PRIMORSKI DNEVNIK
SttaSfSiT* - Cena 90 lir
Leto XXIX. Št. 128 (8530)
TRST, sobota, 2. junija 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5 fa	viJSJJ^JdnehtOTK	Evrom
v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v za-uznjem p .
VOJAŠKA JUNTA JE SKLENILA, DA SE OTRESE KRALJA KONSTANTINA
Atenski fašistični polkovniki proglasili Grčijo za republiko
Premier Papadopulos se je sam proglasil za novega predsednika republike Aretacije visokih častnikov se nadaljujejo - Kralj Konstantin še vedno 'Kolči - Poveljnik NATO na Sredozemlju se mudi «na izletu» v Grčiji
l ATENE, 1. — Grški fašistični režim je sklenil, da se otrese ia, ter je proglasil republiko. Sporočilo je dal sam predsednik 'ud^S ^aPad°pulos, protagonist vojaškega udara aprila 1967, ki se je J Proglasil za predsednika republike.
IivR' ustavni režim so polkovniki .. 6c*'i povsem nezakonito, z na-
ia^nim vladnim dekretom. V de-
^sto
je med drugim rečeno, da bo
, 9a kralju, ki so jo dali milj r'> častniki in funkcionarji, velja-j ,°t prisega «domovini, režimu in tavi».
g,..aPadopulos je v svojem govoru da bodo sklicali ljudsko . sovanje 0 novj ustavni ureditvi ^ave- Referendum naj bi bil av-ti0Ja letos, medtem ko naj bi bile 6 Parlamentarne volitve (prve
po državnem udaru leta 1967) nekje proti koncu leta 1974. Sicer pa je bil govor samozvanega predsednika republike le oster napad na kralja Konstantina, ki od decembra 1967 živi v izgnanstvu v Rimu. Papadopulos je obtožil kralja sodelovanja z «reakcionarnimi elementi v tujini». «Kljub ponovnim opozorilom vlade — je dodal — se je kralj postavil proti oboroženim silam, spremenil se je v kon-spiratorja, postavil se je na čelo
skupine pustolovcev, saboterjev in celo morilcev in komunistov.* Dalje je Papadopulos naštel vrsto domnevnih kraljevih pobud «proti domovini*, od poskusa upora v Solunu decembra 1967 do znanih dogodkov zadnjih dni.
tri izpolnil 33. leto, je nekdo dejal, da je to pač «lepo darilo za njegov rojstni dan*.
Za grško vojsko so medtem že pred proglasitvijo republike odredili stanje pripravljenosti: vojaki ne smejo zapuščati vojašnic, prav
Grško prebivalstvo je sprejelo j tako so preklicali vse dopuste. V vest o ustavni spremembi dokaj I vojašnicah so bili danes v glavnem i___________ ___i_ -____________zanosi pni z nHst.ranipvamem simbn-
hladno, brez vsakršnega znamenja navdušenja ali nasprotovanja. Pozornost Grkov je bolj pritegnilo dejstvo, da so prvič po državnem udaru časniki izšli s posebnimi popoldanskimi izdajami, posvečenimi seveda proglasitvi republike. Redki so tudi komentarji, glede na dejstvo, da bo Konstantin prav ju-
% . ^	., - G’ ■-
Prebivalci Aten berejo posebne izdaje časopisov z vestmi o proglasitvi republike
(5fv,^ki polkovniki so proglasili pr '* l0 za republiko. Dosedanji taa sfdnik vlade in glavni pro-1^°nist vojaškega udara aprila h0 ^apadopulos se je sam ime-blik 2a Predsednika nove repu-ta| °bjubil pa je, da bo skli-O^ferendum o novi ustavni 0fac|!!',i države. Medtem ko v Sjg. in javnih lokalih nadome-13^° Konstantinove slike s Pa-Vj hulosovimi, se po vsej drža-la-.^daijujejo aretacije visokih 'bkov.
Pr
Ugr ?"sednik republike je za dalj^ i' Praznik naslovil na državah Proglas, v katerem povzdi-ditv* vrednote republiške ure-
V>'ilna kampanja za deželne it) ' v® se še vedno ni razživela 40Q6c*'ni včerajšnji pomembnejši Pr^^k je bilo srečanje pod-Prv Sednika deželnega sveta in I ti8| ,9a na kandidatni listi PSI Ar- j livcja. Piftonija s slovenskimi vo- 1 P^br '-1 ®!ani stranke devinsko -9ot062'nske občine. Pittoni je za-9l0rJV|* zanimanje socialistov za ? no reševanje slovenskih bi ss®ni- Medtem ko je pristojno °.~n' organ za goriško volilno , Orožje potrdil vse predloženi v ^^'datne liste, pa je dežel-‘Ipi urad v Trstu včeraj do-4Pa..11 * *,0 Zavrnil pritožbo stranke Xist lto oomunista d'ltalia — Mar-bj6.., beninistai’ proti izključitvi
^ 1 kandidatnih list firos^' v Trstu bo danes svečana SuK,V,a 2' Junija — praznika SbOj 'ke s tradicionalnim dvi-Uhit,P] državne zastave na Trgu Za ’p s sprejemom, ki ga bo beg f®dstavnike javnega, politič-TrS| 'P vojaškega življenja v brfiSc. Priredil prefekt dr. Ab-
^t0-e^6iPi odbor za načrtovanje ba ®r se je mudil v Ljubljani ? sl o Vabilo sekretarja Novinška. Šrt0vVePskimi strokovnjaki za na-'b SBn.ie J® preučil gospodarske P p>fo alne načrte, ki jih imata pranm Slovenija in naša de-^Pia'n ae nekatera druga vpra-Pt>t|r0v?kupnega interesa na tem
PfVi ^PKurnem domu bo drevi nast°p Tržaškega partizanka^. *3evskega zbora. V okviru ',ajaj Zanskega mitinga« bo iz-PbstnjS?0red slovenskih borbenih ^roH 'n borbenih pesmi drugih ib tia°V	dobiček koncerta
Pbga ^Pien za obnovo poruše-v,etnama.
Jutri PD na 10 straneh!
Iz vsebine:
SREČKO VILHAR: Kmečki upori v slovenski Istri
EMIL FRELIH: Pestra likovna dejavnost v Mariboru
OBČINSKI PRAZNIK občine Ilirska Bistrica
MAKS ZADNIK: Brkinski žleb — Posrtvica — Zibelka NOB na
primorskem v letu 1941
L. S.: «ENTE ITALIANO PER LA CONOSCENZA DELLA LIN-GUA E DELLA CULTURA SLOVENA« — (njen namen in delo)
šport — Zunanja politika itd...
* * *
(Nedeljska številka, ki bo izšla 10. junija t.l., bo vsebovala tudi stran ali dve, ki bosta posvečeni našemu planinstvu)
zaposleni z odstranjevanjem simbolov monarhije in z brisanjem monarhističnih gesel po zidovih, častniki so danes krožili brez kape v pričakovanju, da z njih odstranijo zlato krono. Po raznih uradih in javnih lokalih pa so odstranili vse slike kraljeve družine, ki jih bodo nadomestili s Papadopulosovimi slikami, komaj bodo pripravljene v zadostnem številu.
I Vsekakor pa je mir v državi le ! navidezen: povsod se nadaljujejo I aretacije, predvsem visokih čast-: nikov, ki jih obtožujejo sodelova-' nja pri neuspelem poskusu udara prejšnjega tedna. To je dokaj pri-- ■ —M merna pretveza, da bi «očistili» vojsko od vseh, ki so gojili simpatije dc kralja. Včeraj zvečer so aretirali bivšega komandanta 6. divizije, generala Fetsisa, v zadnjih urah pa še bivšega ravnatelja policije Spiriounisa, bivša generala Vandfulakisa in Panouriasa ter polkovnike v pokoju Constantina, Mu-stachisa in Zarcadasa. Vse bodo postavili pred vojaško sodišče.
Grški tisk, ki seveda posveča največji poudarek proglasitvi republike, objavlja na vidnih mestih izjavo glasnika ameriškega zunanjega ministrstva, po kateri je ustavna ureditev Grčije «grška notranja zadeva*, brez vsakršnega pomena za ZDA. Tisk piše tudi, da se poveljnik oboroženih sil NATO na Sredozemlju general Goodpaster mudi prav v teh dneh v Grčiji «na turističnem izletu*.
Kralj Konstantin pa medtem še vedno molči, Komaj so objavili vest o proglasitvi republike, so časnikarji in fotografi obkolili vilo v Ulici Porta Latina, kjer živi kralj z mlado ženo Annamano. Toda italijanska policija je že stražila vile in ni dovoljevala nikomur, da bi se približal. Ves dan so prihajali in odhajali črni uradni avtomobili, toda nihče od obiskovalcev, med katerimi je bil tudi grški veleposlanik v Italiji, ni hotel dati izjav. Konstantinov osebni svetnik je najprej napovedal, da bo Konstantin dal zvečer uradno izjavo, pozneje pa je to preklical. Dejal je samo, da si je kralj pričakoval taksen razvoj in da ga je to «razžalostilo*.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiuiii
RIM, 1. — Komunistična poslanca D’Amico in Milani sta naslovila «vprašanje z odgovorom v komisiji* na ministra za industrijo, v katerem želita vedeti, kaj je vlada storila in kaj namerava storiti, da bi preprečila novo povišanje cene bencina in drugih petrolejskih derivatov.
...........................milnimi.......................................m....i..e"1"
PREVIDNI KOMENTARJI V FRANCOSKI PRESTOLNICI
SKROMEN OBRAČUN POGOVOROV MED NIX0N0M IN POMPIDOUJEM
Francoski predsednik je dejal, da so bili pogovori z Nixonom bolj podobni spočetju kot porodu ■ Dvogovor med Francijo in ZDA se bo nadaljeval
REYKJAVIK, 1. — S tretjim se-stankom med Nixonorn in Poimpi-doujem ter obema državnima de-legacijama, ki je bil danes dopoldne, se je zaključilo francosko - a-meriško srečanje na vrhu. Nixon in Pompidou sta popoldne odpotovala z Islandije v Washington oziroma v Pariz.
Pred odhodom iz Reykjavika se je Pompidou srečal s časnikarji, medtem ko se je Nixon omejil samo za izjavo, da je bilo med njunima pogovorima več pozitivnih kot negativnih točk. Francoski predsednik je dejal, da sta z Nixonom govorila o vseh vprašanjih. To je po njegovem mnenju prva značilnost teh pogovorov. Poudaril je, da nista hotela odločati o nobeni stvari in da ni govoril v imenu Evrope, čeprav je imel Evropo vedno v mislih. Pompidou je izjavil, da sta z Nixonom proučila najrazličnejša vprašanja in da sta o mnogih soglašala o drugih pa ne.
Francoski predsednik je takole (za šalo) označil pogovore z Ni-xjnom: «Podobni so bili bolj spočetju kot porodu. Spočetje je bolj prijetno kot porod. In prav v tej prispodobi tiči vrednost najinega srečanja, o katerem ne bo takojšnjih sadov, ampak bodo sadovi vidni v prihodnosti*.
Tik pred odhodom obeh predsed-
nikov je francoski glasnik izjavil, da je Nixon na zadnjem razširjenem sestanku izjavil, da sta s Pom-pidoujem govorila o gospodarstvu, financah in razorožitvi; da je Ni-xon priznal, da se o nekaterih točkah nista strinjala, da jfa tega ni treba dramatizirati. Predsednika se bosta ponovno sestala jeseni. Medtem pa bodo priredili nekaj sestankov med vladinimi predstavniki o gospodarskih, finančnih in drugih vprašanjih.
Iz vsega tega sledi, da so. pogovori med Nixonom in Pompidou-jem rodili zelo skromne rezultate. To ugostavljajo nocoj v francoski prestolnici, ki zelo previdno ocenjujejo francosko - ameriški vrh v Reykjaviku. V političnih krogih prestolnice se trenutno omejujejo na oceno uradnih izjav in ugotavljajo, da vse kaže, da sta Nixon in Pompidou skušala predvsem prikriti prepad, ki deli njuna stališča. Čeprav v pariških političnih krogih niso pričakovali posebnih izidov, zlasti ne premostitev globokih nasprotij glede gospodarskih vprašanj in atlantske zveze, vendar pravijo, da je bilo srečanje pozitivno ker so na njem sklenili, da se bodo pogovori nadaljevali.
Podobno previdnost kažejo tudi današnji francoski časniki, ki se v glavnem omejujejo na poročanje
uradnih stališč glasnikov dveh državnikov. Poudarjajo le, da sta Pariz in Washington obdržala svoja prejši.ja stališča o vseh vprašanjih, ki se jih tičejo, čeprav je Pompidou izjavil, da je seštevek dogovorov večji od seštevka nesporazumov.
Podražitev zlata in pocenitev dolarja
FRANKFURT, 1. — Na vseh evropskih borzah so danes zabeležili visok porast cene zlata, ki je dosegla več kot 117 dolarjev za unčo. Hkrati pa je zelo padla vrednost dolarja na zahodnonemških, kot na francoskih in ostalih evropskih deviznih borzah. Dolar je včeraj zlasti v Frankfurtu dosegel najnižjo ceno po zadnjem razvrednotenju. Podražitev zlata in pocenitev dolarja povezujejo v pariških gospodarskih krogih predvsem z ukrepi, ki so jih sprejeli v Zahodni Nemčiji za omejevanje kreditov, ter s sestankom med Nixonom in Pom-pidoujem v Reykjaviku, ki je «ra-zočaral* poslovne kroge.
Grški kralj Konstantin, slikan pred nekaj dnevi na neki teniški tekmi v Rimu. Prav danes praznuje svoj 33. rojstni dan. Nekdo je komentiral, da so mu fašistični polkovniki «pripravili zares lepo darilo*
POZIV SZDU VSCM SVOJIM ČLANICAM
PODPRITE GRADNJO KULTURNEGA DOMA SLOVENCEV V CELOVCU
Družbeni položaj' žensk v Jugoslaviji
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 1. — Zvezna konferenca SZDU je na današnji seji v Beogradu sklenila pozvati vse organizacije zveze, naj nudijo moralns in materialno pomoč Slovencem ne Koroškem pri graditvi Slovenskega kulturnega doma v Celovcu.
Na dnevnem redu seje so bila aktualna vprašanja družbenega položaja žene v Jugoslaviji. V uvodnem poročilu o tem vprašanju je predsednica konference za družbeno aktivnost žena Jugoslavije Vaška Duga-nova ugotovila, da so bili zadnjih dvajset let doseženi pomembni rezultati pri izboljšanju družbenega položaja žena, posebno pomembni so rezultati na področju šolanja, stre kovnega usposabljanja, saj je nad 70 tisoč deklet obiskovalo višje šole umetniške šole in fakultete. Prav tako so bili doseženi lepi rezultati na področju zdravstvene zaščite žena in otrok.
Poleg teh pozitivnih rezultatov pri bajajo pa še vedno do izraza konservativna in idejno škodljiva pojmovanja, ki postavljajo ženo kot delavko ir. občana v podrejen položaj v odnosu do moškega. Tako se med drugim daje pri zaposlitvah prednost moškim. Še vedno je nezadostna zaščita žena pri delu, neučinkovita je zaščita materinstva. So primeri, da ženam niso zagotovljeni enaki pogoji dela in razdelitve dohodka. Nezadostno je število otroških vrtcev, nezadovoljivo je zastopstvo žena v organih samoupravljanja in v drugih organih. V sklepih ki jih je konferenca sprejela, se med drugim poudarja potreba, da se določijo vzroki nezadovoljivega stanja v družbeni, gospodarski in politični uveljavitvi zena in da mora postati borba za napredek njihovega položaja del splošne družbeno politične akcije vseh družbeno političnih faktorjev.
B. B.
..
27 LEI PO RIFIREND1IM1I 2. JUNIJA 1916
Proglas predsednika Leoneja oh današnjem prazniku republike
Priprav« na demokristjanski kongres in formalni odstop vlade
RIM, 1. — Za jutrišnji praznik republike je predsednik Leone izdal proglas, v katerem poudarja, da praznuje jutri Italija dva praznika skupaj, praznik republike in praznik oboroženih sil. Ob tej priložnosti predsednik republike v svojem proglasu poudarja med drugim: «Republika, ki je nastala v boju za svobodo in ki jo je potrdil
referendum 2. junija 1946, predstavlja trdno ljudsko pridobitev demokratične ureditve, ki je zgrajena na svobodnih ustanovah in odprta vsem pričakovanjem pravice ter mirnega in urejenega sožitja.
Ob tem svečanem dnevu potrjujemo našo zvestobo načelom ustave, v naporu, ki nas mora združevati, da uskladimo vse zahteve po obnovitvi v spoštovanju zakonitosti, ki je osnova demokracije. Iz tega izhaja odločna zavrnitev nasilja in sovraštva, ki je hkrati tudi poziv na zaupanje v možnosti demokratičnega režima, da bo znal braniti in utrjevati svoje ustanove ter zagotoviti varnost državljanov*.
Ob dnevu republike je podpredsednik vlade in obrambni minister Tanassi naslovil proglas na oborožene sile.
Položaj Andreottijeve vlade je še vedno predmet političnih komentarjev o včerajšnjem srečanju Andreottija s predsednikom republike Leonejem. V bistvu, naj bi se Leone omejil vzeti na znanje vladno krizo in dati Andreottiju kak nasvet o postopku za formalno krizo vlade po demokri-stjanskem kongresu.
Zvedelo se je, da se bo Andreotti prihodnji teden sestal z načelniki skupin strank, ki so doslej podpirale vlado in da bo baje takoj po demokristjar.skem kongresu skupni sestanek načelnikov parlamentarnih skupin desne sredine, na katerem, naj bi ob navzočnosti Andreottija potrdil: odstop, vlade.. Da se bo vladna kriza razpletla takoj po kongresu krščanske demokracije, dokazuje tudi današnji sestanek izvršnega odbora KD, ki mu je predsedoval tajnik Forlani. Na njem . je poročal poslanec Amaud o predkongresnih in pokongresnih nalogah stranke. Arnaud je predlagal, da bi morali celoten postopek ža izpopolnitev vsedržavnega sveta, ki bo izvoljen na kongresu, pospešiti zaradi nastalega političnega položaja.
Izvršnr odbor krščanske demokracije je sprejel ta predlog in sklenil, da bodo priredili deželne kongrese stranke 14. junija, tako bodo lahko 16. junija novi deželni odbori izvolili svoje tajnike in zpoi-nili svoje obveznosti glede sklicanja vsedržavnega sveta stranke. Med tednom po kongresu se bosta sestali tudi parlamentarni skupini senata in Poslanske zbornice, da izvolita svoje predstavnike v vsedržavni svet. Na ta način, je predlagal Arnaud, se bo vsedržavni svet KD lahko sestal na plenarni seji 17. ali 18. junija, izvolil novega tajnika stranke in proučil politični položaj.
Jugoslovansko-iranski pogovori na Brionih
(Od našega dopisnika) BRIONI, 1. — Današnji dan bivanja iranskega vladarja Reza Pahlavija na Brionih je potekal v znamenju državniških pogovorov. Predvsem sta imela predsednik Tito in Reza Pahlevi pogovore v dvoje na otoku Vanga. Pogovarjala sta se o odnosih med Jugoslavijo in Iranom ter o mednarodnem položaju.
Politične pogovore je imel - tudi
član predsedstva Jugoslavije Do-brivoje Vidič z iranskim zunanjim ministrom Kalatbarijem. Ugotovila sta uspešen razvoj dosedanjega sodelovanja med državama in izrazila obojestransko željo po nadaljnji krepitvi tega sodelovanja. Nato je vsaka stran obrazložila načela, po katerih se ravna v zunanjepolitični dejavnosti. Govorila sta o mednarodnem položaju, o evropski konferenci, o krizi na Bližnjem vzhodu in o drugih vprašanjih. Jugoslovanski predstavnik je iranskemu vodstvu tudi tolmačil temeljne cilje politike neuvrščenosti.
Posebno pomembni so bili gospodarski pogovori. Vodila sta jih član zveznega izvršnega sveta Ivo Jerkič in iranski minister za gospodarstvo Ansari ter njuni sodelavci. Osredotočili so se zlasti na možnost sodelovanja na področju nafte in na medsebojno trgovino. Razpravljali so o možnosti sklenitve dolgoročnega sporazuma, s katerim bi si Jugoslavija zagotovila stalno dobavo večjih količin iranske nafte. Prav tako so razpravljali o možnosti iranske udeležbe pri gradnji naftovoda v Jugosla viji in pri razširitvi obstoječih zmogljivosti jugoslovanskih rafinerij nafte. Iranska stran se je posebej zanimala za nakup ladij v
Jugoslaviji ter za sodelovanje jugoslovanskih podjetij pri gradnji objektov, ki so jih vključili v sedanji petletni načrt razvoja Irana. Vsa ta in druga vprašanja bo zajelo tudi skupno sporočilo, ki ga bodo objavili jutri ob koncu obiska. Opoldne je predsednik Tito s soprogo priredil na Brionih kosilo v čast iranski vladarski dvojici. U-deležili so se ga najožji sodelavci obeh državnikov. Jutri dopoldne bo iranski vladar odpotoval iz Jugoslavije.
DRAGO KOŠMRLJ
Titove čestitke predsedniku leoneju ob prazniku republike
BEOGRAD, 1. — Predsednik republike Tito je ob prazniku italijanske republike poslal predsedniku Leoneju brzojavno čestitko, v kateri izraža najboljše želje za nadaljnji napredek in blagostanje ita-| lijanskega ljudstva in njegovo o-sebno srečo. Predsednik Jugoslavije izraža v brzojavki prepričanje, da se bodo odnosi prijateljstva in sodelovanja med narodi obeh držav nadalje poglabljali, tako v interesu Italije in Jugoslavije, kakor tudi v interesu mednarodnega sodelovanja in utrditve miru na svetu.
PISMO IZ RIMA
iiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
PO NAPOVEDI VSEDRŽAVNEGA «DNEVA M0LKA»
Najširša pcdpora pobudi za zaščito svobode tiska
Stavka tiskarjev in časnikarjev dnevnikov založnika Montija Uredniki tednika «ABC» prekinili sodelovanje z revijo
RIM, L — Protestna akcija časnikarjev, tiskarjev in radiotelevizijskih delavcev za zaščito svobode tiska proti manevrom mogočnih gospodarskih skupin za koncentracijo dnevnikov je naletela na podporo političnih predstavnikov, parlamentarcev, strank, sindikatov, delavcev in študentov. Kot poudarja vsedržavno časnikarsko združenje v svojem poročilu, so predstavniki vseh demokratičnih strank soglašali o potrebi, da bi parlament sprožil korenito reformo tiskane in radiotelevizijske informacije
Samo rimsko časnikarsko združenje, ki velja za najbolj reakcionarno v vsej državi, ni pristopilo k pobudi vsedržavnega časnikarskega združenja, sindikalne federacije CGEL, CISL in UIL ter sindikatov tiskarjev, da skličejo 5. junija vsedržavni <?dan molka*. Rimsko združenje je namreč objavilo sporoči-
lo, v katerem trdi, da bi lahko taka manifestacija bila podvržena «političnim špekulacijam*. Toda sami rimski časnikarji, z izjemo urednikov skrajno desničarskih dnevnikov, so protestirali proti stališču rimskega združenja, ki je toliko bolj negativno, ker skuša razbijati fronto časnikarjev prav v trenutku, ko jih čaka težak boj za zaščito svobode tiska.
Žal pa ne mine dan, da ne bi
«ili priča novim atentatom na svo-
bodo tiska. Po menjavi lastništva
v milanskem «Corriere della Seva*, rimskem «Messaggero» in genovskem «Secolo XIX», so sedaj na vrsti dnevniki založnika Montija, znanega skrajno desničarskega petrolejskega industrijca iz Bologne. Montijevi funkcionarji so namreč sklenili, da skrčijo nekatere pokrajinske izdaje dnevnikov «Te-legrafo* iz Livorna in «La Nazio-ne» iz Firenc, ne da bi obvestili uslužbencev obeh dnevnikov, tako časnikarjev kot tiskarjev, kot določa sindikalni sporazum, ki je bil sklenjen sredi maja. Zato so časnikarji in tiskarji vseh dnevnikov skupine Monti («Telegrafo», «Gior-nale d’Italia», «Stadio», «Resto del Carlino* in «La Nazione*) danes 24 ur stavkali, tako da jutri omenjeni dnevniki ne bodo izšli, časnikarji in tiskarji so tudi zagrozili z novimi protestnimi akcijami, če ne bo založništvo preklicalo napovedanih ukrepov.
In končno moramo beležiti še eno spremembo lastništva; tokrat v tedniku. Gre za revijo ABC, ki so jo prodali, tudi tokrat brez posvetovanj z uredniškim kolektivom, neki založniški skupini, ki izdaja revije «samo za moške*. Ko so časnikarji izvedeli za spremembo lastnikov, so soglasno sklenili, da prekinejo sodelovanje z revijo.
Zadnje darilo
Nedvomno gre za vprašanje stila. Ali ste videli, kako sta v Angliji dva ministra takoj odstopila samo zato, ker sta šla v posteljo (potem ko sta redno plačala tarifo) z nekaterimi «gospodičnami» za premožne? Tudi flegmatični Angleži torej delajo take stvari, toda za to tudi plačajo.
Pri nas pa zmesi seksa in politike ne bodejo toliko v oči, saj smo vajeni na mnogo hujše škandale, kot so lahko «sen-timentalni spodrsljaji)). Toda kaj naj si mislimo o Andreottiju, ki ostaja trdno zasidran na svojem predsedniškem stolčku, potem ko je brez vsakršnih pomislekov posilil staro gospo, ki ji pravimo Italija.
Toda pustimo šalo; mogoče je bolje, da se naš Giulio za sedaj še ne umakne ter prepusti svoji stranki, da si prevzame odgovornost, da popravi škodo, ki jo je povzročil državi nesrečni sredinskode-sničarski poskus. Kvečjemu bi Andreottiju lahko očitali, da se ni umaknil že prej: ali se še spominjate njegovega programskega govora v poslanski zbornici 13. julija 1972, ko je med drugim dejal: «Ta vlada želi, da bi jo ocenjevali po tem, kar bo znala konkretno storiti)). Sedaj imamo pred očmi podatke o tem, kaj je znala vlada storiti, in to so zares katastrofalni rezultati. Andreotti je v omenjenem govoru dejal, da se bo njegova vlada borila proti fašizmu, toda še nikoli kot letos ni fašizem dvignil glave in zahteval politično ceno glasov, ki jih je v parlamentu dal prav Andreottiju. Nikakor ne zadostuje nekaj antifašističnih govorov kot protiutež hipoteke, ki jo je tako imenovana «nacionalna desnica)) postavila na vlado.
In reforme? Vlada bi bila morala postaviti «temelje» za njihovo izvedbo, v resnici pa je stalno in dosledno delovala v protireformističnem smislu: to smo lahko videli glede u-niverze, glede zdravstva in zemljiških najemnin. Socialni protest ni bil še nikoli tako močan, družbeni spori tako ostri. In končno še gospodarska politika: v pičlem letu je Italija zašla v najbolj dramatično gospodarsko krizo povojnega časa, z inflacijsko spiralo, ki grozi, da nas bo privedla do dokončnega bankrota. Sam Guido Carli, guverner italijanske osrednje banke, je z ostrino opozoril na stečajni položaj italijanskega gospodarstva. Prav njegov govor — se mi zdi — je dal dokončni u-darec Andreottiju in njegovim čenčam. In glede zunanje politike? Z besedami je Andreotti velik evropeist, uspelo pa mu je, da je postavil Italijo dejansko izven Evrope ter ji vsiliti funkcijo Nizonovega psa čuvaja na starem kontinentu.
Dejstva, po katerih je Andreotti želel, da bi mu sodili, so torej taka. Sedaj pa naš Giulio noče sprejeti take sodbe. Nasprotno, pripravlja se, da nam da, pred svojim odhodom, še zadnje darilo: zvišanje cene bencina, ki je sicer že najvišja v Evropi. Razlogi za tak ukrep so jasni: plače delavcev se lahko brez omejitev krčijo zaradi naraščajoče inflacije, profit petrolejskih industrijcev pa je svet in nedotakljiv. Naši ubogi petrolejski industrijci ne morejo več, stiskajo pasove, za razvedrilo pa kupujejo britansko «BP» in dnevnike (da bi jih še bolj potisnili na desno), in vse to s manjšim naporom od gospodinje, ki ne more več kupiti sadja in zelenjave.
Pri tem pa se nam vsiljuje dvom: mogoče pa denar, ki bo prišel v žep petrolejskih industrijcev po zvišanju cene bencina, služi prav za nakup dnevnikov.
MARIO DEZMANN
Povišanje cen na debelo
RIM, 1. — Draginja še vedno pritiska. Po podatkih osrednjega zavoda za statistiko so se cene na debelo v mesecu aprilu povišale za 1,1 odstotka v primerjavi s cenami v marcu. To pomeni, da so se povišale cene v prodaji na drobno.
BOČEN, 1. — Danes so odprli letalsko zvezo med Rimom in Boc-nom. Prvi polet z ruskim reaktivcem «jak 40» je napravil predsednik vlade Andreotti skupno z drugimi visokimi gosti.
TRŽAŠKI DNEVNIK
2. junija 1973
NA PRVI SEJI NOVEGA UPRAVNEGA SVETA
Predsednik pristanišča Franzil o resnosti današnjega položaja
Luki je treba iimprej izplačati nakazana sredstva Tranzitni promet upada ■ Odobren obračun za leto 1972
DREVI V KULTURNEM DOMU
Včeraj se je prvič sestal nov upravni svet Neodvisne ustanove za tržaško luko, ki ga je minister za trgovinsko mornarico imenoval s posebnim odlokom 6. aprila letos. Predsednik ustanove Franzil se je članom prejšnjega sveta zahvalil za njihovo sodelovanje v preteklih letih in za prizadevanje, ki so ga pokazali za razvoj pristaniškega dela.
V začetku seje je dr. Franzil kratko spomnil preminulega deželnega odbornika Dulcija. ki je ves čas svojega poslovanja v okviru deželne vlade pokazal široko razu-mevanje za probleme tržaške luke. Nato je dr. Franzil omenil, da je blagovni promet v aprilu dosegel 3,041.000 ton, to je 9,9 od sto več kakor v aprilu lanskega leta. V prvih štirih mesecih je blagovni promet dosegel 12,850.000 ton (od tega 10,071.000 ton surovega petro-' leja za naftovod), to je 922.000 ton oziroma 7,7 od sto več kakor v prvem štirimesečju lanskega leta. Tranzitni promet pa je do konca aprila dosegel 670.117 ton ter je bil za 5.318 ton manjši kakor lanski. V prvih štirih mesecih leta se je nekoliko opomogel le promet z lesom, ki se je povečal za 2,9 od sto. Za maj še niso znani dokončni podatki, vendar kaže, da je tranzitni promet v tem mesecu dosegel 214.903 tone.
Predsednik Franzil je nato orisal razvoj pristaniškega dela v preteklem letu ter poudaril, da se je Trst vsled čedalje večjih dobav surovega petroleja povzpel na c prva mesta na lestvici domačih in - sredozemskih luk, njegov razvoj pa vendar zadržujejo številne težave, med katerimi prednjačijo politični zapletljaji na Vzhodu, zapora , Sueškega prekopa in počasnost, s . katero se uresničujejo posamezne ; infrastrukture in tehnične naprave na pomolih. Razvoj končno zadržuje tudi omejena neodvisnost, s katero razpolaga pristaniška usta-i nova.
Vodstvo ustanove je tudi v lanskem letu večkrat nastopilo na vladni in deželni ravni, da bi si zagotovilo hitrejše uresničevanje načetih del in s tem sprožilo konkurenčno sposobnost našega pristanišča v tekmi z drugimi pomembnimi lukami v Evropi. Vodstvo luke si zlasti prizadeva, da bi od osrednjih oblasti doseglo, da bi te čim prej izplačale že nakazana- finančna sredstva. Dela, za katera so bila sredstva svoj čas nakazana, so toliko bolj nujna, ker deluje
tržaško pristanišče v skrajno neugodnih razmerah glede na svojo sedanjo operativno zmogljivost. Kakor hitro se namreč dovoz blaga bodisi iz čezmorja, bodisi iz zaledja, nekoliko poveča, zaide naše pristanišče v resne tehnične težave, kakor se je parkrat zgodilo prav lansko leto.
Oktobra meseca je vodstvo luke predložilo ministru za trgovinsko mornarico zakonski osnutek, na podlagi katerega naj bi vlada povečala tudi finančni prispevek za kritje primanjkljajev, ki so nastali v prejšnjih poslovnih letih.
