A. ČRNOeELEM GLASILO CASOPISNO-TISKARSKEGA PODJETJA PRAVICA-DNEVNIK Leto XI Ljubljana, 15. septembra 1975 Številka 7 STABILIZACIJSKA PRIZADEVANJA V UUDSKI PRAVICI IN LJUBLJANSKEM DNEVNIKU DOLŽNOST VSAKEGA DELAVCA V obeh TOZD naše delovne organizacije sta izdelana konkretna in precizna stabilizacijska programa, ki določata odgovornost vsakega zaposlenega Stabilizacija je tema, ki nam postaja že malo dolgočasna, saj vsak dan poročamo in tiskamo poročila o stabilizacijskih prizadevanjih v različnih delovnih organizacijah. Tokrat pa nas zanimajo tovrstna prizadevanja v lastni hiši, ali po domače povedano, kaj sta ukrenila, ali pa nameravata storiti TOZD Ljubljanski dnevnik in Ljudska pravica, da bi povečala dohodek, zmanjšala stroške ter bolj racionalno gospodarila. POSPEŠITI PRODAJO IN ZMANJŠATI ZAMUDE Ljubljanski dnevnik je v preteklih letih uspešno gospodaril, toda še vedno so možnosti za boljše Poslovanje in večji učinek. V zvezi s lem si bodo v uredništvu prizadevali čim bolj zmanjšati zamude pri oddajanju materialov, dosledno izvrševati dogovore uredniškega odbora, novinarji pa uresničili na-l°ge, ki jih sprejmejo od svojih urednikov. K boljšemu gospodarjenju lahko prispevajo tudi novinarji 2 oddajanjem bolj čistih rokopisov, suj so slabo obdelani rokopisi Pogosto povzročitelj zamud pri izhajanju časopisa. in različnih raziskav ugotoviti najbolj racionalne načine poslovanja, izboljšanja vsebine časopisov, postavljanja bolj učinkovitih oblik nagrajevanja in podobno. TOZD Ljubljanski dnevnik nima kreditov za poslovna sredstva niti nepokritih investicij. Kar pa zadeva uvoz, si TOZD prizadeva na domačem trgu dobiti vso opremo, ki jo je le mogoče dobiti pri domačih proizvajalcih. Druga stabilizacijska prizadevanja pa so: več vlagati v izobraževanje in strokovno usposabljanje delavcev, še posebno v uredništvu, ter doseči izboljšanje delovne discipline. POVEČATI PRODUKTIVNOST Na skupnem sestanku družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov tiskarne Ljudske pravice je bil sprejet stabilizacijski program, v katerem se zahteva povečanje vrednosti proizvodnje, izboljšanje stikov s trgom in naročniki ter povečanje ekonomičnosti, produktivnosti in discipline na delovnem mestu. Fizičnega obsega proizvodnje ni mogoče povečati, možno pa je spremeniti sedanjo strukturo proizvodnje, tako da bi tiskali več knjig, brošur in zahtevnega propagandnega materiala. S pomočjo reorganizacije v tehničnem in komercialnem sektorju pa nameravajo zagotoviti boljši stik s tržiščem in naročniki. Posebne pozornosti bo deležno izboljšanje ekonomičnosti v TOZD z uvajanjem normativov za določa- K povečanju dohodka lahko veliko prispeva tudi prodajna služba, ker vsak prodan izvod več Pomeni skoraj čisti dohodek. Zato b° prodajna služba že v začetku jeseni pričela z obsežno akcijo, ki naj prispeva k pridobivanju novih naročnikov in razširjanju velike družine bralcev Nedeljskega in Ljubljanskega dnevnika.'Ista služba 0 morala pristopiti k organizaciji astnega razvoza časopisov, še Posebno Nedeljskega (o tem prob-emu podrobneje na strani ). Biro za ekonomsko propagande 0 svojo dejavnost moral bolj u$meriti v pridobivanje večjega števila oglaševalcev ter izterjavo olžnikov. Računovodstvo pa bo ?e bolj strogo izvajalo finančno °ntrolo in disciplino, kontroliralo ^Polnjevanje zastavljenih planov in sProti opozarjalo na negativna sk St°panja' glavna naloga analit-S e shržbe pa je s pomočjo analiz Ženska odbojkarska ekipa Ljudske pravice je na letošnjih grafičnih igrah v Celju zasedla prvo mesto, k čemer ji še posebno čestitamo. Ekipo so sestavljale: Jana Hromeč, Ančka Hertinčip, Ana Sladič, Dunja Pleško, Marjana Hudarin, Marjeta Grah in Marina Drolc nje potrebnih količin izdelovalnega materiala, zaostrovanjem kontrole vzdrževanja strojev in druge opreme, varčevanjem vseh materialov in povečevanjem obratovanja strojev v drugi izmeni. Glede strukture delovne sile pa si bo potrebno prizadevati, da se spremeni kvalifikacijska struktura zaposlenih, tako da se zmanjša število polkvalificiranih in režijskih delavcev, čim bolj pa poveča število strokovnjakov grafičnih poklicev. Povečati se mora tudi produktivnost, ki v zadnjih letih kaže tendenco upadanja, kar pa se bo dalo doseči s spremembo kvalifikacijske strukture zaposlenih, povečevanjem storilnosti, izboljšanjem discipline, z revizijo že uvedenih norm in normiranjem dela pri vseh naročilih ter večjo odgovornostjo vodstvenih in vodilnih kadrov. Vse to pa bi prispevalo k povečevanju produktivnosti za najmanj 10 odstotkov. Da bi bil sistem nagrajevanja čim bolj učinkovit, ga bo potrebno nekoliko spremeniti, ugotavljanje skupinskega učinka pa prenesti v čim manjše skupine. Nameravajo tudi povečati izvoz za kar 45 odstotkov v odnosu na preteklo leto, uvoz pa skrčiti na samo tiste materiale in opremo, ki je ni mogoče dobiti doma. Predvidena je tuui obnova strojnega parka in opreme, kakor tudi večja prizadevanja za razvoj samoupravnih odnosov in informiranja kolektiva. Za konec dodamo, da so stabilizacijski programi v obeh TOZD v tolikšni meri konkretni, da lahko vsak delavec v obeh kolektivih jasno vidi svoje obveznosti in po svojih močeh prispeva k uresničevanju stabilizacijskih prizadevanj naše delovne organizacije in