tajinstveno besede. Samo ta površna plehka IjubeznjivoKt za njo. kot za vsakega drugega. Naj-grenkejše razočaranje se je dvignilo v njej. Vedno in vedno prebira pismo, tla bi v>«j nekaj dobila iz nj«-«ra. kar bi jo veselilo. Toda mrtve in mrzle so stale črke pred njo.
Mogoče je mislil, da bi njegovo pismo prišlo v roke .lošku ali lijegovi materi m zato je bit v pisanju tako previden. Totla vse te njene iiii^li so bile slaba tolažba.
Nato lista po knjigi, o. >«j j,, poznala vsebino te novele tako natnčno. In In-re : — Moja si! Vse hočem zaradi tebe pustiti <> tebi ranjaiu eele »uči. <M večnosti sv« določena eden za drugega.
Vroča rdečic« ji zalije lira. Kako je prišel nad njo spomin na »'»in uro. Itere dalje:
—	Ljubim te. ljubim te. Ilorvin! Tvoja hočem biti! Kaj mi je mar za kog« drugega • Vzemi me! Nobene druge misli nimam kot tebe.
—	Nobene druge misli kot tebe! — govori Margareta polglasno in počasi zpiisti knjigo.
Urez vsakega izr«z« ji strme oči v daljavo. Okoli usten se ji razlije bridkost. Krčevito ihtenje začne stresati njeno telo. Z rokami si zakrije obraz <>, to veliko razočaranje, kako jo je bolelo! Nato pa /..pet premišljuje, česar ni mogla razumeti. Saj jo je ven-ll*r ....... r««' /akaj se sedaj tako malo briga za njo? Ali ima toliko del« ?
Pa, saj je hil vedno tako len s pisanjem. Njen. mati se je mnogokrat pritoževala zaradi tega. In tudi Joško.
Itoječe se ji priplazi še upanje: prav gotovo ga bo videla v januarju, ko se bo peljal proti jugu. Drugače ji ne bi bil o tem pisal.
Zdaj je siij imela povod mu zopet enkrat pisati. Zahvaliti se n u mora. Najrajši bi nm bil« takoj pisala in mu povedala, kaj polni njeno hrepeneče srce.
Popoldne je videl« Joška.
—	Cospod Ahčin. poglejte, kaj sem danes dobila. Tudi vas ho zanimalo.
S tem ponudi Jošku knjigo, ki jo naglo prime.
—	O, novo ririhovo delo! — 'Ljudje v polmraku", — govori poč a >u. nato pa pokima in nadaljuje: — Tudi on je vaših človek v polmraku, katere*« ne moreš zgrabiti kot lepi, jasni dan. Mnogokrat je na njeni nekaj mefHeaejra.
Ogleduje knjigo.
(Dalja prihodnjič.)	'	.
htevaJ. Otroka sta prej na vrsti, da sta mrtva. Ta navada je od zdavnaj ostala, tako delajo matere, pa če imajo še tako rade svoje može.
( Neki v«Mliliii zveztloznaiiee je kor oni. ki se odtrga od svojega pred kratkim izjavil, d« >e je u-kroga in pade v Drin in do nebes čenjakoiu |*t»srečil«> šteti atome kriči, ker je ostal sam in brez svo- ; na gotovem delu solnčne oble. ki jih!.... V miru potuj, sin! Mesto je oddaljena od zemlje !»2.0tMMMN> tvoje matere ti govorim te besede, milj. To štetje je omogočeno z iz-Sedaj z globokim pogledom in Bolj mi je hudo za teboj ko za mo- redno natančnimi instrumenti, ki skoraj nasmejano pogleda moža, da jima sinovoma! Sokole, pišče ma- <« že sami po s»-bi čudovita dela bi mu vlila poguma:
— Da si mi zdrav, stari! Sinova sem uredila.... Bodi junak, kajti puške so za ljudi... Tolaži se!.... Ali bi rad vode?.... Nočeš?.... Da ti je niso že dali?.... Hvala jim!.... Po-tolažen bodi!....
Rada bi se mu približala in ga vzela v naročje ali pa bi mu popravila to in ono stvar, pa ne more, ker ji je mož in žena kaj takega ne sme storiti pred ljudmi, celo v takem trenutku ne. Zato pa skoraj zapovedujoče spregovori občinskemu svetovavcu, naj to on napravi, sama pa se nameri k podna-redniku, obrnivši se k poročniku:
terino. jagnje nebogljeno, joj, joj! J znam^sti. Na i*»«lla;ri tozadevnih Pri teh besedah je obe roki stis- Študij so učenjaki dognali, da je nila v pest, jih z ognjem naslonila povšina solnea slična površini na svoje usahle prsi. globoko vzdi- j zemlje s to razliko seveda, da je hnila in se nemo zagledala vanj. na solucu dosti veja vročina.