Po daljši razpravi o predsednikovem poročilu, so člani upravnega sveta luške ustanove enoglasno odobrili obračun poslovnega leta 1972. Sprejeta je bila tudi pobuda, naj bi se politične, gospodarske in sindikalne sile našega mesta skupno zavzele za čim prejšnjo rešitev pristaniških problemov. Končno je upravni svet odobril nakup nove dieslove lokomotive za premikanje železniških vagonov v okviru pristanišča.
«PARTIZANSKI MITING»
s Tržaškim partizanskim pevskim zborom
predstavniki vojaškega poveljstva, karabinjerskega poveljstva, luškega poveljstva, gojenci šole javne varnosti in finančni stražniki, častno četo bodo pregledali prefekt in vladni komisar dr. Nicolo Abbrescia, general Cellentani in župan inž. Marcello Spaccini.
Ob 18. uri bo dr. Abbrescia priredil za predstavnike tržaškega kulturnega, političnega in sploh javnega življenja sprejem v vladni palači. Udeležil se ga bo tudi konzularni zbor. Sprejema se bo, kot zastopnik vlade, udeležil podtajnik v ministrstvu za zaklad senator Bonaventura Piccardi.
Zaključna slovesnost na Trgu Uni-ta bo od 19.30. ko bodo spustili zastavo, nakar bo karabinjerska godba, skupaj z godbo na pihala 151. peša-dijskega regimenta, imela kratek koncert.
fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiimiiiuiiiiiifiiiiimfiiiiivAiiiiiHiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*
Občina ZGONIK priredi
9. razstavo in pokušnjo domačih vin
KI JE V ZGONIKU ŠE DANES , IN JUTRI
Pester kulturni in športni program.
Jutri ob 20. uri tombola z visokimi dobitki.
Zvečer ples z ansamblom «KRAS»
Dobro založeni kioski.	Vljudno vabljeni!
Tržaški
partizanski pevski
zbor
Gledališča
Danes, 2. junija, ob 21. uri v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4
PARTIZANSKI MITING
SODELUJE
INSTRUMENTALNI ANSAMBEL
Recitator
Scena
Dirigent
JULIJ GUŠTIN JOŽE CESAR OSKAR KJUDER
Prodaja vstopnic 2 uri pred začetkom koncerta pri blagajni.
V Trstu za praznik proglasitve republike
Drugi junij, praznik ustanovitve italijanske republike, ob obletnici referenduma, ki je zabeležil zgodovinsko zmago antifašistične misli in sankcioniral propast gnile monarhije, ki se je kompromitirala s fašizmom in vojno na strani hitlerjevske osi, bodo tudi letos proslavili na strogo uraden način v vseh mestih in tudi v Trstu.
Ob 10.30 bodo na Trgu Unita pred vladno palačo, imeli svečanost dviganja državne zastave. Spustili jo bodo ob 19.30.
Vladni komisar Abbrescia je povabil na svečanost predstavništva borčevskih in drugih organizacij ter predstavništvo tržaške občine s praporom tržaške občine, ki je odlikovana za zasluge v odporništvu. Končno je vladni komisar in prefekt povabil na svečanost predstavništva šolskih zavodov.
S SESTANKA NA TRGOVINSKI ZBORNICI
Koristniki tržaške luke proti novim prevozninam
Mediterranean North Pacific Coast Freight Conference nima pravice, da bi se vmešavala v tarifno politiko posameznih luk
Svečanosti bo prisostvovala častna četa karabinjerjev z godbo na pihala. Poleg karabinjerjev bodo postrojem še oddelki 151. regimenta peša-dije «Sassari», oddelek »Piemonte ca,-valleria*, 14. regiment lahkega topništva, 1/82, regiment «Torino», 8. regiment lahkega topništva, nadalje
•HiiiniiiiumiiiiiiimimumiiimiumuuiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiuuiimiiififiiiiitiimkUiMiiniftftftliiiniiiiiiiniii
NA PREDVOLILNEM SHODU V CEROVUAH
Pittoni o obvezah socialistov za reševanje vprašanj Slovencev
Na Opčinah praznik komunističnega tiska - Slama na predvolilnem zborovanju KD v Dolini - V Trstu in Pordenonu dokončno zavrnili kandidatni listi KPI-ML
Podpredsednik deželnega sveta 'Pittoni se je danes skupaj s slovenskim predstavnikom socialistične stranke devinsko - nabrežinske občine Srečkom Coljo in s kandidatom za deželni svet Caldijem sestal z volivci in tudi s člani stranke v Cerovljah. Pittoni je govoril o pomenu deželne uprave, ki mora tudi uveljaviti še večjo vlogo krajevnih avtonomij in med njimi predvsem občin.
Nato je Pittoni govoril o drugi zakonodajni dobi deželnega sveta, med katero se je tudi glede Slovencev nekaj premaknilo in je bilo nekaj pomembnega doseženo. Tretja zakonodajna doba bo lahko predstavljala nov korak v tej smeri, saj se predvideva večja uveljavitev socialistične stranke, ki bo i-mela v novem deželnem svetu pomembnejšo težo. V tej zvezi je Pittoni zagotovil zanimanje socialistične stranke za rešitev vprašanj slovenske narodne skupnosti, kot izhaja iz zaključkov zadnjega deželnega kongresa PSI. Pri tem se je tud' zavzel za globalno reševanje slovenskih vprašanj na osnovi zakonskega predloga, ki ga je predložil socialistični poslanec Fortuna.
Na Opčinah se nadaljuje praznik komunističnega tiska, ki se je pričel že v četrtek. Danes popoldne bo igrala godba na pihala «Breg». Praznik se bo zaključil jutri, ko bo zapel Tržaški partizanski pevski -zbor in govoril član osrednjega vodstva KPI poslanec Giancarlo Pajetta.
V Dolini je na predvolilnem zborovanju Krščanske demokracije govoril tajnik stranke Sergio Coloni, pred njim pa kandidat za deželni svet TulTo Gombač. Oba je predstavil Jurij Slama, ki je med drugim dejal: «če se za hip ozremo v preteklost opažamo, da so se stvari znatno spremenile. V javnem mnenju ni več opaziti nasprot-istev, ki so bila značilna za naše kraje. Napravljen je bil korak naprej, ni pa še bilo vse storjeno. Deželni svet čaka v novi mandatni dobi veliko važnega in odločilnega dela. Treba bo rešiti razna vprašanja in to postopno, s pokrajinskimi, deželnimi ali državnimi ukrepi.
Včeraj ob 8.30 se je sestal deželni volilni urad, kateremu predseduje dr Eugenio Zumin, predsednik sekcije prizivnega sodišča. Volilni urad je preučil pritožbo
stranke «Partito comunista dTtalia Marxista Leninista* proti izključitvi njih kandidatnih list v tržaškem in pordenonskem volilnem okrožju.
Glede Trsta so ugotovili, da je bila pritožba vložena eno uro in 29 minut prepozno ter da je zaradi tega brezpredmetna. Zaradi tega tudi niso razpravljali o njeni vsebini, ugotovljeno pa je bilo, da je na vlogi za predložitev kandidatne liste od 338 podpisov samo 13 potrjenih od notarja. Glede Pordenona pa so razveljavili 79 podpisov in ugotovili, da kandidatna lista nima zadostnega, po zakonu predpisanega števila 300 podpisov in da je zaradi tega tudi v tem volilnem okrožju kandidatna lista PCI - ML dokončno zavrnjena.
Amaterski oder Prosek-Kontovel danes v Brežicah
Danes zjutraj odpotuje na gostovanje v Brežice Amaterski oder Prosek - Kontovel. Mladi proseško-kontovelski igralci bodo nastopili v Kulturnem domu v Brežicah z Nu-šičevo veseloigro v treh dejanjih ((Emancipirane žene*. S tem gosto vonjem bodo povrnili obisk brežiških, prosvetnih delavcev, ki so pred štirinajstimi dnevi nastopili v Prosvetnem domu na Proseku z veseloigro v treh dejanjih Sama in Bela Spetvacka «Naši trije angeli». Gostovanje spada v okvir tesnih kulturnih stikov, ki jih imata Delavsko prosvetno društvo «Svobodd* bratov Milavcev in Prosvetno društvo Prosek - Kontovel. S tem nastopom bo Amaterski oder tudi zor ključu svojo nadvse uspelo sezono. Današnja predstava bo že dvanajsta ponovitev veseloigre «Eman-cipirane žene*. S tem delom so nastopili trikrat na Proseku, dvakrat v Selah na Koroškem, v Sv. Križu, v Trebčah, v Bazovici, pri Sv. Ivanu, pri Sv. Jakobu in v Ricmanjih. Poleg tega pa so igralci Amaterskega odra za društveno Prešernovo proslavo na Proseku naštudirali prizor iz Prešernovega življenja.
Mladim prosvetnim delavcem želimo, da bi se tudi na današnji predstavi v Brežicah dobro izkazali in potrdili ugled, ki ga imajo med brežiškimi ljubitelji gledališča. Obenem želimo, da bi tudi v prihodnji sezoni naštudirali primemo dramsko delo
P. M.
Na trgovinski zbornici so te dni razpravljali o novih prevozninah, ki jih je uvedla Mediterranean North Pacific Coast Freight Conference. Posvetovanja so se udeležili nekateri predstavniki prizadetih pomorskih sporazumov, tržaški ladjarji, predstavniki koristnikov tržaške luke, trgovinske zbornice in pristaniških uprav iz Trsta in Benetk.
Omenjena Conference je uvedla nove prevoznine, ki vključujejo tudi stroške za vkrcanje blaga na ladje, da bi uvoznikom v Ameriki nudila ustaljeno prevozno ceno za blago, prevzeto v tovarni in dostavljeno v skladišču naročnika, in sicer v enaki višini bodisi za tradicionalne pošiljke, kakor tudi za pošiljke v kontejnerjih. Temu sklepu Conference dobavitelji odločno nasprotujejo,-, njihoro nasprotovanje pa je prišlo najbolj do izraza v stališču, ki sta ga do tega vprašanja zavzela Vsedržavni svet dobaviteljev in Italijansko združenje špediterjev.
Prizadeti krogi naglašajo, da pomeni sklep Conference nedovoljeno vmešavanje v tarifno politiko, ki jo vodijo posamezne luke. Poleg tega je uravnilovka pomorskih prevoznin avtomatično dvignila luške tarife na raven najvišjih prevoznin za prizadete storitve.
Predsednik Vsedržavnega sveta dobaviteljev Ferraro je v tej zvezi naglasil, da je Conference s svojim sklepom praktično onemogočila evropskim izvoznikom in dobaviteljem, da bi še naprej prodajali čez morje blago na podlagi dobavnih pogodb «fob - free on board*, ki so splošno v veljavi mednarodni trgovini. Pogodbe fob se nanašajo na ceno, ki vključuje vse stroške za dobavo blagovnih pošiljk do trenutka, ko je blago že vskladiščeno na ladji.
Z novimi prevozninami, ki utegnejo vplivati na gibanje trgovinskih tokov tudi v notranjosti Italije in Jugoslavije — pravijo nadalje predstavniki dobaviteljev — Mediterranean North Pacific Conference povzroča tudi nastajanje nelojalne konkurence znotraj Evropske gospodarske skupnosti. Zato so predstavniki špediterjev in dobaviteljev na seji postavili pred predstavnike omenjene organizacije zahtevo, naj bi Conference umaknila svoj sklep ali ga vsaj prilagodila zahtevam evropskih poslovnih krogov. Kaže, da protestno gibanje ni bilo zaman in da bo Mediterranean Conference ponovno «pregledala» nove prevoznine.
državne zveze za boj proti raku skupno z ginekološko — porodniško kliniko tržaške univerze. Tema letošnjega simpozija bodo zdravstveni in družbeni aspekti rakastih obolenj ženskih spolovil.
Znanstvenega zasedanja se bodo u-deležili številni visoko kvalificirani izvedenci, ki bodo obravnavah tako zdravniške plati raka kot njegove socialne vzroke in posledice. Simpozija, ki mu bo predsedoval prof. Dir.o Merlini, se bosta udeležila tudi znana jugoslovanska zdravnika Jule Kovačič in Franc Novak z ljubljanske ginekološke klinike.
Znanstveno zasedanje se bo zaključilo jutri v konferenčni dvorani tržaškega Centra za rakasta obolenja v Ul. Pieta 19.
V tem okviru bo deželno odbor-
proti raku v naši deželi, katere se bo udeležilo dvajset izvedencev.
S ponedeljkom redarji v poletnih oblekah
V ponedeljek si bodo mestni redarji končno nadeli poletno obleko. V vročini, ki je v teh dneh zajela predvsem mesto, so težke, temne obleke res neprijetne. Nove modre obleke s svetlomodrimi srajcami in temnomodrimi kravatami, ki jih je oskrbelo občinsko odbomištvo, bodo za redarje res pravo olajšanje. Poleg tega bodo v najhujših poletnih dneh lahko odložili tudi suknjič.
Na Opčinah se danes poročita nameščenec našega založništva ŽARKO SOSIČ in VILMA HROVATIN Novemu paru želijo, obilo sreče v zakonu nameščenci ZTT in Primorskega dnevnika
IV J--
V dvorani Kulturnega doma se bo danes prvič uradno predstavil javnosti Tržaški partizanski pevski zbor, ki je nastal kot spontana želja in potreba bivših partizanskih borcev, da z borbeno pesmijo prenašajo na mlade rodove slavno partizansko tradicijo in duha, ki je takrat preveval vse naše slovensko, posebej pa še primorsko ljudstvo v boju za svobodo proti nacističnim in jašističnim okupatorjem naše dežele.
Zbor sestavlja okrog 100 pevcev ki so v veliki večini bivši borci, nekaj med njimi pa je tudi mlajših, ki so se ogreli za partizansko pesem. Z velikim navdušenjem in z vzorno disciplino pri vajah je zbor pod vodstvom svojega dirigenta Oskarja Kjudra v razmeroma kratkem času naštudiral svoj prvi repertoar slovenskih in drugih borbenih pesmi in nekaj narodnih. Z njimi se nam bo drevi ob 21. uri predstavil na ((partizanskem mitingu.», z njim pa bosta nastopila še inštrumentalni ansambel in recitator, gledališki igralec Julij Guštin. Vezni tekst je pripravil Oskar Kju-der, sceno pa je oskrbel Jože Cesar.
Spored obsega 16 pesmi od najstarejših, tako rekoč prvih. ki so jih prepevali prvoborci, do ruskih, španskih in italijanskih, ki so bile poznane med narodnoosvobodilno borbo tudi pri nas.
Tudi dejstvo, da je Tržaški partizanski pevski zbor čisti izkupiček svojega prvega javnega nastopa namenil za obnovo- Viptnama, dokazuje, da je v hašifc1 bivših borcih še živa zavest solidarnosti z vsemi, ki se borijo za svojo svobodo. otivonr'

Danes začetek zasedanja o rakastih obolenjih
Danes ob 9. uri se bo začel v konferenčni dvorani splošne tržaške bolnišnice v Ul. Stuparich 1, drugi deželni simpozij o rakastih obolenjih, ki ga prireja tržaška sekcija vse-
VCERAJ ZGODAJ POPOLDNE V SREDIŠČU SKEDNJA
Tragična smrt mlade žene v usodni prometni nesreči
Ko je čakala na pločniku, da bi prekoračila cesto, jo je podrl avtomobil, ki je iz še nepojasnjenih razlogov zavozil na pločnik
Prosvetno društvo »SLOVENEC* in VINOGRADNIKI priredijo v BORŠTU
III. PRAZNIK VINA
Danes, 2. junija 1973 Ob 16. uri koncert godbe na pihala iz Ricmanj, nastop domačega pevskega zbora, gojencev župnijske glasbene šole in mladinski pevski zbor.
Ples ob zvokih znanega ansambla »PRIMORCI« iz Ilirske Bistrice.
Jutri, 3. junija 1973 Ob 15.30 sprevod in koncert godbe na pihala iz Pridvora. Nastop moškega pevskega zbora »S. GREGORČIČ« iz Kopra. Nastop folklorne skupine iz Sovodenj.
Ples z ansamblom «PRIMORCI».
Ponedeljek, 4. junija 1973 Od 20.30 dalje ples z ansamblom «PRIMORCI».
Vse tri dni od 10. ure dalje bodo točili pristna domača vina in delovali bodo dobro založeni kioski.
VABLJENI !
VERDI
V sredo, 6. junija ob 21. uri W abonmaje vrste B) bo na spore® koncert pianista A. Brendla, ki ^ | izvajal Haydnove, Schubertove Beethovnove sonate. Prodaja vstoP I nic pri gledališki blagajni.
STADION «1. MAJ«	.
Danes, 2. junija: dvorana Prvi (Vrdelska cesta 7). Teatro ProP°®
I prikazuje ob 20.30 skupino La ^ mune v novi izdaji igre «Mister I buffo*. Avtor, režiser ir.- protag®11 | Dario Fo.	.
Jutri, 3. junija:	dvorana
maj (Vrdelska cesta 7). Teatro Pr j posta prikazuje ob 20.30 skupino Comune v igri Silvana PiccaroU, «Non basta una bandiera: diet10 vuole un popolo e davanti un 13 I tito». Režija Dario Fo.
Kino
ŠD »ZARJA« — BAZOVICA
vabi ob svoji
50
■LETNICI
vse bivše člane in simpatizerje, predstavnike vseh športnih in prosvetnih društev ter vse športnike na ogled tekmovanj, posebej pa na zaključno slovesnost dne 3. junija 1973 v Bazovici
Pretresljivo vzdušje je zajelo včeraj zgodaj popoldne ves škedenjski predel. Vest, da je avtomobil do smrti povozil mlado žensko, se je kakor blisk razširila med škedenj-skim prebivalstvom. Ljudje, ki so jo poznali, so srepo in z grozo v srcu zrli v mlado truplo in niso se mogli sprijazniti s krutim in neusmiljenim dejstvom, da mlade in nasmejane Grazielle — tako ji je bilo ime — ni več med njimi. Še bolj moreče vzdušje je leglo na nemo množico, ko je med njo završalo, da je bila komaj 24-letna Graziella Magazzu v tretjem mesecu nosečnosti. Poročila se je namreč lani septembra z mladim delavcem Jerancichem, s katerim sta si uredila prijeten dom v Ulici Soncini 128, nekaj metrov od kraja, kjer jo je dočakala nepričakovana in kruta smrt.
Bilo je nekaj minut čez 13. uro. V obljudenem predelu med glavno škedenjsko ulico in Ul. Soncini je bilo ob tej uri vse živo. Ljudje so hiteli po nakupih pred zapored-,em treh prazničnih dni. Tudi Graziella je odšla ob tej uri po nakupih, da bi z možem, ki je bil tedaj na delu, čim prijetneje preživela praznike. Od njenega doma
Prizorišče pretresljive nesreče
Mlada žrtev Graziella Jerancich
do male trgovinice jestvin ob spodnji ulici je le nekaj desetin metrov. Z dvema do vrha naloženima torbama je stopila iz trgovine in se napotila po levem pločniku proti domu. Morala bi le čez cesto, ki je v tistem predelu ozka in strma, nato še nekaj metrov in bi bila doma. Kolikokrat je prehodila to pot in še zdaleč si včeraj pred tistim usodnim trenutkom ni pred-itavljala, da bo zadnja. Pred poslopjem s hišno številko 136 se je ustavila in počakala, da bi stekel promet mimo in bi tako lahko prekoračila cestišče. Mimo nje so najprej švignili številni avtomobili, nato je privozil avtobus, ki se je malo pred križiščem ustavil. Tedaj je kot v bliskovitih mučnih sanjah prišlo do tragedije. Po strmini navzdol je privozil še en avtomobil — fiat 850 z registracijo TS 83226 — ki ga je upravljala 27-letna Paola Ruzzier iz Ul. Puccini 80, poleg katere sta se peljali še dve ženski. Kaj se je pravzaprav z avtomobilom zgodilo, je težko reči. Ostajajo samo najrazličnejša ugibanja. Tragično je vsekakor dejstvo, da je avtomobil nepričakovano zavozil na pločnik in podrl Graziello, ki je padla vznak in silovito udarila z glavo ob pločnik. Možno je, da je voznica fiata pritisnila na plin, namesto da bi pritisnila na zavore, možno pa je tudi, da so zavore nenadoma odpovedale in je voznica izgubila nad-
zorstvo nad vozilom. O tem se bodo dokončno izrekli orožniki ške-denjske postaje, ki so pod vodstvom podčastnika Scalabrina u-vedli preiskavo.
Graziella ni bila pri priči mrtva. Ko so ji prvi pretreseni očividci priskočili na pomoč, je še komaj slišno dihala, nenadoma pa ji je zaradi hudih notranjih poškodb pridrla kri iz grla in tedaj se je njeno mlado življenje utrnilo. Ne bolničarka iz bližnje italijanske šole, ki so jo nemudoma poklicali na kraj nesreče, ne osebje Rdečega križa, ji niso mogli več pomagati. Njeno truplo so položili na mrtvaški voz in odpeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice.
GLASBENA MATICA — TRST
m. ZAKLJUČNA AKADEMIJA
ŠOLE GLASBENE MATICE
Gojenci klavirskega oddelka
V sredo, 6. junija 1973 ob 20.30 Mala dvorana Kulturnega doma
Vljudno vabljeni! Vstop prost!
Nazionale 16.00 «La collera di ^I0 ’ Robert Mitchun.	, oj
Excelsior Otroška matineja 10.00 1 • »Indagini su un gatto al di soP di ogni sospetto*.	.
Excelsior 15.00 «La gang del dot man». Barvni film. Detektivka-Grattacielo 15.00 «Questo imP°sSI” oggetto*.	.
Fenice 15.00 «fl furore della Cina pisce ancora*. Barvni film- & Bruce Lee.
Eden 16.30 «Prendi i soldi e sca£!Lj Komični film v barvah. Igra Allen.
Ritz 16.30 «Con una mano ti r0 ^ con due piedi ti spezzo*- °3
film.	rim.
| Aurora 15.30 «Malizia». Barvni 1 Laura Antonelli, Lilla Briirid Prepovedano mladini pod 18- e 0,0 Capital 16.00 »II magnate* '-an Buzzanca.	-ej
Cristallo 16.00 «L'isola misteriosa • capitano Nemo*. Igra Omar S"8 j [ Filodrammatico 15.00 «Rapportc ca comportamento sessuale della . salinghe*. Prepovedano mladim 18. letom. Barvni film.	^
Moderno 14.30 «H rally dei can) ri». Steve McQueen.	aS.
Vittorio Veneta 15.00 «Profession® sassino*. Igra Charles Bro Barvni film.	., ji
Abbazia 15.00 «La spia che v' suo cadavere*. G. Peppard-ni film.	jar-
Astra 16.00 «Unico indizio una r pa gialla*. Barvni film. Kra bara Parkins.	.ttote
Ideale 15.00 »Le inibiziom del d ^s0 Gaudenzi, vedovo, col c0J?£ffr®-della buoanima*. Carlo ^ Prepovedano mladini pod l4- sef. Impero 16.00 «Cinque matti al vizio di leva*. Barvni film-
Razstave
Izleti
Unitš
V	občinski galeriji na Tf8u jjg.
razstavlja tržaška slikarka Anna ria Vittes.	nP0 1
V	galeriji «Fornm» v Ul. Cor0joVen-je odprl razstavo svojih del ski slikar Andrej Jemec. luigrcv
V	galeriji Cartesius v Ul- ... jg)
ni 16 je odprla razstavo svoj slikarka Otty Stock.	u rc0ni
V	galeriji Cartesius, UL	faZ.
16, bo danes, 2. junija, otvori stave, na kateri bodo razst^k0v. dela 24 sodobnih nemških £raI v
Od petka, 25. maja razstav J Prešernovi hiši v Kranju	^»]j
likovnik Demetrij Cej. 1°
Pokrajinski odbor ANPI obvešča
izletnike na otok Krk, da bo odhod.-—---— —.	r„.
danes, 2. junija ob 14.30 z avto- galerijo Gorenjskega muzeja traja'a busom iz Foro Ulpiano za Trst, za ’	"	'	"	:i
Opčine pa izpred Prosvetnega doma ob 15. uri. Vse prijavljene prosimo, da dvignejo listek za sedež avtobusa na kraju vpisovanja. Isto velja za izletnike z osebnimi vozili.
| lom Zamarjem. Razstava bo “TJtrij do 24. junija, nakar bo u Cej odprl 27. junija razstavo stni galeriji Hran.
Šolske vesti
Urnik trgovin za praznike
Zveza trgovcev je objavila umike raznih trgovin za praznike:
Danes, 2. junija (praznik republike): vse trgovine bodo zaprte razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure in mlekarn, ki bodo odprte od 7. do 12. ure.
Jutri, 3. junija bodo vse trgovine zaprte razen cvetličarn.
V ponedeljek, 4. junija stopi v veljavo poletni umik trgovin.
Mali oglasi
PRODAJALKO za trgovino jestvin self-service iščemo nujno. Opčine, tel. 212-197.
DRUŽINA g hišno pomočnico išče še stalno hišno pomočnico. Odlični odnosi, 140.000 lir mesečne plače, med poletnimi meseci na morju in v hribih. Pisati na: Cassetta 44 SPI 31100 Treviso.
Razna obvestila
SPDT vabi na ustanovitev jamarskega odseka, ki bo v četrtek, 7. junija 1973 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9, s pričetkom ob 20.30. Sledilo bo predavanje Franca Habe-ta, ki bo v barvnih diapozitivih prikazal Slovenski Kras in njegovo podzemlje.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 2. junija PROGLASITEV REPUBLIKE
Sonce vzide ob 4.18 in zatone ob 19.47 — Dolžina dneva 15.29 — Lu- j na vzide ob 5.13 in zatone ob 21.30
Jutri, NEDELJA, 3. junija PAVLA
. iy> SlO"1'
Tajništvo učiteljišča «A. lv • šek« — Trst, obvešča bivše ki so opravili zrelostni izP’7n/7i in skih letih 1968/69. 1969/70, w ' ue0e 1971/72, da so diplome_ ,Pr]pra oSeb' in prosi prizadete, da čimp? J 0d no dvignejo na zavodu vsak 10. do 12. ure.	a za-
Tajništvo trgovskega tehta® voda «žiga Zois« — Trst. , g id cesta 13/2, obvešča bivše d« .ojgjljli so opravili zrelostni izpit v .72,
Vreme včeraj: najvišja temperatura | letih 1968-69. 1969-70, 1970-71 in prosi
da so diplome pripravljene ^j.
25 stopinj, najnižja 18, ob 19. uri 23,1 stopinje, zračni pritisk 1013,8 mb. rahlo pada, veter 7 km na uro, severozahodni, vlaga 58-odstotna, nebo 2/10 pooblačeno, morje rahlo raz-gibano, temperatura morja 21,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 1. junija 1973 se je v Trstu rodilo 19 otrok, umrlo pa je 13 oseb.
UMRLI SO: 78-letna Santa Moro, 57-letni Giusto Borri, 3 dni star Maria Giuseppe Bagnasco, 67-letni Ermenegildo Rismondo, 65-letna Maria Gojak por. Filippi, 61-letni Cesare Dazzi, 62-letni Pietro Pobega, 69-letni Luigi Tul, 80-letni Fran-eesco Bieker, 88-letni Adelchi Lu-ghi; 69-letaa Nerina D’Ambrosio por. Falzari, 61-letna Slava Mahne vd. Tassini in 52-letni Lorenzo Sferco.
prizadete, da jih čimprej ose do gnejo na zavodu vsak dan 0 12. ure
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo Ul. Bemua 4; Al Castoro, Ul. Ca-vana 11; Sponza, UL Montorsino 9 (Rojan).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Vielmetti, Trg Borsa 12; Centauro, Ul. Rossetti 33; Alla Madonna del Mare; Largo Piave 2; Sant Anna, Erta di S. Anna 10 (Kolonkovec).
m

W S1
w kojDttajrinioinni
dom,
prosil
BIRME 1973	*
Presenetljivo velika	/750560
ZLATNINE - ZLATO 1V* Z - Velika izbira ur SJšm-Posebni popusti.
Urama in zlatarna
Trieste, Largo
'lauriM
San tori®
GORIŠKI DNEVNIK
PO PODATKIH ZAVODA BANCA PITAL!A
Po tržaškem avtonomnem računu nad 14 milijard prometa v 1972
Jugoslovanska trgovinska bilanca z Evropsko gospodarsko skupnostjo izkazuje manjši primanjkljaj ■ Italija na prvem mestu med kupci jugoslovanskega blaga
Blagovna menjava med obmejni-"1a področjema Trsta in Slovenije °ziroma Hrvatske v okviru tržaške-avtonomnega računa, ki ga vo-'a tržaška podružnica zavoda Ban-Ca dTtalia, je v lanskem letu do-?.eSla vrednost 14 milijard 228 milijonov lir. Pri tem je bil izvoz Waga z našega področja na so-a®dno območje znatno manjši ka-promet v nasprotni smeri; s Praškega je namreč šlo čez me-v sosedno republiko za 5 mi-aJard 21 milijonov lir, iz Jugoslavije pa so tukajšnja podjetja u-''°zila za 9 milijard 208 milijo-lir. Na jugoslovanski strani se j* Ustvaril presežek v višini 4 mi-ajarde 187 milijonov lir.
. primerjavo naj navedemo, da J® obojesmerna blagovna menjava j50 tržaškem autonomnem računu '.letu 1971 dosegla 15 milijard 722 ujuijonov lir ter da je bila za 1 ?uBjardo 494 milijonov večja ka-j0r lani. V letu 1971 pa je bil Jugoslovanski uvoz večji od prome-^ v nasprotni smeri ter je dosegi 8 milijard 841 milijonov lir,
. ®dtem ko je znašal izvoz 6 mili-frd 882 milijonov lir. V letu 1970 J® obojesmerni promet dosegel 11 pUjard 842, v letu 1969 pa 6 mi-•terd 280 milijonov lir.
Blagovna menjava med Italijo in Jugoslavijo je v zadnjih dveh letih do-^®gla naslednje vrednosti: jugoslovanski izvoz se je povečal z 237,0 ?Ulijona dolarjev v letu 1971 na ■“.0 milijona v letu 1972, uvoz pa »® je nasprotno skrčil s 415,4 na 1“9 milijona dolarjev. V okviru tropske gospodarske skupnosti (ta r štela kakor znano do 1. januarja *®t°s le šest članic, in sicer Franci0. Italijo, Zahodno Nemčijo, Ni-f°zemsko, Belgijo in Luksemburg) J® bila Italija lani na prvem mesu 'Ued uvozniki jugoslovanskega bla-®a> med dobavitelji pa je zasedla '“‘“go mesto, saj se je pred njo
trdno postavila zahodna Nemčija. Lansko leto je Jugoslavija izvozila v evropsko šesterico za 683,0 milijona dolarjev blaga, od tega največ v Italijo (308,0 mil.) in v zahodno Nemčijo (263,8 mil.); prejšnje leto je izvoz znašal 553,5 milijona dolarjev, od tega zopet največ v Italijo (237,0 mil.) in v zahodno Nemčijo (220,7 mil.). Lanski izvoz je bil znatno večji od predlanskega, to pa velja tako za EGS v celoti kakor tudi za obe omenjeni državi v sklopu šesterice.
Jugoslovanski uvoz iz Evropske gospodarske skupnosti pa je lani dosegel 1.245,6 milijona dolarjev, od tega 399,9 mil. iz Italije in kar
604,2 mil. iz zahodne Nemčije; leto poprej je uvoz znašal 1.284,3 milijona dolarjev, od tega 415,4 mil. iz Italije in 646,8 mil. iz zahodne Nemčije. Uvoz se je po vsem tem lani skrčil, in sicer tako iz Evropske šesterice v celoti, kakor tudi posamič iz Italije in iz zahodne Nemčije. Po stanju konec decembra 1972 izkazuje jugoslovanska bilanca primanjkljaj z združeno Evropo, ki pa je znatno manjši od deficita, ki ga je ta bilanca izkazovala konec leta 1971, to je v času, preden so gospodarske oblasti v sosedni republiki prevzele znane ukrepe za uravnovešenje trgovinske in plačil-
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO!
radijske postaje «Trst A». S lem v zvezi so komunistični poslanci Albin Škerk, Carlo Galluzzi, Mario Lizzero in Enzo Menic-hino vložili poslansko vprašanje ministru za pošte in telekomunikacije ter predsedniku vlade Andreottiju.
V njem sprašujejo poslanci KPI, če je predsedniku vlade in ministru za pošte in telekomunikacije znano, da je ustanova tržaške RAI, ki upravlja tudi slovenske oddaje sklenila od 28. maja dalje ukiniti rubriko «Umetnost, književnost in prireditve* ter nadalje skrčiti za 10 odstotkov proračun slovenske sekcije tržaškega radia.