s tem tudi celotne družbe. KAJ MENIJO ČLANI NAŠIH DVEH KOLEKTIVOV O MOŽNOSTI VARČEVANJA NAŠ PRISPEVEK K STABILIZACIJI Že nekaj časa poteka akcija za stabilizacijo gospodarstva, ki zahteva mobilizacijo vseh delovnih ljudi. Člani delovnih organizacij se z vso odgovornostjo zavedajo, da je rešitve potrebno iskati znotraj delovnih organizacij in ne le čakati na republiške in zvezne predpise. Akcijski programi so že izdelani in delavski sveti se povsod prizadevajo za dosledno uresničevanje teh programov. Prvi večji korak delovnega kolektiva je bil pred kratkim poziv delavcev Rašice vsem delovnim ljudem v gospodarstvu in izven njega, da na samoupravni osnovi z lastnimi napori podprejo stabilizacijske napore. Povprašali smo nekaj članov naše TOZD Dnevnika in Pravice, kaj bi po njihovem mnenju lahko storili pri nas za varčevanje in stabilizacijske ukrepe. ALENKA LOTRIČ, tehnični ured-nik-BEP V našem podjetju smo že velikokrat razpravljali o raznoraznih ukrepih za stabilizacijo. Menim, da če že delamo vse na tem, da bi se „stabilizirali“, moramo enkrat nehati govoriti. Govorjenje niso dejanja! Že vse govorjenje o tem, kaj naj bi storili, nam jemlje dragoceni čas. Raje pljunimo v roke! JANA LAZAR, likovni tehnik -BEP Pravijo, da je osnova stabilizacije varčevanje. Ne bi bilo slabo, če bi začeli varčevati tudi z besedami (obljube). Realizacija besed ...!? DANA NUČIČ, vodja prodajne službe Naša prodajna služba je že pristopila k stabilizacijskim ukrepom. Ker nam je pošta podražila prevoz za 300 odstotkov, smo se preusmerili na lastni prevoz naših časnikov, kar bo bistveno cenejše in tudi bolj ažurno. Istočasno pa se bomo izognili izgubi pošte. Z boljšim vskladi-ščevanjem bomo dosegli tudi večji prihranek pri materialu. TONE NOSAN — prodajni oddelek Pri nas smo posvetili več pozornosti izstavljanju potrdil za pobiranje naročnine. Tudi obračun bo moral biti opravljen najkasneje do 20. v mesecu. S tem bomo dosegli hitrejši dotok denarja. Dosledneje kot dosedaj bomo tudi izterjali zaostalo naročnino pri naročnikih in podjetjih. S hitrejšo dostavo na prodajna mesta pa bomo znižali odstotek neprodanih izvodov, kar bo pomenilo znižanje stroškov za podjetje. IVAN JAPELJ, ofset Naš konkreten prispevek k stabilizaciji bi bila večja štednja pri uporabi barv in sredstev za čiščenje strojev. Delavci, ki delajo pri strojih, bi morali biti bolje seznanjeni, kako se lahko najbolj racionalno izkoristijo možnosti delovanja stroja, ker bi se tako lahko uspešno izognili izgubi časa. Nujna bi bila tudi boljša organizacija sodelovanja med kopirnico in samo strojnico. STANE TRŠINAR, knjigotisk V oddelku samem bi se dalo izboljšati produktivnost na podlagi discipline. Poleg tega bi lahko veliko privarčevali z bolj odgovorno uporabo materiala. Oddelek bi mnogo uspešneje posloval, če bi bila boljša celotna organizacija v podjetju, ker bi bili stroji racionalneje izkoriščeni. Čimprej bi moral imeti oddelek možnost, da razpolaga z gibljivim delom sredstev in s pravilnim nagrajevanjem dela vzpodbudi k večji aktivnosti. RAJKO ČEBULAR, časopisna enota Pri nas je največji problem nadurno delo, ki ga plačujemo, medtem ko med delovnim časom mnogi delavci stojijo in čakajo, ker od naročnikov ne dobijo materiala v po pogodbah določenem času. Tudi sama štednja z materialom, pa naj bo to papir ali pa različna čistila, bi lahko veliko pripomogla k stabilizaciji. JAKA BREGAR — kemigraf V okviru splošnih stabilizacijskih ukrepov, ki smo jih sprejeli v našem kolektivu, naš oddelek konkretno nima večjih možnosti za varčevanje. S produktivnostjo nimamo problemov, le pri uporabi materiala bi lahko tudi mi nekaj privarčevali. Zaradi neenakomernega pritoka delaje naš delovni čas nepravilno izkoriščen, zato bi bilo potrebno v prihodnje zagotoviti boljšo povezavo z drugimi oddelki- ANA SLADIČ, knjigoveznica Pri nas bi morali predvsem poskrbeti za večjo disciplino pri delu. Čas, ki ga mnogi porabijo za privatne opravke, branje časopisov ali pa zamude ob prihodu na delo, predstavlja ogromno izgubo ur in denarja. Na to bi moral resneje pomisliti vsak posameznik. Z boljšim vzdrževanjem strojev bi lahko uspešneje preprečili okvare in lome. Glavni pogoj za uspešnejše delo pa bi bilo bolj sinhronizirano delo z drugimi oddelki, ker bi bili tako stroji racionalno uporabljeni, ne pa kot sedaj, ko včasih stojijo, včasih pa imajo preveč dela. DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV LP V POLETNIH MESECIH IZVOLJENI PREDSEDNIKI IN KOMISIJE Člani delavskega sveta so bili mnenja, da je potrebno poostriti disciplino vseh zaposlenih Samoupravni organi, ki so bili na novo izvoljeni ob koncu meseca maja, so se v juniju konstituirali. Poslovnemu odboru bo še eno leto predsedoval Franc Pavlič, njegov namestnik pa bo Rudolf Meden. Tudi predsednik delavske nadzorne komisije bo še naslednje leto Ivo Grobolj-šek. Delavski svet je izvolil za svojega novega predsednika Toneta Jordana, za njegovega namestnika Rupreta Goršeta, komisijo za medsebojna razmerja bo vodil Anton Porenta, njegov namestnik pa bo Marjan Mlakar. Vsi obrati so v mesecu juniju na novo izvolili svoje svete obratov, strokovne komisije obratov in predsedstva svetov in zborov obratov. Novo izvoljenim organom obratov traja mandat 2 leti. Delavski