Poštnina plačana v gotovini. 19. V Ljubljani, dne 25. februarja 1928. Letnik X. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST ljubljanske in mariborske oblasti. Vsebina,: Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca.. 55. Pravilnik o desinfektorski službi. 56. Pojasnilo o uvoznem ocarinjanju prečiščenega in neprečiščenega parafina. 57. Razpis glede tolmačenja ukaza Njegovega Veličanstva kralja o obči pomilostitvi. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. Razglasi sodišč in sodnih oblastev. Razglasi raznih uradov in oblastev, med njimi: 58. Tarifna obvestila. Razne objave. Iz „Služilenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“. Številka 35 z dne 15. februarja 1928.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne Sl. januarja 1928.: Postavljen je po natečaju za postajnega načelnika v 1. skupini ni. kategorije v Radovljici Fran R a m o v e š, dosedanji uradnik v isti skupini iste kategorije in postajni načelnik v Cu-šperku. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 31. januarja 1928.: Pomaknjeni so pri direkciji državnih železnic v Ljubljani: iz 5. skupine I. kategorije v 4. skupino I. kategorije: ing. Rudolf Kavčič, dr. Ludovik Ladiha in dr. Miško Jeušek; iz G. skupine L kategorije v 5. skupino L kategorije: Alojzij Ran dl, Fran Jelašič, ing. Fran Fine in ing. Josip Turba; iz 7. skupine L kategorije v 6. skupino I. kategorije: Alojzij V e h o v c, Srečko L e n a r d, ing. Ivan Leben, dr. Anton M a u r i, ing. Fran S e d 1 a k in ing. Anton O z v a 1 d; iz 1. skupine, podskupine a), II. kategorije v 6. skupino I. kategorije: Fran Žemlja; iz 2. skupine, podskupine a), II. kategorije v 6. skupino L kategorije: Anton Petrovič; iz 2. skupine, podskupine a), II. kategorije v 1. skupino, podskupino b), j 3. skupine I. kategorije Marij Osana, načelnik j ministrstva za pošto in telegraf, uradnik v 3. sku-i pini L kategorije. Številka 37 z dne 17. februarja 1928.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 3. januarja 1928.: Pomaknjeni so iz 3. skupine IT. kategorije v 2. skupino II. kategorije višji davčni upravitelji: Rihard Boltavzer pri davčnem uradu v Ljubljani (za okolico), Fran Čebulj pri davčnem uradu v Radovljici, Alojzij Klofutar pri davč-iiom uradu v Brežicah, Fran Lunder pri davčnem uradu v Ljubljani (za okolico), Ferdo Kocuvan pri davčnem okrajnem oblastvu v Maribora, Fran Starin pri davčni administraciji v Ljubljani, Emil Pleskovič pri davčnem uradu v Laškem, Valentin Novak pri davčnem uradu v Metliki, Oton S t e p i č pri davčnem uradu v Šmarju pri Jelšah, Rudolf B i n t e r pri davčnem uradu v Ljubljani (za mesto), Jožef Pichler pri davčnem uradu v Slovenski Bistrici, Ivan V o d 1 a k pri davčnem uradu pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, Aleksander G o 1 j a pri davčnem uradu v Ljubljani (za okolico), Fran Valentinčič pri davčnem uradu v Celju, Anton Dobravc pri davčnem uradu v Kozjem, Lovro Kuharič pri davčnem uradu v Ljutomeru, Fran Gala pri davčnem uradu v Krškem, Ivan H o č e v a r pri davčnem okrajnem oblastvu v Ljub- il. kategorije: Martin P oh er, Ivan Zorec, Maks }ia“’ Josip Tajnik pri davčnem uradu v Kranju H u b a 1 e k in Fortunat Kink; iz 2. skupine, podskupine b), II. kategorije v 2. skupino, podskupino a), U. kategorije: Peter M o z e 11 i g, Ivan K i -tak, Fran Rožman, Jurij Ilešič, Rafael Ogrin, Fran Šircelj in Karel Šircelj; iz 3. skupine U. kategorije v 2. skupino, podskupino b), II. kategorije: Alfonz Knez, Janko Medved, Mirko Piree, Fran Gorše, Fran Pagon, Karel in Karel šiška pri davčnem uradu v Ljubljani (za okolico). Odlok predsednika ministrskega sveta, ministra za notranje posle, z dne 17. decembra 1927.: Postavljena sta za političnoupravna uradnika v 7. skupini I. kategorije političnoupravna uradnika: Leopold A j 1 e c pri sreskem poglavarju v Slovenj- Objava ministrstva za socialno politiko, oddelka za zaščito delavcev, z dne 2. februarja 1928.: Postavljen je z odlokom ministra za socialno politiko z dne 24. januarja 1928. za predsednika upravnemu odboru javne borze dela v Ljubljani Pero Popo-v i č, sreski poglavar v Ljubljani. Številka 40 z dne 21. februarja 1928.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 7. februarja 1928.: Pomaknjeni so iz 2. skupine Ul. kategorije v 1. skupino UL kategorije arhivski uradniki Alojzij. Podbukovšek in Ivan Gombač pri velikem županu v Mariboru, Fran J a k i pri sreskem poglavarju v Mariboru, levi breg, in Rudolf M i s 1 e j pri policijski direkciji v Ljubljani. Številka 41 z dne 22. februarja 1928.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 27. januarja 1928.: Odlikovani so: z redom Belega orla V. vrste: Engelbert G a n g I, oblastni šolski nadzornik v Ljubljani; z rodom sv. Save IV. vrste: Josip Brinar, direktor meščanske šole v Celju; Fortunat Luža r, oblastni šolski nadzornik v p. v Ljubljani; Fran Gabršek, oblastni šolski nadzornik v p. v Ljubljani; z redom sv. Save V. vrste: Andrej Škulj, šolski nadzornik v Ljubljani; Anton P o r e k a r, šolski upravitelj v p. na Humu, mariborska oblast; Valentin P ul k o, sreski šolski nadzornik v p. v Gornjem gradu; Ivan Glinšek, šolski upravitelj v Rogaški Slatini; Ivan Z o 11 e r, šolski upravitelj v p. na Go-milskem; Karel Mavrič, šolski upravitelj v Gornji Radgoni; Domicijan Serajnik, šolski upravitelj v Konjicah; Miloš Levstik, učitelj v p. v Celju; Marija S a d a r - K1 e i n m a y r, šolska upraviteljica v Ljubljani; Maks Hočevar, direktor meščanske šole v Ljubljani; Radoslav K n a f 1 i č, gradcu in Jakob Počkaj pri sreskem poglavarju Šubic, Ignacij Ranzinger in Pavel M a š i č; j v .Lendavi- . , . . iz 2. skupine, III. kategorije v 1. skupino HI. kate-j javi genera nega impe oia a^jnmis r*^ . j golski upravitelj v p. v Radvanju; Tomo Kurbus, gorijo: Ivan Kumer, ^Martin Sivka, Martin «P^ v P’ ^ ^ ^ Schön i dr., k. d. v Zagrebu; 2.) Anton F. C e t i n i č v Blatu na Korčuli. Perme in Janko L e n š č a k; pri delavnici državnih železnic v Mariboru: iz 3. skupine H. kategorije v 2. skupino, podskupino b), II. kategorije: Ožbalt Arnuš. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 31. januarja 1928.: Premeščen je po službeni potrebi na postajo v Trbovljah za premikalnega nadziratelja v 1. skupini HI. kategorije Alojzij T r e 1 e c, dosedanji Številka 38 z dne 18. februarja 1928.: Odlok predsednika ministrskega sveta, ministra za notranje posle z dne 24. januarja 1928.: Postavljen je za policijskega nadzornika v 4. skupini II. kategorije pri glavnem odseku državnega redarstva v uradnik v isti skupini iste kategorije in premikal* S uTkVvid, r^Ärnik nadziratelj na postaji v tovcu. državne varnostne straže v isti skupini iste kate- Številka 36 z dne 16. februarja 1928.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 1. februarja 1928.: Odlikovana je ob proslavi 60. rojstnega dne z redom sv. Save HI. vrste Franja Tavčar, podpredsednica narodne ženske zveze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, v Ljubljani. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 5. februarja 1928.: Odlikovana je z redom sv. Save V. vrste Jerica Zemljan, učiteljica in nadzornica dvora na Bledu. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 26. januarja 1928.: Postavljen je na tehnični fakulteti univerze v Ljubljani za izrednega profesorja za elemente elektrotehnike s pravicami uradnika' gorijo pri policijski direkciji v Ljubljani. Odloka predsednika ministrskega sveta, ministra za notranje posle z dne 17. decembra 1927.: Pomaknjena sta iz 3. skupine III. kategorije v 2. skupino IH. kategorije arhivska uradnika: Milan Ferjan pri sreskem poglavarju v Slovenjgradcu in Jakob Kuhar pri policijski direkciji v Ljubljani. Številka 39 z dne 20. februarja 1928.: Odlok predsednika ministrskega sveta, ministra za notranje posle, z dne 29. decembra 1927.: Odpuščen je iz državne službe po členu 234. uradniškega zakona Fran Kastelec, pripravnik v 5. skupini H. kategorije pri velikem županu mariborske oblasti v Mariboru. Kranjc, učitelj v p. v Celju; Fran Brinar, šolski upravitelj v p. v Gotovljah, mariborska oblast; Hinko Schell, oblastni šolski nadzornik v p. v Konjicah; Ana Lebar, učiteljica v Ljubljani; Alojzij Novak, direktor meščanske šole v Ljubljani; Kornelij Iglič, šolski upravitelj pri Sv. Trojici, ljubljanska oblast; Ivan Benedičič, šolski upravitelj na Mirni, ljubljanska oblast; Miroslav Pretnar, sreski šolski nadzornik v Ljubljani; Ferdo J u v a n e c, šolski ravnatelj v p. v Ljubljani; Davorin Matko, šolski upravitelj v Novem mestu; Avgust Pirc, šolski nadzornik v Ljubljani. Uredbe osrednje vlade. 55. Na podstavi člena 24. uredbe o zatiranju nalezljivih bolezni H. br. 41.003 z dne 27. septembra 1927. in člena 189. finančnega zakona za leto 1927./ /1928. predpisujem ta-le Pravilnik o desinfektorski službi.* Člen 1. Vsi srezi, odnosno vsa mesta, morajo postaviti v breme svojih proračunov za vsakih 30.000 prebivalcev najmanj po enega desinfektorja. Člen 2. Srezi, mesta in občine, ki imajo manjše število prebivalcev, a imajo samoupravne ali državne ali sreske zdravnike, morajo prav tako postaviti vsaj enega desinfektorja. Člen 3. Dokler se ne ustanove v srezih sreske samouprave, morajo določiti oblastne samouprave po členu 187. finančnega zakona v svojih proračunih potrebne vsote za desinfektorje. Člen 4. V vseh teh administrativnih edinicah se mora ustanoviti pod upravo in nadzorstvom sreskega ali mestnega zdravnika desinfekcijska kolona, ki je sestavljena: a) iz potrebnega števila desinfektorjev; b) iz potrebnega števila aparatov za desinfekcijo s paro in keanijskimi sredstvi ali v večjih mestih iz parnega zavoda-, opremljenega z vsemi potrebnimi aparati in s kopalnico; c) iz potrebnih količin razkužil in ostalega materiala. Člen 5. Kolone za desinfekcijo imajo te-le naloge: a) opravljajo po navodilih in pod nadzorstvom pristojnega zdravnika v zmislu navodil o desinfek-čiji, desinsekciji in deratizaciji vse vrste teh poslov, da zatirajo nalezljive bolezni, kadar se pojavijo, ali da jih odvračajo; b) vrše vsak dan tekočo- desinfekcijo na stano-vališču ob nalezljivih boleznih, ki se morajo prijaviti, v vsakem posameznem nastopivšem primeru, zlasti pa zoper trebušni tifuz, grižo, škrlatinko, difterijo, maleus, koze; c) posečajo periodično vse domove, kjer se je pojavila odprta tuberkuloza, dajo po zdravnikovih * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 15. februarja 1928., št. 35/VIII. naročilih navodila in razkužila, ter nadzirajo izvajanje desinfakcije; č) izvrše, če se pojavi pega vica ali povratna mrzlica, desinfekcijo stanovanja in domačinov, po potrebi pa tudi drugih prebivalcev dotične občine; d) zahajajo, če se pojavijo nalezljive bolezni v srezu, po naročilu sreskega zdravnika ali pristojnega higienskega zavoda v, okužene kraje, dajo domačinom navodila in sredstva za izvrševanje des-infekcije med boleznijo in vodijo nadzorstvo, da se izvajajo vse odredbe, kakor je treba; e) ostanejo, če se pojavijo nalezljive bolezni v epidemični obliki, v okuženem kraju ter opravljajo sami vsakodnevno desinfekcijo v okuženih hišah; f) izvrše, če okuženi bolniki ozdravijo, umro ali se prepeljejo v bolnico, dokončno desinfekcijo stanovanj, v katerih so bivali ti bolniki; g) vrše po potrebi in naročilu sreskega zdravnika občasne desinfekcije šol, bolnic, hotelov in vseh javnih naprav, kjer se zbirajo in sestajajo večje množine prebivalstva; h) zahajajo, ko posečajo sela. zaradi desinfekcije, tudi v ostale domove, se obveščajo, ali je v njih kaj okuženih bolnikov, ter podajajo o tem poročila, pristojnemu zdravniku; i) opravljajo v zvezi s preiskovanjem in zatiranjem nalezljivih bolezni tudi ostale posle, ki se jim odrede, in sicer po navodilih pristojnega zdravnika ali higienskega zavoda; j) vodijo o vsem svojem delovanju in o porabi materiala dnevnik delovanja ter podajajo o tem mesečna poročila. Člen 6. Če ima kolona več desinfektorjev, imenuje zdravnik enega izmed njih za starejšino, ki mora skrbeti za to, da opravlja kolona vse svoje posle točno in pravočasno in da podaja vsa poročila- tako, kakor se zahteva s tem pravilnikom. Člen 7. Desinfekcijska kolona je podrejena sreskemu ali mestnemu zdravniku, če ni posebnega samoupravnega ali državnega higienskega zavoda, ki skrbi za zatiranje nalezljivih bolezni. V tem drugem primeru so desinfektorji podrejeni higienskemu zavodu. Člen 8. Za desinfektorje se smejo postavljati samo osebe, ki imajo poleg najpotrebnejše šolske izobrazbe in zadostne pismenosti izpričevalo o desinfektorski šoli, dovršeni v enem izmed higienskih zavodov v naši državi. Desinfektorje postavlja ono pristojno oblastno ali sresko samoupravno oblastvo, iz čigar proračuna dobivajo prejemke, ko se je prepričalo po higienskih zavodih, da imajo prosilci najpotrebnejšo kvalifikacijo. Člen 9. Ali ima prosilec kvalifikacijo za desinfektorja po tem pravilniku, odloči na podstavi predloženih izpričeval in potrdil pristojni higienski zavod. Zoper odločbo zavoda je dopustna pritožba na ministrstvo za narodno zdravje, čigar odločba je odločilna. člen 10. Desinfektor ima pravico do prejemkov po členu 189. finančnega zakona za leto 1927./1928. Te prejemke morajo postavljati v svoje proračune vsa ona samoupravna oblastva, ki morajo imeti desinfektorja. Člen 11. Pri higienskih zavodih v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Ljubljani in Skoplju naj se otvarjajo občasni tečaji za desinfektorje, ki trajajo leto dni. Vsa šamoupravna oblastva, ki nimajo zadostnega števila desinfektorjev, morajo postavljati v svoje proračune vsote, potrebne za vzdrževanje svojih štipendistov. O tem morajo obvestiti samoupravna oblastva vsako leto pristojne higienske zavode v svojem okolišu, da je mogoče prirediti tečaje. Člen 12. Vsaka desinfektorska kolona mora biti opremljena s temi potrebščinami: za vsakega desinfektorja z dvema platnenima plaščema in z eno obleko za izvrševanje desinfekcije ob pegavici z eno obleko, ki se mora na vseh straneh zapenjati, z enim parom gumenih škornjev in gumenih rokavic, nadalje z zadostnim številom ščetk za umivanje rok, ščetk za drgnjenje tal, ščetk za beljenje z apnom, z dvema čopičema za vodo, z dvema britvama, s strojem za striženje, z eno mizarsko metrsko mero, z menzurami za določanje tekočin in s tehtnico do 10 kg, s škarjami, noži, z zadostnim številom brisač, z nekoliko rjuhami, milom in razkužili. Obrazec 1. Dnevnik o delovanju kolone za desinfekcijo v Zaporedna številka Dan, leto V katerem kraju se je delovalo? Po čigavem naročilu? Zaradi česa, zaradi katere bolezni? Kakšne vrste je bila desinfekcija ali desinsekcija? Kdo je vršil desinfekcijo ali desinsekcijo? f Kje, v kakšni hiši? V Koliko .in kakšnih prostorov ? Kakšnih predmetov ? Koliko in kakšnega materiala se je porabilo? Pripombe j 1. - _ - f 2. — .:. 