Po mnenju komunističnih poslancev gre za «krčenje, ki škoduje slovenski manjšini v deželi Furlaniji-
>>>l|llliiiliUIUIIIMIIIIIIIII,n,'HiuiitiiiimiiminiiiiiiiiiiiiiHiliiiiiiiliMiiiiiiillHiiillliiillllnilliifiiiimil
POVABILO SEKRETARJA NOVINŠKA
Odbornik Stopper obiskal Center za načrtovanje SRS
deželni itn slovenski izvedenci pregledali vrsto proble-‘bov skupnega interesa - Ogled kranjske tovarne Sava
jBeželni odbornik za načrtovanje jJ Stopper si je včeraj v sprem-',h ravnatelja odborništva dr. Cia-j. “gledal center za načrtovanje v JUbljani. Stopper, ki je dopoto-jjJ v glavno mesto Slovenije na ; Vabilo sekretarja Novinška, se Srečal z vodilnimi strokovnjaki Ijlj, hačrtovanje socialistične repu-Slovenije.
j, a srečanju so proučili gospo-ihi f 6 in socialne načrte, ki jih k ,“a v programu Slovenija in Fur-Va La * Julijska krajina Primerja-
ne bilance s tujino.
liiiiiiiiifimniiifimiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiijmiMiimiiiminmivmirfilimiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiifiiini
VPRAŠANJE POSLANCEV KPI V ZBORNICI
Proti krčenju dejavnosti slovenske radijske postaje
Vprašanje so poslanci Škerk, Galluzzi, Lizzero in Menichino naslovili na predsednika vlade Andreottija in ministra Gioio
Slovensko javnost v naši deželi je že pred dnevi presenetila vest krčenju programov slovenske
^(““črtov je bila toliko lažja in ■ aw toliko bolj koristna, ker se slovenski kakor tudi deželni
o. nanašajo na isto razdobje, G]Je pravi na petletje 1971-1975. g."3® na razlike, ki cbstajajo v hgJ^Barski in socialni strukturi o-sosednih dežel, so se predli’ UH k*. ustanov za načrtovanje iz nji ‘“nije-Julijske krajine in Slove-st_ dogovorili o vrsti novih se-a4v r ' na katerih |,odo obrav-. posamezna poglavja iz u-anih dokumentov.
ljubljanskem zasedanju je dr(ria tudi razprava o nekaterih r6s vprašanjih skupnega inte-oS)3 ’ jn v tej zvezi so bili v Vaj e“ju zlasti problemi, ki zade-cJ? Umetne zveze, in sicer tako sta'n® kakor tudi železniške, pri-v°dn^Ce ^ zveze P° notranjih dgu1''n poteh. Razprava je na-vitov zaiela vprašanja energetskih b&L’ lurizma in obrambo narav-
g. ok“lja.
So Zejni in slovenski strokovnjaki Posebej poglobili v vpra-ljgnJ®, podobnih cestnih zvez. Ljub-Za izvedenci so orisali načrt bet)avo avto ceste iz Ljubljane -fostojno in Razdrto do mejne-tna Prehoda pri Fernetičih oziro-ticj p mejnega prehoda pri Gobici1"* tem so slovenski strokov-bod'. Pokazali veliko zanimanje za Bg,.0® tovorno postajališče pri ŠiSe o • in za drugo postajah-nPri Gorici. Razprava se je ži-hiM,0, razvila tudi ob problemih ki ^ eb°jnega blagovnega prometa Na . 0<3arskeSa sodelovanja.
Srečanju so nadalje poudarili žt]n-P tesnejše povezave med_ de-0thrfV- slovenskim železniškim hietgZJ®m, glede pristaniškega pro-
5?« , .
kost je bila poudarjena nuj-v kL, naJ bi se Trst in Koper doW -e še bolj specializirala v bi ^enih vrstah prometa, tako da ksDe« obe luki lahko čim bolj Piski T vkliučili v bodoči pristalo v °mpleks Severnega Jadrana Prek,, na®rt za speljavo plovnega Vj t^P^ 'z Tržiča po Soči in Sa-
Ci^hornik Stopper in ravnatelj tova si pred odhodom ogledala 010 Sava v Kranju.
Razstava «Skupno»
bo(£nes Popoldne okoli 18. ure v r,..v. gostilni «Le cinque porte» kcir5j.tct SVf Murka 44 odprli sli-0 razstavo, na kateri bo ka-
kih petdeset likovnikov razobesilo vsak po eno svoje delo. Tisti, ki tržaškemu likovnemu ustvarjanja pobliže sledijo, bodo verjetno takoj spoznali med razstavljenimi deli olja, grafike in druga dela nekaterih bolj ali manj znanih tržaških slikarjev, toda med razstavljenimi deli bodo tudi dela, ki jih tudi najboljši poznavalec tržaških slikarjev ne bo mogel opredeliti, kajti srečal se bo z deli ljudi, ki niso še nikjer in nikoli javno razstavljali. Razstava, ki nosi skupni naslov «INSIEME» — torej SKUPNO, je posebna likovna in lahko rečemo tudi družbena akcija, ko na isti manifestaciji sodelujejo likovni ustvarjalci, ki jih javnost že dobro pozna, ter likovniki, ki jih dosedanji način ravnanja z njimi ločuje od ostalega «normalnega» sveta in zapira v bolnišnico za umsko bolne. Zato umetnost teh ljudi ni umetnost, pač pa je kvečjemu «umetnost umsko odtujenih ljudi» in je zato zanimiva le kot osnova za proučevanje «psihopatologije umetnosti», pa čeprav so novejša gledanja na takšno človekovo duševno stanje in njegovo ustvarjalno sposobnost že daleč od konceptov, s katerimi so nekoč tudi znanstveno razgledani ljudje izvedli segregacijo «nor-malnih» od «nenormalnih».
Zato bo ta razstava vsekakor zelo zanimiva in bo pritegnila veliko občinstva. Na njej sodelujejo Alzetta, Antoni, Basaglia, Bastia-nutto, Bertocchi, Bruciapaglia, Bur-geher, Cadelli, Capello, Čara, Ca-ramori, Castellani, Černe, Černigoj, Cogno, Ve Micoli, De Toto, Devetta, Elena in Kitty Guarino, Hussein, Lillo, Martino, Massini, Micheluzzi, Norma, Novak, Olga, Palčič, Perizi, Petronio, Ponte, Predonzani, Pulin, Rebek, Rosigna-no, Runco, Segre, Schiozzi, Sor-mani, Spacal, Stoppar, Stradiotto, Sustersich, Tinta, Wandlink, Vellu-do, Vidali, Zajec in Zuljan. Razstava bo odprta mesec dni.
V nedeljo popoldne pa bo na vrtu tržaške umobolnice javni koncert, na katerem bo nastopil sežanski pevski zbor.
Kamniti stebriček s terase na žensko
38-letna Vilma Sikič por. Jovanovič iz Novega Sada je včeraj okrog 13. ure nič hudega sluteča hodila po Ul. Trento, ko ji je z višine petnajstih metrov priletel na nogo kamenih podporni stebriček s terase v drugem nadstropju poslopja, ob križišču med Ul. Trento in Ul. Geppa. Žensko so zaradi resnih kostnih poškodb na levi nogi odpeljali z rešilnim avtomobilom v splošno bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo o-krevar.ja v 50 dneh, poslopje pa so na tisti strani, kjer se je nepričakovano odtrgal podporni stebriček, ogradili, da bi preprečili še kakšno možno nesrečo.
Julijski krajini, kar je povsem upravičeno izzvalo ogorčenje in u-žaljenost med slovenskim prebivalstvom*.
«Slovenci v deželi* se nadaljuje vprašanje, «se skličujejo na londonski sporazum med Italijo in Jugoslavijo, zavedajo se svojih pravic, ki jim jih jamči 6. člen ustave in se zato borijo že več let, da bi radijsko ustanovo ustrezno demokratizirali in kakovostno obogatili njene oddaje. Obenem se zavzemajo za to, da bi uvedli tudi deželne televizijske oddaje v slovenskem jeziku.*
«Namesto da bi zadostili pričakovanjem slovenskega prebivalstva, pa se je zgodilo prav nasprotno: ukinjena je ena izmed najvažnejših radijskih oddaj, obenem pa smo priča krčenju proračuna, ki je itak skrajno omejen.*
«Zato vprašujemo*, se zaključuje poslansko vprašanje, «predsednika vlade in ministra za pošte in telekomunikacije, ali se jima ne zdi primeren nujen poseg, upoštevajoč tudi, da gre za vprašanja narodne manjšine, ki jo je treba braniti in zaščititi. Vlada mora poseči in dati organom radijske ustanove RAI v Trstu ustrezna navodila, naj nemudoma obnovijo omenjeno rubriko in naj ne krčijo "proračuna slovenskega radia v Trstu.*
Vprašanje so poslanci KPI vložili pred nekaj dnevi in je bilo objavljeno v biltenu poslanske zbornice 28. maja letos.
ČEZ DVA TEDNA BODO DEŽELNE VOLITVE
Predvolilno zatišje v prazničnih dneh: volilna kampanja se mora šele pričeti
V goriškem volilnem okrožju kandidira na desetih listah 70 kandidatov - Sodišče je odobrilo vseh deset predloženih list
Goriško sodišče je odobrilo vse kandidatne liste, ki so bile do ponedeljka zvečer vložene v posebni pisarni v Ulici Sauro. Tako bomo lahko na volitvah za obnovo deželnega sveta, ki bodo čez dva tedna, izbirali med desetimi listami in sedemdesetimi kandidati. Na teh listah so tudi slovenski kandidati in sicer po eden na listi komunistične partije in socialistične stranke, ter vseh sedem na listi slovenske skupnosti.
Na volivnici bo pet znakov na desni, pet pa na levi strani. Poleg glasu stranki bodo volivci lahko dajali tudi preferenčne glasove.
Kandidati na vseh desetih listah, po zaporedju, ki bo na glasovnici, so naslednji:
1)	KPI: Fulvio Bergomas, Rinal-do Rizzi, Spartaco Zorzenon, Venceslav Devetak, Giuseppe Fabris, Bianca Marega por. Vidoz, Gio-vanni Visintin.
2)	PSDI: Sergio Bressan, Ago-stino Candussi, Gaetano Falcone, Edi Fumis, Enrico Lesizza, Rodol-fo Zimand, Lanfranco Zucalli.
3)	PRI: Mauro Bigot, Pietro De-gamo, Roberto Degenhart, Claudio Guald, Pietro Marucci, Pietro Pa-nunzio, Mario Tiberio.
4)	MSI-DN: Eno Pascoli,_ Miche-le Bianchi, Almo Boni, Luigi Coa-na., Gianpaolo Iiberatore, Salvato-re Tosto, Pietro Venuti.
5)	PSI: Cesare Devetag, Dolores Boscarolli-Corbatto, Ezio Ca-vallari, Gianfranco di Bert, Gior-gi0 Tesolin, Marko Waltritsch, Giorgio Zan.
6)	KD: Antonio Tripand, Gino Cocianni, Alealdo Ginaldi, Giovan-ni Augelli, Enos Gerin, Bruno Gre-gorig, Giuliano Zorzut.
7)	PLI: Remo Caselgrandi, Claudio Corradi, Sergio Cosolo, Marino De Graddi, Luciano La Civita, E-fisio Tomasin, Rambaldo Zucalli.
8)	SS: Drago Štoka, Andrej Bratuž, Stanislav Bratina, Remo Devetak, Edvin Kovic, Albin Sirk, Marijan Terpin.
9)	Furlansko gibanje (Movimen-
to Friuli):	Marko De Agostini,
Giorgio Deotto, Silvano Salvatore Pagani, Pietro Paron, Cornelia Pupini, Oreste Spessot, Rizzieri Val-devit.
10)	Skupna lista indipendentistov iz Trsta in Fogolar Furlan: Er-manno Susmel, Franco Benvenuto, Ferruccio Clemente, Francesco Ter-mann, Giovanni Marchesic, Giuseppe Perper, Silvio Rapettd.
Volilna kampanja je medtem še v zatišju. To je sicer znak, da so volivci že zreli in se ne dajo zlepa premamiti od kričeče propagande. Le tu pa tam čuješ kak zvočnik na avtomobilu, ki vabi na kako zborovanje, malo je dosedaj ,T . . i .. v.-•	plakatov, malo zborovanj, do vče-
Novi formularji občine raj nj bilo nobenega transparenta.
za -r-lovanje osebja	» £ * tonp,-
Tržaška občina je pripravila nove formularje za prošnje delavcev, ki bi radi bili zaposleni pri občinski upravi. Kdor namerava prositi za službo, naj se torej zglasi v sobi št. 93 II. oddelka za osebje na Trgu Unita 4, v drugem nadstropju.
če je kdo napisal prošnjo pred tem, jo mora ponoviti, sicer je r.e bodo vzeli v poštev.
..............................
VČERAJ ZJUTRAJ V PIRANU
Praznovanje ANPI v Podgori
Podgorska sekcija ANPI prireja te dni svoj praznik na lepem in hladnem prostoru med topoli pri Madonnini. Praznik bo dosegel svoj
500 udeležencev mednarodnega kongresa o športni medicini
Kongres bo trajal tri dni in na njem bodo podali več kot 50 referatov
V Piranu se je včeraj zjutraj začel tretji mednarodni kongres strokovnjakov za športno medicino. Prisotnih je rekordno število nad 500 specialistov iz vsega sveta, to se pravi okrog 200 več, kakor so prireditelji prvotno računali.
Ugledne predstavnike športne medicine sta pozdravila in jim zaželela dobrodošlico na slovenski obali predsednik piranske občinske skupščine Ivan Bažec in predsednik obalnega sveta Jar.ko Kosmina, zahvalil pa se je dr. Srečko Koren iz Ljubljane. Ob slovesni otvoritvi so tudi podelili posebna priznanja za dolgoletno požrtvovalno delo na področju športne medicine Jugoslovanoma dr. Mihajlu Andrejeviču in dr. Veljku Narančiču, Avstrijcu prof. Ludviku Prokopu in predsedniku mednarodne zveze za športno medicino dr. Giuseppu La Kavi.
Na kongresu, ki bo trajal tri dni, se bo zvrstilo 50 najpomembnejših referatov, nekaj referatov pa bodo specialisti predložili v pismeni obliki, ker je gradiva glede na čas in prostor preveč. Prav tako je zaradi tehničnih vzrokov bilo možno organizirati simultano prevajanje v srbohrvaščini, italijanščini, nemščini in angleščini le v glavni dvorani.
Referati so razdeljeni v tri skupine in sicer: Psihofizični kriteriji pri izbiri in usmeritvi športnikov za vrhunske rezultate, nadalje Rehabilitacija po športnih poškodbah ter proste teme, med katerimi bo zlasti zanimivo gradivo o delovanju srca in
NAROČITE SE NA
Primorski dnevnik!
ožilja športnikov, potem splošna športna rekreacija ljudi in končno tudi razna psihološka vprašanja, kot na primer, kje so vzroki za agresivnost v športu idp.
Ob tretjem kongresu športne medicine so v Piranu odprli tudi razstavo medicinskih pripomočkov in športne opreme. Naj povemo še to, da so za zdravnike pripravili več kulturnih prireditev, sami med seboj pa bodo organizirali interna tekmovanja, kot na primer v plavanju.
Nesreče na cestah
V	Ulici Manzano se je včeraj ob 16.15 ponesrečil 62-letni Rodol-fo Batti, mehanik iz Ulice Del Carso 4. Z rešilcem so ga takoj po nesreči prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili zlom leve noge in odrgnine po telesu; ozdravel bo v 35 dneh.
Druga nesreča se je pripetila pri Pevmskem pokopališču, kjer se je ponesrečil 71-letni upokojenec Anton Primožič iz Drevoreda 20. septembra št. 60. Mož se bo v bolnišnici zdravil teden dni zaradi lažjega možganskega pretresa.
Na 8 dni zdravljenja so sprejeli v bolnišnico 24-letno Giovanno Dis-segna por. Marega iz Moše, ki se je poškodovala pri prometni nesreči pri Šlovrencu. V bolnišnici so ji ugotovili lažji možganski pretres in druge udarce.
V	Moši se je včeraj ob 17.30 ponesrečil upokojenec 70-letni Remi-gio Visentin iz Gorice Uh Cologna 7. Z rešilcem rdečega križa so ponesrečenca prepeljali v gonsko splošno bolnišnico, kjer so ga le obvezali. Ozdravel bo v tednu dni zaradi lažjih poškodb na levem delu telesa.
višek danes. Ob 17. uri bo po pod-goriskih ulicah korakala in igrala godba na pihala iz Anhovega. Ista bo kasneje igrala tudi na veseličnem prostoru. Sledil bo nastop govornikov Dušana Lovriha in Silvina Po-letta, nato pa bo nogometna tekma med ženskima ekipama Olimpije iz Ljubljane in Visca v Furlaniji.
Deloval bo dobro založen bife, zvečer bo ples, igral bo orkester «1 Nobili*.
Jami je, v četrtek 7. junija kat. IO za Doberdob.
Danes folklora na prazniku v Jamljah
V Jamljah, ob glavni cesti, je domača sekcija KPI priredila praznik komunističnega tiska. Nocoj ob 19.30 bo nastopila folklorna skupina iz Sovodenj, nekaj pesmi bo zapel zbor «Fantje izpod Grmade*. Ob 20. bosta o sedanjem političnem položaju spregovorila deželna svetovalca Fulvio Bergomas in dr. Jan Godnič.
• Poštni urad v Doberdobu javlja, da bo izplačevanje pokojnin po naslednjem redu: v ponedeljek 4. junija kat. IR, v sredo 6. junija kat. IO za vasi Dol, Poljane in ..............................................................................
ZAKLJUČEK NATEČAJA 0 KMEČKIH PUNTIH
Jutri v Prosvetni dvorani podelitev nagrad uslužbencem
Natečaj je priredil Mladinski krožek - Sodelovalo je s črticami 36 dijakov in s slikami 143 učencev osnovnih šol
Literarni in slikarski natečaj, ki ga je ob 400-letnici kmečkih puntov razpisal Mladinski krožek v Gorici, je imel precej uspeha. Mladi so angažirali profesorje in učitelje na slovenskih šolah širom Goriške in literarnega natečaja se je udeležilo 36 dijakov slovenske nižje gimnazije «1-van Trinko* v Gorici, slikarskega pa veliko več učencev iz 25 razredov vseh slovenskih šol na Goriškem. U-čenci so poslali na natečaj 143 risb.
Svečana podelitev nagrad za oba natečaja bo jutri, v nedeljo 3. junija ob 10.30 v Prosvetni dvorani. Po nagrajevanju bo kratek kulturni spored. Na razpolago je 60 knjižnih nagrad, Na prireditev so posebej vabljeni vsi dijaki slovenske nižje gimnazije, učenci četrtih in petih razredov slovenskih osnovnih šol ter nji-
NA ČETRTKOVI S0LSKI PRIREDITVI
Učenci dober dobske osnovne šole so proslavili 400-letnico puntov
Letošnja prireditev je bila uspešnejša od prejšnjih - Nastopili so tudi mladi folkloristi - Slovenska pesem množičnega pevskega zbora
Tudi letos so se doberdobski šolski otroci lepo izkazali. Nastopili so na že tradicionalni šolski prireditvi, tokrat že drugič v ob-čiski telovadnici, kj je lahko sprejela veliko več ljudi kot šolska klet, v kateri so se prireditve vršile v prejšnjih letih. Učiteljice osnovne sole v Doberdobu so tudi letos spretno pripravile mlade pevce, recitatorje in igralce, ki niso s svojim nastopom le navdušili staršev in drugih otrok, marveč so letos pripravile obširnejši in pestrejši program kot prejšnja leta. Omeniti moramo še, da je bil program letos sodoben in tudi v skladu s tem, kar Slovenci letos pra-
znujemo: proslavo kmečkih puntov. To nam dokazuje, da je naša šola lahko slovenska ne le po jeziku marveč tudi po duhu.
Po pozdravnih besedah so najmlajši učenci 1. in 2. razreda nastopili s kratkim prizorčkom, v katerem so nastopili palčki, čebelice, metuljčki in druge podobne živalice. Sledil je pevski nastop zbora, v katerem so bili zbrani skoro vsi učenci in učenke.
Sledil je prizorček «Oko za dedka*, v katerem smo videli mladega fantiča, ki je stregel dedku, ki je skoro oslepel in mu je hotel pomagati tudi tako, da bi mu daroval svoje oko.
V PRIREDBI TURISTIČNEGA DRUŠTVA
Danes in jutri v Dobrovem tradicionalni praznik češenj
Danes razstava češenj in odprtje etnografske razstave - Jutri popoldne kmečki sprevod in razne tekme
Vsakoletni praznik češenj je ena najpomembnejših turističnih prireditev na Primorskem. Poleg ostalih delov prireditve je vsekakor najpomembnejši sprevod, v katerem sodelujejo kmečke ženiee z jerbasi češenj na glavah, kolesarji in kmečki vozovi ter šolska mladina, oblečena v češnjeve cvetove.
Sprevod prikazuje pravzaprav način prodaje češenj od časov, ko so briški kmetje še na glavah nosili prodajati češnje v Gorico in ostala mesta na Primorskem, preko železniške postaje v Plavah pa v ostale kraje takratne Avstroogrske. Skratka praznik češenj prikazuje trpljenje briškega kmeta in njegovo borbo za obstoj. V sprevodu sodelujejo tudi o-sebni avtomobili, kar prikazuje sedanji čas briškega kmeta, ki v vlogi pridelovalca in trgovca po stari navadi, vendar s pomočjo modernih prevoznih sredstev prodaja svoje pridelke v vse kraje Slovenije in Hrvatske.
Okrašeni kmečki vozovi pa prikazujejo kmečko življenje v Brdih od časov, ko je bila večina Bricev kolonov italijanskih plemičev, pa do današnjih dni. Vsa prikazana oblačila, kolesa in tudi nekateri vozovi so izvirni in predstavljajo etnografsko zanimivost.
Praznik češenj ni samo turistična prireditev, temveč mnogo več: obiskovalcu skuša prikazati trdo življenje briškega kmeta skozi zgodovino. Da bi bila prireditev še bolj izvirna, sodelujejo v sprevodu tudi tiste ženice, ki so vse to same doživele.
Praznik prireja Turistično društvo v Dobrovem in se bo odvijal danes in jutri. V soboto bo zjutraj v Dobrovem posvetovanje o pridelovanju češenj, ob 15. uri bo odprtje razstave češenj in etnografske razstave v prostorih osnovne šole Dobrovo, po vasi bo ob 19. uri promenadni koncert godbe na pihala «Goriška Brda», ob 20. uri pa bo prosta zabava ob zvokih orkestra «Laposi* s pevcem Otom Pestnerjem.
Jutri, 3. junija, pa bodo zjutraj športna tekmovanja v balinanju, namiznem tenisu, malem nogometu in streljanju, ob 10. uri bo promenadni koncert godbe, ob 14. uri revija folklornih skupin, ob 16. uri pa bo sprevod šolske mladine, nosačev češenj in kmečkih vozov od gradu na Dobrovem do prireditvenega prostora. Ob 18. uri bo podelitev nagrad ekipam športnih tekmovanj in udeležencem sprevoda, ob 20. uri bo spet prosta zabava z orkestrom «Laposi» in pevcem Otom Pestnerjem.
Mednarodni šah na goriškem Gradu
V Gorici na Gradu se, je včeraj Pričel mednarodni šahovski turnir uradnikov finančnih mu.istrstev, na katerem sodelujejo znani šahisti iz šestih e-ropskih držav. Za Italiio nastopata Alberto Giustolisi in Sergio Mariotti, ki je pred časom pre-
magal jugoslovanskega velemojstra Gligoriča. Za druge države nastopajo še: za Avstrijo Waller in Opl, za Madžarsko Pogats in Molnar, za Belgijo Van Bunderen in Van Pari js, za Luksemburg Stoos in Coss-man ter za Francijo Linais in Mon-taignac.
V prvem kolu so bili doseženi tile rezultati: Italija — Francija 2:0; Avstrija — Luksembur 2:0; Madžarska — Belgija 2:0. V drugem kolu je Francija premagala Belgijo za 2:0; Madžarska — Luksemburg z 2:0; Italija pa je remizirala z Avstrijo 1:1. Tekmovanje se bo nadaljevalo danes in .jutri s pričetkom ob 15. uri.
V	Doberdobu obiskuje nekaj o-trok tudi italijansko šolo. Tudi ti otroci so nastopili s petjem in z recitacijami.
Ploskanja ni hotelo biti konec ko so prišli na oder mladi fantje in dekleta v gorenjskih narodnih nošah. Zaplesali so rovtarsko polko. Ta nastop dokazuje, kako radi imajo naši ljudje folklorne nastope.
Zadnji na sporedu je bil prizor iz časov kmečkih puntov. Tudi doberdobski šolski otroci so tako počastili 400-letnico puntov, kot njih sovrstniki v širnem slovenskem svetu. V prizoru so nastopili kmetje, graščaki, zaključek je bil v Zagrebu kjer so kronali puntarskega vodjo Matija Gubca.
Za zaključek je nastopil še zborček osnovne šole, ki je zapel štiri pesmi. Prireditvi so prisostvovali župan Andrej Jarc, župnik Anton Lazar, šolski inšpektor dr. Lebani,,, didaktični ravnatelj dr. Brešan.	..
V	osnovni šoli je kot v prejšnjih letih prirejena razstava ročnih del in slik osnovnošolskih otrok.
Omejitev prometa v Števerjanu
Števerjanski župan .je odločil, da je do vključno nedelje, 3. junija prepovedano parkiranje na desni strani na sledečih cestah: Bukovje — Sovenca, v Ul. Castello v smeri proti gostilni Dvor — Trg Svobode in v UL Oslavia v smeri proti Trgu Svobode — križišče s pokrajinsko cesto čez Oslavje. Ul. Castello bo začasno zaprta za promet v večernih urah do polnoči. Župan je izdal odredbo v pričakovanju navala avtomobilistov za praznik zabavne glasbe.
ainiiiiiuiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiMiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiifill
UMRL JE CIRIL BUDIHNA BOREC IN PRIJA TEU MLADINE
Zadnji dan maja je v glavni go-riški bolnišnici za vedno zatisnil svoje trudne oči ugleden in zaveden goriški rojak, trgovec Ciril Bu-dihna. Od pokojnika se bomo poslovili danes dopoldne ob 9. uri, ko ga bodo odpeljali iz mrtvašnice pri bolnišnici v Gorici ter ga bodo, po urejenih prevoznih formalnostih, položili k večnemu počitku v njegovem rojstnem kraju Dornberku na Vipavskem. Dan in uro pogreba v Dornberku bomo še pravočasno javili.
Pokojni CiriL. se je rodil dne 26. februarja 1893 v Dornberku ter je torej letos dopolnil 80 let. Prva leta po prvi svetovni vojni se je z družino preselil v Gorico, kjer je oče odprl jestvinsko trgovino v Podturnu, katero sta potem vodila pokojni Ciril in njegov brat Mirko vse do leta 1965.
Ciril Budihna je bil med goriš-kimi' Slovenci dobro znana osebnost, ne samo zaradi trgovske pod jetnostj, ampak predvsem zaradi vsestranske dejavnosti v korist naše narodne manjšine kjer in kadar koli' je mogel in utegnil, dokler mu niso opešale moči Za časa fašizma so ga vedno preganjali in zato ni nič čudnega, če se je med osvobodilno vojno in po njej posvetil delu za svoje ljudstvo in borbi proti fašizmu. Bil je aktiven član Demokratične fronte Slovencev, član in odbornik Krneč- i ■
ke banke, Podpornega društva za Goriško, Slovenskega planinskega društva, podpornik Slovenskega dijaškega doma itd. Med osvobodilno vojno je zbiral živež in druge potrebščine ter jih odpremljal našim borcem v gozdove.
Pač pa je ob povratku Italije v Gorico 15. septembra 1947 doživel napad fašistične drhali na svojo trgovino, ki So jo opustošili in izropali. Takrat je napravil na pristojne organe v Rimu pritožbo in zahtevo po povračilu škode. Šele pred nekaj leti je dobil odgovor, ki je bil seveda odklonilen.
Nič čudnega, če so stalne šika-ne in napadi razrahljali tudi njegovo zdravje. Z bratom sta trgovino leta 1965 prepustila drugim. Vendar mu zasluženi pokoj ni mogel vrniti zdravja. Stalno je bolehal in zadnje tedne so mu v glavni goriški bolnišnici zaman poskušali podaljšati življenje. Zapustil je soprogo Ano ter hčerki Tanjo in Mirjam, ki jim tudi mi izrekamo ob tej hudi izgubi iskreno sožalje. Pokojnemu Cirilu pa želimo, da bi našel končni mir in počitek v rodnem Dornberku, potem ko ga je zaman iskal med nami v Gorici.
I. M.
hovi vzgojitelji. Odbor Mladinskega krožka naproša profesorje in učitelje, da se jutrišnje prireditve udeleže; tako bodo lahko sprejeli nagrade za učence svojih šol.
V klubski dvorani bodo razstavljene vse slike, ki so jih mladi poslali na natečaj.
Se danes in jutri v Števerjanu festival narodno-zabavne glasbe
V Števerjanu, med Borovci, se je sinoči pričel tretji zamejski festival narodno-zabavne glasbe, na katerem nastopa dvajset ansamblov iz Slovenije, trije iz Avstrije ter dva iz Italije. Med nastopajočimi so najbolj znani ansambli narodno-zabavne glasbe k Slovenije.
Drugi izločilni nastop bo nocoj ob
20.30,	finale pa bo jutri ob 17. uri. Gosta letošnjega festivala bosta nocoj pevski zbor «Mirko Filej* iz Gorice, jutri, v nedeljo, pa ansambel «Lojzeta slaka* s Fanti iz Praprotna.
Zmagovalci festivala bodo dobili bogate nagrade. Žiriji predseduje dr. Zorko Harej iz Trsta, v njej so tukajšnji člani in nekateri iz Ljubljane, med njimi Evgen Jurič od revije «Antena».
Mesini avtobusi spet po Ulici Carso
Z jutrišnjim dnem bodo mestni avtobusi spet vozili po Ulici del Carso. Ustavljali se bodo na običajnih postajališčih. Ponovno uvedbo stare proge je odredilo mestno avtobusno podjetje, ker so že dokončana nekatera cestna dela na tem področju.
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ in športno združenje Dom priredita v soboto, 9. junija, ob 17. uri v slovenskem Dijaškem domu v Gorici
zaključno
telovadno akademijo
Nastopajo mladi telovadci iz Ljubljane, Nove Gorice in Gorice ter folklorna skupina športnega združenja Dom.
Vljudno vabljeni!
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Davide Del Bianco, E-lena Mauro, Massimiliano Splandido.
SMRTI: upokojenec 73-letni Mat-teo Andretti, upokojenka 88-letna Carmela Giovanelli vd. Tuddy.
Kino
Gorica
VERDI 15.00—22.00 «Trappola per un lupo*. J. P. Belmondo in M. Far-row. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO 15.00—22.00 «Malizia*. Laura Antonelli in T. Ferro. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
MODERNISSIMO 15.30—22.00 «11 ri-torno di Klint il solitario*. K. Kin-ski in G. Martin. Barvni film.
CENTRALE 15.30—21.30 «11 grande duello*. L. V. Cleef in P. H. Chro-scicki. Barvni film.
VITTORIA 15.30—22.00 «Cantherbury n. 2, storie d amore del 300». O. ib'bar in D. Gallatti. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič
AZZURRO 14.00—22.00 «La mano del-la vendetta». Barvni film.
EXCELSIOR 14.00-22.00 «11 gatto di Brooklyn... aspirante detective*. Barvni film.
PRINCIPE 14.00—22.00 «11 maschio ruspante*. Barvni film.
Aova florira
SOČA «V vrtincu*, ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «živeti od ljubezni*, jugoslovanski barvni film ob 18.00 in
20.00.
DESKLE «Dvojčici zla*, ameriški barvni film ob 20.00.
RENČE «Dvojnik v težavah*, ameriški barvni film ob 20.00.
PRVAČINA Prosto.
KANAL Prosto.
POTUJOČI KINO:	«Umazani heroj
Juke», ameriški barvni film ob
20.00.	Trnovo.
DE2URNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in nnnori ie dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 22-68.