svet je v mesecu juliju izvolil tudi svoje stalne komisije, in sicer: komisijo za likvidacijo in prodajo osnovnih sredstev, komisijo za varstvo pri delu in požarno varnost in stanovanjsko komisijo. V stanovanjsko komisijo, ki opravlja eno najvažnejših nalog s področja družbenega standarda v tiskarni, so bili predlagani in izvoljeni: za predsednika Rajko Čebular, za člane pa Marjan Heine, Matjaž Košir, Justina Kurent in Rupret Gorše. Volitve samoupravnih in drugih organov tiskarne so bile ena od Pomembnejših dolžnosti, ki smo jo opravili v poletnih mesecih. Kljub dopustom so novo izvoljeni organi resno zastavili svoje naloge in pričeli z delom. Delavski ^et se je sestal štirikrat, poslovni odbor pa dvakrat na redno in dvakrat na izredno sejo. Poslovni odbor je med drugim razpravljal in sprejel kadrovski plan tiskarne, po katerem naj bi se potrebno število delavcev iz posameznih obratov nadalje izpopolnjevalo na grafični tehniški šoli. Kadrovski plan predvideva naslednje število grafičnih tehnikov po obratih: ročna stavnica — 3, strojna stavnica — 2, knjigotisk — 3, ofset strojnica - 3, ofset priprava — 3, klišarna - 2, knjigoveznica — 3, časopisna enota - 3, in fotografija - 2. Od skupnega števila grafičnih tehnikov, ki je določeno s planom, so nekateri obrati plan že izpolnili, ker se predvideno število njihovih delavcev že šola, oziroma je že zaključilo grafično tehniško šolo. Pri izobraževanju se je najslabše odrezala časopisna enota, ki nima za seboj še nobenega grafičnega tehnika, pa se za šolanje kljub posebnemu obvestilu oziroma priporočilu ni prijavil nihče. Mogoče je temu kriva preobremenjenost, bolj verjetno pa je vzrok za to premajhna zainteresiranost delavcev. V I. letnik grafične tehniške šole se bodo v letošnjem letu vpisali Janez Horvat iz fotografije, Božo Sulič iz ofset priprave in Božo Kandus ter Franc Potočnik iz strojne stavnice. V II. letnik pa se bodo poleg delavcev, ki jih je že v preteklem letu redno šolala tiskarna, vpisali še nekateri delavci, ki so na svoje stroške kot izredni dijaki uspešno zaključili prvi letnik, tiskarna pa jim bo omogočila redni študij v drugem letniku. To so tov. Franc Krme c iz ročne stavnice, Dušan Sivec iz klišarne, Stanko Tome iz knjigoveznice in Darko Bajželj ter Branko Možina iz ofset strojnice. Delavski svet je na predlog stanovanjske komisije dodelil izpraznjeno samsko sobo na Ilirski 36 Katji Hauptman, strojepiski v IBM, ter sprejel sklep, da se prva samska soba, ki bo prosta, dodeli Majdi Recher, delavki iz knjigoveznice. Ob koncu junija je pričel veljati tudi samoupravni sporazum o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke. Od 497 delavcev je k samoupravnemu sporazumu pristopilo s podpisom izjave 434 delavcev, le 38 delavcev se s samoupravnim sporazumom ni strinjalo, 25 delavcev pa ni podpisalo izjave, ker so bili odsotni zaradi bolezni ali dopusta. Na podlagi sprejetega SS so bile vsem članom delovne skupnosti izdane odločbe o razporeditvi na delovna mesta in določitvi točk za ugotavljanje OD, ki pa so izzvale dokaj burno reakcijo pri nekaterih naših delavcih in delavski svet je porabil kar precej časa, da je odločil o njihovih pritožbah. Finančno poročilo za I. polletje leta 1975, o katerem je razpravljal DS, je pokazalo ugoden poslovni uspeh, tako v primerjavi z rezultati preteklega leta, kot tudi s sprejetimi planiranimi obveznostmi za leto 1975. Eden najneugodnejših pokazateljev pa je padec produktivnosti. Člani delavskega sveta so bili mnenja, da je potrebno po- Nadaljevatije m 6. strani OSEBNI DOHODKI V LUČI STATISTIKE PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V TISKARNI LP V JULIJU 1975 Povprečni mesečni osebni dohodek 3.968,90 dinarjev V ročni stavnici znaša povprečni osebni dohodek 3.721,10, v strojni stavnici 4.778,35, časopisni enoti 6.009,40, klišarni 3.857.80, knjigotiskarski strojnici 3.757,30, fotografiji 4.812,65, litografiji 3.397,20, knjigoveznici 2.813,60, mehanični delavnici 3.764,00 in v režijski grupi 4.019,65. Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 1.895,40, najvišji pa 12.986.80. PODATKI O IZPLAČANIH DOHODKIH V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU v MESECU AVGUSTU 1975 Povprečni mesečni osebni dohodek je bil 4.974,56 dinarjev. V redakciji znaša povprečni osebni dohodek 6.080,15, v BEP 4.696,99, IBM 4.116,31, pravnik ZP LP 7.117,75, v splošnem oddelku, računovodstvu in analitskem oddelku 4.394,30, v prodajnem oddelku 4.146,10, naročninskem oddelkku 3.954,53 v ekspeditu 4.921,37, v adremi 3.635,24, v podružnicah 4.304,71, šoferji pa so prejeli 3.250.63 din povprečnega osebnega dohodka. Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 2.077,65 dinarjev (snažilka). Naj višji izplačani osebni dohodek je bil 13.263,30 din (resorni urednik) GOSPODARJENJE TOZD LJUBLJANSKI DNEVNIK V PRVEM POLLETJU PLAN SMO RAHLO PRESEGLI Nakladi Dnevnika in Nedeljskega dnevnika pa sta pod planom Za prvo polovico letošnjega leta smo si v TOZD Dnevnik zastavili plan, po katerem naj bi dosegli 34,755 milijona dinarjev celotnega dohodka. Konec junija pa je celotni dohodek znašal skoraj 35,733 milijona dinarjev. Plan smo torej presegli za tri odstotke. Vendar ta presežek velja le za seštevek celotnega dohodka, medtem ko lahko med posameznimi vrstami dohodkov najdemo precejšnja odstopanja. Tako plana nismo dosegli ne pri dohodkih od naklade Dnevnika (tu smo zaostali za štiri odstotke) ne pri dohodkih od naklade Nedeljskega dnevnika (zaostali za tri odstotke),prav tako so za tri odstotke zaostali za planom dohodki od regresa za roto papir. Večje dohodke od planiranih smo dosegli z oglasi (za 10 odstotkov), z IBM (za 43 odst.) in z ostalimi uslugami (33 odst.). V primerjavi z istim obdobjem lani pa je bil celotni dohodek v letošnjih prvih šestih mesecih večji za 35 odstotkov, za prav toliko pa so se povečali tudi materialni stroški. Torej je ostala ekonomičnost poslovanja na lanski ravni. Dohodek pa se je v primerjavi z lanskim prvim polletjem v letošnjem povečal za 36 odstotkov. Razdelili smo ga tako, da smo za osebne dohodke namenili za 45 odstotkov več kot v istem obdobju lani, za zakonske in pogodbene obveznosti za 55 odstotkov več, ostanek dohodka pa je bil večji le za 12 odstotkov. Spričo podražitve Dnevnika je v drugem polletju pričakovati nekoliko višje dohodke kot v prvih šestih mesecih. Vendar je hkrati potrebno računati tudi na večje stroške za poštno dostavo časnika. Gotovo pa si bo potrebno tudi prizadevati, da bi povečali in izboljšali kolpor-tažno prodajo, ki je upadala tako pri Dnevniku kot pri Nedeljskem dnevniku, medtem ko so bili naročniki pri obeh v porastu. IZKUŠNJE ZA PRIHODNJE LETO LETOŠNJA PRODAJA NA MORJU PRESEGLA PRIČAKOVANJA Zaradi podražitve poštnih stroškov za 300 odstotkov razmišljamo o lastnem prevozu časnikov Prodajna služba LD si je po podražitvi s prvim julijem prizadevala za čimvečjo omejitev padca naklade, ki nujno sledi podražitvi. Najuspešnejša akcija prodajne službe v poletnem času je bila lasten razvoz in prodaja Nedeljskega in Dnevnika v Istri, od Savudrije do Rovinja. Akcija, kije že lani uspela, je letos presegla pričakovanja, saj je bil prodajni uspeh za tretjino večji kot lani. Iz letošnjih izkušenj pa smo tudi že predvideli način, kako akcijo izvesti prihodnje leto. Pokazalo se je namreč, da bi s predhodnimi pogovori s počitniškimi domovi lahko v prihodnje dosegli boljši uspeh, razvoj pa razširili še na področje od Rovinja do Pulja, za kar bomo, glede na predvideno naklado, potrebovali dva dostavna avtomobila. Velik problem prodaje so predstavljale zamude pri tiskanju. V juliju, torej takoj ob podražitvi, skoraj ni bilo dneva, da ne bi nastajale zamude, ki so znašale od majhnih do polurnih in celo več. Te zamude se sedaj odražajo v veliki remitendi, ker pač ni bilo časopisov ob pravem času na prodajnem mestu. Posebno to velja za prodajo v Ljubljani, ki bi bila z zagotovitvijo ustreznega izhajanja bolj uspešna, prav tako pa tudi za zunanje kraje, kjer smo ob takih zamudah skoraj redno zamujali avtobusni razvoz našega časopisa, odpremni oddelki (ekspedit in šoferji) pa so bili izpostavljeni večjim naporom za omilitev zamud. Mesec september je zato v sedanjem trenutku izredno pomemben, saj bo za celotno prodajo predstavljal velik napor. Med večje ukrepe štejemo predvsem naslednje: 1. pridobitev naših bivših naročnikov, ki so iz kakršnegakoli razloga (podražitve, dostave, začasne odjave) odpovedali naš časopis. 2. V prehodnem obdobju, predvsem septembra, s stalnimi nadzorovanji terena sprotno reguliranje naklade. 3. Akcija za zbiranje novih naročnikov, za katero so priprave v polnem teku in ki jo je DS že odobril. Zajela bo praktično vso Slovenijo, predvsem pa Ljubljano in bližnjo okolico. Zaradi obsega akcije in sistema obdelave pričakujemo, da bo uspeh dober ter da bomo popolnoma rešili (v naročni-ni)izpad zaradi podražitve. 4. Z dogovorom o novem času izhajanja časopisa (od 9.50 na 9.40) pričakujemo zvišanje kol-e portaže in to predvsem v Ljubljani, ki je bila doslej v nekoliko podrejenem položaju ter se bo zato prodajni čas občutno podaljšal. PROBLEM RAZVOZA Zaradi podražitve poštnih stroškov za okoli 300 odstotkov je v izdelavi plan lastnega razvoza za tiste pošiljke, kjer je to ekonomsko upravičeno. Prodajna služba pri tem ugotavlja, da je predvsem zelo racionalen razvoz Nedeljskega, kjer Letos se je tej običajni poletni oglasni situaciji pridružila še stabilizacija in razne druge oblike varčevanja. Zaradi vsesplošnega naraščanja zalog so se v prvih mesecih delovne so organizacije odločile za vsesplošno ponudbo, vključujoč pri tem tudi oglašanje v časopisnih je naklada precej večja, pripravlja pa tudi razvoz rednega Dnevnika, ker zaradi prodajne politike menimo, da bi razvoz zaradi razširitve lahko postal v končni fazi ekonomsko upravičen. Pričeli smo že z lastnim razvozom in sicer Nedeljskega na relacijah Ljubljana - kamniško območje, Ljubljana — Gorenjska in Ljubljana — celjsko—zasavska smer, ter za sobotni Dnevnik za iste smeri. Zaradi premajhne zasedbe voznega parka in potrebe po dodatnih relacijah, smo navezali stike s tiskarno LP, da bi združili oba vozna parka ter racionalno izkoristili vsa prevozna sredstva in ljudi, ki z njimi upravljajo. Od teh ukrepov pričakujemo poleg občutnega znižanja stroškov tudi brezhibno dostavo, ter boljši stik s prodajnimi mesti. medijih, več kot kdajkoli prej. Mnoga podjetja so tako v precejšnji meri prekoračila predvidene proračune za propagando že v prvem polletju. S