1 3. 1 _ ^ j 4. — 5. 6. I i 7. ' _| 8. i 9. ! : 10. i ^ 1 Kraj Mesec Število delovnih dni Celokupno število delovnih dni Kakšne desinfekcije Kje so se vršile S katerimi sredstvi Koliko in katerih desinfekcijskih sredstev je bilo porabljenih Zoper katere bolezni so se vršile desinfekcije tekoče profilaktične končne dependikulacije desinfekcije bolnica 1 i hoteli in obratovalnice zapori stanovanja z aparatom !■ e s mehanično v teku končne * Člen 13. Izmed desinfekcijskih sredstev morajo imeti kolone: snblimat v pastilah, formalin, lizol, sodo za pranje perila, kalijev permanganat, ugašeno in sirovo apno, žveplo, črni karbol, drva. Ta sredstva morajo nabaviti samoupravna ob-lastva v zadostnih količinah. Občinska oblastva morajo prav tako nabaviti iz-vestne količine teh sredstev za potrebe občine. Vsa ta sredstva morajo biti dobro pripravljena ter se morajo hraniti na ustreznem kraju, da se ne pokvarijo. Člen 14. Potni stroški desinfektorjev obremenjajo račun srezov, v katerih delujejo, če pa odrede potovanje higienski zavodi, obremenjajo račun zavoda, ki je odredil desinfekcijo. Člen 15. Vsi pristojni zdravniki morajo podajati vsake tri mesece pristojnemu higienskemu zavodu poročila o desinfekciji po priloženem obrazcu najkesneje do 10. dne četrtega meseca. Člen 16. Sreski in mestni zdravniki morajo paziti na ne-prikornost desinfekcijskih aparatov. Higienski za-vodi morajo organizirati preizkušanje aparatov glede pravilnega funkcioniranja, kar se mora izvršiti vsaj enkrat na leto, sicer pa vselej, kadar nastane dvom o pravilnosti. Člen 17. Kontrolo nad delovanjem desinfekcijskih kolon in celokupnega osebja in aparatov vrše v imenu ministrstva za narodno zdravje higienski zavodi, domovi za narodno zdravje ali druge naprave, ki jih šefi higienskih zavodov pooblaste za to. Higienski zavodi predpišejo z razpisom, kako in kdaj se opravljaj ta kontrola. Člen 18. Ta pravilnik služi za podstavo desinfekcijskemu delovanju v vsej državi. Na njega podstavi smejo oblastne skupščine predpisovati svoje pravilnike. člen 19. Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga minister za narodno zdravje podpiše in ko se razglasi v «Službenih Novinah». S tem dnem izgube veljavo vsi prejšnji pravilniki. V Beogradu, dne 4. februarja 1928.; H. br. 3437. Namestnik ministra za narodno zdravje, minister za agrarno reformo: dr. Andric s. r. 56. Pojasnilo o uvoznem ocarinjanju prečiščenega in neprečiščenega parafina.* Na sproženo vprašanje, kateri parafin naj se smatra za prečiščenega iz tar. št. 183. uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi in kateri za neprečiščenega iz tar. št. 173. uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi, dajem carinarnicam na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi po zaslišanju carinskega sveta to-Ie pojasnilo: Za parafin vobče se smatrajo vsi proizvodi rudninskih olj, dobljeni z destilacijo sirove nafte, katrana rjavega premoga ali parafinovega skrilavca, ki imajo pri navadni temperaturi čvrstoto masla, vazelina ali pa trdo čvrstoto in katerih strdišče je po Pohlovi metodi preko 34° C; oni, katerih strdišče je izpod vštetih 34° C, pa se morajo ocarinjati kot rudninska olja po tar. št. 177., točki 4., uvozne carinske tarife. Od tega se izvzemajo parafinovi proizvodi, omenjeni v tar. št. 190. uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi, katerih prednost je poleg maslaste ali vazelinske čvrstote enovita določena barva: bela, rumenkasta, rumena ali zelenkasta, ni- * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 8. februarja 1928., št. 29/VH. kakor pa ne nedoločena barva, kakor rumenozelene, rumenorjave ali zamazane kombinacije teh barv. >Ali naj se ocarinja parafin kot prečiščen ali neprečiščen, to se ravna po strdišču olja, dobljenega iz parafina s procesom znojenja. Vsak oni parafin, pri katerem da 15 % olja, dobljenih iz 100 gramov s postopnim skrbnim ogrevanjem, po Poblu strdišče izpod vštetih 34° C, se smatra za neprečiščenega; če. pa je strdišče preko 34° C, se smatra parafin za prečiščenega. Parafin se preizkuša tako-le: Parafin se raztopi, dobro premeša, potem se odtehta 100 gramov v pločevinasto posodo, da. se v njej strdi. Tako se dobi prga, ki se dene v pločevinaste posode v notranji del viskozimetra. Aparat se z majhnim plamenom polagoma ogreva, dokler ne začne olje kapljati. Temperatura se vzdržuje med kapljanjem stalna, po končanem kapljanju] pa se dvigne za eno stopinjo, nato se postopno zvišuje, dokler se ne nakaplja v posodo, ki je pod aparatom in ki se je prej tarirala, 15 % teže stehtanega parafina. Tako dobljenemu olju se določi strdišče po Pohlu. Strdišče po Pohlovi metodi se določi tako-le; V raztopljeno maso dobljenega olja, ki je ogreta na 60° C do 70° C, se vtakne toplomer s krogličastim živosrebrnim rezervoarjem in ko se potegne iz mase, se ohlaja z neprestanim vihtenjem v poševni legi, dokler se kaplja, ki je na živosrebrnem rezervoarju, ne strdi. Ona temperatura, pri kateri se kaplja olja na živosrebrnem rezervoarju strdi in se začne sukati s termometrom vred, je strdišče. Popis aparata: Viskozimeter je sestavljen iz posode A s pokrovom. Na dnu posode A, ki se stožčasto zožuje v odprtino (e), skozi katero se zajemi kapljajoče olje, je rešetka (a), ki se da po potrebi sneti. Na to rešetko se položi strjena parafinova prga. S toplomerom ti se meri temperatura posodo. Posoda A je v drugi posodi B, ki je napolnjena z vodo. Temperatura vode se meri s toplomerom t2 ter se lahko regulira z mešalnico (b) in tudi odvaja skozi pipo P. Aparat stoji na trinožcu in se ogreva z okroglim plamenom d, ki je na trinožcu ter se d:i zniževati in dvigati. (Glej priloženo sliko.) Zaradi preizkušanja naj jemljejo carinarnice pravilno oznamenovane ogledke prijavljenega neprečiščenega parafina v prgah po najmanj 200 gramov ter naj jih pošiljajo pristojnemu kemijskemu laboratoriju, ki ugotovi točnost prijave po zgoraj razloženi metodi. V Beogradu, dne 8. februarja 1928.; C. br. 5240. Namestnik ministra za finance, minister za trgovino in industrijo: dr. M. Spaho s. r. 57. Razpis ministra pravde z dne 13. februarja 1928., št. 8689, glede tolmačenja ukaza Njegovega Veličanstva b ralja o obči pomilostitvi z dne 19. januarja 1928., št. 3672.