DEŽURNI ZDRAVNIKI
Jutri v soboto bosta v Gorici, So-vodnjah in števerjanu dežurna dr. Angelo Dainese, tel. 83327 in dr. Pa-squale Arcuri, tel. 21-02. Za Krmin in okolico je dežuren dr. Culot. V nedeljo sta v Gorici, števerjanu in Sovodn.jah dežurna dr. Pietro Piciulin, tel. 83-441 in dr. Viaro. Za Krmin in okolico je dežuren dr. Galoppin.
Sporočamo žalostno vest, da nas je v četrtek, 31. maja, zapustil naš predragi
CIRIL BUDIHNA
Pogreb bo danes ob 9. uri iz goriške bolnišnice.
Hčerki Tanja in Mirjani z družinama, brata Milko in Lojze, sestra Pepca ter ostalo sorodstvo.
Gorica. 2. junija 1973
GRŠKA VLADA IN LADIJSKI LASTNIKI
Zgledno soglasje posebnih interesov na naj višji ravni
Grški ladijski lastniki ■ «pomorski prosti strelci'» na mednarodnem tržišču
Vsak režim je izraz določenih interesov. Tudi režim polkovnikov v Grčiji je v interesu nekoga. Glede na sredstva, ki jih uporablja in cilje, ki jim sledi, glede na vzpostavljene odnose do grškega ljudstva, ni težko ugotoviti, za kakšne interese gre. Veliki ladijski lastniki Onassisovega kova imajo pri tem gotovo svojo odločilno vlogo.
Pred nedavnim so v Grčiji proslavili krst kar tritisoče ladje, na kateri so razobesili grško zastavo. Grška vlada je še v pravem trenutku na način, ki se ji podaja, pozvala vse grške lastnike, kjerkoli •e nahajajo, naj na svojih ladjah razobesijo zastavo dežele, od koder izhajajo. In rezultat tega? Več kot spodbuden:	nad	dvajset milijonov
ton brodovja pluje danes pod grško zastavo, skoraj trikrat več kot pred šestimi leti. Glede načina, kako je bil ta uspeh dosežen, je bilo precej pripomb, vendar je vtis uspešne in za premiera Papadopulosa v vsakem pogledu koristne politike ostal.
Grčija je tako v pogledu ladjevja na prvem mestu na svetu. Po nekaterih cenitvah danes pod njeno zastavo pluje celo dva-tri milijone ton brodovja, ki pripada povsem tujim lastnikom. Vtem ko pod tujo zastavo v glavnem panamsko in liberijsko — pluje prav tako še okrog 20 milijonov ton grškega brodovja. To pomeni, da Grki danes upravljajo kakih 40 milijonov ton brodovja in so, kar se tega tiče, prvi na svetu.
Ljudje, ki so se znašli na čelu današnje Grčije, so še istega dne, ko so prevzeli oblast, takoj razumeli, kaj to pomeni in so takoj tudi našli skupen jezik ter vzajemne koristi z ladijskimi lastniki. Nedvomno je danes položaj ostal isti, ker se tempo prehajanja ladij pod grško zastavo še naprej razvija s pospešeno hitrostjo. Sicer je lastnina, ne-glede na to, kaj bi se morebiti zgodilo v bodočnosti povsem zagotovljena, ker bo sleherna bodoča vlada zainteresirana na tem, da ohrani dobre odnose z ladijskimi lastniki.
Za ladje, ki so starejše od 10 let, danes v Grčiji — pod pogojem, da so registrirane v domačih pristaniščih — ne plačujejo nobenih taks. Za one starejše so takse skoraj enake tistim v Liberiji ali Panami. Koncesije glede taks obsegajo tudi posle na kopnu, če so povezani z brodarstvom. Neposredni davki na dohodke ladijskih lastnikov so minimalni in imena dobro stoječih ladijskih lastnikov v seznamih davčnih obvezancev lani niso bila višje denimo od kakega pevca. Mnogi se nad tem spotikajo in navajajo podatke o daleč višjih dohodkih države ra ladijsko tono v drugih deželah. Lani je ladijski sektor na razne načine vnesel v Grčijo skupno vsoto 450 milijonov dolarjev.
Grški ladijski lastniki predstavljajo v vsakem pogledu poseben sloj.
So izraziti, žilavi individualisti, kot mnogi Grki. V drugih pomorsko o-ziroma brodarsko razvitih deželah obstoje sodobne organizirane družbe, delničarji, upravni odbori in, seveda, elektronski računalniki. Grški ladijski lastnik pa upravlja svojo večjo ali manjšo floto sam v svojem imenu ali imenu svoje družine. Osnovno pravilo je hiter zaslužek ob čim manjših naložbah. Ladijskega lastnika zanima predvsem prevoz nafte in velikih tovorov, neglede na kateri točki sveta. Temu je tudi prilagojena struktura ladij. Grškega ladijskega lastnika nadalje zanima energetska kriza v svetu. In pazljivo sledi vsemu, kar se dogaja na tem področju. Zato je od dvajsetih milijonov ton brodovja, kolikor so ga v raznih svetovnih ladjedelnicah (japonskih v glavnem) zadnji čas naročili grški ladijski lastniki, tri četrtine tankerjev, in to največjih naravnost ogromnih.
Verjetno so tudi spričo tega imena grških ladijskih lastnikov v svetu tako znana. Sicer pa jih je le kakih petnajst, ki nadzorujejo nad polovico celotnega brodovja v lasti Grkov.
Od teh je v glavnem odvisna celotna pomorska politika grške vlade. Njihovi skupni interesi so, razumljivo, docela usklajeni. Polkovniki nikjer na svetu nobenemu ne služijo zastonj.
Ladje pod panamsko, liberijsko in drugimi zastavami pa so zadnji čas, kot je opaziti, vse pogosteje igno-rirane na mednarodnem tržišču ladijskega prostora. Zelo resna in težka so vprašanja, ki jih v zvezi s temi ladjami in njihovimi posadkami n. pr. postavlja Mednarodna organizacija dela. Razen tega grade nekatere dežele v razvoju svoje lastne flote, vtem ko po možnosti druge države ponekikrat izključujejo iz prevoza lastnih velikih tovorov ladje, ki so v rokah tujcev. Vse to predstavlja za grške ladijske lastnike, ki igrajo domala vedno, kot je nekdo rekel, vlogo »pomorskih prostih strelcev*, precejšnje težkoče. V takšni situaciji bi jim kar prav prišla opora «stare domovine*, kot jim jo je ponudila vlada njihove dežele. Ta je od svoje strani pravilno zapopadla koristi, ki bi jih imela od tega, ter ponudila ladijskim lastnikom pogoje, v katerih bi se njihove konkurenčne sposobnosti na mednarodnem tržišču ladijskega prostora (torej tudi zaslužek) občutno povečale, kot jim je sicer ponudila tudi vso ostalo pomoč in podporo. Pronicljiv opazovalec je bržkone že večkrat oparil, kako je tudi v zunanjepolitičnih u-krepih grške vlade pogostoma čutiti
prisotnost interesov ladijskih lastnikov. Nekatere ugodnosti, ki jih je pred kratkim kitajska vlada dovolila za grške ladje, se nanašajo samo na tiste, ki plujejo pod zastavo domovine njihovih lastnikov.
Takšna politika Grčije do ladijskih lastnikov je privedla tudi do njihovega okrepljenega vlaganja v podvige na kopnu (rafinerije, ladjedelnice, turizem). Tako vlada deluje v smeri izpolnjevanja svojih načrtov gospodarskega razvoja, ladijski lastniki pa se skušajo zavarovati za primer morebitnih težkoč, na katere bi v svojem osnovnem poslovanju lahko naleteli v bodočnosti.
V vsakem primeru so interesi, kot rečeno, lepo usklajeni, a Grčija si obenem s svojim impozantnim bro-dovjem do neke mere zagotavlja v sodobnem svetu tudi določeno mesto in položaj.
Nove ruske
podmorniške
rakete
WASHINGTON, 1. - Ameriška obveščevalna služba je baje odkrila, da so sovjetski tehniki izdelali nove rakete za oborožitev atomskih podmornic. Gre za nov tip rakete, ki ima večji domet kot ga imajo podobne ameriške rakete. Tako so ameriški vojaški krogi včeraj sporočili tisku. Te sovjetske rakete, ki so označene kot «SSN8», imajo baje domet 7.500 km, kar je za 2.700 km več kot znaša domet u-streznih ameriških raket vrste »po-laris* oziroma «poseidon», s katerimi so opremljene ameriške atomske podmornice.
Iz istih virov se je zvedelo, da so omenjene sovjetske rakete opremljene le z eno jedrsko glavo in ne z več glavami kot so opremljene ameriške rakete vrste <-po-seidon*. SZ razpolaga trenutno s 30 podmornicami vrste «delta», na katerih so montirane rakete «SSN8». Vsaka izmed 30 podmornic ima vgrajenih po 12 raket.
V ZDA baje dokončujejo gradnjo rakete «trident», ki bo baje imela približno enak domet, kot ga ima sovjetska raketa «SSN8», vendar bo ta raketa nared šele čez pet let. V ameriških vojaških krogih pa predvidevajo tudi gradnjo rakete vrste «trident 11», ki bo imela domet okoli 10.000 km. Ta raketa pa bo nared šele čez sedem, osem let.
V četrtek na Proseku zaključna produkcija gojencev proseške podružnice glasbene šole
V proseško-kontovelski podružnici glasbene šole Glasbene matice je, kakor nam kaže gornja slika, kar
lepo število gojencev in gojenk.
VIETNAMSKE VOJNE NEVESTE V ZDA
Nordenov «Salon Kitty» je romansirana resnica
V berlinski javni hiši so nastavili prisluškovalne naprave in beležili vse, kar so rekli gostje, v glavnem višji častniki in funkcionarji
Pod naslovom Presenetljivo p: g-lavje SS nam koprska zalozoa LIPA predstavlja knjigo SALON KITTY, katere slovenski prevod (Mirko Napast) je pred kratkim posredovala domačim bralcem Založba piše, da avtor knjige, nemški časnikar in avtor scenarijev Peter Norden, piše knjige iz strasti, gnan z zanesljivim občutkom za presenetljive dogodke naše zgodovine. Med takšne dogodke sodi tudi Salon Kit-ly, najbolj sprijena iznajdba SS režima. V Salonu Kitty, berlinski jami hiši, je bilo vgrajenih 120
mikrofonov, s katerimi je nemška varnostna služba prisluškovala številnim visokim osebnostim nacistične stranke, države, oboroženih sil in diplomacije. Naloga agentk, ki so v «salonu» delale kot prostitutke, je bila zvab-Ijati iz gostov izjave o njihovih zaupnih nalogah in njihovo osebno mnenje o državnem vodstm in političnem položaju. Vsem pogovorom so hkrati prisluškovali v gigantski prisluškovalni centrali in jih snemali na plošče. Tako je varnostna služba agentke in njihove žrtve , neprenehoma
liiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiilliliiitliliiiHinumiiiiimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiii
Wiesenthal je odkril še dva velika nacistična zločinca
NEW YORK, 1. — Inž. Simon Wiesenthal, načelnik dunajskega judovskega dokumentacijskega centra, je včeraj v New Yorku izjavil, da sta dva zelo znana nacistična zločinca, za katera nemške oblasti menijo, da sta mrtva, še vedno pri življenju. Gre za načelnika ge-stapa Heinricha Miillerja ter za Richarda Gliicksa, ki je bil nekaj časa generalni inšpektor nacističnih koncentracijskih taborišč. Inž. Simon Wiesenthal ni hotel dati podrobnejših podatkov, vendar je zatrdil, da sta Muller in Gliicks živa. To izhaja iz vrste podatkov, do katerih je prišel s pomočjo sodelavcev dunajskega dokumentacijskega centra, pa tudi z osebnim raziskovanjem.
Inž. Simon Wiesenthal je tudi povedal, da je živ tudi neki tretji zelo znan nacistični zločinec in sicer Walter Rauff, ki živi pod svojim pravim imenom v Čilu in sicer v mestu Punta Arenas, kjer vodi neko izvozno-uvozno podjetje. Inž. Wie-senthal je še dodal, da je Walter Rauff, ki ga je on označil kot enega največjih zločincev našega stoletja, odgovoren za tako imenovane «vagone smrti*. Bila so to vozila, ki so bila označena z znakom Rdečega križa, ki pa so bila hkrati le potujoče plinske celice,
Povečano število marksističnih del
V Splitu je bil ustanovljen Marksistični center. To je res mlada, a po svojih dosedanjih uspehih upoštevanja vredna ustanova. Letos i-ma v načrtu okrepitev svoje založ-
niške dejavnosti. Tiskala bo v glavnem popularno - znanstvena, politična, publicistična in dela klasikov marksizma. Torej dela, ki jih je na tržišču, v primerjavi z agresivno poplavo drugih izdaj (n. pr. raznih verskih skupnosti), zadnji čas bilo vsak dan manj. Tem hvalevrednejša je potemtakem ta pobuda.
Letos bi predvidoma med drugim imele iziti «Antologija revolucionarne poezije Hrvaške*, ki jo je priredil pesnik Jure Franičevič - Plo-čar, »Mala enciklopedija socializma in komunizma*, ki jo je iz italijanščine prevedel Jerko Matožič in zbirka recitalov za priložnostne svečanosti, ki bo predstavljala e-dinstven primer te zvrsti v Jugoslaviji. Zanimiva je tudi napoved o tiskanju knjige »Stockholmski proces*, v kateri bo znani jugoslovanski kriminalog, dr. Vladimir Vo' dinelič (član delegacije SFRJ na procesu proti skupini ustaških zločincev po vdoru v jugoslovansko veleposlaništvo in umoru veleposlanika V. Roloviča), iznesel avtentično dokumentarno gradivo ter vtise s tega procesa.
V izdaji »Marksistična biblioteka* bi moral v kratkem biti natiskan zbornik del z znanstveno -popularnega zborovanja, ki se je v Splitu vršilo ob 155-letnici rojstva in 90-letnid smrti Karla Marxa. Tako piše n.pr. dr, Dušan Drago-savac o »Aktualnosti Marxove misli*, dr. Veljko Cvjetničanin o «Marxovi koncepciji države in diktature proletariata*, magister Jovan Popovič o «Marxovi koncepciji vojne organizacije proletariata*, Zlatko Frid o «Marksizmu in religiji* itd.	i
nadzorovala, čeprav tega same niti vedele niso. Še danes je 25 tisoč plošč spravljenih pri varnostni službi Nemške demokratične republike v Berlinu...
Pred seboj imamo torej knjigo, ki govori o vohunski centrali, kakršne zlepa ne najdemo v zgodovini: prisluškovalna centrala, organizirana v bordelu. To je bila zamisel Hegdricha in njegovega pomočnika Schellenberga (ta je po vojni ostal živ in izdal knjigo svojih spominov, vendar je zaradi bolezni umrl komaj 42 let.,star leta 1952), ki sta s svojimi sodelavci organizirala edinstveno in za tiste čase tehnično najbolj popolno prisluškovanje.
V Salon Kitty niso prihajali le letalski oficirji, ki so se vračali s fronte, le generali in nacistični veljaki, vanjo so prihajali diplomati, (poslanik Italije Attolico n.pr. je bil stalen gost) in tudi državni poglavarji ter sami nacistični ministri. Vsi ti so v pogovorih z ženskami izdajali najrazličnejše tajnosti, predvsem pa svoje dvome v zmagoviti konec vojne in v Hitlerjevo politiko, kar je predstavljalo seveda za obveščevalno službo in za gestapo kar najdragocenejši vir. Sicer sta tudi Heydrich in Schellenberg zahajala v ta bordel, toda takrat so mikrofone izključili na posebno povelje.
Kako je torej nastala zamisel salona in kako se je ta razvijal, kako je delovalo vse to, nam pripoveduje knjiga s preprostim naslovom Salon Kittv.
Ze snov sama daje osnovo za imenitno knjigo. In res je ta prav posebno zanimiva, bere se kot kriminalni roman. Avtor je kot podnaslov navedel, da je knjiga Ein Report - poročilo. V resnici njegovo delo torej ni roman, temveč je dokumentarno delo o vohunski ustanovi nacističnega režima. Seveda je avtor snov, ki jo je zbral na podlagi plošč in na podlagi osebnih, preverjanj pri preživelih sodelavcih centrale, svobodno oblikoval, napisal dialoge in dokumentarno pripoved roman-siral. V bistvu pa je njegovo delo le ostalo dokumentarno poročilo, ki pa je vendar napisano tako zanimivo in privlačno, da bralca drži v napetosti, dokler ne obrne zadnje strani knjige. Da je avtor knjige poročevalec, žurna-list in pisec televizijskih scenarijev, je dinamičnosti njegove pripovedi in zanimivosti samo v prid čeprav o umetniški vrednosti teksta ni mogoče govoriti.
Knjiga Petra Nordena je torej močno zanimivo branje, ki bo pritegnilo vse tiste, ki imajo radi dokumentarna dela, zlasti dela, ki govore o vojni in vohunstvu.
Sl. Ru.
NniiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiniminiiiiiiniiiMHmiuiiHiiiiiiinniiiiiiiiiiiuiimniiMiiiiiiinliiiiiiiiiiiiiiiiiii,iii,IIII,ii„minll,III„llllll|lllllllll|l||||||||||||||||||||||||||||||]
dosegli. Ne ogibajte se dolžnosti, ki jo imate do ljubljene osebe. Razveseljivo sporočilo.
gre zdraviti s počitkom.	_ STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.)
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Izboljšajte organizacijo svojega poslovanja. Posebno doživetje za one, ki ljubijo umetnost. Bolj rahlo zdravje.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Sredi neke dokaj zapletene situacije boste storili to, kar bo najkoristneje. Srdit razgovor s storim nasprotnikom. Zdravje solidno.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) še krepkeje zagrabite za delo, ne bo vam žal. Nekdo skuša ogroziti vaše dobro ime. Nobenih sprememb v zdravstvenem pogledu.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Zadnji čas je, da poskrbite tudi zase. Ne obsojajte brez tehtnih razlogov ljudi, ki so vam blizu. Utrujenost
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Parite, da ne zamudite priložnosti, ki se le poredkoma nudi. Na nekem potovanju boste prišli do nadvse koristne izkušnje. Obrzdajte svojo oholost.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Posrečeno ravnotežje med gmotnimi in duhovnimi uspehi. Prepričljiv dokaz iskrene zvestobe od strani ljubljene osebe. Nevsakdanje srečanje.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ni še napočil čas, da bi se odkrito pomerili s svojim tekmecem. Nekoliko okrnjen družinski mir. Dobro zdravstveno počutje.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Kar ste si zamislili, to boste tudi
Rečeno vam bo, naj bi se pomaknili v ozadje, toda vi tega ne storite. K svojemu čustvenemu problemu pristopite bolj realno. Zdravje primemo.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Razvili boste dejavnost, ki vam bo omogočila več zadoščenja, kot si mislite. Nevoščljivci so na delu, odkrijte jih. Manjše motnje srca.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Z odlično potezo boste okrepili svoje finance. Bodite bolj strpni do ljudi. Zaupajte v svoje sposobnosti.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne trudite se. da bi dosegli nemogoče. Zelo vam škodi predvsem hrup, poiščite sd kje kak mirnejši kotiček.
«l)omov bi rada, pa čeprav peš»
Nekdanje sanje o bogastvu in blagostanju so se spremenile v težko stvarnost, ki je za mnoge prehuda, da bi se ji prilagodile
Tista vietnamska dekleta, ki so se zaljubila v okupatorske vojake in računala, da bodo v ZDA živela v bogastvu in blagostanju, so se znašla v žalostnem položaju, da v ZDA ne morejo obstati, domov Pa praktično tudi ne morejo. Dve Vietnamki v ameriški trgovini.
»želim spoznati prijatelja zaradi poroke. Študentka, Vietnamka, 17 let, lepa, poštena, delovna. Pogoji: Američan, samski, pošten, starost ni važna*
še ko so zadnji ameriški oddelki zapuščali Vietnam, je bil v angleščini pisan list «Saigon Post* poln tekih oglasov.
Kot vsaka vojna je tudi vietnamska dala veliko tako imenovanih vojnih nevest. Za južnovietnam-sko dekle, je pomenil mož iz ZDA «vrč poln zlata*.
Dekletom, katerim je pravočasno uspelo uloviti za moža ameriškega vojaka, pa je ob prihodu v ZLA postalo jasno, da bo «novo živčen je* neprimerno težje kot je kazalo,
»V Vietnamu smo mislili, da je tukaj vsakdo bogat. Predstavljale smo si raj s služkinjo in lepim stanovanjem*, pravi Tien Mitske-wicz, ki sedaj živi na Long Islan-du pri New Yorku. «Preslepilo nas je velikansko zapravljanje vojakov v Vietnamu. Kar je bilo tam bogastvo so tukaj drobtinice. Mislila sem, da bom v ZDA za en dolar kupila dovolj hrane za vso družino, kot je bilo možno doma, v Vietnamu*.
En dolar pa je v ZDA dovolj le za eno malico in še to je za Vietnamko neužitna. Navajene na riž in ribe, se težko privajajo na hrano iz konzerve in na v naglici pripravljene jedi. Mnoge tudi po več dni niso mogle zaužiti ničesar.
Velika ovira je tudi jezik. Zakonski pari so se v glavnem »zaljubili* brez govorjenja, če izvzamemo tistega ž rokami. «Sedela sva le skupaj in se gledala v oči*, je povedala Huong Bocchino, ki ima kot druge Vietnamke hude težave pri učenju povsem tujega jezika. Mnogi pari še sedaj ne morejo med seboj govoriti. Zgodi se, da mora mož na delo v nočni izmeni, žena pa tega ne razume in pripravi večerjo, na moža pa nato čaka vso noč ob mizi. Nastanejo seveda družinski prepiri in ljubosumja.
Huda ovira je tudi drugačen družinski ustroj in razmere med sorodniki. Hoa Young, ki je vzela vojaka - študenta harvardske univerze pravi: «Doma sem komurkoli lahko dala otroka v varstvo, če sem morala po opravkih, tukaj pa moram celo moževi sestri plačati vsako uro, ki mi ga varuje*. Pri mnogih vojnih nevestah se zato porodi nezaupanje do novih sorodnikov. Sprejem je po navadi tako topel, da se jim zdi kar neiskren.
Čeprav tudi srečno poročene Vietnamke hudo trpijo domotožje. «Mož pravi, da se bova čez tri leto, ko bo končal vojaški rok, vrnila v Vietnam. Vrnitev pa ne bo tako e-nostavna. V Vietnamu je namreč dekle, ki se je poročila z Ame-
ričanom, praktično izobčena, že ko sva živela v Saigonu, so na cesti ljudje glasno dajali pikre pripombe na račun najinega zakona*, je povedala drobna Lan Nau Schwartz, ki živi sedaj blizu Chicaga.
Za skoraj vse vojne neveste so se ameriške sanje spremenile v materialno brezbarvno in ekonomsko tudi težko stvarnost. Veliko je tudi razporok, po katerih se Vietnamke znajdejo kot ribe na suhem. Razporočena, 25-letna Vietnamka živi v Floridi skupaj s sinom, ki je čisti Vietnamec in s hčerko iz zadnjega zakona. «Ne morem domov zaradi hčerke*, pravi. «Vem, da bi me doma težko sprejeli in tudi če bi me sploh sprejeli nočem staršem povzročati žalosti in sramote. Domov pa bi se rada vrnila in če bi ne imela denarja, bi se na pot odpravila peš*.
K. B.
Kakor imajo v tem času učenci osnovnih šol razne prireditve ob zaključku šolskega leta, tako zaključujejo šolsko leto tudi gojenci glasbene šole tržaške Glasbene matice. Nekaj zaključnih prireditev oziroma glasbenih produkcij je že biio in sicer v krajih, kjer ima glasbena šola Glasbene matice svoje podružnice. Tako so imeli v četrtek proti večeru svojo zaključno produkcijo tudi gojenci podružnice glasbene šole GM na Proseku. Zaključna glasbena prireditev na Proseku je bila v tako imenovani Soščevi hiši, kjer ima sedež prosvetno društvo ProseK - Kontovel in kjer imajo pouk tudi gojenci glasbene šole Glasbene matice.
Podružnico glasbene šole Glasbene matice na Proseku že dolgo let vodi prof. Ignacij Ota, ki mu pri delu pomaga tudi Marina Čerovac. Od 25 gojencev, kolikor jih obiskuje šolo, se Mh je največ opredelilo za harmoniko. Zato je tudi prof. Ignacij Ota ustanovil na tej podružnici mladinski harmonikarski ansambel, ki že nekaj let uspešno deluje
Ignacij Ota je skupno s derov-čevo dobro pripravil četrtkov nastop, ki je temeljil na zelo pestrem programu. Vrhu tega je bil program tudi zelo bogat, saj je obsegal kar 26 točk, med katerimi so bile nekatere zelo zahtev ne. Gojenci, ki so jih izvajali, pa so se dobro pripravili in odlič no obnesli, pa naj so izvajali dela avtorjev, kot so Strauss, Beethoven in podobni, ali pa tudi dela avtorjev, kot so Avsenik, Rančigaj in podobni.
Na prireditvi so nastopili do mačini Katarina, Magda, Marko in Sergij Štoka, Valnea in Tatjana Cibic, Andrej in Renzo Milic Corrado Čuk, Viviana Daneu, Bruna Ciani, Giorgio Puntar, Da rmana Fabjan, Katja Starc, Jordan Rebula, Edi Košuta, Milan Gruden, Erika in Aldo Brišček, Mavricij Lovrenčič, Jana Ban, Savica Možina in Vera Krevatin.
Na produkciji so poleg domačinov, ki smo jih navedli, nastopih tudi nekateri gojenci glasbene šole GM iz mesta ter iz nabrežin-ske podružnice in sicer Adrijan Pahor in Miran Košuta iz Trsta ter Fabricija Terčič, Nadja Vi-dimari in Boris Devetak iz Nabrežine.
Lepo in resnično prijetno prireditev je zaključil harmonikarski ansambel, ki je pod vodstvom prof. Ote zaigral nekaj skladb, medi njimi tudi venček partizanskih pesmi.
Občinstvo, ki je napolnilo dvorano, je bilo s prireditvijo zadovoljno. Posebno starši in sorodniki, ki so se neposredno prepričali, kako so njihovi otroci v letu dni napredovali. Zato so svoje mlade glasbenike nagradili s ploskanjem, ki je bilo namenjeno tudi njihovim učiteljem.
MM
Dečka odkrila «goro» kovancev
MOSKVA, 1. — Dva komaj 11-letna dečka in sicer Saša Drozdov irj Miša Baranov ste odkrila celo «goro» starih kovancev, največjo količino kovancev, kar so jih kdaj koli odkrili v Sovjetski zvezi. Tako poroča agencija TASS, ki dodaja, da sta dečka odkrila kovance v neposredni bližini naselja Azjanka v Belorusiji. Dečka sta, kot poroča agencija, hodila po neki komaj preorani njivi in opazila nekaj srebrnih kovancev, ki so bili na vrhu zemlje. Začela sto kopati in odkrila kakih 8.000 dirhamov torej kovancev, ki so jih kovali v 8. in 9. stoletja v Bagdadu, Samar-kandi. Agencija TASS poudarja, da v vseh zadnjih 200 letih niso odkrili toliko kovancev kot tokrat.
Program
tržaškega
festivala
fantastičnega
filma
Letošnji že tradicionalni tržaški festival fantastičnega filma, ki bo že enajsti zapovrstjo, bo trajal od 7. do 14. julija. Letošnji program predvideva predvajanje desetih celovečernih filmov najnovejše proizvodnje. Poudarek letošnjih del bo v človekovem nadaljnjem podpiranju v globine vesolja, v upanju da bi zemljan prišel v stik z živimi bitji z drugih planetov, z drugih svetov. Hkrati Pa se v filmih, ki pridejo letos na program tržaškega festivala, a bravnava tudi druge dimenzija namreč prodiranje človeka v ceane.
Film s področja fantastične znanosti, ki obravnava prav to p°“' ročje, namreč človeško prodiranje v globine oceanov, je celovečern1 ameriški film «The Neptune Fac tor (And Undersea Odissey), ki 9a je izdelala družba «XX Centura " Fox», režiral pa Dan Petrie. ” njem igrajo glavne vloge Ben Gaz-žara, Ernest Borgnine, Yvette M1] mieux in Walter Pidgeon. Boli tradicionalnih okvirov se drži a' meriški film z naslovom «The Bak tle for the Planet of the Apes»j kar bi prevedli v Bitko za Nanet opic.- Izdelal ga je spet Lee 'hom-pson. Je to že peti film, ti ravnava temo opičjega planeta■ Kot tretji ameriški film }e Sehloek,. ki ga je pripravila družba Jack Harris Enterprises.
O drugih planetih, torej ne 0 opičjem govori francoski film j naslovom «Planete Sauvage* tovel Divji planet. Izdelal ga je Bene Laloux. Prav tako govori o ne kem planetu španski film «E1 P*a neta dego» torej Slepi planet. ga je izdelal Vicente Aranda. Baja s tujih planetov nastopajo glavni mkterji» tudi v češkoslm vaškem filmu «Ace Borovo*, J! ga je režiral mladi češkoslovaški režiser Ota Fuka. In nekaj P°. dobnega je z bolgarskim epizod' nim filmom, ki nosi uradni našlo «Troisieme apres le solei» kar J Po naše pomenilo «Tretji za som cem». Tega je režiral bolgaPk režiser G. Stojanov, ki je napravil po treh zgodbah bol9at skega pisatelja Pavla Vedšinovd-Fantastična znanost pa la^° obravnava tudi kako drugo snom ki jo premore človeška domišljjP’. Ljubezen na primer je neW skupnega znanosti in fantasti*1 In tako imamo tudi film z nasl^ vom Eulomea, ki prikazuje W bezensko zgodbo na neki vesolpK ladji, ki kroži po vesolju. Eutodf je ime nekega misterioznega Pr> neta, ki ga hoče odkriti in f°zl kati skupina drznih astronavt. Film je izdelala vzhodnonerns*0
filmska družba DEFA, režiral P. ga je Hermann Zschoche. Be* smo, da gre za ljubezensko *90. bo. Toda ta je le nekakšen kajti film skuša razčleniti ekscesov v človeških in social11 odnosih, ki so tipični za našo d bo. Teža tega filma je v	_
pa v ljubezni med dvema as‘T navtoma.	j.
Seznam filmov, ki jih bodo Pje vajali sredi julija na tržaške-^ festivalu fantastičnega /»ZfBfl. sega tudi belgijski film Malp tuis, ki je režiral Harrt) mel, glavno moško vlogo Pa v njem sam Orson Welles, ob ^ terem bomo v filmu videli Susan Hampshire, Michel B quet ter znano francosko Vet Sylvie Vartan.	.
V območje res skrajne tike spada tudi sovjetski J g «Satnikova zemlja*, v katerem prikazuje fantastična zgodba, v ^ dar še vedno v okviru zemelP' meril, vrste zgodb Julesa Vern J Ves festival obravnava fantastične znanosti, torej 2 fg. nosti, ki je vsaj za danes izvf1 alnosti in bolj v sferah fain^J^
(Nadaljevanje na 6. strani)
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.08 Slovenski motivi; 8.30 Koncert; 9.00 Glasbena galerija; 10.00 Koncert; 11.15 J. Lukeš: «Stari Ford* — mladinska igra; 11.35 Iz tedenskih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Orkestri; 19,10 Družinski obzornik; 19.25 Zborovsko petje; 20.00 šport; 20.50 Manzoni-jeva tragedija «Adelchi».
TRST
12.10	Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Med prijatelji glasbe; 16.20 Martellijevi intervjuji; 16.40 Zborovsko petje.
KOPER
7.30,	8.30,	12.30,	14.30,	17.30,
18.30,	21.30 Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.40 Glasba za dobro jutro; 10.00 Folklorni motivi; 11.15 Orkester in zbor; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Ansambel Cerri; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče; 14.40 Juke box; 15.30 Pisana glasba; 16.00 Plošče; 17.40 Vrstijo se pevci; 18.00 Zapojmo in zaigrajmo; 18.45 Primorska in njeni ljudje;
19.00	Progresivna glasba; 20.00 Za konec tedna; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 21.40 Glasbeni weekend; 23.30 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Orkestri lahke glasbe; 9.45 Proslave ob dnevu republike; 11.30 Plošče; 13.20 Preskušajo se diletanti; 15.45 Veliki va-
S0B0TA, 2. JUNIJA 1973
riete; 17.00 Giro dTtolia; 17.05 Radijska igra «Chi s’e visto, s’e vi-sto»; 20.20 Kakšna glasba vam u-gaja?; 20.55 Plošče; 21.30 Jazz;
22.10	Plošče.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojo Milva in ansambel Beatles; 8.40 Stara glasba; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Plošče za poletje ;	10.35 Glasbeni variete;
11.35 Kolesa in motorji; 11.50 Zborovsko petje; 12.30 Zgodovina ital. popevke; 13.50 Kako in zakaj?;
14.00	Plošče; 15.35 «Alto gradimen-to»; 17.45 Ping-pong; 18.05 Evropa poje; 19.30 Po večernih vesteh Giro dTtalia; 20.15 Donizettijeva «La favorita*.