tem so tudi nam pripomogla do večjega prometa. Ko pa sredstev zmanjka, je situacija povsod enaka, dolžnosti terjajo, da se kar najhitreje „za-tegne pas“. In to mnoga podjetja že delajo. Praksa kaže, da se da z zmanjšanjem propagandnih naročil prihraniti precej sredstev, zato je BEP v juliju in avgustu varčevanje podjetij že občutil. Večino oglasnega prometa smo v poletnih mesecih realizirali predvsem z razpisi, ki so našli prostor v Dnevniku. Pričakovati bi bilo, po ustaljeni praksi, da se bo promet povečal v jesenskih in zimskih mesecih, vendar boietošnja situacija gotovo dmgačna. Ne obetamo si velikih skokov v prometu propagande, kajti nelikvidnost še vedno narašča. Podjetja so pri trošenju postala previdnejša. Najti bomo morali čimboljšo ponudbo uslug potrošnikom in tako vzbuditi še večje zanimanje podjetij za naš časopis. Ne smemo namreč pozabiti, da je pri nas veliko medijev in dobrih birojev za propagando. Zato bomo morali delavci BEP ponuditi največ, kar smo sposobni narediti, da bo dobil naročnik čimboljše zagotovilo za to, da bo njegov oglas pritegnil kupce. Ne smemo se zanašati na visoko naklado Nedeljskega in na to, da je Dnevnik zelo bran. Ne smemo misliti, da je dovolj za vse zahtevne naročnike, ki zdaj dvakrat premislijo, v kaj nalože svoj denar, le zagotoviti prostor na straneh našega časopisa. ZAKAJ JE BILO MANJ OGLASOV Vsako leto lahko opazimo na časopisnih straneh manj komercialnih oglasov in manjšo zasedenost razpisnega prostora v avgustu in juliju — v poletnih mesecih, ko je, po analizah sodeč, kupna moč potrošnikov občutno zmanjšana in so ljudje povečini na dopustih. Zato se po teh dolgoletnih spoznanjih tudi ravnamo. Plan poletnih mesecev je nižji od prometa v ostalih mesecih. Prav tako je opaziti v poletnem času manjši odziv na razpise, ker se podjetja zanje odločajo raje v drugih obdobjih leta. A SESTANEK IZVRŠNEGA ODBORA SINDIKATA LD DNEVNIK IZHAJA NEKAJ PREJ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ZAHVALA TISKARNI Po končanem delu za natis kataloga XI. mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani se želim v svojem imenu in imenu svojih sodelavcev iskreno zahvaliti kolektivu tiskarne Ljudske pravice za obsežno opravljeno delo. Predvsem se zahvaljujem tov. Mraku in vsem, ki so s svojim neposrednim delom z veliko prizadevnostjo, odgovornostjo in strokovnostjo pripomogli k tajco kvalitetno natisnjenemu katalogu. Tako ostaja katalog dokument skupnih prizadevanj grafičnega bienala in vaše tiskarne za uveljavljanje grafične umetnosti in naše likovne kulture v celoti. Prosim Vas, da našo zahvalo in priznanje posredujete vsem, ki so pri delu sodelovali. S tovariškimi pozdravi! Sekretar grafičnega bienala Zoran Kržišnik RS. Za objavo te zahvale smo se odločili zato, ker smo tako malokdaj deležni takšne pozornosti. $ V zadnjem času seje remitenda zmanjšala skoraj za polovico, Dnevnik pa izhaja že nekaj tednov pol ure prej kot do zdaj. To so ugotovili na zadnji seji izvršnega odbora osnovne organizacije zveze sindikatov TOZD Dnevnik. V razpravi so poudarili, da ta uspeh v okviru stabilizacijskih prizadevanj dokazuje, da so v organizaciji dela še notranje rezerve in da jih je treba maksimalno izkoristiti, kar bo prav gotovo prispevalo k večjemu gospodarskemu uspehu kolektiva. Ne bi se smelo pripetiti, da bi čez nekaj časa prizadevanja splahnela in da bi se spet srečevali z zamudami pri izhajanju časnika. Notranje rezerve pa bi morali iskati v vseh oddelkih, tako da bi bili bralci zadovoljni tako z vsebino kakor tudi z dostavo časopisa. Člani izvršnega odbora sindikata menijo, da je treba vsem delavcem posredovati stabilizacijski in varčevalni program, obravnavali pa naj bi ga tudi na prvem zboru delavcev. Le če bo vsak član kolektiva podrobno seznanjam s stabilizacijskimi ukrepi, če se bo vsak zavedal, da lahko tudi sam na svojem delovnem mestu prispeva k boljšemu gospodarjenju, bo to zagotovilo, da bomo v prihodnje še izboljšali gospodarske rezultate, ki pa že do sedaj niso bili slabi. Člani izvršnega odbora so obravnavali tudi predlog samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov in se dogovorili, da bodo morebitne pripombe posredovali med javno razpravo. Seznanili so se tudi z delom stanovanjske komisije in sprejeli poročilo o njenem delu. Člani izvršnega odbora so podprli predlog — z njim se je strinjal že zbor delavcev — da se tovarišici Zalki Kavčič odobri posojilo za nakup stanovanja v višini 220.000 dinarjev. Tovarišica Kavčič je že vezana na plačilne roke, ki pa jih ne bi mogla izpolniti, če ji posojilo ne bi bilo odobreno. Za predstavnika izvršnega odbora sindikata v stanovanjski komisiji so izvolili Ago Sarajlija. Izvršni odbor je obravnaval tudi delo delavske kontrole. Sklenil je, da bo ob prvi priliki poslal na seminar predsednika ali kakega drugega člana delavske kontrole. Izgovor, da člani delavske kontrole niso seznanjeni s svojimi nalogami, ni opravičilo za morebitno neaktivnost, saj v ustavi jasno piše, da je naloga delavske kontrole uresničevanje in varstvo pravic delavcev. Iz tega izhaja, da delavska kon- trola nadzira izvajanje statuta in drugih samoupravnih aktov ter samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorv. Prav tako nadzoruje izvajanje