* Na več vprašanj nekaterih prvostopnih (okrajnih, kotarskih) sodišč kakor tudi kaznilniških uprav v pravnem območju izven Srbije in Črne gore o pravilnem tolmačenju poedinih točk ukaza Njegovega Veličanstva kralja o obči pomilostitvi z dne 19. januarja 1928., št. 3672, dajem na podstavi pooblastitve po točki VII. tega ukaza naslednja pojasnila: K točki I. V vseh primerih, kjer so civilna sodišča glede na stek kaznivega dejanja, ki je pomiloščeno, z drugim * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 21. februarja 1928., št. 40/IX. — Ukaz glej v Uradnem listu z dne 30. januarja 19'Z8., št. 24/10. kaznivim dejanjem, ki ni pomiloščeno, pravno-veljavno izrekla eno kazen za uporabo tega ukaza, je odločilno najtežje dejanje, in to je ono, zaradi katerega se je odmerila kazen po določilih §§ 34. in 35. glede1 na § 267. kazenskega zakona (na ozemlju Hrvatske in Slavonije, Slovenije in Dalmacije; §§ 65. in 66. kazenskega zakona na ozemlju Bosne in Hercegovine; § 95. kazenskega zakona na ozemlju Vojvodine). Izjema točke I. v omenjenem ukazu se nc nanaša na §§ 419., 463., 502., 506. in 525. kazenskega zakona za Hrvatsko in Slavonijo, Slovenijo in Dalmacijo, ker ne spadajo medsebojna grda ravnanja z zakonci, tatvine in poneverbe med zakonci hi v bližnjem sorodništvu, prešuštvo, osramotitev z obetom ženitve kakor tudi prekršitve nravnosti v rodbini med uvrede v ožjem zmislu in tudi ne med klevete, nego so uvrščene v prestopke ali pregreške zoper telesno varnost, zoper varnost lastnine, odnosno zoper javno nravnost (X., XI., odnosno XHI. poglavje kazenskega zakona z dne 27. maja 1852. za Hrvatsko in Slavonijo.) K točki H., 5.). Petletni čas se šteje od dne, ko je postala izrečena sodba izvršna, ne pa od dne, ko je bila kazen prestana ali odpuščena. K točki H., 6.). Izvzete so vse one osebe, ki so jih civilna sodišča že pogojno obsodila, ne glede na to, ali je čas trajanja pogojne sodbe potekel ali ne. K točki H., 5.) in 6.). V sodbi je redno navedeno, ali je kdo že kaznovan ali pa je na pogojnem odpustu; kjer pa obstoji dvom, mora sodišče samo uradoma pribaviti vse potrebne podatke in potem uporabiti ukaz. Seveda mora stranka, ki zahteva uporabo ukaza in predloži potrdilo, trpeti stroške, ki so združeni z določili zakona o taksah. K točki H., 7.). Od pomilostitve po tej točki so izvzete osebe, ki so bile obsojene po gozdnih zakonih, odnosno po za-konskia naredbah, ki se nanašajo na kazniva dejanja glede gozdov. Ta izjema se mora uporabiti na vse tako zvane gozdne kvare (kazniva dejanja zoper varnost gozdne lastnine), najsi so kvalificirane kot prestopki, pregreški ali hudodelstva in sojene po kazenskem zakonu. K točki HI. Ta točka obseza vojaškosodne obsojence, če prestajajo kazen v civilnih kaznilnicah ali zaporih; toda glede na točko IV. tega ukaza se mora uporabiti delna pomilostitev na vse sodbe, izrečene do dne tega ukaza, in, če niso postale izvršne, čim postanejo izvršne, torej tudi pri vojaškosodnih obsojencih, če se pošljejo na prestajanje kazni v zapore civilnih sodišč ali v kaznilnice. Od delne pomilostitve po točki III. tega ukaza se izvzemajo osebe, obsojene zaradi dejanj, ki so navedena taksativno, in ker se tukaj ne omenjajo tudi one osebe, ki so izvzete od pomilostitve po točki II., 2.) in 3.), je jasno, da te osebe niso izvzete od delne pomilostitve po točki III. Točki H. in IH. navajata posebne izjeme od pomilostitve po dotičnih točkah, točka VI. pa navaja obče izjeme od pomilostitve po vseh točkah tega ukaza. Ad HL, 1.). Kazenski zakon ne smatra hudodelstva detomora za posebno hudodelstvo; vendar pa ga smatra za posebno vrsto umora, za katero je glede na izredni položaj materin zapretena manj stroga kazen. Tudi kazenski zakon na ozemlju Srbije govori v XV. poglavju, § 164., o usmrtitvi otrok za razliko od § 155., podobno v XV. poglavju; prav tako govori § 139. hrvatskega (avstrijskega) kazenskega zakona o detomoru za razliko od § 134. kazenskega zakona kakor tudi govori § .284. kazenskega zakona za Vojvodino o detomoru za razliko od § 278. istega zakona; tako obseza tudi kazenski zakon za Bosno in Hercegovino določilo v § 214. za hudodelstvo detomora za razliko od § 209. kazenskega zakona. Ker imajo kazenski zakoni v vseh pravnih območjih naše države hudodelstvo detomora za delikt posebne vrste in ga kaznujejo mileje, ni razloga, da bi bilo to kaznivo dejanje izvzeto od delne pomilostitve po točki HL, 1.). Potemtakem se mora uporabiti omenjeni ukaz na detomor, kolikor so dani za uporabo tudi ostali pogoji. Po isti točki so izvzeta kazniva dejanja umora, najsi so bila izvršena ali poizkušena, bodisi da so bile dotične osebe obsojene kot storilci, bodisi kot deležniki, torej tudi poizkušena zavedba; k hudodelstvu umora (§ 138. hrvatskega kazenskega zakona). Ad IIL, 4.). Po toj točki so izvzete od uporabe ukaza osebe, ki so bile obsojene na smrtno kazen, pa jim je bila ta kazen po Najvišji milosti odpuščena in izpremenjena v kazen na izgubo svobode; torej spadajo tudi osebe, ki so bile obsojene na smrtno kazen, pa jim je Narodno veće v Zagrebu odpustilo smrtno kazen, pod to izjemo, ker je Narodno veće v tem času nadomeščalo vrhovno državno oblastvo. K točki IV. Odredbe točk L, II. in III. tega ukaza se morajo uporabiti na vse sodbe, izrečene do dne tega ukaza z dne 19. januarja 1928., najsi niso postale izvršne, in sicer čim postanejo izvršne. Uporaba tega ukaza se tiče samo kazni na izgubo svobode, dočim niso obsežene denarne kazni niti takrat, kadar je kazen na izgubo svobode izrečena kot nadomestna kazen (kadar se izpremeni denarna kazen, globa, ob neizterljivosti v kazen na izgubo svobode), tako da se ta ukaz ne uporablja na tako nadomestno izrečeno kazen na. izgubo svobode. V Beograd u, dne 13. februarja 1928.; št. 8689. Minister pravde: dr. D. M. Subotič s. r. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti, O. br. 874. Poziv vsem delniškim družbam s sedežem v ljubljanski oblasti. Delniške družbe s sedežem v ljubljanski oblasti se pozivljejo, naj predlože podpisanemu nadzorstvenemu oblastvu v 1 4 d n e h, ko: se je po štatutamem določilu vršil redni občni zbor za minulo poslovno leto, računski zaključek (bilanco in račun izgube in dobička) kakor tudi po družbenem vodstvu overovljen prepis zapisnika o občnem zboru, ki je odobril letne račune. Računski zaključek morajo objaviti družbe z delniško glavnico, večjo od 1,900.000 Din, v «Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti» in tudi v «Službenih Novinah» v Beogradu; v dotični objavi je treba navesti višino in izplačilo dividende. V Ljubljani, dne 17. februarja 1928. Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Vodopivec s. r. L. br. 231. Izprememba v seznamku zdravnikov, vpisanih v imenik zdravniške zbornic« za Slovenijo. Dr. Peter Košenina, okrožni zdravnik v p. v Ljubljani, jc bil izbrisan iz imenika zdravniške zbornice za Slovenijo, ker je dne 14. februarja 1928. umrl. V Ljubljani, dne 21. februarja 1928. Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Mayer s. r. Vet. br. 163. Izkaz o stanja živalskih kužnih bolezni v območja ljubljanske oblasti od dne 13. do dne 19. februarja 1928. Opazka: Imena sedežev sreskih poglavarjev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom za-kuženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Svinjska kuga. Brežice: Artiče (Artiče in Zgornji Obrež po 1 dvorec, Dolenja vas 2 dvorca). Ljubljana, mesto: Ljubljana, mesto 1 dvorec. Svinjska rdečica. Kočevje: Dolenja vas (Dolenja vas 1 dvorec), Videm (Zdenska vas 1 dvorec). Ljubljana, okolica: Borovnica (Borovnica 1 dvorec). Radovljica: Radovljica (Radovljica 1 dvorec). V Ljubljani, dne 22. februarja 1928. Za velikega župana ljubljanske oblasti: oblastni veterinarski referent Paulin s. r. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. L. št. 6/3. Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti od dne 1. do dne 7. februarja 1928. Srez j Ostalih Na novo obolelih Ozdra- velih Umrlih Ostalih v oskrbi Skupina tifuznih bolezni. i Celje i 4 1 2 3 Konjice 1 1 j Maribor, levi breg . 1 i • 2 j Maribor, mesto . . 1 • 1 Prelog 1 1 I Prevalje 1 1 i Ptuj 1 1 1 Slovenjgradec . . 1 . i Skupaj . 11 2 3 10 J Griža. — Dysenteria. i Maribor, mesto . . 1 1 1 • j Prevalje 2 1 1 • i Skupaj . 2 1 2 j . i Škrlatinka. — Scarlatina. Celje 1 . i Celje, mesto . . . 1 i Čakovec 3 1 4 Dolnja Lendava. . 2 1 i i 1 Konjice 2 i 1 Maribor, desni breg 1 i . Maribor, levi breg . 2 2 Maribor, mesto . . 3 3 Murska Sobota . . 1 i i 1 j ! Prelog . i 1 ! 1 Ptuj, mesto . . . 1 1 Skupaj . 16 5 4 1 16 Ošpice. - - Morbilli. 1 Ljutomer 4 4 I . ! Maribor, mesto . . 1 i 1 1 ■ 1 Skupaj . 5 i 5 ! . 1 Davica. — Dlphteria et Croup. ' Celje, mesto . . . • i 1 • 1 Dolnja Lendava. . i Gornji grad ... 2 i 1 Maribor, mesto . . 2 1 i . 2 Murska Sobota . . 3 2 . 1 1 Prevalje 2 1 . 1 Ptuj 3 i . 4 1 Šmarje pri Jelšah . 5 i 3 . 3 Skupaj . 15 7, 8 i 13 Sen. — Erysipelas. Celje ...... 1 2 . 3 j Gornji grad . . . 1 1 Konjice 1 1 ! Maribor, desni breg 1 2 3 ! Maribor, mesto . . 1 2 2 1 Ptuj, mesto . . . . 1 • 1 1 Slovenjgradec . . 1 i Skupaj . 6 7 3 10 Krčevita odrevenelost - - Tetanns. Ptuj 1 • : 1 1 • 1 V Mariboru, dne 16. februarja 1928. Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r Vet, br. 51/9. Izkaz o stanja živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 20. februarja 1928. Opomba; Imena sedežev sreskih poglavarjev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Svinjska kuga. Maribor, desni breg: Lobnica (Lobnica 1 dvorec), Račje, (Račje 1 dvorec). Maribor, levi breg: Kamnica (Kamnica 1 dvorec). Ptuj: Središče (Središče 5 dvorcev). Svinjska rdečica. Dolnja Lendava: Dolnja Lendava (Dolnja Lendava 1 dvorec). V Mariboru, dne 20. februarja 1928. Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni veterinarski referent dr. Rajar s. r. Razglasi sodišč in sodniii obiasiev. S 15/27—47. 417 Odprava konkurza. Prezadolženec: Peter Podobnik, krojač v Gorenji vasi nad Škofjo Loko. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 15/27—3 o prezadolženčevi imovini, je po § 139. k. r. odpravljen, ker je bila vsa masa razdeljena. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek IH., dne 11. februarja 1928. S’ 29/27—20. 418 Odprava konkurza. Prezadolženec: Roman G o 1 e b i o v s k i v Ljubljani, Stari trg št. 19. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 29/27—2 o prezadolženčevi imovini, je po § 166., odstavku 2., k. r. odpravljen, ker ni kritja za stroške postopanja. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek HI., dne 11. februarja 1928. S 4/27—53. 419 Odprava konkurza. Prezadolženec: Alojzij Smole, trgovec v Šmarju-Sapu. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 4/27—'2 o prezadolženčevi imovini, je po § 157. k, r. odpravljen, ker se je sklenila prisilna poravnava. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek HI., dne 13. februarja 1928. S 21/25—73. 446 Oklic. V konkurzu Josipine Klemenčičeve, trgovke na Rečici, se določa narok za razpravo in za sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadol-ženka, na dan 21. marca 192 8. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 26. Predloge za prisilno poravnavo je moči vpogle-dati pri konkurznem komisarju. Okrajno sodišče v Radovljici, oddelek L, dne 21. februarja 1928. C 65/28—1. 439 Oklic. Martin Bučar, posestnik na Griču št. 3 pri Kostanjevici, je vložil zoper Antona Levaka, posestnikovega sina v Artičah, tožbo zaradi 3600 Din. Narok za ustno razpravo se je določil na dan 16. marca 1 928. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 11. Ker jo sedanje bivališče Antona, Levaka neznano, se mu postavlja za skrbnika Jože Levak posestnik v Artičah št. 41. Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek H., dne 14. februarja 1928. C 43/28—1. 375 Oklic. Vdova Marija Tropša, rojena Sovar, posestnica v Murskem Središču št. 25, ki jo zastopa dr. Makso Peterlin, notarski namestnik v Dolnji Lendavi, je vložila zoper Kato Mikoličev o, rojeno Vugrin-čevo (vdovo), iz Murskega Središča, sedaj neznanega bivališča, tožbo za priznanje lastnine zbog kupa zaradi 50 Din. Ustna sporna razprava se je določila na dan 17. marca 192 8. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 21. Ker je bivališče Kate Miholičeve neznano, se ji postavlja za skrbnika dr. Janko Pikuš, odvetnik v Dolnji Lendavi. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek IL, dne 12. februarja 1928. C 42/28—1. 376 Oklic. Franc Santa k in Magdalena Šantak, rojena Slapši, posestnika v Dolnji Lendavi št. 251, ki ju zastopa dr. Makso Peterlin, notarski namestnik v Dolnji Lendavi, sta vložila zoper Jožefa L e ö k a in Verono F ti tov o iz Vratišinca, sedaj neznanega bivališča, tožbo za priznanje lastnine zaradi priposestvovanja v vrednosti 3000 Din. Ustna sporna razprava se je določila na dan 17. marca 1928. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 21. Ker je bivališče obeli tožencev neznano, se jima postavlja za skrbnika dr. Janko Pikuš, odvetnik v Dolnji Lendavi. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek II., dne 13. februarja 1928. C 46/28—1. 398 Oklic. Mihael Gerečer in Josip Gerečer, posestnika pri Treh mlinih št. 10, ki ju zastopa dr. Armin Strasser, odvetnik v Dolnji Lendavi, sta vložila zoper drja. Hajosa Belo Nabranzkega (Nabranzky), odvetnika v Lenti na Ogrskem, tožbo zaradi izdaje listine, sposobne za vknjižbo (sporni predmet 250 Din). Ustna sporna razprava se je določila na dan 17. marca 1 928. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 21. Ker biva toženec v madžarski državi, s katero še ni urejena pravna pomoč, se mu postavlja za skrbnika dr. Janko Pikuš, odvetnik v Dolnji Lendavi. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek II., dne 16. februarja 1928. C 48/28-1. - 399 Oklic. Martin Sreš in Ivan Sreš, posestnika v Bratoncih št. 10, ki ju zastopa dr. Makso Peterlin, notarski namestnik v Dolnji Lendavi, sta vložila zoper Marijo S r e š e v o, rojeno Mlinaričevo, bivšo posestnico v Bratoncih, tožbo zaradi priznanja lastnine v vrednosti 1000 Din. Ustna sporna razprava se je določila na dan 17. marca 192 8. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 21. Ker je toženka umrla, se postavlja njeni zapuščini za skrbnika dr. Janko Pikuš, odvetnik v Dolnji Lendavi. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek II., dne 16. februarja 1928. E 363/27—10. 445 Oklic. Martinu Meniču iz Malega P,udloga št. 9 je vročiti v izvršilni stvari drja. Janka Mencingerja, odvetnika v Krškem, zoper Martina Meniča iz Malega Pudloga št. 9 zaradi 7948 Din sklep z dne 18. februarja 1928., opr. št. E 363/27—10, s katerim se je dovolil pristop k prisilni dražbi zemljišč: davčna občina Smednik, vi. št. 144, in davčna občina Ravno, vi. št. 319. Ker je sedanje bivališče Martina Meniča, neznano, se mu postavlja za skrbnika Janez Mežič v Malem Pudlogu št. 6. Okrajno sodišče v Krškem, dne 18. februarja 1928. C 158/27—4. 