—	Ali mi boš dovolil?.... Tudi on je materin sin, ali sedaj je ni tukaj. matere njegove.Oh, težko njegovi materi!.... In kakšen junak je!.... Morda ne bo prav po vaši veri?
Skočivoda je pokimal z glavo v znak odobravanja, ali spodnja ustnica mu je zaigrala od iznenade-nosti radi tolikega spoštovanja.
Kot malo prej svojima sinovoma se je ženica približala plavola-semu Slovencu, pokleknila zraven njega, ga prijela za loko in svojo položila čez njegovo in jO začela nežno in z občutkom božati. Hkrati je strašno, ali brez solza, naricala in se mesto njegove matere, ki je daleč, takole razgovarjala ž njim:
—	Težko meni za teboj, otrok!.... Še v smrti si tako lep: kakšen si bil šele živ?!.... Uboga tvoja mati! .... Kako ponosna je bila nate, kaj vse bi dala, da te vidi, da te poboža po tvojim mladeniskih licih!.... Ali danes je daleč proč. danes ne ve, da ti mrtev ležiš!.... Da ležiš tu. na tujem, kjer si se mučil, daleč od rojstne hiše, od domačega po-kopališča; daleč od sester in žlah-te. daleč od domovine. Ah. sokole! Ni tvoje matere, da bi te po vaši navadi v solzah okopala, da bi jokala nad teboj, za tvoje razcvelo mladostjo.... Danes ne bo črnih rut, ki bi jih žene nosile za tvojo krsto in s tem ^su in kamenu pokazale, koliko jih žaluje za teboj.... Ah, lep si ko uzakonjena lepota, ko srnjak, ko zmaj. Naj bo lahko materi, ki te je brez zibelke na rokah odni-hala!.... Težko mi je. Ne vem, kako je prav po tvoji veri in ne.?nam jokati in žalovati nad teboj, kakor si, tako mlad in krasan, zaslužil. Da mi je dane, da prikličem srca vseh ožaloščenih mater na tem svetu, pa da se izjokamo nad tvojo divno glavo, sokole moj! Jezero solza bi nalila okrog tebe, da bi ko labod zaplaval po njih. prav ka-
Arnautski je naricala, pa so jo Skočivoda in orožniki okrog popolnoma razumeli ko da je v njihovem jeziku govprila. Tako težek vtis je napravila, da so nekateri začeli jokati, poročnik pa si je vznemirjeno in težko popravljal bluzo in se boril, da tudi sam ne bi zajokal. Araauti so presenečeni obrnili glave v stran in niso vedeli, kako bi se v mučnem položaju znašli. Tudi nje je žalostni prizor do srca ganil.
Starki pa ni bilo še zadosti. Dvignila se je in dala znak z roko enemu od pandurjev:
— Ruto sem vzela s seboj, da bi mrtvega moža pokrila. Vprašaj jih če je po njihovi veri, da pokrijem tega iz tujine?
Skočivoda je prikimal. Ona pa je
St lnee j«- tako daleč oddaljeno od zemlje, tla bi moral voziti vlak šestdeset milj na um skozi 17-"> let. da bi premeril to razdaljo. Da je mogoče na tako razdaljo šteti atome je dokaz, kako je moderna znanost napredovala.
Industrija se vedno bolj poslužuje modernih iznajdb- Znanstvena uporaba gorkote je zelo važen pojav v moderni industriji. Zanimiv primer znanstvene uporabe gorkote je proces praženja. ki ga uporabljajo izdelovalci Luekv Strike cigaret.
V vsakem tobačnem listu so že po naravi navzoči razni dražljiv-t*i. ki povzročajo draženje grla in kašelj. Za odstranjen je teh draž-ljivcev so uporabili izdelovalci Lucky Strike proces praženja z izvlekla svežo ruto, obrisalaSlo- »Izrabo ultra violet« i h žarkov. Iz-vencu čelo in ustnice, ga pokrila, 11 ^"ažljivce prodajajo r/.de-nekaj tiho in pobožno zašepetala, loYs*'lM'm kemikalij, v Lucky ga pobožala po licih in kriknila: ; St'ik*' niso navzoči in zato so
i Luekv Strike vedno mile vašemu
<— Mimo spi iii po svoji veri, o- „r|n
trok!""	I Nobena druga cigareta na sve-
Ko so načeli mrtvece vsakega, .	„ - .	,
° j tu vam ne nudi zaščite grla potom posebej polagati na vozove in ze- „	.