sklepov delavskega sveta, zbora delavcev, izvršilnih in poslovodnih organov in skladnost samoupravnih aktov in sklepov s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi delavcev. f X KADROVSKE NOVICE V___________________J LJUDSKA pravica Diplomanti Na višji grafični šoli v Zagrebu ie 23. junija 1975 diplomiral Miro potocnik Višja grafična šola v Zagrebu mu je priznala višjo strokovno ^obrazbo in podelila naziv GRAFIČNI INŽENIR. Diplomantu čestitamo. Na grafični šoli pri Š( Ljubljani so 30. junija diplomirali: Ročni stavci: Konrad K Alojz Pucihar, Borut Vodt Andrej Zakrajšek, Offset kopisti — moni lavko Lebar, Mirko Marn, Reprofotografi: Darko I ti°jan Kužnar, Kemigraf: Miran Bednar, Knjigovezi: Dušan Povše, Franci Šifrer, Andrej Jamnik; Imenovani so po enomesečnih šolskih počitnicah in enomesečnemu praktičnemu delu v tiskarni s 1. septembrom 1975 razporejeni na KV delovna mesta kot pripravniki. Diplomantom čestitamo. Prišli v tiskarno v juniju 1975 Nikica Hribar, za slov. teh. korektorja, Franci Šalamun, za odtiskovalca stavka Odšli iz tiskarne v juniju 1975 Tatjana Hribar, kgv. delavka -po sporazumu, Veronika Humar, stavec IBM - po sporazumu, Bernard Živec, strežnik v ČOR — po sporazumu, Milan Martinis, strežnik v kgt. - po sporazumu, Ivanka Kavčnik, kgv. delavka - samovoljno, Majda Gorjup, kgv. del. samovoljno Invalidsko upokojeni: Jože Krajič, rezkar-faseter, invalidsko upokojen 19. maja 1975. Prišli v mesecu juliju Jože Šinkovec, za strojnega stavca iz JLA, Franc Lenarčič, za strežnika v časopisno ofsetrotacijo, Anica Murko, za izlagalko v ofset-strojnico, Janez Zupan, za ofset-strojnika iz JLA, Stanko Kavčič, za stavca iz JLA, Anica Remškar, za stavca na IBM, Milica Jerlah, za stavca na IBM, Terezija Krumpič, za čistilko, Odšli iz tiskarne v juliju 1975 Dušan Marolt, ofsetstrojnik v JLA, Janko Lah, ročni stavec v JLA, Borut Vodopivec, ročni stavec v JLA, Jani Luthar, ročni stavec v JLA, Miran Bednar, kemigraf, v JLA, Stanislav Krempelj, strežnik v JLA, Smail Piralič, strežnik — samovoljno, Božica Bregar, ižlagalka — sporazum, Zlato Pavlica, korektor - sporazumno, Franci Šalamun, odtiskovalec -samovoljno, Terezija Krumpič, čistilka — samovoljno. Starostno upokojeni Marija Kacjan, ižlagalka v knji-gotisku upokojena 31. 7. 1975 Prišli v mesecu avgustu 1975 Angela Peternelj, čistilka, Stanislav Fink, skladiščni delavec, Avgušin Weiss, tiskar iz JLA, Stojan Dimnik, ofsetstrojnik iz JLA, Bojan Beržan, za rezkaije — faseterja v klišarno, Anton Francelj, za strežnika v ofsetstrojnico Odšli iz tiskarne v mesecu avgustu 1975 Franc Stupica, strojni stavec — sporazum, Jožica Harbaš, čistilka sporazum, Silva Štrumbelj, kgveška delavka — sporazum, Veronika Smolnikar, čistilka — sporazum, Ladislav Mežek, korektor — sporazum, Roman Rot, ročni stavec — v JLA, Anica Murko, ižlagalka — samovolj no LJUBLJANSKI DNEVNIK V juliju in avgustu so se v TOZD Ljubljanski dnevnik na novo zaposlili: Marija Veršič (snažilka) 1. 7., Ivan Prijatelj (korektor - lektor) 1. 7., Marija Vončina (novinarka) 1. 8., Jožica Sire (finanančni knjigovodja) 21. 7., Miroslav Simčič (novinar) 1. 8., Neva Železnik (novinarka) 1. 8., Jože Olaj (novinar) 15. 8., Slavko Pukel (propagandist - podružnica Maribor) 1. 9., Ivan Špringer, (vratar) 1. 8. Odšli pa so: Albina Slabajna (referentka v naročnini) 10. 7., Erna Mavrič (strojepiska v IBM) 23. 7. POLETNI IZLET DEVETIH DELAVCEV LP NA TRIGLAV IZ DVEH SMERI :% |jr V 'V 5^ Naš pohod na Triglav je bil uspešen Po zadovoljivem številu 21 prijavljenih članov sindikalne podružnice LP, jih je zaradi muhastega, deževnega vremena odšlo na pot le devet in en družinski član. Razdelili smo se v dve skupini. Prvi štirje so odrinili z rednim avtobusom že v petek, 29. avgusta popoldne proti Mojstrani in nato v Aljažev dom v Vratih, kjer so tudi prenočili. Ostali smo se naslednjega dne z Dnevnikovim kombijem ob 6,30 odpeljali proti Pokljuki in se že ob osmih začeli enakomerno vzpenjati proti Vodnikovi koči (1817 m). Tu in tam je razveseljiv sončni žarek obsijal mogočne vrhove, ki so se že pokazali iz krošenj razmikajočih se smrek. Franci nas je venomer priganjal in bil vedno tudi do pol ure hoje pred nami. V Vodnikovem domu smo imeli prvi daljši počitek in nato zopet ostriti disciplino vseh zaposlenih. Zamude, predčasni odhodi, zapuščanje delovnega mesta med delovnim (časom, vse to so vzroki, ki bi jih bilo potrebno odstraniti. Zato je DS sprejel sklep, da se odpravi ena ura tolerance, ki je do sedaj veljala pri zamudah, ter da se vsako zapuščanje delovnega mesta brez dovoljenja obratovodje šteje kot neupravičen in neplačan čas. V sredini avgusta pa so se na skupni seji sestali delavski svet, dalje do Planike pod Triglavom (2408 m). Preoblekli smo prepotene srajce. Po pol ure hoje smo že ob 4. uri popoldan vstopili v Triglavski dom na Kredarici (2525 m) in že zagledali Cipeta, Ivana, Jožeta in Rajka, ki so uživali ob vročem čaju in pivu, ker so bili prvi na naši zbirni točki. Večer je minil ob petju — pridružila se nam je tudi skupina iz Primorske - šaljivih zgodbah, igranju kart in načrtovanju za drug dan. Nedelja zjutraj: „Cile a gremo? “ nas je že ob 3. uri prebudil Franci. Ob štirih smo le tiho vstali, zajtrkovali iz nahrbtnikov ter se brez