III.	PROGRAM
9.30 Bachove skladbe; 10.00 Koncert; 11.30 Strani iz albuma; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 13.30 Schubert in Schumann; 14.10 Rimski Korsakov: Sad-ko; 18.30 Lahka glasba; 18.45 O festivalu v Cannesu; 19.15 Koncert; 21.30 Rimski koncert.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Glasovi v ritmu; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Iz opusa Alojza Srebotnjaka; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače ; 13.30 Priporočajo vam... ;
14.10	S pesmijo po Jugoslaviji; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Pojo naši operri pevci; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 S knjižnega trga; 17.10
Z ansamblom Leonrad; 18.00 tualnosti doma in po svetu; 1 • Dobimo se ob isti uri; 13-45	‘
gost; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Ansambel Borisa Kovači • 20.00 Češkoslovaški dixieland; '_ Za razvedrilo; 22.20 Za naše a . ljence; 23.05-01.00 S pesmijo v no teden.
ITAL. TELEVIZIJA
9,15 Vojaša parada ob dnevu
publike; 12.30 Morska biolog1 £
13.00	Komični filmi; 13.30 DneV®*
14.00	Vzgojni problemi; 17.0® ^ $
red za otroke; 17.30 Dnevnik;
18.30 Bo in mra*; šport
Program za mladino;
Ijudna znanost:	Človek
19.35 Nabožna oddaja; 19-50	-
in ital. kronike; t 20.30 Bmmfn
21.00	Glasbena prireditev *	^
sto Zaza»; 22.15 Dogodek, kako zakaj?: 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
17.00 športni prenos; 1®-®® dltalia; 21.00 Dnevnik; 21.20 mu so se smejali Italijani.
JUG TELEVIZIJA 16.30 Evropsko prvenstvo v n ^ — prenos; 18.00 Obzornik; 18J” oj. Magoo vam predstavlja;	rV-
sanke; 19.15 TV kabaret; 19-45 ^ 30 na risanka — Kalimero; 20.00,	•
TV dnevnik; 20.30 Vojaški or^m>
22.00	šerif v New Yorku *
23.10 TV kažipot.	_...
koprska BARVNA TV
19.45 20 minut z ansamble® Privška; 20.15 Poročila; 20.30 «Obleganje vrha Thayo»; 21.2® li koncert.
Argentinska
izkušnja
To, kar prinašajo v argentinski in južnoameriški politični vsakdan peronisti, presega tudi pričakovanja najbolj skeptičnih krogov opazovalcev, ki so videli v pred-Volivnih obljubah Hectorja Campore zgolj politični manever, ki naj bi izkoristil vse odločnejše zahteve argentinskih množic — ne glede na njihovo politično barvo — po spremembah. Zagotovo so bili politični jetniki, med njimi nekatera znana imena gverilskih »armad«, najbolj nevralgična točka: odnos do gverile, tiste za vrati jetnišnic in tiste, ki je vznemirjala Argentino še v času po volitvah, je Postal merilo za predvidevanja, v kakšno smer bo prav-Za prav krenila Argentina v Prihodnosti. Ena izmed možnosti, ki se je kazala ob domala krčevitem upiranju vojske, da bi vendarle zadržala svoj vpliv in moč tudi v pe-ronistični vladi Hectorja Campore, se je kazala v kompromisu med peronisti in vojsko. Ta kompromis seveda ni dajal gverilcem nikakršne prave možnosti. Druga možnost je bila uresničenje radikalnih napovedi, da bodo Politični jetniki osvobojeni takoj potem, ko bo Hector Campora vstopil v Caso Ro-sado, vladno palačo v Buenos Airesu, v kateri so sedem let odmevali koraki vojaškega škornja. Omahovanje, ki 9a je bilo čutiti še pred 25. majem v izjavah voditeljev Pzronizma, je zbujalo pomisleke o iskrenosti volilnih obljub.
Toda sedaj so politični zaporniki izpuščeni. Temu »šoku« za tisto latinskoameriško javnost, ki je vendarle upala, da peronisti — in še zlasti zato, ker se ve tudi za njihove nazadnjaške poteze iz-Pred desetletij — ne bodo šli do konca, je sledil drugi: Ar-Sentina je navezala diplomatske stike s Kubo, z Nemško demokratično republiko in Severno Korejo. Gre torej zares in severnoameriška diplomacija se tega zaveda: ameriški državni sekretar "ttliam Rogers, ki se je ude-težil predaje oblasti v Argentini, je bil na kraju samem, da bi reševal, kar se rešiti da. Start, ki ga doživlja te dni Argentina, je namreč tako silovit, da bodo uspešni lahko samo tisti, ki so se ga ndeležili takoj na začetku. Rogers je po štirih dneh bivanja v Argentini izjavil, da doživljajo stiki med državama »dober začetek«, njegovi Pogovori s čilskim predsed-nikom Allendejem v Buenos Airesu pa tudi napovedujejo nekoliko bolj umirjen dialog ihčd Čilom in ZDA v prihodnosti.
S spremembami v Argentini se v Latinski Ameriki odbira novo poglavje, morda tako, kot ga je pred časom *ačrtal, toda še ne izvedel cUe, morda nekoliko podobno Peruju, kjer je storila — v nasprotju z Argentino — voj-sh to, kar sedaj pričakujejo v Argentini ljudje in sve-!0r>na javnost (tista, ki je naklonjena pravičnejšim druž-hamj od vlade Hectorja Cam-Pore. Državo te dni preveva, Poročajo agencije, vzdušje resničnega nacionalnega pre-Poroaa. Novi kongres neprekajeno zaseda, stranke so pčele z živahno aktivnostjo. ričakujejo, da bodo v kratim odprli sedež komunistične partije Argentine, ki je ^l’-a dolgo let v ilegali. Plura-lZem, za katerega se zavze■ tjn vlada Hectorja Campore, ako torej že avtomatično t^tranjuje nekatere politične vzroke, ki so pobudili Si-°*o razpredeno mrežo gve-l-skega delovanja, čeprav pa !ll'eda še niso odstranjeni ■ si sociološki koreni, ki so 3P Pobudili. Toda Argentina anes, na začetku začetka n^varjanja nove družbe, z jPlimizmom zre v prihodki. Za prihodnost je vrgla jro v pristanišča neuvršče-lh držav.
sPopatf, ki čaka Argentino modnje mesece, bo spopad starimi zasnovami, ki Od tuperonizem ni mogel in novim žago-.P1, ki mu določa smer si-j r stara peronistična struk-nja, vendar prežeta s hote-
°aio čil
Sovi
mladine, ki je pravzaprav
no pripomogla k nje-vrnitvi.
I J>Argentinska izkušnja« pa je ra,na začetku pobudila Skobljanja o najbolj spor-obv sozitiu na zahodni poljip o sožitju med ZDA in ci.lnsfco Ameriko. Organiza-j m ameriških držam (OAD) ~. °ila z argentinskim prizna-> em Kube spet potisnjena v
h
in če bo hotela ta obli-
sodelovanja še obstajati,
potrebne nove osnove.
6°cio
Se aJ’u&ene držcwe Amerike se , 0t*° morale odločiti. Po p Pekingu in inten-m,,!1 Posvetih na najvišjem med ZDA in Sovjet-C zvezo postaja blokada «eJe.s strani ZDA anahroni-htt *n za ^DA ovira, zaradi svo-re krajno izgubljajo ] vpliv v Latinski Ameri-
P. BREŠČAK
NATO-MANEVER
Pogovori v Moskvi
— Človek v morju!
»Die Press e«, Dunaj
inister se trese
Ali je v sedanji »seksualni« škandal v Britaniji vpleten še en minister? — Britanska policija išče »rdeče obveščevalke« med londonskimi prostitutkami
Egiptovski zunanji minister Zajat odpotoval iz Moskve — SZ spet napada »notranjo in zunanjo reakcijo« — Pogovori z Gromikom niso potekali gladko
OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA
MOSKVA, maja — Egiptovski zunanji minister El Zajat je končal svoj »leteči obisk« v Moskvi. Politični opazovalci v sovjetski prestolnici menijo, da pogovori med ministroma za zunanje zadeve niso potekali gladko, čeprav so bili predvsem informativni.
Zajat je prispel v Moskvo, da bi se kar najneposredneje seznanil s sovjetskim mnenjem glede Bližnjega vzhoda tik pred napovedanim srečanjem med Brežnjevom in Nixonom ter pred napovedano akcijo v varnostnem svetu. Sovjeti že ves čas od podpisa pariškega sporazuma v Vietnamu poudarjajo, da je prišel čas tudi za reševanje bližnjevzhodne krize. Nobenega dvoma ni, da bo to vprašanje uvrščeno kot izredno pomembno tudi na dnevni red vvashingtonskega »sestanka na vrhu«.
Ali sta SZ in ZDA pripravljeni uporabiti svojo avtoriteto in vpliv pri svojih varovan-
cih na Bližnjem vzhodu, da bi dosegle kakršnokoli rešitev ali pa bosta iskali rešitev skozi napovedano akcijo v varnostnem svetu? Kakorkoli že, Sovjeti so že ves čas bližnjevzhodne krize zavzemajo za mimo politično rešitev na osnovah znane resolucije varnostnega sveta iz 1967. leta, medtem ko v Egiptu zlasti v zadnjem času niso istega mnenja. Tik pred Zajatovim prihodom v Moskvo je Ali Sabri v kairskem »Al Ahbaru« nedvoumno napisal, da se Egipt ne strinja s sovjetsko oceno, da morajo Arabci zaupati v miroljubna sredstva pri iskanju rešitve za krizo na Bližnjem vzhodu.
Zajatov obisk v Moskvi je sovpadel z drugo obletnico podpisa sporazuma o prijateljstvu med SZ in Egiptom. Sovjetski tisk je izkoristil to priložnost, da bi poudaril »vzajemni interes« za politično, gospodarsko in drugačno sodelovanje kakor tudi pomen trajnosti in dolgoročnosti tega sporazuma. Hkrati s tem pa so Sovjeti izkoristili priložnost za napad na vse tiste, ki mečejo polena pod noge sovjetsko-egiptovskemu prijateljstvu. Pri tem v Moskvi mislijo tako na »zunanjo kakor na notranjo reakcijo«. Odkar so namreč pred nekaj manj kot letom dni sovjetski vojaški strokovnjaki in svetovalci morali v 24 urah zapustiti egiptovsko ozemlje, je Moskva pripravljena odkrivati sovražnika sovjetsko-egiptovskega prijateljstva tudi med nekdanjimi priznanimi prijatelji tega sodelovanja.
Pred dobrima dvema mesecema so na primer tukaj os-
tro napadli znanega urednika »Al Ahrama«, Mohameda Hej-kala, češ da širi neresnico o vsebini sovjetsko-egiptovskih odnosov ter da skuša zasejati dvom v iskrenost sovjetskega ravnanja in prijateljstva do Egipta. Podobno namigovanje na njegov račun je bilo mogoče prebrati tudi pred dnevi v znani sovjetski zunanjepolitični reviji »Novoje vremja«.
Po drugi plati pa je Zajat že tretji visoki egiptovski predstavnik, ki je prišel v Moskvo po lanskoletnem julijskem »ohlajevanju« med Sz in Egiptom. Lani oktobra je bil v Moskvi predsednik egiptovske vlade Sidki, februarja pa posebni svetovalec egiptovskega predsednika za vprašanja nacionalne varnosti Hafez Ismail. Vse to pomeni, da kljub težavam v odnosih in razlikam v stališčih obe strani vztrajata pri medsebojnih političnih konsulta-cijah.
MARKO KOZMAN
OD NAŠEGA LONDONSKEGA DOPISNIKA
LONDON, maja — Britanska javnost še ni utegnila zapreti osuplih ust zaradi seksualnega škandala, v katerega sta bila zapletena britanska ministra in lorda Lambton ter Jellicoe (oba sta prejšnji teden odstopila), ko je včerajšnji bulvarski list »Sunday People« poskrbel za novo senzacijo na svoji naslovni strani. V pogovoru s prostitutko Normo Levy, ki je povzročila konec Lambtonove politične kariere, je reporter zvedel, da je k njej zahajal še neki drug britanski minister.
Ker pa za to izjavo ni na voljo materialnih dokazov (pri Lambtonovi zadevi obstajajo fotografije, posnete s skrivno kamero), časopis ministrovega imena ni navedel, piše pa, da so njegovo ime posredovali policiji oziroma notranjemu ministru Carru. Scotland Yard se je seveda takoj vrgel na delo in preiskuje, koliko resnice tiči za prostitutkino izjavo. Kot menijo tukajšnji opazovalci, bo trajalo več dni, preden bo policija lahko predložila celotno poročilo notranjemu ministru Carru.
Norma pripoveduje
Prostitutka Norma, za katero menijo, da je trenutno nekje v Maroku, je izjavila, da ji je ministra predstavila neka »bogata madame« ter da ji je minister za vsak obisk odštel 50 funtov (2000 novih dinarjev).
Pri ministrskem predsedniku Heathu (ki je danes odpotoval na Bavarsko) sta se včeraj zglasila notranji minister Carr in vrhovni tožilec sir Peter Rawlinson in ga seznanila z zadevo. Pri Heathu je bil tudi osumljeni minister in premieru zatrdil, da je nedolžen.
»Lov na čarovnice«, ki ga je bilo pričakovati, se je torej začel. Tam nekje v Maroku sedaj biva pretkana prostitutka in objetstno s prstom pokaže zdaj na tega zdaj na onega ministra. Zaradi njenih obtožb so zaskrbljene najvišje glave, Scotland Yard pa mora poslušno slediti smeri kazalca lovače, ki je čez noč postala pravi lovec.
Sicer pa se je poleg sedanjega ministrsko-seksualnega škandala v Britaniji razkrilo še polno drugih nečednih stvari s skupnim imenovalcem »prostitueija-pornogra-fija«.
V Londonu trenutno deluje 3000 do 4000 »polno zaposlenih« in 8000 honorarnih pro-stituk, ki ustvarijo na leto kakih 30 milijonov (1,2 milijarde novih dinarjev) dohodka. Celo honorarna prostitutka ima približno 5000 funtov (200.000 ND) letnega zaslužka, medtem ko polno zaposlene (celo tiste, ki so malodane že presegle svojo amortizacijsko dobo) zaslužijo 10.000—15.000 funtov na leto, se pravi več kot znaša letna plača tukajšnjega ministra. Na vrhu piramide londonske prostitucije je kakih 30 prostituk, privlačnih in svežih mladenk, ki zaračunajo za en obisk najmanj 50 funtov (2000 nd) za eno noč pa tudi po več sto funtov. Zavoljo svojega ugleda skrbno izbirajo kliente, med katerimi celo petični businesmani nimajo kaj iskati. Med takšne boljše kliente se bržkone uvrščata tudi ministra Lambton in Jellicoe.
Londonska prostitucija ni bogve kako trdno organizirana. Smetano prostitucije sestavljajo neformalne skupine in manjši sindikati, ki imajo predvsem organizacijsko, ne pa »oblastne«, funkcije. Nižje prostitutke pa delujejo popolnoma neodvisno.
Meka pornografije
Naslednja pregreha, ki tare predvsem London, je pornografija, ki je neprimerno bolj organizirana kot prostitucija. Tu deluje kakih 70—80 firm (takšno firmo običajno se-
stavlja vsega skupaj samo en človek, ki klientom po pošti razpošiljajo pregrešno literaturo. Kot navaja eden izmed londonskih časopisov, nadzoruje te firme kakih pol ducata res velikih koncernov, ki razpolagajo s približno 10.000 imeni in naslovi potrošnikov. Pornografija po pošti vrže na leto približno 10 milijonov funtov, kakih 30 prodajaln pornografije v londonskem Sohu prispeva nadaljnje 3 milijone funtov, približno 20 sorodnih prodajaln v bližini Londona in 50—60 v drugih angleški pokrajini pa še dodatna dva milijončka. »Umazani« oddelek Scotland Yard je sicer z nekaterimi dosedanjimi odločnimi akcijami poskrbel za manjši primanjkljaj v pornografski industriji, ker je po raznih sumljivih skladiščih in prodajalnah v Sohu zaplenil kakih 120 ton pornografskega gradiva, vendar to še zdaleč ni ohromilo industrije papirnatih nagic in nagcev.
Seveda se vsa ta zadeva okoli prostitucije in pornografije ob izbruhu škandala »Lambton-Jelice« kaže še v ostrejši luči. Kljub temu pa
.Pravda1: obisk bo uspešen
Komentar moskovskega lista pred srečanjem Brežnjev-Nixon
MOSKVA, maja (Tanjug) — Moskovska »Pravda« napoveduje uspeh bližnjega obiska generalnega sekretarja CK KP SZ Leonida Brežnjeva v ZDA. »Sovjetski ljudje pričakujejo, da bo obisk Brežnjeva v Ameriki nova etapa na poti zagotovitve zanesljivih mirnih odnosov med Sovjetsko zvezo in ZDA, na podlagi načel miroljubne koeksistence, saj so za to ugodne stvarne možnosti.«
»Pravda« piše, da se pozitiven razvoj v sovjet-sko-ameriških stikih kaže na različnih področjih. List pri tem tudi navaja, katera so vprašanja, kije Sovjetska zveza zanjo najbolj zainteresirana. Na prvem mestu je ustavitev oboroževalne tekme, sledijo trgovinski odnosi. Trgovinski in gospodarski odnosi z ZDA niso omejeni samo na menjavo dobrin, marveč si obe državi tudi prizadevata najti popolnejše oblike sodelovanja.
Samo naivneži lahko mislijo, da priznanje načel miroljubne koeksistence pomeni, da bo ideološki boj dveh svetov na mednarodnem prizorišču izgubil svoj pomen, zaključuje »Pravda«.
to ostaja bolj ali manj problem, s katerim se morajo ukvarjati oziroma ga preganjati poklicni kriminalisti. Politike ob vsem tem zanima predvsem vprašanje, ali so nemoralne eskapade dveh (morda celo treh) britanskih ministrov povzročile kakšno škodo britanski državni varnosti. Je šlo za politično izsiljevanje? Za delo mednarodnih vohunskih služb? Domišljija pri tem ne pozna meja Zanimivo je, da je sicer resni londonski »Sunday Times« včeraj priobčil članek, v katerem trdi, da so londonske prostitutke v »poslovnih« zvezah z zahodnonemškimi prostitutkami. Baje obstaja nekakšen »meddržavni« urad za rezervacije in naročila angleških in zahodnonemških prostitutk, ki jih potem kar po zračnih linijah posredujejo uglednim klientom. Do tukaj je vsa stvar bolj ali manj poslovne narave. Potem pa — pozor — nastopita špijonaža in politika.
Zahodne protiobveščevalne službe so namreč prišle na dan s sumničenji, da se je v to prijetno idilo poslovne kooperacije londonskih in za-
hodnonemških prostitutk prikradla nevarnost »rdečih prostitutk«. Zahodnonemški protiobveščevalni organi, ki so prvi odkrili zvezo med londonskimi in zahodnonemškimi prostitutkami, izjavljajo, da imajo vzhdoni Nemci posebne »seksualne« šole, v katerih urijo prikupna dekleta za najstarejši poklic s posebnimi nameni. Baje so šole za vohunke pri mestih Karlmarx stadt, Leipzig in Starkow pri Berlinu.) Na teh šolah bojda diplomira vsako leto kakih 150 »gojenk«, izmed katerih izberejo najboljše in jih potem pošljejo kot vohunke v tujino. Nekatere izmed njih so se baje znašle tudi med organiziranimi zahodnonemškimi prostitutkami. Angleži, ki sumijo, da so nekatere izmed tukajšnjih prostitutk imele v svojih uživališčih nemeščane skrite prisluškovalne naprave (prostititka, ki je kriva za Lambtonov padec, je imela velikega medvedka — lutko, v njem pa prisluškovalec), so takoj stopili v stik z zahodnonemško obveščevalno službo in od nje nujno zahtevali podatke o več sto tujih dekletih, ki delajo na otoku kot gospodinjske pomočnice na domovih znanih in uglednih . britanskih osebnosti. Britanska policija išče »ideološke kurtizane« kot se spodobno izraža »Sun-day Times«) tudi med londonskimi protitutkami.
MITJA MERSOL
Leonov še v vesolje
V nasprotju z dosedanjo prakso so Sovjeti že določili vesoljce, ki bodo izpeljali združitev »Sojuza« in »Apolla« — Še veliko skupnega dela
OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA
MOSKVA — čeprav sta do skupnega poleta »Sojuza« in »Apolla« še celi dve leti, pa sovjetsko-ameriške priprave na vesoljsko srečanje že tečejo. Akademija znanosti SZ je sporočila imena posadk »Sojuza«, ki se bo 1975. leta združil s svojim amenškim »dvojčkom«. Gre za štiri sovjetske posadke s po dvema vesoljcema za glavno in rezervno ladjo. To so: Leonov in Kubasov (prva posadka), Filipčenko in Rukavišnikov (druga posadka), Džanbekov in Andrejev (tretja posadka) ter Romanenkov in Ivančenkov (četrta posadka). Posadko Appola pa sestavljajo, kot so nedavno sporočili v Ameriki, vesoljci Stafford, Slayton in Brandt.
To je prvič v zgodovini sovjetskih vesoljskih poletov, da je akademija znanosti, ki vodi program sovjetskih vesoljskih raziskav, že vnaprej sporočila imena udeležencev poleta. Prvi na seznamu je polkovnik Leonov, ki je pred sedmimi leti kot prvi človek izstopil iz vesoljske ladje v vesolje.
Prvi pogovori med Sovjeti in Američani o sodelovanju »Sojuza« in »Apolla« so se začeli oktobra 1970 leta v Moskvi, ob lanskem majskem srečanju med Brežnjevom in Nixonom pa so podpisali tudi konkreten sporazum o o skupnem poletu in združitvi dveh vesoljskih ladij.
Poglavitna naloga tega »vesoljskega eksperimenta« ki dokaj spektakularno kaže na ozračje vsestranskega sovjet-sko-ameriškega sodelovanja, je prerastla tehnične rešitve za približevanje in spajanje vesoljskih ladij, pa tudi sisteme, ki omogočajo prestopanje vesoljcev iz ladje v ladjo.
Poleg tega bo prihodnji ve-
soljski eksperiment imel tudi humani smoter. Omogočil naj bi večjo varnost poletov človeka v vesolje, saj bodo lahko brez nevarnosti združili katerokoli vesoljsko ladjo ali vesoljsko postajo z drugo ladjo, ki bo v bližini ne glede na njene »nacionalne barve«.
In nazadnje: gre za prvi korak obsežnega znanstvenega sodelovanja med Sovjetsko zvezo in Ameriko v raziskovanju vesolja, ki bo lahko v_ bodoče postalo dokaj razširjeno. Sovjetski znanstveniki že dolgo ne govorijo samo o možnostih izmenjave vesoljskih izkušenj in koordinaciji znanstvenih programov med državama, ampak tudi o možnostih in prednostih združevanja sredstev.
če med pripravami ne bo prišlo do sprememb, bo »So-juz« z dvema vesoljcema poletel s sovjetskega kozmodroma Bajkonur v srednji Aziji 15. junija 1975. leta- čez natanko sedem ir pol ur bodo na Cape Kennedyju izstrelili »Apollo« s tremi ameri-
škimi vesoljci. Po združitvi naj bi dve vesoljski ladji skupaj leteli približno dve uri in pol, ko naj bi vesoljci šli iz ene lad‘e v drugo, opravili znanstvene poskuse in pošiljali na zemljo televizijske posnetke.
Do tega »veso>jskega srečanja« pa morajo tako Sovjeti
ALEKSEJ LEONOV: Spet v vesolje
kot Američani posamično m skupaj opraviti veliko dela. Kajti čeprav delujeta vesoljski ladji na istem načelu, imata mnogo specifičnosti, ki jih bo treba poenotiti. Združevanje vesoljskih ladij je gotovo zelo težaven in zahteven postopek in ga je treba tehnično v redu speljati. Tako na »Sojuzu« kot na »Apollu« bodo morali predvsem izpopolniti takoimenovane stikalne in združevalne naprave. Potem bo tukaj še poseben oddelek za prilagajanje vesoljcev v ozračje druge ladje. Zrak v »Sojuzu« je sestavljen iz navadnega zraka pri normalnem pritisku, medtem ko je zrak v »Apollu« sestavljen iz čistega kisika.
Posebno vprašanje je tudi sporazumevanje med vesoljci, saj ne bi smelo priti do nobene napake ali nesporazuma pri manevriranju. Dobro znanje ruščine oziroma angleščine je torej za posadko »Apolla« in »Sojuza« eden izmed pogojev za uspeh.
Pred več meseci je bil general Stafford, kateremu so zaupali komando »Apolla«, v oporišču sovjetskih vesoljcev »Zvezdnem mestecu« in se je seznanil z osnovnimi značilnostmi »Sojuza«. še to poletje pa bodo pravkar izbrani sovjetski vesoljci odpotovali na ameriško vesoljsko oporišče, kjer bodo začeli s posadko »Apolla« vse neposredne priprave za veliko »vesoljsko snidenje«.
MARKO KOZMAN
»Kakšno leto Evrope"?
Res bi lahko rekli, da smo v »»letu Evrope« — Drugače
Diplomatska dejavnost v Evropi je zadnje čase izredno živahna. Na pripravljalnih pogovorih za konferenco o varnosti in sodelovanju v Evropi so skoraj opravili delo in čez mesec dni naj bi se začela prava evropska konferenca; na pripravah za pogajanja o obojestranskem in uravnoteženem skrčenju sil so po dolgih mesecih zastoja začeli resno delati; Brežnjev je bil v Bonnu, Heath v Parizu, zunanji ministri evropskih držav so venomer na poti, kmalu bo Brežnjev Nixonov gost in povrh vsega naj bi bil jeseni tudi tako imenovani »atlantski vrh«. Res bi lahko rekli, da smo v »letu Evrope«, tistem letu, ki so ga napovedali v Washingtonu in ki bo nekoliko drugačno, kot so si predstavljali v ZDA.
Dvaintrideset evropskih držav ter ZDA in Kanada so v Helsinkih zgladile skoraj vsa nasprotja, se sporazumele o dnevnem redu in delavniku evropske konference. Najprej naj bi se dobili zunanji ministri, potem naj bi posebne komisije dalj časa proučevale vse teme dnevnega reda, nazadnje pa naj bi prišlo do sestanka zunanjih ministrov ali šefov držav in vlad. Glede kraja konference še ni dokončnega dogovora. Najverjetneje bo prvi del v Helsinkih, za drugega in tretjega pa se potegujeta Ženeva in Pariz.
Dogovorili so se, da bodo vse udeleženke evropske konference sodelovale kot suverene in neodvisne države in da konferenca ne bo upoštevala vojaških zvez, se pravi, da bodo udeleženke nastopale v skladu s svojimi interesi, ne da bi se morale držati stroge blokovske discipline. Spornih je še nekaj točk: še zmerom namreč ni jasno, ali bo evropska konferenca razpravljala tudi o vojaških vidikih varnosti in kako naj bi poskrbeli za »kontinuiteto in institucionalizacijo« konference.
Pripravljenost evropskih držav, da uredijo medsebojne odnose in odstranijo nevarnosti spopada, se je pokazala v Helsinkih že zelo kmalu, ko so začele opuščati blokovsko disciplino in se zavzemati za svoje, tako imenovane nacionalne interese. Prav pri tem je bila ves čas močna težnja nevtralnih in neuvrščenih, da evropska konferenca razpravlja tudi o vojaških vidikih varnosti, se pravi, da tega ne bi prepuščali le velesilam.
Uspela je tudi akcija, v kateri je bila najbolj dejavna Jugoslavija, naj bi se evropske zadeve ne omejile samo na osrednji del celine, marveč naj bi razprave o varnosti in sodelovanju zajele tudi Sredozem-
lje. V Helsinkih so sprejeli to načelo in mogoče se zgodi, da bodo na pravi evropski konferenci sodelovale tudi nekatere neevropske države iz Sredozemlja, na primer Alžirija m Tunizija — če ne drugače pa vsaj kot opazovalke.
Jasno je, da je na pospešeni tempo dela v Helsinkih vplival pozitivni rezultat obiska Brežnjeva v Bonnu — kot je tudi jasno, da Evropa veliko pričakuje od obiska sovjetskega voditelja v Washingtonu. Evropa je že nekaj časa ena izmed poglavitnih tem v politiki dveh velesil, tako Amerike kot Sovjetske zveze.
Ce je bilo v Helsinkih bolj in večkrat slišati manjše evropske države, ki niso v vojaških blokih, pa sta velesili na dunajskih pripravah na POUSS dali čutiti svojo moč in vpliv. Spor je izbruhnil takoj na začetku, ko ni bilo jasno, kakšen status naj imajo nekatere države. Glede na to, ha so to pogovori med blokoma in da gre za zelo kočljivo temo, sta se tudi velika dva bolj slišala. Zdaj, ko so se zmenili, da bo Madžarska le opazovalka (se pravi, da ne bodo govorili o sovjetskih vojakih na madžarskem ozemlju), in ko so v tako imenovani družabni diplomaciji (na kosilih, sprejemih in zasebnih sestankih), premagali prve težave, so prišli tako daleč, da se bodo do srede junija zmenili o kraju, času in imenu konference. Pri tem NATO predlaga datum (september ali oktober letos), Varšavski sporazum pa kraj (Dunaj). Ime je sporno, ker marsikaj potegne za seboj.
Vzhod se namreč upira besedi »uravnoteženo« (skrčenje sil), češ da mu škodi, ker bi potem moral umakniti več čet iz srednje Evrope. Po sovjetskem predlogu naj bi bilo zmanjšanje sil takšno, da ne
kot so si zamišljale ZDA
bi škodilo varnosti nobene strani. Toda glede na to, da je Amerika veliko dlje od Evrope kot SZ in da ima SZ več vojakov v srednji Evropi, je Kissinger dal vedeti, da si ZDA ne želijo enakosti v krčenju sil, marveč enakosti v varnosti. Se pravi, da se bo enakost v varnosti ohranila, če bo SZ umaknila iz Evrope več čet kot ZDA. To bo vsekakor tema pogovorov med Brežnjevom in Nixonom, zato bo tudi sestanek teh dveh voditeljev veliko bolj vpli-val na potek POUSS kot pa na evropsko konferenco.
Navzlic temu, da gre pri POUSS za~pb-govore med blokoma, se je tudi na Dunaju pokazalo nekaj »helsinških« značilnosti: tudi tokrat je bila »zvezda« Romunija. Po tistem, ko je bil zavrnjen njen predlog, naj bi na pogajanjih sodelovale vse zainteresirane evropske države, se je pojavila z drugo idejo: države naj bi nasploh umaknile vse čete s tujih ozemelj. Tudi proti tej ideji je med velikimi precej odpora, nastala pa je iz strahu Romunije (ta strah je čutiti tudi v marsikateri drugi državi, ki ne sodeluje na POUSS). da bi se tuje čete iz srednje Evrope premaknile drugam, najverjetneje na jug (po romunskih predstavah bi potem bilo več sovjetske vojske na ozemlju njene sosede — Madžarske). Vendar je tudi med nekaterimi članicami NATO bilo slišati željo, da zmanjšanje sil v centralni Evropi ne bi smelo pripeljati od vojaškega neravnotežja drugod.
Glede na to, da so Helsinki in Dunaj od vsega začetka v nekakšni pogojni povezanosti (uspeh ali neuspeh enih pogajanj je povezan z uspehom ali neuspehom drugih), je jasno, da bosta konferenci čedalje bolj prepleteni. Kakor je tudi jasno, da bodo na dogajanje v Evropi vplivali tudi »zunanji« dejavniki, se pravi početje velesil. Njuno zanimanje za Evropo je nesporno, čeprav imata različne cilje.
Angažiranost velesil v Evropi, ki se je po drugi svetovni vojni vse bolj krepila, ki je dala Evropi hladno vojno in ki se hoče zadnje čase spremeniti tako, »da bi bilo vsem prav«, se kaže tako v izboljševanju stikov med ZSSR in ZRN kot nasploh v otoplevanju odnosov med Vzhodom in Zahodom. Zlasti Evropska gospodarska
skupnost kot ena izmed svetovnih gospodarskih velesil je po eni strani tako vabljiva za Vzhod, da mora popuščati v nekoč skrajno togi politiki, po drugi strani pa se tako upira ZDA, da je prav iz Was-hingtona prišla ideja o »evropskem letu«.