396 Oklic. Občinska javna bolnica v Krškem po finančni prokuraturi v Ljubljani je vložila zoper Franca Ribiča, posestnika v Brezju, sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi 1510 Din s pripadki. Narok za ustno razpravo se je določil na dan 6. marcal92 8. ob pol desetih pri tem sodišču v sobi št. 5. Ker je bivališče Franca Ribiča neznano, se mu postavlja za skrbnika Drago Kolar, zasebnik v Sevnici. Okrajno sodišče v Sevnici, oddelek II., dne 17. februarja 1928. E 843/27—20. 444 Sklep. Pri prisilni dražbi dne 17. februarja 1928. ni bilo nobene ponudbe. Zaradi tega se po § 151. i. r. ustavlja izvršba s prisilno dražbo zavezančevih nepremičnin: zemljiška knjiga Pišece, vi. št. 122 in 255, ki je bila dovoljena s tukajšnjim sklepom z dne 6. okto- bra 1927., E 843/27—2, odnosno z dne 2. novembra, 1927., E 951/27—2. Pred potekom pol leta od dražbenega naroka se ponovna uvedba dražbenega postopanja ne more predlagati. Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek II., dne 17. februarja 1928. E 611/27—6. 305 Dražbeni oklic. Dne 1 6. m a r c a 19 28. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kleč, vi. št. 24 in 148, zemljiška knjiga Talčji vrh, vi. št. 295 in 574. in zemljiška knjiga Planina, vi. št. 134. Cenilna vrednost: 25.256 Din 48 p; vrednost pri-tekliii: 225 Din; najmanjši ponudek: 16.838 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdravitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Črnomlju, oddelek II., dne 28. januarja 1928. E 620/27—44, E 679/27—6, E 572/27—13. 335 Dražbeni oklic. Pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 bo dne 1 7. m ar ca 19 28. dražba nastopnih nepremičnin; 1. ) ob devetih: zemljiška knjiga Gotenica, vi. št. 18 in 168, cenilna vrednost 52.414 Din, najmanjši ponudek 34.942 Din 50 p; 2. ) ob desetih: zemljiška knjiga Stara cerkev, vi. št. 74 in 925, cenilna vrednost 57.908 Din, najmanjši ponudek 33.400 Din; in 3. ) zemljiška knjiga Kočevska Reka, vi. št, 39, cenilna vrednost 22.828 Din, najmanjši ponudek 14.219 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kočevju, oddelek II., dne 7. februarja 1928. E 735/27—9, E 731/27—8, E 730/27—8. 336 Dražbeni oklic. Pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 bo dne 16. marca 1928. dražba nastopnih nepremičnin: 1. ) ob devetih: zemljiška knjiga Bukova gora, vi. št, 42, cenilna vrednost 21.778 Din 10 p, najmanjši ponudek 14.394 Din; 2. ) ob desetih: zemljiška knjiga Mala gora, vi. št. 205 in 212, cenilna vrednost 46.766 Din, najmanjši ponudek 28.992 Din; in 3. ) ob enajstih: zemljiška knjiga Osilnica, zavezani stranki lastne polovice vi. št. 193, 266 in 273, cenilna vrednost 4190 Din 65 p, najmanjši ponudek 2793 Din 77 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je naMt na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kočevju, oddelek II., dne 7. februarja 1928. E 504/27. 326 Dražbeni oklic. Dne 15. marca 192 8. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Križe, vi. št. 213, 322 in 106. Cenilna vrednost: 18.135 Din 95 p; vrednost pri-teklin: 550 Din; najmanjši ponudek: 12.458 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kozjem, dne 18. januarja 1928. E 5638/27. 381 Dražbeni oklic. Dne 16. marca 192 8. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Petra predmestje, I. del, vi. št. 56, in sicer polovice nepremičnine, sestoječe iz hiše na Vidovdanski cesti št. 7 z dvoriščem, kol-nico in hlevom. Cenilna vrednost: 42.000 Din; najmanjši ponudek: 21,000 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne megle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 7. februarja 1928. E 4695/27—7. 395 Dražbeni oklic. Dne 13. marca 192 8. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastralno občino Stožice, vi. št. 567 (savski prod). Cenilna vrednost: 459 Din 50 p; najmanjši ponudek: 330 Din 34 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 8. februarja 1928. E 696/27. 332 Dražbem oklic. Dne 14. marca 19 2 8. ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Slaptinci, vi. št. 22 in 217. Cenilna vrednost: 177.198 Din; vrednost prite-klin: 6000 Din; najmanjši ponudek: 122.132 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljutomeru, oddelek II., dne 10. februarja 1928. E 683/28. 382 Dražbeni oklic. Dne 15. m a r c a J 9 2 8. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ključarovci, vi. št. 157. Cenilna vrednost: 70.195 Din 20 p; najmanjši ponudek: 35.296 Din 80 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljutomeru, dne 14. februarja 1928. E 5930/27—15. • 233 Dražbeni oklic. Dne 16. marcal92 8. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: I. zemljiška knjiga Košaki, vi. št. 71, II. zemljiška knjiga Vodole, vi. št. 66, III. zemljiška knjiga Vosek, vi. št. 51, in IV. zemljiška knjiga Ranca, vi. št. 86. Cenilna vrednost: ad I. 169.083 Din 50 p, ad II. 6652 Din, ad HI. 194.080 Din 75 p in ad IV. 55.526 Din 50 p; vrednost priteklin: ad I. 3415 Din, ad III. 4645 Din in ad IV. 4000 Din (všteta v cenilni vrednosti); najmanjši ponudek: ad I. 112.722 Din 32 p, ad H. 4434 Din 68 p, ad HI. 129.387 Din 20 p in ad IV. 37.017 Din 68 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV., dne 23. januarja 1928. E 7601/27—5. 293 Dražbeni oklic. Dne 9. marca 1928. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ranca, vi. št. 16. Cenilna vrednost: 177.589 Din 60 p; vrednost pri-teklin: 8175 Din; najmanjši ponudek: 123.776 Din 40 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV., dne 28. januarja 1928. E 252/27—15. 389 Dražbeni oklic. Dne 17. marca 1928. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Trebelno, vi. št. 45, zemljiška knjiga Črnuška vas, vi. št. 302, 602 in 669, in zemljiška knjiga Staro Zabukovje, vi. št, 477. Cenilna vrednost: 171.200 Din; vrednost prite-klin: 17.000 Din; najmanjši ponudek: 125.466 Din 66 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mokronogu, dne 13. februarja 1928. 343 Vpisi v trgovinski register. 99. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: «Jugoreklam», družba z o. z. Obratni predmet: trgovinske infonnacije, anonce, plakatiranje in komisijska agentura. Družbena pogodba z dne 19. januarja 1928. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Osnovna glavnica znaša 5000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana. Poslovodja: Josip Uran, trgovec in posestnik v Ljubljani, Mestni trg št. 11. Za zastopanje je upravičen poslovodja samostojno. Za družbo podpisuje poslovodja tako, da pristavlja njenemu napisanemu, natisnjenemu ali s štampiljko odtisnjenemu besedilu svojeročno svoje ime. Ljubljana, dne 28. januarja 1928. 100. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Kranjska hranilnica. Obratni predmet: Kranjska hranilnica opravlja te-le posle: a) dovoljuje posojila ljubljanski oblasti, srezom, občinam in javnopravnim korporacijam v oblasti, ki imajo pravico, za svoje potrebščine pobirati doklade. Hranilnica sme tudi s cesijo prevzemati take terjatve (komunalna posojila); b) dovoljuje melioracijska posojila posameznikom in kolektivnim osebam v ljubljanski oblasti ter prevzema take terjatve s cesijo; c) dovoljuje posojila železnicam nižje vrste (lokalnim, vicinalnim, vlažilnim, električnim železnicam, železnicam na žično vrv, tramvajem i. dr.) v ljubljanski oblasti, prevzema terjatve, izvirajoče iz takih posojil, s cesijo (železniška posojila) in tudi nabavlja obveznice morebitnih oblastnih železniških posojil bivše vojvodine Kranjske in ljubljanske oblasti, nadalje one prioritetne obveznice in delnice zasebnih podjetij, ki se tičejo železnic nižje vrste in katerih obrestovanje in poplačilo je zadostno zavarovano z garancijo države ali oblasti za donos; č) dovoljuje hipotekarna posojila in prevzema take terjatve s cesijo; d) dovoljuje menična posojila in prevzema terjatve s cesijo; e) izdaja komunalne melioracijske in železniške zadolžnice in zastavne liste na podstavi posojil, navedenih pod črkami a), b), c) in č), kakor tudi na podstavi vrednostnih papirjev, omenjenih pod črko c), toda le s specialno odobritvijo pristojnega ministrstva; f) izdaja garancije in preskrbuje kavcije proti zadostnemu jamstvu, kakršno je predpisano za druga redna posojila; g) ustanavlja in obratuje javna skladišča, izdaja skladiščne izkaznice v okviru veljavnih zakonov in na podstavi koncesij, ki jih je treba pridobiti za posamezne primere; h) dovoljuje posojila na vrednostne papirje (lom-bard), ki jih izda ljubljanska oblast ali srez ali katerakoli občina v ljubljanski oblasti in ki jih sprejme v zastavo Narodna banka, Državna hipotekarna banka ali poštna hranilnica; i) eskontira in reeskontira menice in devize z omejitvijo, M jo določa § 13. štatuta, izžrebane in pupilarnovarne vrednote, zlasti državne in oblastne zadolžnice; k) izvršuje žirovne in kontokorentne posle, nakupuje in prodaja devize in valute, pri čemer je izključena vsaka spekulacija, nakupuje in prodaja vrednostne papirje na tuj račun, na lastni račun pa le pupilarnovarne papirje lastne in tuje emisije, nadalje lastne zakladne zadolžnice; l) sprejema denarne vloge na vložne knjižice, na obrestonosne blagajniške liste ali na tekoči račun; m) shranjuje ali upravlja depozite; n) dovoljuje posojila na skladiščne izkaznice; o) nalaga gotovino začasno v drugih akreditiranih bankah; p) opravlja blagajniške posle onih deželnih zakladov, ki jih določi oblastni odbor; r) opravlja sploh posle oblastne blagajne, kolikor jih ji določi oblastni odbor; s) nakupuje realitete, toda samo: 1. ) za lastno porabo, 2. ) za zavarovanje lastnih terjatev in 3. ) za naložbo rezervnega zaklada. Lastnik podjetja: Ljubljanska oblast. Zastopstvo: Zavod zastopa upravni odbor. Firma se podpisuje tako, da pristavljata njenemu besedilu svoja podpisa kolektivno: a) po dva člana upravnega odbora, b) en član upravnega odbora z enim ravnateljem ali prokuristom, c) po dva prokurista, ki jima je podelil upravni odbor pravico, kolektivno podpisovati za hranilnico; prokuristi podpisujejo vselej s pristavkom «p. p.». Upravni odborniki so: Ivan Avsenek, oblastni poslanec in tvorničar v Ljubljani; Karel Ceč, ravnatelj Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani; Franc S. Finžgar, mestni župnik v Ljubljani; dr. Vladimir Ravnihar in dr. Friderik Luckmann — odvetnika v Ljubljani; Gabriel Oblak, župan in tvorničar v Dolenjem Logatcu; Vinko Resman, župan in veletržec v Radovljici. Posebne navedbe: Zavod sloni na lastnem statutu, ki ga je sprejela po členu 64. zakona o oblastni in sreski samoupravi v obliki oblastne uredbe ljubljanska oblastna skupščina v XIV. seji z dne 21. julija 1927.; dotično uredbo je razglasil na podstavi j člena 66. zakona o oblastni in sreski samoupravi i veliki župan ljubljanske oblasti z odlokom z dne j 18. avgusta 1927., S. št. 2877/2 v «Uradnem listu ! ljubljanske in mariborske oblasti» z dne 22. septem-1 bra 1927. pod št. 410/98. Upravni odbor, ki sestoji iz petih do devetih članov, voli za štiri leta, odnosno v vsakem primeru za čas, dokler se ne izvoli nov odbor, ljubljanska oblastna skupščina. Razglasi se objavljajo v Uradnem listu. Ljubljana, dne 26. januarja 1928. 101. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Filip Rubel, družba z o. z. Obratni predmet: trgovina z razglednicami. Družbena pogodba z dne 17. januarja 1928. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Osnovna glavnica znaša 50.000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana. Poslovodji: Jožica Bonač, trgovka v Ljubljani, in Filip Rubel, trgovec na Dunaju, IX., Porzelan-gasse 60. Za zastopanje je upravičen vsak poslovodja ali prokurist samostojno. Firma se podpisuje tako, da postavlja pod njeno po, komerkoli napisano, natisnjeno ali s pečatnikom odtisnjeno besedilo svoj podpis en poslovodja ali en prokurist, le-ta s pristavkom «p. p.». Ljubljana, dne 24. januarja 1927. 102. Sedež: Moste pri Žirovnici. Besedilo firme: «Tilia», lesni produkti, družba z o. z. Obratni predmet: Družba izdeluje, nakupuje in prodaja lesene čevlje, cokle, copate, zobotrebce in druge lesene predmete, spadajoče v to stroko, ter pridobiva nepremičnine, odnosno jih najema in jemlje v zakup za obratne namene. Družbena pogodba z dne 4. januarja 1928. in dodatek z dne 17. januarja 1928. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Osnovna glavnica znaša 25.000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana. Poslovodja: Franjo Hočevar, zasebnik v Mostah pri Žirovnici št. 32. Dokler je samo en poslovodja, zastopa ta poslovodja družbo samostojno sodno in izvensodno ter podaja izraze družbene volje v njenem imenu. Ce izvoli občni zbor še drugega poslovodjo, podpisujeta družbeno firmo in podajata izraze družbene volje kolektivno oba poslovodji. Družbena firma se podpisuje tako, da postavljajo upravičenci svoj podpis pod njeno natisnjeno, štam-piljirano ali po komerkoli napisano besedilo. Ljubljana, dne 25. januarja 1928. H. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 103. Sedež: Litija. Besedilo firme: Brata Lajovic, tovarna pleternu in trikotaže: Z dnem 26. januarja 1928. je prestala javna trgovska družba, ker je javni družbenik Emil Lajovic izstopil iz firme. Besedilo firme odslej: Franc Lajovic, tovarna pletenin in trikotaže. Imetnik odslej: Franc Lajovic, tvomičar v Litiji št. 3. Ljubljana, dne 28. januarja 1928. 104. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Aloma Company, anončna. reklamna, nakupovalna in prodajna družba z o. z.: Na občnem zboru z dne 30. januarja 1928. se je izpremenila družbena pogodba v točki «Šestič». Ljubljana, dne 4. februarja 1928. 105. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Lavrenčič & Co., industrijska in trgovska družba z o. z. v Ljubljani v likvidaciji: Družbeniki so sklenili dne 29. decembra 1927., preklicati razid družbe, ustaviti likvidacijo in izbri-sasi pristavek «v likvidaciji», tako da se upostavi prejšnje besedilo firme: Lavrenčič & Co., industrijska in trgovska družba z o. z. v Ljubljani. Vpisala se je izprememba v §§ 4. in 12. družbene pogodbe. Po izpremenjenem § 4. ima družba enega ali več poslovodij, ki zastopajo družbo vsak samostojno proti oblastvom, tretjim osebam in sodišču. Število članov poslovodstva določi občni zbor družbenikov, ki tudi izvoli poslovodstvo. Firma se podpisuje tako, da postavlja pod njeno besedilo, ki je lahko po komerkoli napisano, s štam-pilijo odtisnjeno ali natisnjeno, vsak poslovodja posamič svojeročno svoj znak. Vpisal se je poslovodja ing. Fran Zupančič v Ljubljani. Izbrisali so se likvidatorji ing. Fran Zupančič, Viktor Rus in Fran Pogačnik. Ljubljana, dne 24. januarja 1928. 