1i ....	- -i i pi<»eesa praženja. \ odilni kme-
nici raztolmacili, da je poročnik L . .. . . . . .
. . ' -	- - matogralski igralei so se liosln-
samo iz obzirnosti napram njej	1
spremenil odlok in ni kačakov odpeljal v srez, se mu je hotela pri-	...
zahvalila. On ZU SVOJ ",ilS 1,1	f,ko »M*<\l«>
žili te prilike, ki jo nudijo Luekv Strike. Vedo. da morajo skrbeti
bližati, da bi se mu
pa je nagloma vstal in se napotil! u. ,. .
Dosti vodilnih igralcev je odobrilo Lucky Strike in ta odobre-
proti gozdu, ker ni mogel več izdr-žati. Morda se je svoje matere j spomnil, ki živi daleč nekje v lačnem hercegovskem Krasu, in pomislil. da bodo tudi njega, in morda celo kmalu, takole z neke ledine naložili na od pušk in revolverjev prestreljen voz.
— Gospod! — je s prošnjo v glasu kriknila za njim. — Pri materinskem mleku vas zaklinjam, po-nesite tega orožnika naravnost v Devič in poleg cerkve ga zakoplji-te, tam pri svetem Janičiju!.... Saj mati mu tako ne bo mogla na
grob....
Nato se je namerila na mesto, kjer sta njena sinova ležala. Sklonila se je in pobrala nogavice in opanke, ki jima jih je bila sezula, vrgla vse čez roko in se težkih, raztrganih korakov napotila za vozom kot podkošena, pa še vedno s silo vzravnavala glavo in krilila s starimi in onemoglimi rokami.
(Iz knjige novel —
"Roblje zarobljeno.»
nja so vsebovana v oglasih vseh vodilnih listov po deželi.
Znanost je tudi prispevala tab na zavoju iz cellophana. ki ohranja Luekv Strike v istem svežem stanju kot so bile. ko *o y^oustile t ova mo.
Vodilni izdelovalci vedno z vt»-seljem uporabljajo znanstvena odkritja za izboljšanje svojih produktov. Vedo, tla 1 juti je zaste vajo najbolje ter tla cenijo kakovost izdelka.
SHIPPING NEWS
tt. februarja:
D^ut.s. hlan.i. Hamburr. Ch^r^.iir*
tur"l". I'lirtUurj. Itrrowa
15. februarja: I^rerx.-ria. Cherbourg
17. februarja:
ll- il* Krnice, Havre
ti- februarja:
»w York. Hamburg, Ch+rl>oi!rg
19-	februarja:
Suturiiiii. 1 »uhrornlk. Trat
20-	februarji:
Hrr-men. t. herbotir?. I*rem«>n
25.	februarja:
-\liM-rt lUiilin. Ilantlkurp. Cti».r»M.iirR -Ww AitMo-nlani. IStMiliigti«. Mtr iK It'ltrrdam
26.	februarja:
XI»ur«lania. Cherbourg
27.	februarji:
Euriiju. Cliirltoiire, Hrrmen
3. marca:
i laiulnirg.
NARAVNOST v JUGOSLAVIJO
iauranska orjaka SATIKXIA in VCLCANM
• « ii- tui ru<-J ruiJkrt'jiRii ill ri »J*.U! fišiuu l^dj.imi >\**t.» l**<>r-s=!. ita v..* raka! l"lju«l»n. r:n it-!. -I*nt i, ki (IvVroko. .-4.» \um iui rali^hac«, in lir:\-
*> » i<e taka njt v iiajln. j>(h lutlrlth iti •^rrto [N.«;,-iit.j tu kratko. «»-n«-r... ž«-l*x-Hii.k«» kjžuvi \ SI»»\ft. Mi.Ii ^rr■ -ki
{>rtl>.» in l.r»-i|t!.»«"iii \iz» j. ODI J M "II'K >i:	»valijo \^\IM:EJ!
NARAVNOST V DUBROVNIK in TRST
S A T U K N I A 19. FEBRUARJA 4 r XI > 24. MARCA ■» f >! .