Potem ko so ZDA po svoje končale vojno v Vietnamu, so se sklenile lotiti Evrope, zlasti svojih zahodnih zaveznic iz NATO. Washingtonu niso preveč pri srcu najnovejše samostojne povezave zahodnoevropskih držav s SZ in drugimi socialističnimi državami, zato po eni strani prepričuje zaveznike iz NATO, da se ZDA niti najmanj ne nameravajo sporazumevati s SZ za hrbtom zaveznikov, po drugi strani pa opozarjajo zahodnoevropske države, naj nikar ne pozabijo na »zvestobo« Ameriki Zato je tudi iz Washingtona prišel predlog o »novi atlantski listini«, ki naj bi odpravila nesoglasja v zahodnem taboru.
Amerika zahteva od zahodne Evrope »splošne sporazume« na visoki ravni, s katerimi bi svojo pripravljenost za vojaško navzočnost v Evropi »zaračunala« Evropejcem ali v celoti (kar je nemogoče) ali pa tako, da bi zahodna Evropa dala Ameriki gospodarske koncesije. Na podlagi takšne teze o »vezanih sporazumih« si želi Was-hington združiti zelo različne interese zaveznikov pod okriljem »političnih obveznosti«, v imenu katerih bi »regionalno telo« (zahodna Evropa) moralo močneje upoštevati interese ZDA ali »svetovnega telesa«.
Čedalje hujše ekonomsko tekmovanje med zahodno Evropo in ZDA je v Washing-tonu porodilo to idejo o razdelitvi interesov, ki pa ji celo v Ameriki ne napovedujejo uspeha. ZDA si želijo takšno »atlantsko enotnost«, ki bi se spremenila v politično gorjačo, s katero bi »disciplinirale« zahodno Evropo.
Potemtakem je jasno, da je predlog o »novi atlantski listini« nastal ne zaradi razmer v svetu, marveč zaradi razcepljenosti v Severnoatlantskem paktu. Kako gleda zahodna Evropa na ta ameriški predlog, je pokazal že kancler Brandt med nedavnim obiskom v ZDA. Dasiravno je zagotavljal ameriškim sobesednikom, da je ZRN zvesta zavezništvu z ZDA, čeprav se vse bolj povezuje z Vzhodom, je tudi dal vedeti, da je bolj za to, da bi namesto o »novi atlantski listini«, razpravljali kar o stari, ki sta jo bila podpisala Roosevelt in Churchill leta 1941 in ki ni bila ne blokovsko ne zahodno obarvana. Večina zahodnoevropskih držav meni, da bi bilo treba prvotno listino nekoliko prilagoditi novim razmeram zakaj ni jim všeč, da bi se uklonile ZDA in bile »disciplinirane«.
STANE IVANC
MAKS TOBOLJEVIČ: PRED ODMRZNITVIJO CEN
AKtM
(aj smo uvozili
Zmanjšal se je uvoz pralnih strojev, televizorjev, magnetofonov — Uvoz kmetijske opreme za tretjino večji
BEOGRAD, maja (Tanjug) — Jugoslovanski državljani so lani uvozili za 870 milijonov dinarjev tehničnega blaga, kar je 13 odstotkov manj kot predlanskim. Uvoz gospodinjskih strojev in strojev za osebno porabo se je zmanjšal za 22 odstotkov, medtem ko se je uvoz opreme za kmetijstvo povečal za tretjino. Tudi obrtniki so uvozili več opreme kot predlanskim.
Levkemiji -šteta leta?
Presenetljiva ugotovitev na simpoziju o imunopatologiji v Cavtatu
CAVTAT, maja — Približno 150 raziskovalcev, zbranih na simpoziju o imunopatologiji, že tretji dan posluša in razpravlja o rezultatih, doseženih v največjih raziskovalnih centrih na svetu. Čeprav so njihova prizadevanja posvečena najrazličnejšim virusom, se pravi, najrazličnejšim boleznim, pa zbujajo kot ponavadi največ pozornosti raziskave virusov raka.
Zato ni presenetljivo, da je včeraj izzval posebno pozornost prof. Mie-scher, ki je zatrdil, da bo levkemija že v petih letih premagana. Prof. Mie-scher upa doseči to na podlagi raziskav, ki jih je delal s cepivom BSG. To cepivo, ki se je doslej uporabljalo samo proti tuberkulozi, je prof. Mie-scher s svojimi sodelavci dajal v rednih presledkih na najrazličnejše dele kože in tako dosegel lepe rezultate pri zdravljenju levkemije. Marsikdo med udeleženci ugovarja drzni trditvi dr. Mieschera, češ da stvar ne bo tako preprosta. Vendar je znano, da na različnih ameriških klinikah uporabljajo cepivo BSG na najrazličnejše načine, celo z direktnim injeciranjem v tumorje.
Toda kot nam je danes
povedal prof. dr. Good z inštituta za raziskavo raka v New Yorku, se pojavlja velik problem. Pri njih so dosegli že izredne rezultate pri zdravljenju levkemije, vendar 1 pa: so morali po treh letih ponavadi priznati, da uspeh ni bil popoln. Bolezen se je namreč po tem času povrnila, kajti medicina danes še ne zna odstraniti peščice zadnjih rakavic celic, ki ponavadi ostanejo v človeškem organizmu. Zato predstavlja imunologija in imuno-patologija posebno upanje na tem področju, kajti raziskovalci so prepričani, da se bo prav z obrambo telesa samega moč ubraniti tistim poslednjim rakavim celicam, ki jih doslej niso znali odstraniti.
ALENKA PUHAR
Ob reki hiša na hiši
Titov Veles, rojstni kraj očeta makedonskega pesništva Koča Racina, ima dva simbola: Kočov muzej in najsodobnejšo topilnico svinca v Jugoslaviji
S Kočom Racinom sva se v Titovem Velesu zgrešila, četudi sem ga, čokatega, plečatega in z mišicami nabitega, iskal po ozkih, s kamnom tlakovanih turških uličicah, ki sopejo navkreber mimo starinskih veleških hiš: mimo tiste ošabno bogate, v kateri še zdaj živi njegova neuslišana ljubezen Raca (ki ji je vzel ime, ko ji srca ni mogel) in mimo tiste ponižno skromne, v kateri je svojčas za očeta’ mesil lonce in kjer je zdaj njegov muzej.
■Illllllllllll!!llll!llllll!!llll!l|||l|||l|||!|l||l!l!ll||||!|||||||||||||||||ll||||||||||||||||||||!||||||||||||||||||||||||!|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Izvozna statistika
Medtem ko smo povečali naš izvoz na prostor Ev- H jj	rope na vrednost 1,880,22 milijona dolarjev v letu	|
|	1972 v primerjavi z 955,3 milijona dolarjev v letu	1
J 1966, se je v istem obdobju zmanjšal izvoz na azij- 1 p sko tržišče od 11,37 na 89,3 milijona dolarjev; na H	afriško tržišče pa od 57,1 na 54,7 milijona dolarjev.	J§
fg	Na območje Latinske Amerike, ki zajema tako po-	1
p	membne države-partnerje kot so Brazilija, Argentina,	1
p	Čile, Bolivija, Peru, Kolumbija, Urugvaj in Venezu-	p
|	ela, smo izvozili leta 1966 za 8,5, lani pa za 12,2 mi-	|
§§ lijona dolarjev.
Tudi območje Oceanije z Avstralijo in Novo Ze- § p	landijo ne kaže boljše tendence, saj se je izvoz od	p
p	leta 1966 dalje povečal z 0.5 na 0,9 milijona dolarjev.	1
Medtem ko je naš izvoz presegel lani v številne	1
1	evropske države vrednost 100 milijonov dolarjev	1
|	(Sovjetska zveza 329,4, Italija 308,1, ZR Nemčija	i
H	263,8, Češkoslovaška 128ji, znaša vrednost izvoza v	p
p	Azijo, Afriko in Latinsko Ameriko komajda nekaj	1
p	več kot 150 milijonov dolarjev. Posebno občutno je	H
§	zmanjšanje izvoza v tem obdobju v Indijo (od 42,8	p
j|	na 9,5 milijona dolarjey), v Indonezijo, (leta 1962	1
p	smo izvozili za 36,4, lani pa komaj za 2 milijona	1
g	dolarjev), v Pakistan od 23,8 (v letu 1968) na 5,5, v
p	Egipt od 27,9 na 10,3, v Argentino s 16,0 na 1,5 in v	p
p Brazilijo od 13,5 na 0,5 milijona dolarjev.
Ti podatki kažejo, kako daleč je stvarnost od na-	jg
p	povedi, ko sprejemamo ukrepe, ki naj bi spodbu-	p
p	jali izvoz na tako pomembna, politično in ekonom-	g
( sko, tržišča Azije, Afrike in Latinske Amerike.
H	M
lllllll]llll|]|!llllllllll]|[lll!lilllll!lllllil!lllll!lil!lll|]|l!!llll!llll1!lllllillllllilllllllllllll]l!lllll]|||lllllllllllll!llllll]||||||||[[||ll!lllllllllllll!!lll]|l[||||llllii!l!!!!llill
Plačati vstop v gozd?
LJUBLJANA, ' maja — Predlagam, da razmislimo, ali ne bi kazalo v predloženem zakonu o gozdovih pooblastiti občinske skupščine, da uvedejo določene pristojbine, iz katerih bi financirali vse službe za varstvo gozdov, za pripravljanje prostora za piknike in sploh za obiske turistov in za čiščenje gozda, je rekel 28. maja na zasedanju delegatov občin Rudi Simac iz Nove Gorice Menil je, da postajajo naši gozdovi vsak dan večje smetišče, in če pojde tako naprej, kmalu ne bodo več rekreacijski prostor. Kot primer je navedel Trnovski gozd, kamor pride ob koncu tedna tudi do 15.000 vozil, naših in iz sosednjih italijanskih pokrajin, in dodal, da si je lahko predstavljati, kaj pusti za seboj taka množica. Opozoril je tudi na veliko škodo, ki nastaja ob gozdnih požarih.	MARKO JAKŠE
Tu, v tej hiši se je ugnezdila živa veleška legenda in sem zavijajo makedonske romarske poti.
Pred 65 leti se je v njej revnemu lončarju rodil najstarejši sin Kočo, ki bi bil moral, tako je bilo določeno, prevzeti očetovo obrt, ki pa je že kmalu spoznal, da v lonce ne more vmesiti vseh svojih tuhtanj in sanj, pa se je, prepoln sonca, ki zažiga travd po makedonskih holmih, rdečega maka, ki krvavi makedonske ravnine, in žoltega tobačnega' prahu, ki se seseda v makedonsko "dušo, zagnal v svet in 35-leten umrl, 13. junija 1943, kot eden izmed največjih pesnikov in revolucionarjev svojega naroda.
(Bila je nesrečna smrt, pripovedujejo v njegovem muzeju: kot partizan se je na večer vračal v tabor, in ker je, naglušen, preslišal stražarjev poziv, je obležal pod strelom).
Od tistikrat, ko je, dvajsetleten, prvič povedal svetu »Ničesar nimam, lakote sem sin, skoz svet, na svojem telesu, nosim njen pečat« — pa do tistikrat, ko je kot zrel mož sklenil svojo misel »Moja usoda je usoda miliojnov, na svetu, draga, nisem sam, v mojem majhnem srcu je polno, polno njihovih velikih sanj«, je prehodil tisočere muke makedonskega naroda, reke psovk in ceste upanj in jih, lončar nove makedonske prihodnosti, pregnetel po zaporih, kamor ga je pahnilo policijsko preganjanje.
Ampak v Titovem Velesu Koča Racina ni moč srečati, čeprav ima tu svoj muzej. Kočo Racin je razlit po vsej Makedoniji.
Ta, današnja Makedonija, ima namreč v sebi Kočovo srce. Priklenjena je na svoje muke in stiske preteklosti in iz njih se zaganja v velike upe prihodnosti.
Vsak kos Makedonije odseva to dvojnost, Skopje, ki se je iz potresa razvilo v najsodobnejše mesto, kjer so arhitekti dali duška svoji fantaziji, pa tudi Titov Veles, Kočov rojstni kraj, ki doživlja svoj industrijski preporod.
Titov Veles se je od tistega leta 216 pred našim štetjem, ko so ga prvič omenili pod imenom Vilasor, načrtno razlezel po kotlinici ob reki Vardar. Najmočnejši pečat mu je dal turški čas, ko se je imenoval Cu-purli (»mostovi«). Tedaj so ob reki zrasle hiša na hiši — kot bi jezdile druga na na drugi, kot bi druga drugi čez ramo kukale na Var-darjevo obrežje.
Slikovita makedonsko-tur-ška arhitektura: leseno opaženi, belo ali svetlomodro opleskani balkoni se dvigajo nad ozke ulice in mečejo senco na skromne vrtičke. Sem in tja slok stolp srednjeveških cerkva, od katerih dve segata v 14. stoletje.
Sredi teh pisanih grozdov hiš, ki so raztresene po pobočjih nizkih hribov, stoji tudi Kočova hiša. Prav nič se ne razlikuje od drugih. V pritličju je lončarska delavnica. kier ie Kočo delal (bi) ie izreden	rtrionve-
dujejo, zmožen je bil naredi-
ti zmeraj več loncev kot drugi), kamnita plošča na tleh pa še odkriva vhod v ozko skrivališče, kamor se je zatekel med policijskim preganjanjem. Po lesenih policah je videti desetine majhnih in velikih loncev, vaz in raznih posod, ki jih je oblikovala mišičasta Kočova roka. Ohranjen je nizki turški divan, kjer je Kočo spal, nizka mizica in nizki trinožnik, na katerem je sedel. Vijugaste lesene stopnice škripaje popeljejo na podstrešje, kjer je Kočo sušil na prepihu svoje lonce in kjer je, ob brlivki, požiral knjige, razmišljal o Heglovi filozofiji in koprnel po svoji Raci.
Tu se je čas ustavil, zabili so ga z žeblji na stene, kjer visijo Kočevi rokopisi, njegove fotografije, fotokopije njegovih pesniških in publicističnih del, zmašili so ga v ducate loncev, ki so bili namenjeni za vino, mleko, sir, žganje in olje, zdaj pa služijo zgolj za pretakanje studencev spominov.
Cas pa se je silovito pomaknil naprej streljaj stran, ob samem vhodu v veleško kotlino, kjer je zrasla najsodobnejša jugoslovanska topilnica svinca in cinka »Zle-tovo«. Začeli so jo graditi pred dvema letoma in prav iz Velike Britanije so znosili sem vse, kar na tem področju premore tehnika: v 70 večjih in manjših zgradbah žarijo peči, brez predaha teče tekoči trak, komandna plošča pa odseva mežikanje raznobarvnih lučk, krivulje raznih diagramov, številke raznih procesov. To leto, tako načrtujejo, naj bi topilnica dala 35.000 ton svinca in cinka, naslednje leto
80.000	ton in leta 1975 že
100.000	ton. Za vse to bo, ob popolni avtomaciji, ki so jo uvedli v tovarni, poskrbelo 700 zaposlenih, od katerih je vsak deseti inženir.
»Zletovo« se spreminja v nov simbol Titovega Velesa, ki ga ponosno razkazujejo obiskovalcem. V določenem smislu je porušil starodavno podobo slikovitega mesta, ki
je rodilo številne makedonske revolucionarje. Toda v bistvu pomeni uresničitev sanj teh revolucionarjev.
Sicer pa je Kočo že davno zapustil očetovo lončarsko delavnico in krenil z Vardarjem nizdol proti jugu pa na vzhod in zahod makedonske zemlje. Njegove stopinje je že povsod prekril asfalt, ki je zlezel že tja do najbolj odročnih vasi. Svečo, ob kateri je svojčas bral, je že povsod nadomestila elektrika. In Makedonija je planila v tako dinamičen razvoj, da ga je težko dohajati: obiskovalci, ki se vračajo sem po nekaj letih, se ne znajdejo več.
O čem potlej piše današnji makedonski Kočo Racin, smo vprašali direktorja največje makedonske . založbe »Misla« Pavlovskega. O velikih družbenih premikih, ki jih povzroča ta siloviti gospodarski razvoj, o množičnem izseljevanju v tujino, o zapuščenih vaseh, o naraščajoči brezposelnosti...
O makovih poljih, obiralcih tobaka in izžetih delavcih je že vse napisal Kočo Racin. Današnjo Makedonijo pa pesti to, kako bo lahko zmogla izpeljati siloviti razvoj, v katerega se je vpregla ...
TIT DOBERŠEK
Največ je prišlo čez mejo osebnih avtomobilov. Lani so uvozili ali nabavili prek konsignacijskih skladišč 12.953 avtomobilov v vrednosti 350 milijonov dinarjev, kar je petino oziroma 22 odstotkov manj kot leta 1971. Uvoz avtomobilov bi bil še manjši, če se v zadnjih mesecih lanskega leta, zlasti decembra, uvoz ne bi nagloma povečal, saj so samo v tem mesecu uvozili 2142 osebnih avtomobilov v vrednosti 57 milijonov dinarjev. Uvoz tovornih motornih vozil pa se je od leta 1971 zmanjšal za petino; uvozili so jih 1750 v vrednosti 87,5 milijona dinarjev.
Hkrati so naši državljani uvozili 7538 televizijskih sprejemnikov, sto manj kot predlanskim. Uvoz magnetofonov -treji ut Aotptnnarojds m^sftp -bj ‘Aojfloispo 82 ez japed at
Vizumi: tako kot prej
Odlok ZIS samo usklajuje — V tujino slej ko prej po starem
LJUBLJANA, maja — V soboto smo objavili Tanjugovo novico, da je v zadnji številki uradnega lista SFRJ objavljen odlok ZIS o vizumih. Odlok je ZIS sprejel zaradi uskladitve predpisov z novim zakonom o potnih listinah (poslanci zvezne skupščine so ga sprejeli konec januarja) ter se ne razlikuje od prejšnjih predpisov. Jugoslovanski državljani lahko potujejo brez vizuma v vse države, s katerimi je Jugoslavija sklenila sporazum o ukinitvi vizumov ter v države, s katerimi imamo diplomatske ali konzularne stike. Za potovanje v približno 25 držav sveta je še naprej potreben jugoslovanski vizum (med evropskimi za Španijo in Portugalsko.) V kratkem bodo sprejeti tudi drugi predpisi v zvezi s potnimi listinami, med drugim tudi nove določbe glede obrazcev in njihove cene.
ALENKA LESKOVIC
zistorjev pa za 17 odstotkov. Ce pa primerjamo ta uvoz z letom 1968, vidimo da se je uvoz magnetofonov lani trikratno povečal, medtem ko smo radijskim sprejemnikov v primerjavi z letom 1968 uvozili dva in pol-krat več. Hladilnikov smo uvozili petino manj kot leta 1971. Še manjši je bil uvoz pralnih strojev, ki so še do nedavnega v uvozu »kraljevali«. Leta 1972 smo jih uvozili nekaj manj kot 5000, to pa je petkrat manj kot leta 1970, ko so si jih naši državljani nabavili iz uvoza več kot 25.000.
Pač pa se je občutno povečal uvoz mešalcev, električnih kavnih mlinčkov, električnih grelcev in tudi sesalcev za prah. Uvoz fotografskih aparatov je približno
Odprta
sporna
cesta?
Tri občine za oprostitev cestnine na cesti Bela Palanka—Pirot
NIŠ, maja (Tanjug) — Tu so uradno sporočili, da bodo v petek, 1. junija, izročili prometu 27,5 km dolgo cesto prvega reda Bela Palanka—Pirot, del mednarodne magistrale London—Kalkuta. Del med Belo Palanko in Pirotom je bil še edini nedokončani konec magistrale, pri njegovi gradnji pa je sodelovala tudi Bolgarija s kreditom v vrednosti 4,8 milijona dolarjev.
Cesta je pravzaprav še sporna in povod velikega vznemirjenja v vzhodni Srbiji.
Občine v vzhodni Srbiji so odločno protestirale proti temu, ker menijo, da so neposredno prizadete, saj je ta cesta njihov edini izhod v svet. Pirot, Dimitrovgrad in Babušnica so zahtevali, da okrog 2000 njihovih vozil oprostijo plačevanja pristojbine.
enak, povečal pa se je uvoz projektorjev in snemalnih kamer, in sicer za 153 °/o. Naši državljani so poleg tega lani kupili v tujini 1445 pištol in 715 lovskih pušk.
Lani so kmetje uvozili 5560 traktorjev, leta 1968, n. pr. pa samo 685. Uvoz traktorskih kosilnic se je šestkrat, uvoz motornih kosilnic pa dvakrat povečal v primerjavi z letom 1968. Samostojni obrtniki so lani uvozili okrog 500 stružnic za obdelavo kovin in 500 strojev za obdelavo lesa. Izrazito se je povečal uvoz strojev za likanje, medtem ko je uvoz mešalcev za beton manjši.
Naši občani so na potovanjih v tujino zagrešili več ko 12.000 carinskih prekrškov. Vrednost blaga, ki so jim ga cariniki odvzeli, presega 35 milijonov dinarjev.
Berite Primorski dnevnik
, Mostovi' prek Jadrana
Trajekti čez Jadran so v tej sezoni že začeli voziti
RIJEKA, maja (Tanjug) — V nedeljo zjutraj je iz Pule izplul trajekt »Marina« v smeri proti Riminiju. Trajekt, ki lahko sprejme 100 potnikov in 50 avtomobilov, bo odslej vso sezono vsako nedeljo odplul iz Pule v Rimini, nato v Rovinj, spet v Rimini in nazadnje spet v Pulo. Reška »Jadroli-nija« pa je predvčerajšnjim vpeljala redno trajektno zvezo iz Zadra do Ancone. Tja bo plula »Liburni j a«. Zaenkrat vsak dan enkrat, v polni sezoni pa bo »Liburni j a« preplula pot tja in nazaj desetkrat tedensko. Ladja »Jadran« že pelje iz Benetk do jadranskih luk. Vsak dan enkrat. Feribot »Sv. Stefan« na jugu Jadrana povezuje Bar in Dubrovnik z Barijem-Tako lahko motorizirani
turisti, ki si ogledajo na* Jadran, skočijo tudi prek njega na drugo stran " prek sodobnih »mostov čez morje«.
Kaj nam obetajo odkritja novih zdravil
Zdravniki ljubljanskega onkološkega inštituta z veliko pozornostjo spremljjajo novosti kemoterapije raka
Zdravniki na Onkološkem inštitutu v Ljubljani z veliko pozornostjo sledimo novostim na področju kemoterapije raka, ker je uporaba zdravil že v dosedanji praksi — dostikrat povezana s kirurškim posegom in z obsevanjem — dala spodbudne rezultate. Smo v neposrednem stiku s svetovnimi raziskovalnimi centri in na tekočem v uporabi ter študiju učinka cele vrste že registriranih preparatov. Prav tako pa sledimo najpomembnejšemu: kako dajati, v kakšnem zaporedju, dozah in kombiniranju, različna zdravila, da le-ta s svojimi zdravilnimi svojstvi dajo največji učinek in ne škodijo organizmu. S temi proučevanji se intenzivno ukvarjajo v londonskem onkološkem inštitutu, enem največjih takih centrov v Evropi, in tu smo tudi mi dobili sheme za kombinirano uporabo zdravil ter se s temi raziskavami tako vključujemo v mednarodni raziskovalni program. V tem prispevku naj bi bila beseda o obetih in perspektivah kemoterapije v boju z eno najnevarnejših bolezni.
Ko zasledimo v časopisih vsake toliko časa vesti iz različnih koncev sveta o novih zdravilih zoper rakava obolenja, se marsikdo, še zlasti prizadeti bolniki, svojci, pa vsi tisti, ki se bolezni bojijo, v dvomu in upanju sprašujejo: Je na obzorju novo učinkovito odkritje ali le vir novega razočaranja? Zdravniki, ki se v teamskem zdravljenju rakavih bolnikov ukvarjamo s kemoterapijo, to je z zdravljenjem z zdravili, dostikrat ob hkratnem kirurškem posegu ali zdravljenju z obsevanjem vemo, da terja preprosto vprašanje obsežnejši odgovor.
Vsa dosedanja dognanja in izkušnje govore namreč v prid tezi, da je upanje na eksplozivno odkritje čudeženega zdravila, ki bi zadalo na mah dokončni udarec bolezni, zaman. Vendar to mnenje ne daje razloga za črnogledost, zakaj prav tisto, kar je že dokazala kemoterapija v boju z rakom, obeta, da stopamo proti cilju, vendar postopoma, korak za korakom.
Kirurgija je že dosegla najbolj učinkovite postopke
V velikih raziskovalnih centrih, tako v Sovjetski zvezi kot v angloameriškem svetu — Anglija in ZDA sta namreč zelo povezali delo na tem področju — je prizadevanje v boju z rakom močno usmerjeno prav na področje zdravljenja z zdravili. Ta usmerjenost nikakor ni naključna, in kar je za bolnike še posebej pomembno — je izredno perspektivna.
V čem je stvar? Predvsem v tem, da je pri zdravljenju raka — najuspešnejšem ob čimbolj zgodnji diagnozi — kirurgija tako rekoč že dosegla najučinkovitejše operativne postopke, osvojila in uvedla najustreznejše operativno tehniko. Podobno velja za vrhunske dosežke sodobnih obsevalnih naprav in postopke pri zdravljenju bolnikov z obsevanjem.
Tudi pri nas najnovejši citostatiki
Ob tem pa obstajajo še dokaj odprta pota za nova odkritja v kemoterapiji, v iskanju in dognanju vedno novih preparatov, ki naj dajo zaželene učinke pri zaustavitvi napredovanja rakavih tvorb in ki hkrati seveda ne smejo škodovati bolnikovemu organizmu. Učinkovitost posameznega preparata — tudi to že vemo — pa dostikrat lahko poveča kombinacija različnih zdravil. Odvis-no od stadija in lokalizacije obolenja pa zdravniški team odloči, kdaj naj zdravila uporabljamo samostojno, kdaj pred operacijo in po njej in kdaj skupaj z obsevanjem. V vsakem primeru naj bi prav zdravila zagotovila čimvečjo zanesljivost v uspeh kompleksnega zdravljenja, ki ga pozna danes onkologija.
Predvidevanja v uspešnost in perspektivnost razvijajoče se kometerapije na področju ontologije niso grajena zgolj na upanjih, temveč na že solidnih dosedanjih izkušnjah v uporabi cele vrste citostatikov, ki posamič ali kombinirano zaviralno delujejo na razvoj bolezni. Tako že imamo in uporab-
ljamo tudi pri nas med najnovejšimi citostatiki: ruski ftorafur, japonski bleomycin, ameriški mithramycin in italijanski adria-mycin. Najnovejša hormonska preparata za zdravljenje bolezni na dojki pa sta halote-stin in pramarin, ki so jo naše bolnice doslej morale same iskati v inozemstvu.
Prvim odkritjem v tej smeri so botrovala prizadevanja za zdravljenje levkemij in rakavih obolenj bezgavk, kjer se ni bilo moč opreti na kirurške posege in je tudi obsevanje le delno prišlo v poštev. Prav dosežki pri zdravljenju z zdravili v teh primerih so dali raziskovalcem, zdravnikom, biokemikom in drugim spodbudo, da bi se z zdravili uprli tudi pri drugih tumorjih, npr. na pljučih in želodcu, ki jih je največ pri moških, in na dojki, ki najbolj ogrožajo ženske.
Poleg citostatikov, ki smo jih našteli in jih uporabljamo že nekaj časa, je sedaj v središču pozornosti učinek preparata BCNU, ki je tik pred registracijo in ga redno dobivamo ter katerega uporabo bo spremljala podrobna študija o učinkih in njegovi uspešnosti.
V ZDA so nekaj korakov dalje. Dvoje novih zdravil CCNU in platinum sta uspešno prestala raziskave na poskusnih živalih in pri laboratorijskih testih. Tako bodo pred končno registracijo na podlagi kliničnih izkušenj za njihovo uporabo — doziranje in kombinacijo — vodili točne protokole. To so enotni obrazci, ki z zbranimi podatki dajo oceno, kako zdravilo uporabljamo z največjim učinkom. Ker bomo tudi pri nas dobili ta nova zdravila, se bomo pridružili temu zahtevnemu znanstvenemu spremljanju uporabe in učinka po dobljenih enotnih protokolih. Vsekakor je to za zdravnike, ki pri tem sodelujejo, izredno velika dela. Od novih obetajočih hormonov naj omenimo tamoxifen in calusterom.
Glede na to, da imajo močni raziskovalni centri v svetu neprimerno večje materialne možnosti v razvejanih laboratorijskih zavodih, manjši pa želijo, da bi vsa odkritja čimprej osvojili in v povezanem mednarodnem programu dodali tudi lasten delež pri dognanjih o uspešnosti in metodi uporabe posameznih novih preparatov, sem imel tudi sam priložnost za študijski obisk v Londonu. Namen obiska pa ni bil samo
v tem, da se tudi na našem inštitutu vklj čimo v nekatere mednarodne raziskave * sprotno zdravljenje z novimi zdravili. D govorili smo se tudi za možnosti šir raziskovalnega sodelovanja. Gre za °bl1 vanje in osvajanje enotne doktrine, po teri naj bi najuspešneje zdravili bolnik • Tako naj bi vsak bolnik dobil, če je to P trebno, ob kirurškem posegu in obsevanj tudi pravilno dozirana in kombinira zdravila.
Korak za korakom
Podobno, kot si želimo pri nas niei?*y bojno sodelovanje bolnišnic in zdravni ob znanstveni povezanosti z inštitutom, P velja za določene oblike rakavih obolenj di na širšem evropskem območju. Za_ P mer lahko vzamemo rakava obolenja na.,u stisu. Ta se pojavljajo v majhnem štev > žal pa pri mladih ljudeh. Pri nas je *e g. kaj primerov na leto. Ce bi sami po 1Z* njah, vezanih le na maloštevilne pri111 iskali metodo in doktrino zdravljenja,
bilo tako iskanje obsojeno na dolSe.p ,j mine. Ce pa se povežemo, kot so Pot. razgovori v Londonu, z drugimi evropsk ^ onkološkimi centri, bomo do najbo J ^ metod zdravljenja prišli veliko hitreje 1 večjo gotovostjo v uspeh.
Po tem skromnem, bolj laičnem kot strokovnem prispevku se torej vračamo na četno vprašanje: Kaj nam obetajo šaj novih zdravil? Po vsem, kar sem Pos^oro, opisati, vsekakor veliko. Korak za kora ’ z vsakim novim preparatom, z izpopo ^ vanjenimi metodami zdravljenja naj P* _ približali želenim uspehom: da bi zadnjjj) več zgodaj odkritih primerov, v zgo stadijih obolenja zagotovili ob čim ^ kompleksnem zdravljenju, ki ga vocilJO .gt, rurg, strokovnjak za obsevanje, in inteTn„0l-ki vodi kemoterapijo, popoln uspeh, P.P, no ozdravitev. In da bi drugim b0'"Itu(ii lahko tolikanj uspešno pomagali, da bi .g. rakave bolezni dobile značaj drugih kr ,n0 nih obolenj, pri katerih bi tako U®P njji zavirali potek bolezni, da bi jim Prlbr sedanji strah, ki ga vzbuja diagnoza rak.
Dr. MARIJAN NAGLAS
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
Kolesarstvo
DIRKA «EIR0 D’IT ALI A »
De Vlaeminck prvi v Bolseni
Precej sprememb na skupni lestvici od desetega mesta dalje
BOLsena, 1. — Roger De Vlae-je zmagal v 13. etapi kolesar -7= dirke po Italiji, potem ko je . sprintu premagal skupino naj-T°1jših, med katerimi je bil, seve-a> tudi Merckx, ki je ohranil ro-
a majico.
