Politični ogled. Avstrijske dežele. Sedaj so aasipiiašaace okolo mesta Premisel na Gališkem dodelaae ia zaceli so dovažati kaaoae ia strelivo. — V državaem zboru zaletavajo se aemški liberalcisrdito v miaistre pa tudi aaše poslaace; posebao "VVildhauški Karaeri je apijal, da je pravičaost proti Slovaaom krivica Nemceai (meada le takšaim liberalcem kakor je oa). Miaistri ia aaši poslaaci pa so ajega ia ajegove pajdaše zavraoli rekoc: da živi v Avstriji zravea 8 milijoaov Nemcev tudi 14 milijoaov Slovaaov, ki jedaako plačujejo davke, treba jiai toraj privoščiti jedaakih pravic; takšao miaisterstvo, ki bi hotelo Slovaae zatirati. aiti več mogoče ai. JVliaister grof Taaffe je zopet očitao izrekel, da hoče do pravice pomagati vsem aarodom, a aobeaemu krivice delati, aajmaaje aemškemu. Da je to ediao prava avstrijska politika, to prizaava tudi večiaa Nemcev, aamreč koaservativci, le zagrizeai liberalci in pri aas jihov podmitaai, sebičai rep alovaaskih ia sloveaskih odpadnikov, Judežev tema aasprotuje. Toda dolgo to aiti pri aas ae more trajati. Kakšai političai hiaavci da so aemški liberalci, kedar cesarja hvalijo, pokaže se čestokrat aa svetlo, zlasti takrat, kedar v prasko Nemčijo poškilijo. Grdo pa je bilo to, kar je ajihov poslaaec Sclioaerer storil. ta je nasvetoval, aaj se cesarju vzame 1 milijoa ia ubogiai v korist obrae. To je tem bolje aesramao, ker je zaaao vsemu svetu^ da aaš cesar vsako leto več milijonov razaim aesrečaikom, šolam cerkvam itd. porazdelijo. Ko bi le hoteli cesarja posaemati liberalni bogataši, pa ti rajši iz srenjskih, deželnih in drugih blagajaic zajemajo ia s tnjim denarjem milošae delijo namesto, da bi v lastai žep segnoli. Saj jih pozaamo! Naši poslaaci so pa cesarju zopet dovolili kar mu gre! — Duaajski kovaški poaiagači zahtevajo od mojstrov 10 fl. na teden ia v aedeljo prosti čas, ker mojstri ne privolijo, ustavili so poraagači delo, kovačnice stojijo. — Velika puškaraa v Steyeru nima dela več in je 2000 delavcev zgubilo zaslužek. — Magjari delajo v Budirapešti novo šolsko postavo za gimaazije ia realke. Glavai aamen je, pospešiti pomagjarenje ogerskib Slovanov, Nemcev in Romuaov. Vnanje države. Irci silno sovražijo Angleže. Osaovali so tajao družbo raorilcev in požigalcev. Glavača terau društvu, po imenu Jaaeza Washa, ngrabili so aagleški policaji ia zaprli. Miaister Gladstoae madi se v Parizi in se pogaja s Fraacozi. Ti so voljni Aagležem pustiti Egipt, ako smejo aarni pograbiti Sirijo in meada še Sveto deželo. Od oadot aiislijo čez Eufrat in Armeaijo podati Rasora roko in Turčijo razdeliti. Tako se toraj bliža konec turškearu cesaratvu. Na Nerace pa Fraacozi vedao vedno pazijo in 8e vadijo v streljaaji, uže imajo 232 strelskib društev. — V južnem Spaaskem razsajajo republikaaci tolovaji, požigajo pristave ia žugajo pobiti vse bogatce. •— Vnuk Čraega Jurija, ki je prvič Srbe rešil tarškega jarma, Peter po irneau, je izgnaa iz Serbije, pa je aedavao obiskal čraogorskega kneza, kder je bil prijazno sprejet. Oadi je nazaaail, da je on pravi vladar arbski in da hoče kralja Milana pregaati iz Belgrada, ter sam zasesti kraljevski preatol arbski. — Rornuai so sklenoli 15 milijoaov potrošiti za pozidaaje novih trdajav. — Kronanje ruskega cesarja v Moskvi vršilo se bode najbržej dae 10. junija t. 1. Priprave delajo velikaaske.