AfGUSTl'S (N.G.I.) - 14. MARCA
Kal.-nk .li . M vam 1-. rrs. ivral kabino
C O S r L I C H LINE
17 Battery Place	Ne v« York
31. marca:
Hamburg. I I.nnlairg. Cherbourg
2. aprila:
AJiluui V..lt-ii.i
.<■••. liambtirg
m. I outoKii«- sur Mri
i m
E lent bit rg, Cherlunirg
4. marca:
Ue iir Fr.inre, lluvre Krrrtigaria, Cherbourg
9. marca:
Ureiiit-n, Clierbourg. rtrrmen
Hurofu. Chfrt-mrj;. Hrrnini 6. aprila:
I 7. aprila:
1». ut >* htui.il. I tamluii
10. marca:
Deutsthhiinl
Hamburg, Ch»rlM»urg
14. marca:
Avcustus,
i "liri 1
8.	aprila:
i:» ib Kr.
9.	.iprila:
\'«-«-ti. ia m. »t.utl
ll.nre

*>ir .M.-r, i:

tt^n
■ ul.rov nik Iti Trst
17. marca:
New York, Hamburg. Cherbourg Guroiw. Clierlxturs. ltrniim
22. marca:
lit- tie Krunre, Havrn
.ur g
23. marca:
Slalr-ioluin.
terdam
iTiierlwnirg.
Ilanihurg, t'lierl-'.i. Cherbourg
rising. Iln nirn
Ihuuburg t*h.-tl.
l!nu!"Enr sur M«-r. li.it-
24.	marca:
AllM-rt ISulIin, ITttml.unr, clirrl.
25.	marca:
Itivuieii, ClieilnMirg. Premen 28. marca:
llaurrtaiii:i, Clirrlmmg
29. marca:
W\v Am <*erilam. Uotterdani
Itnslir Jle'
13.	apri a: lir.-ue-n.
14.	aprila: .N. A Vol
15.	aprila:
.Maurt-ta
CO. aprila:
Kuropa.
21.	aprita: Ailk-rt Ifcill
22.	aprila:
Krati.-.. II i vre
23.	apnta:
t'i»-\«*!iO..I, 1 I..ml.ure. «M.ei l...tiri;
Sl:t tr-li.l: n. i:..it>iimu- sin Mer, |;ot-
t.-i da m
27.	aprila:
v<|uil:.i.iii. fli.-»l«..nt--	v
28.	aprila:
llamlmrs.. llaml.arR. t'li.-t t-.iu K
29.	*prru:
rolmnli.is, «"li.-i ln.ur?;. I:rem«-n 20. .iprua:
n. .].- i-'i .ti .-. li iv-v
V«.!. i:.1:iiu, lC.iiil.it:to- Mir AIt IS.Mur.
■ l.i m
Žrtev žganja.
70-lotni Ivan Xomot v Križev-cili jp ipomajral kmetu Franju To-polovieu kuhati žfrnnje. Starec jo J ostal eez noe pri kotlu, jyospotlar je pa šel spat. Xoe je (lol^n in \e-met se je hal. da ne l»i zadremal, pa je poeasi eukal /.pranje in se j»a jo pošteno naleze). Zjutraj so <»a uašli pri kotlu mrtvepa.
Knjigarna "Glas Naroda"
216 West 18th Street
New York, N. Y.
POVESTI in ROMANI
(Nadaljevanje.)
Kak« sem sr Jaz likal
(Alesovwl II. str. ..
.60
Kako stm se jaz likal
t Alt*5o*ee< lil. zrezek ............6§
Korejska brata, i »oves t iz misijunov r Koreji ......................................JS§
Krvna otveta .....................................3®
KaK+ki punt ( šenoa i .........................60
Kuhinja pri kraljici gonji tiožiri . J>6
Kaj se jc Markaru sanjal« .............25
Kazakl .................................................6«
Križev pot patra Kupljenika .........«0
Kaj se je izmislU dr. Oks ________________.45
Levstikovi zbrani spisi ....................J«
1. zv. Pesmi: Ode in elegije: Sonet je; Romance, balade In legende; Tolmač (l>«vstik _____.?t
5. z v. Slika Levstika in njegove kritike in polemike ________________,71
Trtlo rezano ...........................U—
Ljubljanske slike. Hišni lastnik. Trgoree, Kuiieijakl Stražnik, Uratlalk. Jezični tloktor. Uodll-nit^ar, Kle^t ulje. Nalakarea, liubovnlk. itil..................................60
Lov na irao (romani __________
(jirifer ________________________________
Marjetica ______________________________
Materina trte* _______________________
Moje življenje ________________________
Mali Lord ___________________________
Miljonar brez denarja.........