Btapa od Fiuggia do Bolsene ni odstavljala velikih ovir, če izjemo vzpon na 851 m visoki [°šgio Nibbio, ki je še bolj raz-skupno lestvico. Medtem ko 50 vsi najboljši sledili Merckxu so dobrih šest minut zaostali Mot-j’2ilioli in Francesco Moser. Najrevnejši je bil Fuente. Čeprav si j® Uabral ob vznožju edinega danega vzpona 45 sekund pred-0sti, je ves svoj naskok zgubil
domači šport
DANES
*obota, 2. junija 1973
NOGOMET
tURNIR ZARJE — mali finale
17.00 v Bazovici
Primorec — Primorje
BALINANJE
KRAŠKI POKAL
9.00	v Zgoniku
Organizira ŠK Kras
KOTALKANJE
DEŽELNO PRVENSTVO
JO.OO v Pordenonu
Nastopa tudi Polet
NAMIZNI TENIS
mednarodni turnir
15.00	v Dornbirnu
Sodeluje tudi Miličeva
KOŠARKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
8.00	v Trstu
C|anocolori — Kontovel * * ★
2,1-00 na Opčinah
olet — Ferroviario
JUTRI
Nedelja, 3. junija 1973
NOGOMET
jBllNlR ZARJE — veliki finale
y-°0 v Bazovici
^Vodnje — Zaule
* * *
u ŽENSKI NOGOMET
9.00	v Bazovici
D®bele» A — «Debele» B * * *
,.	MLADINCI
v Trstu, Sv. Sergij
°*talunga — Primorje * * *
(.1.45 v Trstu, stadion «1. maj»
lb®rtas Rocol — Union * * *
h	ZAČETNIKI
b '50 v Dolini
r®9 -— Giarizzole
ODBOJKA
FINALE 2. MD
°0 v Trstu, Ul. del la Valle
as*°pa tudi Bor
* * *
o	FINALE 2. ŽD
m '°0 v Pordenonu
ast°Pa tudi Breg * * *
g	KRAŠKI POKAL
Na»° v Zgoniku 'Tajo 4 ekipe
namizni tenis
n	KRAŠKI POKAL
Na,, v Zgoniku
s,°Pajo 4 ženske ekipe » * * *
e°Narodni ženski turnir * * *
W° v Dornbirnu
q#|uie tudi Miličeva
KOTALKANJE
i0o deželno prvenstvo
N.«» v Pordenonu
"°Pa tudi Polet
dva kilometra pred vrhom, ko je Merckx osebno vodil zasledovanje, dohitel in prehitel Španca ter privozil na vrh z desetimi sekundami prednosti. Za petami mu je ostala le skupina štirinajstih najboljših kolesarjev. Najaktivnejši so bili Gi-mondi, Bitossi, De Vlaeminck ter Ritter, ki je večkrat poskušal brez uspeha ubežati.
Naj omenimo še, da so se danes izkazali novoprofesionalci, ki so v prvem delu etape stalno napadali in so s svojimi akcijami razgibali celotno dirko. Buffa in Pec-colo sta si nabrala nekaj prednosti, vendar ju je izdala neizkušenost in sta morala odnehati.
V končnem sprintu, kjer se je predstavilo 14 kolesarjev, je bil najodločnejši De Vlaeminck, ki je bil že 500 metrov pred ciljem prvi, medtem ko sta se za drugo mesto borila Gimondi in Bitossi, zmagal pa je Ritter, ki je potegnil prav v zadnjih metrih. Merckx pa je ostal v ozadju.
Jutri bo na sporedu 14. etapa Bolsena — Firence (195 km).
Vrstni red na cilju 13. etape Fiuggi — Bolsena (215 km):
1.	De Vlaeminck Roger (Bel.) 5.
44’34” s popr. hitr. 37,455 km/h
2.	Ritter Ole (Dan.)
3.	Bitossi Franco (It.)
4.	Gimondi Felice (It.)
5.	Lazcano Santiago (Šp.)
6.	Kuiper (Niz.)
7.	Battaglin (It.)
8.	Galdos (Šp.)
9.	Fuente (Šp.)
10.	Panizza (It.)
11.	Pesarrodona (Šp.)
12.	Petterson (Šve.)
13.	Merckx (Bel.)
14. De Muynck (Bel.)	
15. Karstens (Bel.) z	zaost. 67’
Skupna lestvica:	
1. Merckx	72.14’56”
2. Battaglin	zaost. 6’39”
3. Gimondi	7’27”
4. Panizza	8'23”
5. Pesarrodona	9’08”
6. Lazcano	9’33”
7. Bitossi	9’48”
8. De Vlaeminck	12’30”
9. Pettersson	14’04”
10. Motta	14’06”
KOTALKANJE
na DEžr" v prvenstvu
Polet v Pordenonu
Danes in jutri bo v Pordenonu deželno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju. ŠD Polet se letos prvič ekipno udeležuje tega tekmovanja z 11 kotalkarji v kategorijah začetnikov, naraščajnikov in mladincev. Tekmovanje bo na pordenonskem sejmišču. Za to tekmovanje so se openski kotalkarji temeljito pripravili in pričakujemo zadovoljive rezultate.
ODBOJKA
V 2. MOŠKI DIVIZIJI
V domačem derbiju zmaga borovcev
3:0
Bor — Kras (15:12, 15:10, 15:10)
BOR:	Može, Nadlišek, Žerjal,
Ugrin, Mare, Kodrič, Prašelj.
KRAS: Simoneta, Marušič, Bitežnik, I. in R. Milič, Pegan.
SODNIK: Rovetti; zapisnikar: Ro-vetti.
Tržaški odbojkarji so zaključili prvenstvo nepremagani. Sedaj čaka «plave» še finalni del turnirja, ki bo jutri.
Šesterki sta bili precej okrnjeni, zaradi česar je bila igra precej nezanimiva in polna napak. Borovci so si vse tri sete zagotovili v zaključnih potezah.
Mladi zgoniški odbojkarji so si letos nabirali le izkušnje in njihova slaba uvrstitev je bila pričakovana. Kljub temu so zabeležili nekaj lepih zmag in so zasedli mesto na sredini lestvice. Borovci pa so svojo odbojkarsko ekipo pričeli graditi od temeljev in so startali v prvenstvu kot favoriti. Čeprav niso vedno blesteli, so vseeno uveljavili svojo premoč.
Mig
OBVESTILO
ŠD Kontovel priredi ob priliki mednarodnega mladinskega košarkarskega turnirja Marlesa, 9. in 10. junija, izlet z avtobusom v Maribor. Vpisovanje v trgovini Lisjak na Kontovelu, do torka, 5. t.m.
miiillllilHiimiimiiiiimiiiriimiiiiiiimiliHiliiiiMiiiiiiiiliimiimiilliiiliiiiiimiliiiiiiiMiniiiliilimiimiiiiiimiiiminiiilliiiiiiiimiilMiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiinin
KOŠARKA
V 1. MOŠKI DIVIZIJI
Zmaga Poleta v pomembni tekmi
Zaplet ob tekmi Kontovel-Libertas TS kovan uspeh Opencev v srednješolskem
PRVA DIVIZIJA
POLET - CGI 70:34	(34:16)
POLET: Daneu, Adrijan Sosič 16, Edi Sosič, Tavčar, Kraus 20, Gantar 16, Guštin 12, Jugovič 2, Dolenc 2, Škerlavaj 2.
Prosti meti: 2-4.
Poletovi košarkarji so v pomembni tekmi za tretje mesto na lestvici z veliko razliko v koših premagali milj-sko ekipo Centro Giovanile Italiano. Takoj moramo pripomniti, da so gostje nastopili brez svojega najboljšega igralca Rossinija. Poletova zmaga je povsem zaslužena predvsem zato, ker So bili naši košarkarji zaradi telesne priprave odločno boljši od gostov, ki so v drugem polčasu odpovedali. Tokrat je zanesljivo igral Edi Kraus, ki je bil pod košema učinkovit, obenem pa je bil tudi najboljši stre
lec tekme z 20 koši.
* » »
Kontovel — Libertas TS 2:0
Če je Kontovel res prišel do prvih dveh točk v tem prvenstvu, bomo morali čakati na odgovor, ki ga bo dala košarkarska zveza v zvezi s tem srečanjem. Zgodilo se je namreč naslednje:
Kontovel je zaprosil za anticipacijo tekme za uro prej. Kontovelci in sodnika sta bila ob 10. uri pripravljena za začetek srečanja. Gostov pa ni bilo. Zmagal je torej Kontovel z 2:0 p.f. Igralci Liberta-sa TS pa so prišli na Kontovel približno ob 10.45. Njihovo opravičilo: od zveze niso dobili nobenega obvestila in za to so menili, da se bo tekma začela po predvidenem umiku, ob 11. uri.
V tem primeru nastopata dve možnosti: če je zveza pravočasno obvestila Tržačane o anticipiranju tekme, bo zmaga pripadla Kontovelu z 2:0, v nasprotnem primeru pa bodo tekmo ponovili.
SREDNJEŠOLSKO
PRVENSTVO
OPČINE - PROSEK 28:16	(18:4)
OPČINE: Daneu 2, Rismondo 8, Leniša 2, Bak, Sosič 9, Perossa 2. Kralj, Bogateč 5.
PROSEK: Starc 2, Regent, Čuk 10, Ban 2, Prašelj, Nabergoj, Ter-čič Ukmar, Perini.
SODNIK: B. Lakovič.
PROSTI METI: Opčine 8:16, Pro sek 2:6.
Opčine so nepričakovano prema-
gale ekipo Proseka, ki je bila e-den izmed favoritov za končno zmago. Prosečani, med katerimi je zadovoljil le Mauro Čuk, so tokrat igrali nepovezano, medtem ko so Openci igrali pazljiveje v obrambi in vsekakor učinkoviteje v napadu.
Openci se bodo sedaj pomerili z ekipo Sv. Jakoba v finalu za 1. in 2. mesto, Prosečani pa bodo i-grali proti ekipi sv. Ivana za 3. in 4. mesto.
PRIJATELJSKA TEKMA V LJUBLJANI
OLIMPIJA — flOR 57:46 (20:31) OLIMPIJA: Premrl 6, Sussir.ger 16, Kermelj, Golcman 2, Makovec 4, Onič 18, Hari, Jesjh 6, Deu, Vukelič 3,
Tomše 2.	...
BOR: Mazzucca 2, Žerjal 7, Siega 4, Parovel, Bruno Furlan 15, čok, Renato Furlan 1, Udovič, Volk 4, Ra-žem 13, Pegan.
1 i
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1	x x 1 x 2 1 1
2 2
1 x x 1 1 x
1	2 2
2	1 x
Ascoli — Reggiana	1
Bari — Brescia	x
Brindisi — Catanzaro	1
Como — Lecco	1	x
Mantova — Arezzo	x
Monza — Genoa	1
Novara — Foggia	1x2
Perugia — Cesena	1
Reggina — Mantova	1 2
Varese — Catania	1	x
Cremonese — Alessandria 2 Triestina — Parma	1x2
Trapani — Avellino	2	x
- Nepriča-prvenstvu
SODNIKA: Mladenovič in Klep (oba Ljubljana).
Prosti meti: Olimpija 1:6, Bor 6:18. 5 osebnih napak: Sussinger (55:46).
Borovci so v ponedeljek gostovali v Ljubljani, kjer so odigrali prijateljsko tekmo s pionirji Olimpije. «Plavi* so nedvomno odigrali eno svojih boljših tekem in so s prikazano igro zadovoljili predvsem v prvem polčasu, ko so vodili celo z 11 točkami razlike. V drugem delu tekme pa je prišla na dan utrujenost. Borova obramba je popustila in razigrani domačini so tako zlahka zmagali, predvsem po zaslugi malega Premrla, ki je odlično vodil Olimpijino ekipo. V Borovih vrstah je bil zaradi borbenosti pod košem in učinkovitosti v napadu najboljši Bruno Furlan, ki je odigral celo tekmo.
Srečanje je bilo koristno za obe ekipi, saj so igralci prikazali borbeno in tehnično veljavno igro. Igralo se je dvakrat po 15 minut (zato tako nizek izid), sodnika pa sta pri sojenju upoštevala nova pravila.
b. 1.
DANES IN JUTRI ZA «KRAŠKI P0KAL»
TRIJE TURNIRJI V ZGONIKU
ŠK Kras je priredil tekmovanje v balinanju (danes) ter v odbojki in namiznem tenisu (jutri)
Ob priliki razstave domačih vin v | Zgoniku priredi športni krožek Kras tri turnirje, veljavne za »Kraški pokah. Poleg že tradicionalnih turnirjev v odbojki in namiznem tenisu, ki so mednarodnega značaja, bo letos prvič tudi tekmovanje v balinanju-
Balinarski turnir se bo pričel da-
;s in se ga bodo udeležili le člani ŠK Kras, da bi popularizirali to rekreacijsko disciplino med domačini. Pred pričetkom tekmovanja pa bo manjša slovesnost z otvoritvijo balinarskih stez. Tekmovanje bo potekalo v dvojicah in bodo seveda veljala pravila UBI. Začetek turnirja je predviden za 9. uro in bi se moral po predvidevanjih danes tudi zaključiti.
Jutri zjutraj pa bo športni program zelo pester: ob 9. uri (pozor na legalno uro!) se bosta istočasno odvijala mednarodna turnirja v odbojki in namiznem tenisu.
Odbojkarski turnir se bo odvijal na odprtem zgooškem pravokotniku (v primeru slabega vremena v telovadnici v Nabrežini). Sodelovale bodo štiri šesterke: dve iz matične domovine (Salonit iz Kanala in Izola), Libertas iz Trsta in pa šesterka domačega Krasa. Predvidevanja, komu se bo posrečilo osvojiti «Kraški pokal*, so zelo tvegana. Vsaj na papirju je nesporen favorit ekipa Salonita, ki je osvojila na prvenstvu druge jugoslovanske lige naslov podprvaka. Poleg tega so Kar.alčar.i še v dobri kondiciji, saj so nastopali vse do prejšnje nedelje, medtem ko so ostali udeleženci tega turnirja že pred časom zaključili svoja prvenstva. Baje pa bo šesterka Salonita dopotovala v Zgonik v nekoliko pomlajeni postavi, kar pa ne bo bistveno vplivalo na učinkovitost kanalskega dru-goligaša. Veliko zanimanje vlada za nastop odbojkarjev iz Izole, ki so pred leti že igrali na tem turnirju. Torkar in tovariši so letos z naskokom zmagali na slovenskem prvenstvu in so si tako priborili pravico do napredovanja v drugo zvezno ligo. Šesterka tržaškega Libertasa, ki bo v prihodnji sezoni nastopala v B ligi, ne bo igrala s svojo standardno postavo. Nekatere igralce, ki so bili zaradi drugih obveznosti prisiljeni, da se odpovedo nastopu v Zgoniku, bodo zamenjali odbojkarji tržaške ekipe GMT, ki so letos napredovali v C ligo. Četrto nastopajoče moštvo je domači Kras, ki se že dalj časa skrbno pripravlja za ta nastop pod vodstvom trenerja Jadrijeviča. «Belo-rdeči* upajo, da ne bodo razočarali svojih navijačev.
V prostorih Občinskega otroškega vrtca v Zgoniku pa se bodo igralke pomerile za zelenimi mizami v, namiznem tenisu. Sodelovale bodo ekipe: Triglav iz Kranja, Olimpija iz Ljubljane, Julia iz Trsta in Kras. Najprej bo na sporedu ekipno tekmovanje, zatem pa bo na vrsti tur-I nir posameznic. S kakovostnega vidika bo spored nekoliko okrnjen, ker ne bodo nastopile nekatere najboljše igralke, ki bodo prav jutri branile državne barve na mednarodnem na-
miznoteniškem prvenstvu Avstrije. Te so: Zakojč in Novak (Triglav), Verstovšek (Olimpija) in Milič (Kras). Kljub tem odsotnostim pa bo turnir vseeno zanimiv in prvo mesto bi moralo biti tudi tokrat domena i-gralk iz Slovenije.
Spored športnih tekmovanj za »Kraški pokal*:
DANES
otvoritev balinarskega igrišča: sledijo prve tekme balinarskega turnirja.
JUTRI, NEDELJA:
Odbojka
Salonit — Libertas Izola — Kras finale za 3. mesto finale za 1. mesto Namizni tenis
ekipno tekmovanje s sodelovanjem Olimpije, Triglava, Ju-lie in Krasa, turnir posameznic nagrajevanje.
— b s —
9.00:
9.00:
10.00:
11.00:
12.00:
9.00:
11.00:
17.00:
NOGOMET.
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 1. — Beograjsko časopisje v svojih komentarjih o pretekli finalni tekmi za pokal evropskih prvakov med Ajaxom in Juventusom ugotavlja, da je to bil velik dogodek, ki pa ni zadovoljil številnih gledalcev. «Politi-
ka» med drugim ugotavlja, da so Beograjčani imeli priložnost videti boljše nogometne tekme med domačimi klubi, kot pa je bilo srečanje med uradno najboljšima moštvoma Evrope. Zmaga Ajaxa je, po ugotovitvah listov, zaslužena, toda samo po igri, ki jo je predvajal v prvem polčasu, posebno v prvih 15 minutah. Juventus je po splošni oceni s vojim strahom in preveč oprezno igro razočaral. Beograjski finale je po ocenah mnogih bil do sedaj najslabši finale v tekmovanju za pokal evropskih prvakov.
B. B.
ODBOJKA
mesto na turnirju v
Sloga je osvojila 1. ženskem odbojkarskem Bazovici, ki so ga priredili v okviru 50-letnice obstoja Zarje. Drugi je bil Kontovel, 3. Bor in 4. Sokol.
Finalna izida: (za 1. mesto) Sloga — Kontovel 2:0 (15:3, 17:15); (za 3. mesto) Bor — Sokol 2:0 (15:6, 15:11).
OBVESTILO
ŠD Polet bo priredilo ženski tečaj za minibasket (letniki 1962 in mlajši). Vpisovanje do 7. junija, ob 15. uri v Prosvetnem domu (pri gospe Lojzki).
KOŠARKA
V 2. SLOVENSKI LIGI
Prva zmaja ekipe TIK
V tem kolu je TIK iz Kobarida dosegel prvo zmago. Njegova »žrtev* so bili košarkarji žirovskega Kladivarja, ki je tako zgubil stik z vodečo četverico.
Grosist in Salonit sta dosegla pomembni zmagi v gosteh. Vsekakor je pomembnejša zmaga Grosista v Kranju proti moštvu, ki je bilo med kandidati za sam vrh. Sava je na začetku tekme tudi že povedla z rezultatom 18:8, vendar ji to ni zadostovalo za zmago. Tolmin je v gosteh ukrotil zelo borbene Idrijčane, medtem ko je Koper visoko odpravil Plamen iz Krope in se zasidral na vrhu lestvice.
Danes bo v središču zanimanja derbi v Tolminu med AET in Grosistom. Tekma bo odgovorila na vprašanje kdo je sposoben obdržati najkrajšo razdaljo za vodečim Koprom. Prednost je na strani domačinov, presenečenje pa ni nemogoče. Drugi primorski derbi bo v Idriji kamor prihaja vodeči Koper, ki bo zopet poskušal potrditi sloves neporaženca.
Ljubitelji košarke iz Deskel pa se bodo zbrali na tekmi Salonit — Sava, kjer bodo Kranjčani poskušali nadoknaditi to kar se jim je izmuznilo prejšnji teden doma.
IZIDI 5. KOLA: Idrija - AET Tolmin 52:59, Koper — Plamen 84:58, TIK — Kladivar 80:68, Cerknica — Salonit 66:74 in Sava — Grosist 53:59.
LESTVICA: Koper 10, AET Tolmin, Grosist in Salonit 8, Sava in Kladivar 4, Plamen, Idrija, Cerknica in TIK Kobarid 2.
E. Hvalica
.................•umni....um.........................mini«...................................
NOGOMET
NAŠE EKIPE V MLADINSKIH LIGAH
OBE ENAJSTERICI BREGA ZMAGOVITI
Primirje je kljub četrtkovemu remiju še vedno drugo-Gajaporažena tudi v zadnji tekmi
MLADINCI
Giarizzole — Primorje 2:2
GIARIZZOLE:	Fonda, Inglessi,
Cannone, Battistella, Schmid, Gerli, Lenarduzzi, Vodopia, Massineo, Gherbaz, 13 Rovatti.
PRIMORJE:	Kapun, Blažina,
Forza, Šegina, Verša, Štrekelj, S. in V. Husu, Milič, Verginella, Čer-njava, 12 Ferfolja 13 Timeus.
STRELCI: v 12. in 74. min. Čer-njava, v 59. min. Kapun (avtogol), v 78. min. Blažina (avtogol). KOTI: 4:2. GLEDALCI: 50.
Prosečani so imeli edinstveno priložnost, da bi prehiteli na lestvici Giarizzole, tako pa so ohranili še vedno 2. mesto, s . točko zaostanka. Dvakrat so povedli, a so kar dvakrat dosegli avtogol. Obramba je bila tudi tokrat nezanesljiva. Blažina je odigral svojo letos najslabšo tekmo. Isto velja za vratarja Kapuna. Zadovoljil je le Forza. Sredina igrišča je tudi delovala slabo. V napadu je razočaral Milič. Edina svetla točka tekme sta bila oba zadetka Černjave, ki je
m,,,,,,,,,...Hinmmiliimiiii.Hi.mil.................................................................................................mn
ATLETIKA
NA MITINGU V TRSTU
Koprčan Kokalj zmagal v višini
Udeležba je bila precejšnja, kakovost pa poprečna
Brez posebno kvalitetne udeležbe — manjkalo je nekaj boljših atletov prav CUS, ki je tekmovanje priredil — je včerajšnji atletski miting nekoliko razočaral pričakovanje številnega občinstva. Iz neznanih razlogov se vabilu ni odzvala ljubljanska Olimpija, dokaj dobro zastopstvo pa je poslal Koper. Številna ni bila niti vrsta iz Celovca.
Kakovostno je bil daleč najboljši skok v višino. Pri naraščajnikih je Margoni iz Vidma zelo lepo preskočil 190 cm, spustil 193 in nato le za malo v vseh treh poskusih zgrešil 196 cm. Članska konkurenca je bila dobra kot v Trstu že dolgo ne. Štirje atleti so skočili
190 ali več. Zmagal je Koprčan Kokalj, edini, ki je premagal 193 cm. Njegov najhujši nasprotnik je bil Rosasalva iz Benetk, ki je obilno preskočil 190 cm, spustil 193 cm nato pa se nekoliko negotovo lotil 196 cm. Z izjemo slednjega so vsi, ki so skočili 190 cm uporabljali slog «fosbury».
Koprčani so lep skupinski uspeh dosegli tudi v metu krogle za naraščajnike. Pejovič je bil drugi, Klančar pa tretji, čeprav sta za dober meter zaostala za zmagovalcem Zecchijem iz Trsta.
Tudi v hitri članski štafeti 4x100 so bili Koprčani uspešni. Lepo jim je uspela prva predaja, slabše druga, ponovno dobro pa zadnja. Po
300 metrih je že kazalo, da bodo lahko tudi zmagali, zadnja tekača dveh furlanskih štafet pa sta bila hitrejša. Udinese je cilj dosegel v 43”9, Koper pa v 44”3.
Kot smo že omenili je bilo domače slovensko predstavništvo iz tehničnih razlogov maloštevilno. Samo dva atleta sta nastopila, oba na 400 metrov. Cesar je za Bor dosegel 56”1, Ruzzier pa 57”2 — oba poprečna časa.
Celovčani so pokazali, da zna njihov drobni naraščajnik Schiller dokaj hitro preteči 400 m (54”4), na 1500 metrov pa so do kakih 300 metrov pred ciljem vodili dokaj samozavestno.
K. B.
tako po dolgem času zopet potresel mrežo nasprotnikov.
M. K.
NARAŠČAJNIKI
Demacori — Breg	1:4
BREG: Giacomini, Novello, Zobec, Lovriha Pavel, Strnad, Žerjal, Bržan, Klun, Ferluga, Lovriha Mavricij, Jež.
Naraščajniška postava Brega je zasedla odlično drugo mesto na lestvici s točko zaostanka za prvo-uvrščeno Muggesano. Lahko trdimo, da bi dosegla tudi prvo mesto, če ne bi ostala po polovici prvenstva brez standardnega vratarja Ote, katerega je nadomeščal vratar začetniške postave Giacomini.
Breg je v prvi minuti dosegel gol s Ferlugo in je še enkrat potresel nasprotnikovo mrežo pred koncem polčasa. Brežani so v 5. minuti drugega polčasa realizirali z Bržanom ter v 17. minuti z Ježem, ki je tako z osmimi zadetki najboljši strelec «plavih*. Malo pred koncem srečanja, ko o uspehu naših ni bilo več dvoma, je dosegel gol še Zwar.
IST
Gaj’a — Supercaffe	0:3
GAJA: Škabar, Stojkovič, Milkovič D., V. in L. (kap.), Kalc, Kralj D. in M., Ražem, Počkar in Kriz-mančič, 12 Ghezzo, 13 Grgič B.
SUPERCAFFE’:	Paulin, Bidoli,
Giurgevich, Ziani, Tassan, Sinibal-di, Cracovia (kap.), Potasso, Fabiani, Modesti, Fabri, 12 Sardi, 13 Mammetti.
STRELCI: v 17. min. p.p. Cracovia, v 23. min. p.p. Modesti in v 13. min. d.p. Fabri.
KOTI: 11:15 za Supercaffč.
GLEDALCEV: približno 30.
Gaja je tokrat nastopila s svojo standardno postavo. V moštvo se je povrnil vratar Škabar, ki je dobro opravil svoje delo.
Gostje so že na začetku potisnili «zeleno-rumene» v kazenski prostor in Sv, že v prvem polčasu dvakrat pretresli mrežo.
V nadaljevanju so se domačini požrtvovalno upirali, toda gostje so odgovarjali s hitrimi protinapadi in znova izkoristili zmedo obrambe
ter povišali končni rezultat na 3:0.
Obračun letošnjega prvenstva za »zeleno-rumene* ni prav nič rožnat. Zbrali so le osem točk in pustili za seboj le ekipo z Grete. Trikrat so remizirali, samo dvakrat zmagali in kar devetkrat so morali zapustiti igrišče praznih rok. Napadalci so zatresli nasprotnikove mreže samo sedemkrat, prejeli pa so kar 23 golov.
Darko Grgič
ZAČETNIKI
Libertas Rocol — Breg 2:4
BREG: Krmec, Prašelj, Grizo-nič, Bertesina, Krevatin, Kalin, Kraljič, Lovrečič, Kuret D., Divis.
Junak dneva je bil tokrat Kraljič, ki je realiziral vse štiri gole. Brežani so v prvem polčasu trikrat potresli mrežo nasprotnikov. Po odmoru so branilci preveč silili preko sredine igrišča. To jih je stalo zadetek, ki ga ic v protinapadu realiziral Doruso. Libertas se je opogumil in je s prisebnim Tofaninom še enkrat skrajšal razdaljo. Brežani so se zdramili in Kraljič je z lepo osebno akcijo preigral vrsto nasprotnikov in poslal zadnjo žogo v mrežo. «Plavi» od tedaj dalje niso več dovolili nasprotniku, da bi se približal njihovim vratom.
IST
KOLESARSTVO
Danes bo v Aiellu v Furlaniji kolesarska dirka veteranov, katere se bodo udeležili tudi predstavniki lonjerskega kluba Adria. Dirka se bo odvijala na 90 km dolgi krožni progi. Lonjerci se podajajo na tekmovanje precej optimistično razpoloženi, saj morajo popraviti slab vtis z domače dirke pred dvema tednoma, ko so prepustili vsa najboljša mesta tujim kolesarjem. Tokrat pa se bo proga odvijala pretežno po ravnini, tako da bi morali priti na svoj račun predvsem sprinterji.
Jutri pa se bodo kolesarji veterani podali v Krmin, kjer bodo tekmovali na 53 km dolgi progi.
Obe dirki se bosta pričeli ob 15. uri.
Radi
Or,
J^ksander ^ • Peter
.-------------------------
Partizanski zdravnik 8
iz bogatega, pa »udi težkega življenja partizanskega zdravnika
Vrhniki je bilo razoroženih dosti belogardistov, vendar Je v h organizatorjev nismo uspeli poloviti. Naš udarec jih Jifc f^no prizadel. Istočasni napad na mnogih krajih doline Prepričal da nas še niso uničili, kot so govorih že vse C^-ivc sem. Potlej niso več ostajali doma, ampak so se I11111 v Stari trg, kjer so se močno utrdili, tj pričakovati je bilo da bo ta akcija rodila represalije pro-bV°jcem partizanov,’ ki še niso bili internirani in ki jim je ti d 7°slej iz raznih razlogov prizaneseno. Te ljudi so partiza-'Tbra odpeljali iz doline še tisto noč, deloma so kasneje v (s. Prišli za nami. Zanje se je ustanovilo posebno taborišče JP°iaškem Berinščku, kjer so bili skupaj s civilisti, ki so Sg jaknah v taborišče iz hrvaških vasi. Kasneje, konec oktobra tov Preselili Slovenci v Šimenovo dolino. To taborišče smo ime-tijj- 1 Zidanškov bataljon ah Poliški bataljon. Med seboj %4,8a na kratko imenovali kar civilni logor. V njem so bi-e in svojci partizanov, otroci in žene ter starejši ljudje. Ježak bolnik z odprto tuberkulozo je bil med njimi. Wtab se je odločil, da se Loški odred takoj po akciji na 0 dolino premakne v Gorski kotar in tudi tam z napa *®oi Preseneti sovražnika. Na Hrvatsko smo se odpravili tata V1 rpgi ah tretji dan po akciji na Loško dolino. V enoti ^alo odlično razpoloženje. Vsi so bili zadovoljni, da je
šlo več ali manj vse po zamisli. Fantje, ki so komaj čakali, da «posvetljo» belogardistom, so bili rahlo razočarani le, ker jim ni uspelo ujeti katerega od glavnih organizatorjev. O dogodku s Kržičem se nismo pogovarjali. Njega in druge dosežemo drugič, smo govorili.
Ranjencev nismo imeli razen dveh, treh, ki so utrpeli nekaj prask. Niso bile take narave, da bi bila potrebna zdravniška pomoč. Pregledal in obvezal sem jih. Sposobni so bili za hojo in takoj so se vrnili v svojo enoto.
Komandant je ocenjeval, kako je kdo izvršil svojo nalogo. Ko je ocenjeval moje delo, ni bil zadovoljen. Ne bi bdi smel zapustiti mesta, ki je bilo določeno za previjališče, je ponavljal. Ni me hotel poslušati, ko sem mu pravil, kako so me vsi zapustili in odšli v akcijo.
Sklenil sem, da bom pri naslednji akciji skušal sodelovati že pri njenem načrtovanju. Mislil sem, da bi jaz previjališče lahko bolje organiziral, če bi že prej vedel kje, kdaj in kako bomo napadali. Izbral bi si nekaj ljudi, ki bi nosili ranjence, in bi mi bili v vsaki akciji na razpolago.
Odpočili smo se, napolnili lačne želodce z dobro hrano, kot je meso, žganci in drugo, in krenili na pot proti Sokolskim stenam v Gorskem kotarju. Spotoma nas je nekdo slikal. Razpoloženje je bilo odlično. Prvič smo hodili spet kar podnevi po cesti, ki vodi od županovega laza za Prezidarskim Berinščkom proti Cmolaškemu Berinščku in Sokolskim stenam.
Vseh šest bolnikov, ki niso mogli hoditi zaradi zastrupitve, so naložili na voz, zapregh Levčkove konje in jih odpeljali s seboj. Z nami so šli tudi nekateri civilisti, ki so se umikali iz Loške doline ob našem napadu, šli so v civilno taborišče, ki je bilo nekje v območju Cmolaškega Berinščka.
Bil je že mrak, ko smo prispeli v neko naselje. Menda je bila Brinova Draga. Nikjer ni bilo žive duše. Vse je bilo tiho, mrtvo. Hiše požgane in zapuščene. V cisternah za kapnico so tovariši našli človeška trupla. V razrušenih hišah smo med
pepelom našli kosti, za katere smo bili prepričani, da so bile človeške. Nekdo je z vedrom zajel vodo iz cisterne. V njej je plavala odrezana človeška glava. Kamorkoli si se ozrl, samo razdejanje!
Tu smo prenočili. Drugi dan smo se že zgodaj odpravili z namenom, da postavimo zasedo nekje na Cmolaškem Berinščku. Sam o tem nisem nič vedel. Slišal sem od drugih, ki so bili bolje obveščeni. Spomnil sem se na razgovor, ki sem ga pred kratkim imel s komandantom o previjališču. Čakal sem, da. me pokliče in mi naroči, kako bomo v zasedi skrbeh za enoto. Nič takega se ni zgodilo. Hodih smo v koloni in spotoma sem razmišljal o tem, kako bi bilo najbolje organizirati previjališče. Hotel sem se pripraviti za vsak primer.
Nahajali smo se na robu visoke ravni. Pred nami je bila globoka dolina. Strmina je bila porasla z redkim drevjem. Poiskali smo si zaklone in polegli v mehko suho listje. Vse naokoli je bil sam gozd. Nikamor se ni videlo, le v globino. Kakih 100 metrov pod nami se je vila ozka cesta. Po tej cesti da bo prišla kolona, je nekdo rekel. Napadli jo bomo.