Helmuta, ki nam je popazil na naše nahrbtnike, povzpeli na našega „očaka“ poslovni odbor in organi družbenopolitičnih organizacij tiskarne, ter sprejeli stabilizacijski program. S sprejetjem stabilizacijskega programa so vsi člani delovne skupnosti sprejeli nase obveznost, da bodo dosledno izvajali ukrepe, ki jih program prinaša, ter s tem pripomogli k uresničitvi skupne družbene akcije za izvajanje stabilizacijske politike. Da bi se vsi delavci lahko seznanili s programom stabilizacije, ga objavljamo kot osrednjo temo naše prve jesenske številke časopisa Črno na belem. (2863 m), najvišji vrh Jugoslavije. Sonce in svetlo, brez oblačno jutro sta poplačali naš trud, saj si je takega vremena ob tej uri vsakdo želel. Spust po isti poti je bil lažji, le naš Francije tokrat „bremzal“,da smo ga tokrat mi priganjali. Tudi Cipe z njegovimi je bil že v stenah malega Triglava; kratek-dobrojutro-in že smo se oddaljevali naprej. Po isti poti smo obhodili Triglav do Planike in nato kar dalje do Tržaške koče na Doliču (2151 m), kjer smo se zopet sestali. Šest jih je odrinilo s hitrim tempom v dolino Trente, štirje pa naprej po predvideni poti čez Hribarice do vhoda v Triglavski narodni park, mimo kristalnočistih jezer do koče pri Sedmih jezerih. Ponoven vzpon po klinih do Tičarice v popoldanskih urah. V koči pri triglavskih sedmerih jezeri smo utrujeni prenočili in v ponedeljek, 1. septembra nadaljevali do koče pod Bogatinom (1513 m). Nato je sledil hiter spust proti domu na Komni (1520 m) in proti čudovitemu slapu Savice (805 m). Na koncu bi želel poudariti, da bi lahko v tako velikem kolektivu, kot je naš, aktivnost planincev in •neplanincev postala krepkejša. Morda bi lahko pod sindikalnim okriljem ustanovili svojo planinsko sekcijo (v kateri mora biti najmanj 50 članov, lahko tudi svojcev) in s tem omogočili našim članom kolektiva prijetne in zlasti cenene dneve dopustov ali prostega časa. D.C. NOGOMETAŠI NA TRETJEM MESTU V zadnji tretjini nogometnega sindikalnega prvenstva Ljubljane je moštvo Ljudske pravice še dvakrat zmagalo, eno tekmo pa nismo odigrali zaradi dežja. Ob zaključku prvenstva smo na tretjem mestu, z istim številom točk kot prvak skupine, s tem, da imamo mi eno neodigrano tekmo. V zadnjih tekmah smo prikazali že kar dober,,sindikalni" nogomet in smo tako z dobro igro premagali Železniško postajo s 3 : 2, kljub temu, da so nasprotniki proti koncu vodili z 2 : 1. Zadnjih pet minut smo dosegli 2 gola. Strelec na tej tekmi je bil Lomovšek. Proti ekipi Tiskarne Slovenije smo zmagali z rezultatom 3:1. Tudi v tej tekmi je prišla do izraza naša premoč in rezultat bi bil lahko še višji, če bi bili naši strelci bolj razpoloženi. Gole so dosegli: Gerbec, Masle in Lomovšek. Za zaključek bi lahko rekli, da smo letošnjo sezono končali zelo uspešno, veliko bolje, kot smo jo začeli. V naslednji sezoni pa bodo morali biti člani ekipe že od vsega začetka resni in disciplinirani, kar pa mislimo, da z malo požrtvovalnosti ne bo težko in uspeh bo tu. OBVESTILO Vse, ki ste prejeli TRIM kartončke, opozarjamo, da se bliža konec leta in da pridno izpolnjujte prazne kvadratke. Tisti, ki ste jih že izpolnili, lahko pošljete kartonček na Partizan Slovenije, Tabor 14, in prejeli boste značko TRIM 75. IZVOLJENI PREDSEDNIKI IN KOMISIJE Nadaljevanje s 3. strani NOGOMETAŠI DNEVNIKA ZACELI S TEKMOVANJEM ZA REKREACIJO BO DOBRO POSKRBLJENO Košarkarji so dosegli kar lep uspeh v trim ligi V juliju in avgustu, v dneh, ko je največ naših delavcev izkoristilo svoj letni dopust, je tudi organizirana rekreacija zamrla. Sedaj pa bomo zopet pljunili v roke in poskusili nadoknaditi zamujeno. V septembru se bomo udeležili ekipnega in posamičnega prvenstva KS Poljane v streljanju s pištolo, ki bo na strelišču ob Dolenjski cesti. Naši nogometaši bodo nadaljevati s tekmovanjem v moščanski TRIM ligi in se pomerili z moštvom Dela, ki jih že dalj časa „izziva“. V programu imamo tudi prijateljske dvoboje v kegljanju in namiznem tenisu. Že dalj časa čakamo na odgovor kegljaškega kluba Ljubljana — Center, pri katerem smo zaprositi za rezervacijo kegljišča v Domu Maksa Perca, poleg tega se pogovarjamo za najem dvorane za namizni tenis in košarko. Če bomo uresničiti vse naše načrte, potem se obeta bogata zimska rekreacija. Zdaj pa se posvetimo poletnim športnim dogodkom. KOŠARKA Končna lestvica skupine „A“ 1. LJUBLJANSKA BANKA 9 9 0 382 277 18 2. VEGA 9 7 2 297 : 225 14 3. KARTONAŽNA 9 5 4 277 : 244 10 4. ZMAJ 9 5 4 259 : 259 10 5. KOMUNALNO PODJETJE 9 5 4 223 : 251 10 6. LJUDSKA PRAVICA 9 4 5 289 : 256 8 7. PTT 9 4 5 276 : 255 8 8. EMONA 9 3 6 256 : 296 6 9. SDK 9 2 7 182 : 269 4 10. ISKRA COMMERCE 9 1 8 224 : 320 2 Končna lestvica skupine „B“ 1. INTERTRADE 9 9 0 259 : 175 18 2. SLOVENIJA CESTE 9 7 2 250 : 150 14 3. PETROL 9 6 3 222 : 191 12 4. DNEVNIK 9 5 4 204 : 144 10 5. MAKIMARKET 9 4 5 208 : 154 8 6. AGROTEHNIKA 9 4 5 187 : 222 8 7. TEGRAD 9 3 6 156 : 199 6 8. METALKA 9 3 6 161 :08 6 9. ZAVOD ZA STATISTIKO 9 3 6 161 : 208 6 10. DELO 9 2 7 81 : 187 4 STRELJANJE Na strelišču ob Dolenjski cesti smo priredili prvenstvo Dnevnika v streljanju z malokalibrsko puško. Doseženih je bilo nekaj odličnih rezultatov. V konkurenci moških je zmagal Nace Bizilj s štirimi krogi prednosti pred Markom