Mmnm, kHHmkl defek iz
........80
.....1,—
........50
......J5t
________75
......JM
-------75
Mladih zanikerneiov 2astn! iivo-
topls ........................................75
Mlinarjev Janez .............................JH»
Mrtvi (>«slaf .....................................Jt5
Mali Klatež .........................................70
Mesija ................................................JVO
.Malenkosti (Ivau AUtreelit) .........J*5
Mladim sreetu. Zbirka jx.vest! za
slovenska mladino ..........................
Misterija. rmunn .............................. 1.—
Na različnih potih ............................40
Notarjev nos, humoreska ...................35
Narod, ki izmira ................................40
Naša vas, II. del. 9 povesti ..............30
Nova Erotika, tr«lo vez .....................70
Naša leta. trtla vez .............................70
broširana.....................................50
Na Indijskih otokih............................50
Naši ljudje.......................................„....40
Nekaj iz ruske zgodovina...................:t5
Na krvavih poljanah. Trpljenje In strahote z liojnlh ltuliuduv bivšega slovenskega |M»lka....................1.50
Ob 50 letniei Dr. Janeza E. Kreka ...25 Onkraj pragozda...............................JW
Odkritje Amerike, trtlo vezano .........60
mehko veza»*a _______"......................iD
Praprečanove zgodbe ..........................
Pasti in zanki ............................ .....JS5
1'aler Kajetan_________________________________L—
Pingvinski otok ...................................60
Povest o sedmih obešenih ................J>0
Pravica kladiva .................................^50
Pabirki iz Roža (Alhreeht) .............25
Pariški zlatar ......................................Jtt
Prihajač. jxivest .................................60
*ažigalec...............................................JS5
Povesti, pesmi v prozi (Batulelalre) trtlo vezano .................................1.—
Po strani klobuk ...............................JtO
Plat zvona __________________________________„40
Pri stricu _______________________________________«0
Prst božji ............................................30
Patria, povest Iz irske junaške dobe ......---------------------------------^o
Pa gorah ta
Pol litra vipavca .—...................
Poslednji Mehikanec .......................
Pravljice H. Maj ar .........................
Prrdtržani. Prešern in drugi svetniki v gramofonu _____________________
Prigodbe čebelice Maje. trtla vez
Ptice selivke, trtla vez.....................
Pred nevihto ...................................
Popotniki ..........................................
Poznava Boga ..................................
Pirlii ....................................+____________
Povodenj ............................................
Praški judek .....................................
Prisega Huronskega glavarja .
..„60 ...30 ....30
..JS3 1— ...75 ...35 .60 ...30
Pravljice in pripovedke (Košutuik)
1.	zvezek .....................................40
2.	zvezek ..................................46
Prvič med Indijanci.................
Preganjanje indijanskih misjonar
jev.........................................
Roman Ireh src ..............................
Robinzon ..........................................
Robinzon Crusoe...............................
Revolucija na Portugalskem .......
Rdeča in bela vrtuica. povest ......
Rdeča megla ....................................
Rdeča kokarda...................................
Slovenski šaljivee ...........................
Slovenski Robinzon, t nI. ve*...........
Sueški invalid ..................................
Sveta Genovefa..................................
Solnce in sence _____________________________
Skrivnost najdenke .......................
Skozi Širno Indijo ........................
Sanjska knjiga, mala ......................
Sanjska knjiga, velika ..............
Sanjska knjiga. (Arabska) ________
Spomini Jugoslovanskega dobro-
voljra, 1914—1918 .......................
Sredozimci, trti. vez. ...................
broš. .........................................
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA"
ne Čita urno vrni« -članstvo, peč pa vil Slovenci ▼ vaši okolici.

CENE ZA OGLASE SO ZMERNE
....30
...30 1.20 ..J»0 ...60 ..JiO ...30 ...70 .1.25 ...40 ...75 | ...35, o
...63 ...S3 .JiO ...60 .90 1.50
1JS5 ...60 ...40
Straaote vojne .... Štiri smrti, 4. zv.
...50 ..»35
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA
216 W. t8th Street New York, N. Y.
Telephone: CHELSEA 3878
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
99