Ležal sem in se oziral okoli sebe. Orožja razen one negotove pištole in bombe nisem imel. Drugi poleg mene so si pripravili orožje za strel in si pripravljali zaklone. Zavidal sem jim. Oni so bili pravi borci. Imeli so orožje in so vedeli kakšne so njihove naloge. Kaj pa jaz? Nisem bil ne tič ne niiš. Orožja nisem imel, pa sem vseeno bil v strelski liniji.
Tako smo ležali in čakali celo uro. Bilo jelrogo zapovedano, da morata vladati popoln mir in tišina. Sam komandant Bračič da bo dal znak za začetek akcije.
V dolini se zasliši ropot. Kmalu se pojavi kolona vojakov. Nejprej nekaj vojakov izvidnice, za njimi močna oborožena kolona z mulami in vprežnimi vozovi. Kaj vozijo, ni bilo videti. Znaka za napad ni bilo. Spustih smo kolono naprej brez strela. Oči vidno je komandant čakal, da se pojavi glavnina kolo-
ne. Prvi del kolone se je že zdavnaj izgubil za ovinkom, drugega pa ni hotelo biti od nikoder. Čakali smo in postajali nestrpni. Fantje so se prekladah v svojih zaklonih, popravljali položaje, se potihoma med seboj pogovarjah. Nekje v vasi je počil strel. Toda vse je spet utihnilo.
že sem bil prepričan da za kolono, ki smo jo pustih brez stre-la mimo zasede, ni nikogar več. Res, od tiste smeri ni bilo sovražnika. Začelo se je drugače, kot smo si mislih. Iznenada se je kot plaz usulo po nas. Dumdumke so pokale prav pri ušesih Vmes so pokale bombe. Prvi mah nismo vedeli, odkod ta peklenski ogenj. Pred nami v dolini ni bilo nikogar. Tudi ni^rp videl nikogar za seboj. Do vrha in za vrhom grebena ni bilo nikogar.
Sodeč po smeri, od koder se je slišalo streljanje, so nam prišli za hrbet in napadli zgornji konec naše zasede. Odrezali so nam umik čez travnato dolino, ki je bila za grebenom, kjer smo držali zasedo. O tem sem se kmalu prepričal. Nekdo je zakričal: «Nazaj, čez rob!» Tekel sem v hrib, kolikor sem mogel. Toda ko sem prišel na vrh, sem videl, da je šele tu pravi pekel.
Pred nami je bila čistina, ki so jo držali pod močnim ognjem. Nič ni pomagalo. Moral sem za drugimi. Srečno smo se pretolkli čez čistino v varno zavetje gmajne, porasle z gostim grmovjem. Streljanje je kmalu utihnilo. Sovražnik se je zado-vdji!, da nam jo je zasolil, nato se je umaknil. Kako so odkrili našo zasedo in nam uspeh priti za hrbet, ni bilo jasno. Žrtev nismo imeli, čeprav je kazalo, da bo na čistini gotovo kdo zadet.
Napotili smo se naprej v Gorski kotar. Naš cilj je bil o-bdskati hrvaško partizansko enoto, menda Primorsko eoran-skd odred. Bil je nekje v Sokolskih stenah nad vasjo Sokoli Hrvaški partizani so nas lepo sprejeli. Več dni smo bili njihovi gostje.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Monteechi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1,— dinar, za zasebnike mesečno 18.—
letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220._____ din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Stran 8
2. junija 1973
Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 »ADIT. - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 z
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finanCn«’^
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mati °9, 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri
Glavni urednik Stanislav Renko	^
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ZTT ^
SPREJETI RESOLUCIJO VARNOSTNEGA SVETA OZN
JASNI POGOJI BURGIBE ZA SESTANEK Z EBANOM
V Libanonu srečanje med predsednikom Frangiejem in palestinskim voditeljem Arafatom - «Pravda» o Palestincih
BEJRUT, 1. — V libanonskem glavnem mestu sta se danes sestala libanonski predsednik Fran-gie in voditelj palestinskega osvobodilnega gibanja Jaser Arafat. Pogovorom sta prisostvovala tudi zunanja ministra Libanona Abu Ha-mad in Kuvajta Al Sabah. Gre za prvo tovrstno srečanje med predstavniki Libanona in Palestincev po zadnjih krvavih spopadih med vojsko in gverilci. Kaže, da. je srečanje omogočilo posredovanje kuvajtskega zunanjega ministra Al Sabaha.
Pozornost opazovalcev pa je še vedno osredotočena na možnost srečanja med tunizijskim predsednikom Burgibo in izraelskim zunanjim ministrom Abo Ebanom. Bur-giba je časnikarju pariškega Figa-roja danes izjavil, da je pripravljen na sestanek z Ebanom, ven-
dar pod točno določenimi pogoji, ki naj bi jih izraelski zunanji minister sprejel še pred pogovori. Pogoji pa sestoje iz dveh bistvenih, točk: 1. Palestince je treba imeti za ’ ljudstvo, ki ima naravno pravico do palestinskega ozemlja, ne pa za peščico beguncev, in 2. sprejeti resolucijo varnostnega sveta iz leta 1967 o razdelitvi Palestine po načrtu svetovne organizacije. Če se Eban strinja s temi pogoji, je dejal Burgiba, se bodo pogovori med nama lahko začeli takoj in bodo imeli velike možnosti uspeha, če pa se s tem ne strinja, potem pa srečanje med nama nima nobenega smisla.
O možnosti srečanja med Ebanom in Burgibo se mnogo govori tudi v Izraelu, kjer se časopisi celo spuščajo v domneve o datumu pogovorov.
Moskovska «Pravda» obravnava v današnji številki problem palestinskega osvobodilnega gibanja in obtožuje nekatere skrajneže, da škodijo s svojimi pobudami stvari, za katero trdijo, da se borijo. «Pravda» obravnava zadnje dogod-
liiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiisiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii,,!,,,,,,,,,!
PO ODLOKU MINISTRA GIOIE
Oblasti ukinile oddaje TV po kablu v Bielli
Oddajali so vse do zadnjega, ko so prerezali glavni kabel - Problem reforme televizijskega monopola
BEELLA, 1. — «Tele-Bielle» ni več. Danes dopoldne so trije tehniki poštne uprave odklopili in zažigosali vse povezave med studii malega zasebnega televizijskega oddajnika in sprejemniki. Tako se je zaključil — vsaj začasno — prvi zasebni poskus razbitja monopola nad televizijsko informacijo, ki ga ima državni «ve-likan» RAL Napoveduje' pa se oster legalni in politični boj za dosego popoldne svobode informacije tudi na tem področju.
Kable so prerezali in zažigosali trije tehniki, ki sta jih .spremljala dva državna odvetnika, na podlagi novega odloka o poštnih, banč-nopoštnih in teleinformacijskih dejavnosti ministra za pošte Gioie. Vlada je odobrila predlog mimo parlamenta z dokaj dvomljivim postopkom, kar je Andreottija tudi stalo podporo republikancev, ki so se ob novem odloku tako razbu rili, da so zahtevali odstop ministra Gioie.
Kljub temu in kljub dejstvu, da obstajajo veliki dvomi o ustavnosti ministrskega odloka, ki objektivno krati pravico do informacije, ki jo zagotavlja vsem državljanom 21. člen ustave, pa je ministrstvo odredilo, naj uslužbenci poštne uprave nastopijo v primeru, ko ne bi samo osebje TV-studia prekinilo oddaje. Ko so tehniki vstopili v studio, so se znašli pred kamerami, ki so abonentom neposredno oddajale prizor. Nastopil je odv. DalTOra, ki zastopa interese «Tele-Bielle». Uslužbencem poštne uprave je dejal, da so vložili na ustavnem dvoru priziv proti zakonu in da v podobnih primerih odloki niso izvršilni, dokler se ne izjavi najvišji sodni zbor. Uslužbencem je še dejal, da v svoj-stvu državnih funkcionarjev morajo opravljati vse ukaze, razen tistih, ki so očitno protizakoniti. «Ker sem tožil ministra Gioio», je nadaljeval odv. DalTOra, «zaradi groženj, da bo s silo ukinil našo postajo, vam svetujem, da ne odklopite kabla.»
Uslužbenci poštne uprave pa so po krajšem posvetu z državnimi odvetniki sklenili, da bodo kabel vseeno odklopili in zažigosali. Vse do tedaj so abonenti lahko sledili na svojih televizorjih dogajanjem v studiu. Gledali so tudi, kako so tehniki začeli rezati žice, nenadoma pa je oddaja prenehala. Kabel so prerezali in zažigosali.
«Tele-Biella» pa s tem še ni končana, so napovedali pobudniki zasebne televizije po kablu. «To-žili bomo ministra Gioio in tudi same uslužbence, ki so nam prerezali kabel.» Naprav za snemanje in oddajanje ne bodo odstranili, ker bosta parlament ali ustavno sodišče v kratkem razveljavila Gioiev dekret. Tako vsaj upajo pobudniki «Tele - Bielle* in drugih manj znanih zasebnih televizijskih oddajnikov po kablu.
Demokratična javnost, ki se zaveda pomena svobode informacije, ki pa obenem ve, katere skupine razpolagajo s tolikšnimi finančnimi sredstvi, da lahko priredijo lastne televizijske oddajnike, pa jasno zahteva svobodo televizijske informacije v širšem pomenu. Zahteva reformo državnega monopola RAI, do katerega imajo sedaj pristop samo določene stranke in struje, samo določene finančne in ekonomske skupine. Samo z demokratizacijo vsedržavne te/evizijske mreže bo res zaživela prava svoboda informacije.
s smaragdi, ki je potovala po glavni ulici kolumbijske prestolnice. Trgovci so bili namenjeni v pokrajino Boyaca, kjer so bogata ležišča dragih kamnov. V zasedi so bili štirje trgovci ubiti, deset jih je bilo ranjenih, zločinci pa so takoj po napadu izginili s tremi milijoni pe-zov, kar znaša približno 80 milijonov italijanskih lir. Po mnenju policije, naj bi napad sodil v okvir «vojne» med prekupčevalci z dragimi kamni. V skladu s svojim prepričanjem je policija tudi aretirala nekaj oseb, ki so tvorile kolono trgovcev. »■	)•<•( •
Ponovno odprta Julijina hiša v Veroni
VERONA, 1. — Julijino hišo v Veroni, ki je bila približno dve leti zaprta občinstvu zaradi popravitvenih del, so ponovno odprli. Obogatili so jo s še nekaterimi umetniškimi izdelki. Vsa hiša sestoji iz velike dvorane v pritličju ter osmih sob v drugih petih nadstropjih. Proučujejo možnost, da bi hišo, kjer je stano vala Julija, spremenili v muzej posvečen Shakespearu.
SODELAVEC PA TAK
Edmund Kemper, kalifomji-ski študent, ki se je moral zagovarjati pred sodiščem v Santa Cruzu je presenetil sodnike, ko je potegnil na dan pismo z Nixonovim podpisom, v katerem se mu predsednik ZDA zahvaljuje za pomoč, ki mu jo je dal ob zadnjih predsedniških volitvah.
Kemper je obtožen umora: dolžijo ga, da je umoril mater, njeno prijateljico ter šest strojih univerzitetnih kolegov. Ko je bil nekoliko mlajši, je umoril stare starše, zarddi česar so ga zaprli v umobolnico za kriminalce.
Nizonovo pismo je bilo naslovljeno na njegov star naslov, pošta pa mu ga je dostavila v zapor. Gre sicer za pismo, kot jih je demokratska stranka po zadnjih volitvah razposlala na deseitisoče in podpis predsednika ZDA je bil ciklostiliran, kljub temu pa je naredil do-kajšen vtis na sodnike.
FRANCOZI SO PESIMISTI
Za veliko večino Francozov je položaj vedno slabši, vsaj če sklepamo po anketi, ki jo je izvedel pariški list «Le Fi-garo». Na vprašanje, ali menijo, da imajo reči tendenco da se v Franciji poslabšajo, je 38 odst. anketirancev odgovorilo «da», 34 me», ostali pa so mnenja da slabše kot tako ne bi moglo biti. Pesimizem je še bolj razširjen v zvezi s političnimi osebnostmi, ki so v poprečju zgubile po 6 točk na priljubljenosti. V čislih Francozov ie*,MiWipolj socialistična stranka, medtem ko so dego-sti zgubili kar osem točk in imajo trenutno po mnenju «Le Figaro* le še 39 odst.
Palestinski voditelj Arafat (levo), kuvajtski zunanji minister Al Sabah in libanonski zunanji minister Abu Hamad (desno) po pogovoru s predsednikom Frangiem
niiiiiiiiHiiiiUHiMiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiitiiimiiiiniiiiiHiiiiiiiimmiiiiiiNiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PADOVSKI MIS0VSKI VELJAK SE NI JAVIL SODNIKOM
Sumljiv beg Fredovega prijatelja v tujino
Massimiliano Facchini bi se moral zagovarjati namernega umora pomembne priče - Doma je imel ključ iste znamke kot zaboj, v katerem je bila bomba v milanski Kmečki banki
ke v Libanonu in ugotavlja, da se je v nekaterih libanonskih krogih pojavilo celo nasprotovanje do palestinskega osvobodilnega gibanja. To gre pripisati prenagljenim pobudam nekaterih skrajnežev, katerih akcije škodujejo ne samo palestinskemu gibanju, temveč vsej arabski stvari, ker povzročajo v preprostih ljudeh nasprotovanja do arabskih naprednih sil in do borbe palestinskega ljudstva.
MILAN, L — Misovski občinski svetovalec iz Padove Massimiliano Facchini, sin kvestorja Verone za časa salojske republike, je pred dnevi skrivnostno izginil. V sredo bi se moral javiti v milanski sodni palači preiskovalnemu sodniku D’Amforosiu, ki vodi skupno z namestnikom državnega pravdtnika A-lessandrinijem preiskavo o bombnih atentatov iz leta 1969, med katerima je tudi krvavi pokol v milanski Kmečki banki iz decembra tistega • leta. Njegov, odvetnik An-drea Vassallo iz Padove ga je dolgo čakal pred sodnikovim uraden)*« petem pa je izjavil novinarjem, da ni utegnil obvestiti pravočasno svojega klienta, da se mora javiti sodnikom.
Izjava pa je zelo malo prepričljiva in res se je pozneje izvedelo, da je Facctori izginil že 28. maja in da ga je družina zaman iskala. Glede na politično usme 'it c v Fac-chinija so mnogi 'zrazili sum, da se je zatekel na varno h grškim prijateljem, ki radovoljno sprejemajo italijanske fašiste, kot je debro dokazal primer «čmega princa* Ju-nia Valeria Borgheseja, ki se ;e po proslulem poskusu državnega udara
zatekel na otok Krf.
Fašističnega veljaka iz Padove, ki je bil intimen prijatelj someščana Franca Frede, ki je glavni obtoženec pokola v Kmečki banki, je sodnik hotel zaslišati v zvezi s skrivnostno smrtjo Antonia Murana, čuvaja poslopja, kjer je Facchini stanoval. Muraro je namreč javil policiji malo pred atentatom, da je opazil sumljive osebe, ki zahajajo v Facchinijevo stanovanje. Njegovo pričevanje bi celo utegnilo dokazati mnoge povezave med Ffgdb,‘ Fac-chinijem in drugimi fašisti, ki so na posreden ali neposreden način imele prste vmes pri' strahovitem pokolu in pri vrsti terorističnih dejanj, ki so pretresle Italijo. Med drugim pravijo tudi, da se je sestanek, na katerem so se domenili za krvave atentate in katerega naj bi se udeležil tudi rimski novinar, ki so ga pozneje izvolili v parlament na listi neke skrajno desničarske stranke, bil ravno v Facchi-novem stanovanju.
Ker pa je čuvaj Muraro znal preveč, se mu je nekega dne zgodilo, da je umrl. .. Padel je s četrtega nadstropja, kar bi lahko bil tudi samomor. Toda preiskovalci so odkrili, da sta bila oba Murarova čevlja nadstropje nižje, kar je o-čiten dokaz, da so ga «neznanci» s silo odvlekli v četrto nadstropje in ga vrgli v globino.
Facchinija so zasumili namernega umora in milanski sodniki, ki vodijo preiskavo o vsej zadevi celic črnega terorja iz Padove in Tre-visa, so ga tudi uradno obdolžili umora.
Pred kratkim pa je prišlo do novega odkritja, ki bi utegnilo precej osvetliti vso zadevo bombnih atentatov. V Facchinijevem stanovanju so odkrili majhen ključ znamke «Ju-vel». In glej naključje, bomba, ki je ubila 13 oseb v milanski banki je bila zaprta nrav v zabojčku znamke «JuveI». Ni še dokazano, da je ključ, ki ga je imel doma Facchini, lahko odprl ravno tisti za-bbjček ali pa one, ki so jih namestili v drugi milanski banki, v neki rimski banki in na «oltarju domovine* v Rimu.
Toda Facchinijevo ravnanje bi dalo resno misliti, da ni imel prav čistih računov. Te dni namreč izvedenci preizkušajo njegov ključ in vsak trenutek bi se lahko izkazalo, da je misovski svetovalec o-sebno odgovoren za atentat iz leta 1969. Verjetno se .je torej zbal, da bo vstopil v D’Ambrosijev urad, da pa bo iz njega izstopal z lisicami na zapestjih in pod hudo obtožbo pokola, in se je zato zatekel k prijateljem. K tistim fašističnim grškim prijateljem, za katere je vsak dan bolj jasno, kako tesne
stike imajo z italijanskimi fašisti, z njihovo stranko in z njihovimi zločinci.
Nov francoski jedrski poskus na Tahitiju?
CANBERRA, 1. — Francoske o-blasti so opozorile vsa tuja letala naj ne letijo nad «nevamim področjem*, ki leži 10 navtičnih milj od Tahitija. Nevarnost naj bi se začela ob 18.30 po italijanskem času, trajala pa naj bi do jutri do 22. ure.
Avstralske oblasti se o opozorilu niso izrekle, opazovalci pa vsekakor menijo, da je opozorilo v zvezi s francoskimi jedrskimi poskusi na o-točju Moruroa, francoskim jedrskim vežbališčem na Pacifiku. O opozorilu se ni hotel izreči niti glasnik pariškega obrambnega ministrstva. V skladu s francosko odločitvijo, da zavijejo vse poskuse v popoln molk. je dejal, da ne more dati o prepovedi letenja nad omenjenim področjem nobene izjave.
TRŽAŠKI DNEVNIK
V ZGONIKU OD VČERAJ DO NEDELJE
Občinska razstava in pokušnja vina
Danes otvoritev balinarskih igrišč, športne tekme in šolska prireditev - Objavljena ocena vin
V	Zgoniku so včeraj ob 18. uri j odprli občinsko razstavo in pokušnjo domačih vin, ki bo odprta do I nedelje opolnoči. Danes dopoldne bo otvoritev dveh balinarskih igrišč in turnir v balinanju za I. kraški pokal, popoldne ob 16.30 pa bo zaključna šolska prireditev in otvoritev šolske razstave. Ob 17.30 bo koncert proseške godbe na pihala, od 20. do 24., pa ples na prostem. Jutri dopoldne bo mednarodni moški odbojkarski turnir, mednarodni ženski namiznoteniški turnir, popoldne ex tempore za šolske otroke, podelitev nagrad, koncert proecške godbe, tombola in od 20. do 24. ples na prostem. | Za ples igra ansambel «Kras».
Na vinski razstavi sodelujejo s svojim vinskim pridelkom naslednji vinogradniki iz zgoniške občine: Črno vino: Stanko Milič, Zgonik 34, Milka Doljak, Zgonik 18, Marčelo Doliak, Samatorca 22, Lad-k0 Colja, Samatorca 20, Janko Škerk, Salež 18, Nardo Grilanc, Salež 23, Milka Perič, Salež 27. Belo vino: Stanko Milič, Zgonik 34, Miro Žigon, Zgonik 36, Alojz Škrk, Salež 32, Karlo Štolfa, Sa lež 44 Cveto Škrlj, Salež 44, Stojan Štubelj, Salež 49, Josip Škrk. Salež 61, Josip Doljak, Samator ca 22, Marčelo Doljak, Samatorca 22, Ladko Colja, Samatorca 20.
Takoj po otvoritvi razstave se je sestala ocenjevalna komisija, ki je dodelila naslednje nagrade. Prvo nagrado za belo vino prejme Josip Škrk, Salež 61, drugo Stojan štubelj, Salež 49, tretjo pa Alojz Škrk, Salež 32. Za črno vino prejme prvo nagrado Stanko Milič, Zgonik 34, drugo Milka Peric, Sa lež 27, tretjo pa Milka Doljak, Zgonik 18.
Že ob sami otvoritvi je bilo precej gostov, potem pa jih je prihajalo vedno več. Od 20. do 24, je bil ples na prostem.
V	Zgoniku pričakujejo velik o-bisk gostov s podeželja in mesta danes in jutri ter so na to pri pravljeni. Za avtomobile je zagotovljen parkirni prostor, da pa ne bi gostje pili na prazen želodec, pečejo odlične piščance in čevab-čiče, postrežejo pa vam tudi s sirom in pršutom.
V Trstu kongres
zdravnikov-stomatolo^
Na tržaški univerzi se je . .0I). dneh začel štirinajsti vsedržavni ^ greš stomatologov. Na kongresU' ,g se bo zaključil jutri, razpraV toj številni priznani italijanski ® na. strokovnjaki za zobne bolezni o činih in sredstvih za omeje širjenja zobnega gnitja.
Otvoritve razstave so se udeležili poslanec Albin Škerk, prefekt dr. Pino, dohnski župan in deželni svetovalec Dušan Lovriha, re-pentabrski župan Miha Guštin, de želni svetovalec dr. Jan Godnič, izvedenec kmetijskega nadzorništva dr. Vremec, direktor fitopatološke ga urada dr. Ambrosi in drugi.
iiiimiiiiiiiiimiiiimiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiaiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiimiiiimmiiiiiimiiiiii
PRELETELO JE DOBER DEL JUŽNE AMERIKE
Kolumbijsko letalo še v rokah gusarjev
Zvečer so odleteli iz Lime v Buenos Aires
Smrtna nesreča šoferjev
ljubljanskega «Dela>>
: IM'
V hudi prometni nesreči Pr ^ kovici r,a cesti med Ljubija11 ^ Mariborom sta predvčerajšnjim^ opravljanjem svoje službe IZ?Laj življenje šoferja ljubljanskega “' j Tine Baloh in Rado Perišič. zaradi utrujenosti sta se s - jj kombijem čelno zaletela v r'a^ieStu vozeči tovornjak in bila na mrtva	^ je
Smrtno ponesrečeni Tine v zadnjem času nekajkrat b[ja. di naš Primorski dnevnik v N no na povratni poti iz Kopra- j„ Kolektivu ljubljanskega a hude prizadetima družinama ^ kojnikov izrekamo naše iški#1 žalje.
Dva ranjena ob pretepu v Drevoredu XX. septeh1
septerobra;
znanem zbirališču tržaških fasl. -i
V Drevoredu XX.
bii iSi
nih pretepačev, ki je
v zadnjih časih prizorišče _ nih pretepov in nasilstev, Je ‘ $ lo tudi sinoči okrog 19- ur„ sj-pretepa. Podrobnosti v zvezi pr nočnjim dogodkom nam rU^)0]jcij'
stvo pa je, da sta se
vsem znane, ker nam „ aej ske- oblasti niso posredovale,^
cfvn no lo Jo efo	mOr&D i
osebi zateči po zdravniško P?, na oddelek za prvo pomoč sp ^,
---------£*
bolnišnice. 37-letnemu obrtm»
tu Aderiniju iz Ul. del y?snefli
zaradi lažjih udarcev P0, jgjet-
kolenu dali le prvo pomoč. *-nega študenta Roberta ?uP^nega
Ul. Mille 6 pa so zaradi oso-. ^ udarca v levo ličnico sPre‘|etfBOzo okulističnem oddelku s Pros okrevanja v tednu dni.
LIMA, 1. — Nadaljuje se Odiseja letala kolumbijske letalske družbe, ki sta ga v sredo ponoči preusmerila zračna gusarja iz Kolumbije na letališče Oranjestad ra holandskih
njestada v eqvadorsko mestso Guaya-quil, od tod pa v perujsko prestolnico Limo, kjer sta osvobodila se 12 potnikov, od tukaj pa je spet vzletelo proti neznanemu letališču,
- t	(	voiutuiu	u* ucriiuiiuiiju	iviuuuvui
antilskih otokih. Od skupnih 3G pot- ( verjetno Buenos Airesu v Argentini.
nikov ■ in šest članov posadke je na letalu ostalo samo še 13 potnikov in pet članov nove posadke.
Letalo je po prvem pristanku na letališču Oranjestad dvakrat odletelo in se kmalu povrnilo na isto letališče zaradi tehničnih okvar. Po prvem pristanku sta gusarja, ki sta zahtevala 200.000 dolarjev in osvoboditev 140 političnih ( jetnikov «Ljud-ske osvobodilne fronte* v Kolumbiji, osvobodila skupino žensk in otrok, pred tretjim vzletom pa -jim je ušlo 11 potnikov. Malo poprej so zamenjali posadko in dobili 50 tisoč dolarjev od letalske družbe, kateri pripada letalo. Kolumbijska vlada pa je odvrnila vsakršno pogajanje z gusarji.
Letalo je končno poletelo iz Ora-
Vse južno-ameriške vlade, vključno Kuba, so izjavile, da ne bodo nu dile gusarjem političnega zatočišča.
■■■
Na Brionih so se nadaljevali pogovori med iranskim šahom Rezo Pahlevijem in predsednikom Titom
ZADOVOLJIVI REZULTATI ZNANSTVENIH RAZISKAV TREH VESOLJCEV
Kljub nevšečnostim polet skvlaba izredno pozitiven
Vojna za smaragde
BOGOTA, 1. — Policija je sporočila, da je skupina razbojnikov pripravila zasedo koloni prekupčevalcev
HOUSTON, 1. - Nevšečnosti v zvezi s sedanjim vesoljskim poskusom skylab še zdaleč niso zmanjšale pomena te pobude, temveč so dokazale, kakšne so velikanske možnosti za popravljanje vesoljskih kapsul in ladjic v brezzračnem prostoru. Obenem .je bilo dokazano, da je prisotnost človeka, na sedanji stopnji tehničnih in znanstvenih db-sežkov, nenadomestljiva s kakršnimikoli roboti. Človek je zmožen hitreje reagirati in se znajti v kočljivih položajih, kjer so avtomatična
vozila odpovedala.
Prisotnost treh vesoljcev je praktično rešila ves program skylab ki se sedaj odvija po načrtih. Mnenje tehnikov je, da so trije kozmonavti dokazali poraz tistih, ki so trdili, da stroji lahko bolje opravijo vse potrebno delo v vesolju, kot bi bil zmožen človek.
Zanimivi so izidi poskusov na raznih kovinah, ki so jih vesoljci izvedli v skylabu. Hoteli so med
tožnem prostoru. Ugotovili so možnost izdelave zlitin iz kovin z različnimi specifičnimi težami, kar je na Zemlji, vsaj pri' kovinah, pri katerih so specifične teže zelo različne, izredno zapleteno.
Rezultati znanstvenega načrta bi utegnili imeti odločilen vpliv na razvoj bodočih vesoljskih programov.
Zadnji izsledki vesoljcev, ki so se ukvarjali tudi s proučevanjem sonca s posebnim teleskopom, ki ga
drugim tudi ugotoviti, kako se ob-. imajo na razpolago v skylabu, so našajo raztaljene kovine v brez-1 dokazali, da je na 'sončni kroni veli-
oB i
ka praznina, ki jo za sedaj ne vedo pojasniti. «Luknja», kot ji pravijo vesoljci, leži v višini sončnega ekvatorja in je velika približno kot desetina vse površine sonca.
Iz Houstona so ukazali, naj posnamejo s televizijsko kamero okvaro na sončnih panojih, da bi skušali ugotoviti za kakšno okvaro gre. Če bi jim uspelo popraviti jo, bi s tem rešili veliko krizo električne
cer kasneje preklicali in snemanje bodo izvedli čez nekaj dni.
Med tem so v Houstonu sporočili, da bodo drugo posadko, ki bo odletela na skylab izstrelili približno deset dni pred določenim datumom. Prvotno je bilo v načrtu, da Bean, Garriott in Lousma ki bodo sestavljali drugo posadko vzletijo 8. avgusta, sedaj pa so sklenili, da bodo odšli 27. julija. Predčasno izstrelitev povezujejo s šte-energije, ki trenutno vlada v ve-1 vilnimi nevšečnostmi, ki so se pri-soljskem laboratoriju. Ukaz so si-lpetile na skylabu.
Srečanje pobratenih mest Evrope
BEOGRAD, 1. — V hotelu «Jugo-slavija* v Beogradu se je danes pričel sestanek «pobratenih mest Evrope* organizacije devetih občin, ki je bila ustanovljena pred 17 leti v pariški občini Puteax. Gostitelj letošnjega sestanka je Zemun, ki je član organizacije. Med devetimi člani je tudi italijansko mesto Velletri. Pred sestankom je za voditelje delegacij devetih mest iz Avstrije, Zahodne Nemčije, Francije, Belgije, Velike Britanije, Holandske, Italije, Luksemburga in Jugoslavije, predsednik mestne skupščine Beograda, Branko Pešič, priredil sprejem.
PERPIGNAN, 1. — Zaradi eksplozije plina se je zrušilo poslopje v predmestju tega francoskega mesta. Umrlo je 7 oseb, šest pa jih je hudo ranjenih.
Trčenje vlakov v Indiji
BOMBAY, 1. — Sedemnajst oseb je zgubilo življenje, 108 pa jih je bilo ranjenih v trčenju dveh vlakov pri Bombayu. Nesreča se je pripetila včeraj zvečer na postaji Ma-ladsati. Iz še nepojasnjenih vzrokov je eden od obeh vlakov trčil z veliko hitrostjo v drugega, ki naj bi bil ustavljen.
Pojasnilo in popravek
Tovariš Ladislav škrjanc iz Kopra poslal v zvezi s čl «V Bazovici 50 let orilanl7jlT „ po-športa* naslednji dopis ozir?|;;n za jasnilo in popravek s pr°s J objavo:	. ored-
«Podpisani nisem bii P1^1 r|a» V sednik športnega društva «Za Jj. Bazovici, temveč sem bil PrV •roria* sednik mladinskega društva 4 v Bazovici.	. v ga-
Mladinsko društvo «Zarja» jj„. zovici je bilo član Zveze lf)o skih društev v Trstu	uoV
moštvo — ki je bilo eno od 0 ^rU društva — je tekmovalo v . .rajo tekmovanj, ki jih je orga «Športno udruženje v lrst»- jtjce Zadnji dve vrstici druge pesmi se pravilno glasita: ter branimo čast MD sen bodočnosti... sen 'oar°nr,.
-	ne Pa. kot je bilo zapisano-
ter ranimo čez naše z(^Knr.no$: vse bodočnosti... vse bo tjjli
—	Vsi navedeni podatki .i0vei>' zabeleženi v tedanjem
skem dnevniku «Edinost*- ptr Zahvaljujem se za °^ia\jravi> zdravljam s tovariškimi poz
ŽREBANJE LOTERIJE ŠELE V PONEDELJEK
i oralo
biti
Žrebanje loterije, ki bi n'ora danes, bo zaradi današnjega ^ ka republike šeie v ponedelje >
Program
festivala
(Nadaljevanje s 4. stram}^-
•-------------- --JT
Posebno velja to za jih navedli do sedaj. »ve .nano$ ki se bolj nagibajo na “posla}1 kot na fantazijo, pa ^oa^p~avai° v Trst Sovjeti, ki se na netrcd’ predstaviti s serijo k™fjirnoV 1 nih strnan znanstvenih I / l
znanstvenih
naslednjimi naslovi:
Marsom*, sOdkritje Pr01- ^ojej0 drova» ter «Sinje alge n P“ pianet*.	hu fcM'
Tehnilogija na samem	,fan-
tastike pa je motiv, ki P entof' je v vrsti ameriških ** cev, med katerimi bo Pr 0 re-
vo najbolj zanimiva
portaža o zadnjem Pf-
i skusit
Kn
tak°
lo na Lunini površini. P g \jo-bo zanimiv ameriški J*1’". prO' dočih ameriških vesolp našlo13 gramih». Film bo n0?, Holca1. «Sinji planet* in bo tipic VJiaprel
kako more znanstvenik pogledati v bodočnost.
Na sporedu bo še vTS‘ irancos' mentarcev belgijskega, i • 2);pfd»
kega in jugoslovanskega
vrhu tega bo letos retr°J.. predvajanje filmov o robo