Spazza-panom. Pri ženskah je zanesljivo zmagala Mija Knop. Rezultati — moški: 1. Bizilj 186 krogov (200 možnih), 2. Spazza- Lestvica pred jesenskim nadaljevanjem: pan 182,_3. Matelič 171, 4. Jarc 168, 5. Šuster 162, 6. Pogačnik 160, 7. Knez 158, 8. Drlje 157,9. Drobež 155, 10. Fugina 154, Ženske: 1. Knop 178, 2. Šajn 136, 3. Anžič 135, 4. Iskra 124, 5. Kalan 113, Nastopilo je 29 strelcev in strelk. Nastopilo je tudi šest predstavnikov Ljudske pravice. Mato Vidmar je dosegel 177 krogov, Franc Župančič 156, Željko Aca-linovič 156, Dušan Merc 141, Franc Radovan 103 in Polde Bre-zovšček 89. MALI NOGOMET Nogometaši Dnevnika, ki kot gostje nastopajo v TRIM ligi, ki jo je organizirala TKS Ljubljana Moste Polje, niso imeli uspeha. Štirikrat so bili poraženi, enkrat pa so zmagah in so trenutno na predzadnjem mestu. V nadaljevanju prvenstva, ki se je že začelo, imajo sicer lažje nasprotnike in možnosti za višjo uvrstitev. Lestvica Končalo se je tekmovanje v TRIM košarkarski ligi za delavce temeljnih organizacij združenega dela, ki jo je organizirala telesno-kuturna skupnost Ljubljana — center. Košarkarji Dnevnika, ki so letos prvič nastopali v tem tekmovanju, 50 z osvojitvijo sedmega mesta med dvajsetimi moštvi dosegli velik uspeh, ki pa bi bil lahko z nekoliko več športne sreče še večji. Tega ne bi mogli trditi za Ljudsko pravico, ki je bila z izkušenimi košarkarji šele deveta. V zadnjem kolu je Dnevnik 'zgubil s Petrolom 28 : 16, Ljudska pravica pa z Vego 28 : 23. Končna lestvica strelcev — skupina 6. Orel — Petrol 58 7. Kapitanovič — Agroteh 55 8. Modic — Tegrad 55 9. Alič — Dnevnik 53 10. Završnik — Sl. ceste 51 u iv/v z. ivi u v L* v IVI KTM PROTEKTOR PLETENINA STATISTIKI DNEVNIK ELEKTROOBNOVA 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 500 25 : 2 10 401 28 : 7 8 401 24 : 7 8 302 17 : 7 6 212 11 : 12 5 203 13 : 22 4 203 18 : 27 4 113 13 : 20 3 104 12 : 22 2 105 9 : 44 0 , \ \ M.. , '.-P 1. Bolta - Zmaj .............. 107 110 *• ooua - z,maj 2- Hladnik - Lj. banka 3- Mihelič - Vega 99 4- Rojina — Emona 95 5. Rus - Lj. banka 87 6- Klančar - PTT 87 g1 Radeta - Komunala 77 Karlovšek — Vega 76 Makuc — Lj. pravica 76 Tratnik -Zmaj 75 Končna lestvica strelcev — skupina 1. Švent - Intertrade 83 2. Hribar - Metalka 78 3. Lesjak - Petrol 63 4- Šramel — Sl. ceste 60 S' Budja - Sl. ceste 60 7V« £: Nogometna ekipa Dnevnika na „delu“ BRALCEM ČLANOM DELOVNEGA KOLEKTIVA Avgusta je bila hkrati na dopustu skoraj vsa posadka notranjepolitične rubrike — od urednika, koordinatorja, šefa deska prek večine novinaijev do samega glavnega urednika. Čeprav je notranjepolitična rubrika tudi v tem času kar uspešno živela, to najbrž ne pomeni, da bi vsi omenjeni lahko bili kar vse leto na dopustu. Na rob vsemu temu pa še: Živela koordinacija dopustov v redakciji! Vsa pisma - po možnosti napisana na stroj - so nam vedno dobrodošla. Čim krajša bodo, toliko več možnosti bo, da jih bomo objavili. Prednost bodo seveda imela tista pisma članov našega delovnega kolektiva, ki zadevajo neposredne probleme pri njihovem delu, predloge za razne izboljšave in seveda tudi pritožbe, ki jih na drug način doslej ni bilo možno uveljaviti. Vsa pisma morajo biti seveda podpisana s polnim naslovom, ker bodo drugače končala v košu. Vso pošto ali predloge o tem, kaj želite, da bi bilo objavljeno v našem internem glasilu „Črno na belem", dostavite odgovornemu uredniku v sobo št. 67 v četrtem nadstropju (kjer je uredništvo Ljubljanskega dnevnika). Uredništvo ČRNOGE LEM Že vse poletje puščajo pisoarji v 4. nadstropju, kjer je redakcija Dnevnika. Tisti, ki se ne pobrigajo, da bi pisoatje popravili, bi najbrž radi članom redakcije podaljšali počitniško vzdušje, kajti zanemarjena stranišča so ena izmed „odlik" mnogih hotelov ob jadranski obali. V času dopustov je bilo v časniku izredno veliko napak. Tiskarski škrat letos torej še ni izkoristil letnega dopusta. ČRNOGE LEM V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU V ekspeditu so bili grozno nezadovoljni, ker niso imeli klimatske naprave. Sedaj jo imajo, pa so nezadovoljni, ker baje preveč piha. Kaj ko bi naš ekspedit prestavili na severni tečaj? Tam klimatske naprave sploh niso potrebne in tudi ne morejo biti povod za nezadovoljstvo. Izdaja delavski svet Časopisno tiskarskega podjetja Pravica-Dnevnik - Ureja uredniški odbor: Saša Jarc (odgovorni urednik), Breda Deniša, Srečko Mrak, Dana Nučič, Boris Ogrizek, Dušan Sivec, Leopold Šega in Majda Tičar -Izhaja vsak drugi ponedeljek v mesecu, razen julija in avgusta - Natisnila Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani V desku je bila televizijska antena več mesecev v kaj klavrnem stanju. Slika je bila — milo rečeno — nemogoča. Sedaj so jo končno popravili. Nov dokaz za resničnost pregovora: Kdor čaka, dočaka! Da televizor v desku služi tudi službenim namenom, pri tem res ni pomembno. STRUPENJAK - SI BRAL V DANAŠNJI ŠTEVILKI „ČRNO NA BELEM" NA 2. STRANI, KO JE NEKA DELAVKA IZJAVILA NA VPRAŠANJE, KAJ NAJ BI STORILI ZA STABILIZACIJO V NAŠEM PODJETJU, DA NAM GOVORJENJE JEMLJE DRAGOCENI ČAS IN NAJ RAJE PLJUNEMO V ROKE! - ŽE, ŽE, GOVORIJO ŽE TAKO, TODA VEČINA ŠE NAPREJ PRIDNO ZAMUJA SLUŽBO, MED DELOVNIM ČASOM ZAHAJA NA TRG ALI PA V OBA NAŠA „TOZD“ VODNIKOV HRAM IN PEGLEZN.