106. Sedeža Sv. Jurij ob južni železnici. Besedilo firme: Adam Kincl in drug. Obratni predmet: trgovina s špecerijskim in manufakturnim blagom in z deželnimi pridelki: Izstopil je javni družbenik Juro Cerovšek, ker je umrl; vstopil pa je javni družbenik Jurij Vrečer, trgovinski sotrudnik v Zavodni št. 19. Celje, dne 1. februarja 1928. IH. Izbrisali sta se nastopni firmi: 107. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Tvornice kovinastih izdelkov Sajovic & Komp.: Ker se je obrat opustil. Ljubljana, dne 23. januarja 1928. 106. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Vnovčevalnica za živino in mast v Ljubljani: Ker je likvidacija končana. Ljubljana, dne 28. januarja 1928. 344 Vpisi v zadružni register, L Vpisale so se nastopne zadruge: 109. Sedež: Orna pri Prevaljah. Besedilo firme: Mlekarska zadruga v Črni, regi-strovana zadruga z omejeno zavezo. Obratni predmet: Zadruga ima namen: a) širiti med ljudstvom zanimanje za umno mlekarstvo, sirarstvo in živinorejo; b) vzdrževati potrebna' zadružna poslopja in stroje za izdelovanje raznih mlečnih izdelkov; c) sprejemati od članov mleko in druge kmetijske pridelke; d) razpečavati mleko in druge kmetijske pridelke kakor tudi mlečne izdelke. Zadružna pogodba (statut) z dne 13. novembra 1927. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega enkratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo z nabitkom v zadružni pisarni in po sklepu načelništva v listih, ki jih določi načelništvo. Načelništvo sestoji iz šestih zadružnikov; člani načelništva so: Alojzij Peče, trgovec v črni (načelnik); Filip Sušel, 'rudniški paznik v p. v Podpeči št. 66 (načelnikov namestnik); Franc Šepul, gozdar v Bistrici št. 15; Ivan Adamič, posestnik v Bistrici št. 17; Andrej Mlinar, posestnik v Javorju št. 105; Simon Kompan, najemnik v Javorju št. 28. Pravico, zastopati zadrugo, ima načelništvo. Firmo podpisujeta skupno načelnik ali njegov namestnik in en član načelništva ali pa po dva člana načelništva tako, da postavljata pod njeno napisano ali odtisnjeno, besedilo svoji imeni. Maribor, dne 3. februarja 1928. 110. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Gospodarska poslovalnica osobja ljubljanske železniške direkcije v Ljubljani, registro-vana zadruga z omejeno zavezo. Obratni predmet: Zadrega ima namen, pospeševati gospodarske koristi članov s tem, da jim nabavlja življenske potrebščine in ostale predmete za njih osebno in domačo porabo. Če je treba, sme napraviti zadruga na primernih krajih zadružna, skladišča in poslovalnice. Zadruga sme prodajati blago samo članom. Zadružna pogodba (statut) z dne 18. januarja 1928. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega enkratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo z objavo v listu, ki ga določi načelništvo sporazumno z nadzorništvom, in z nabitki v poslovalnicah. Načelništvo sestoji iz sedmih zadružnikov; člani načelništva so: Josip Kitek, železniški uradnik v Ljubljani, Masarykova cesta št. 57; Štefan Slakoper, vlakovodja v Mostah, Zelena jama št. 114; Aleksander Terškan, kotlar v Mostah-na Selu št. 52; Vinko Brus, premikaš v Ljubljani, Turjaški trg št. 2. Pravico, zastopati zadrugo, ima načelništvo. Zadruga se podpisuje tako, da pristavljata načelnik in en član načelništva ali pa pooblaščenec z dežurnim članom načelništva zadruge njenemu po komerkoli napisanemu ali natisnjenemu besedilu svojeročno svoja podpisa. Ljubljana, dne 30.januarja 1928. 111. Sedež: šiška. Besedilo firme: Stavbna zadruga «Delavski dom v šiški», registrovana zadruga z omejeno zavezo. Obratni predmet: Zadruga ima namen, nakupovati zazidana in nezazidana zemljišča, gospodariti z njimi kakor tudi postavljati poslopja na zadružnih zemljiščih, da nabavlja s tem cenena stanovanja in obratovališča, ki jih smo oddajati v najem le članom. Da zadruga doseza svoj namen, uporablja vse zakonito dovoljene pripomočke, zlasti pa vzdržuje zaradi cenenega preživljanja društveno gostilno edino za člane. Zadružna pogodba (statut) z dne 18. decembra 1927. Opravilni delež znaša 250 Din ter se mora plačati takoj ali v obrokih. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega enkratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo z razglasi v ljubljanskem «Konsumenten Načelništvo sestoji iz treh do petih zadružnikov; člani načelništva so: Rudolf Čebular, nameščenec mestnega dohodarstvenega urada, Kobaridska ulica št. 59/1, Jakob Kovač, vlakovodja, Medvedova cesta št. 34, in Viktor Dolžan, železniški poduradnik, Celovška cesta št. 84 — vsi v Ljubljani VII. Firma se podpisuje tako, da postavljata pod njeno odtisnjeno besedilo po dva člana načelništva svoji imeni.. Ljubljana, dne 25. januarja 1928. II. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 112. Stavbena in gostilniška zadruga Delavski dom na Glincah pri Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo: Iz načelništva sta izstopila člana Josip Pajntar in Andrej Peterca; v načelništvo pa sta na novo vstopila Franjo Koren, ravnatelj I. delavske pekarne «Stan in dom», in Albert Remškar, železo-stružec na Viču št. 96. Ljubljana, dne 28. januarja 1928. 113. Ljudska posojilnica v Hrastniku, registrovana zadruga z neomejeno zavezo: Iz načelništva sta izstopila Rudolf Ramšak ie Edvard Kukman; v načelništvo pa sta vstopila Metod Jenko, rudniški uradnik v Studencih, in Rudolf Resnik, krojaški pomočnik pri Sv. Lenartu. Celje, dne 1. februarja 1928. 114. Kmetijsko društvo za Kranj in okolico, registrovana zadruga z omejeno zavezo s sedežem v Kranju: Po sklepu občnega zbora z dne 31. julija 1927. se je zadruga razdružila ter je prešla v likvidacijo. Likvidatorji so dosedanji člani načelništva. Besedilo likvidacijske firme: Kmetijsko društvo za Kranj in okolico, registrovana zadruga z omejeno zavezo , v likvidaciji s sedežem v Kranju. Podpis firme: Likvidatorji podpisujejo likvidacijsko firmo skupno. Ljubljana, dne 24. januarja 1928. 115. Gospodarska zadruga akademskega društva «Jadran», registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani: Iz načelništva je izstopil dr. Stojan Bajič. Ljubljana, dne 24. januarja 1928. 116. Kreditna zadruga za trgovino in obrt v Murski Soboti, registrovana zadruga z omejeno zavezo: Izbrisala sta se dosedanja člana načelništva Štefan Heklič in Karel Osterer. M a r i b o r, dne 3. februarja 1928. 117. Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Radovljici, registrovana zadruga z omejeno zavezo: Na izrednem občnem zboru z dne 27. novembra 1927. se je dodal § 2., točki 1.), za besedami: «za svoje člane posredovati» dostavek: «nadalje za svoje člane trgovati z mešanim blagom in jih oskrbovati z jedili in pijačami». Ljubljana, dne 24. januarja 1928. 118. Zadružna elektrarna na Vrhniki, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji: Po sklepu občnega zbora z dne 20. decembra 1927. se je preklicala razdružitev in izbrisala zaznamba o uvedbi likvidacije. Iz načelništva je izstopil Karel Mulley; v načelništvo pa je vstopil Janko Tischler, fotograf na Vrhniki. Ljubljana, dne 28. januarja 1928. 119. Agrarna zajednica v Zamostju, r. z. z n. z.: Izbrisali so se člani načelništva Josip Preininger, Andrej Sabotin, Ivan Rajter, Martin Briinec in Ivan Tivadar; vpisali pa so se novoizvoljeni člani načelništva Matija Balažič (predsednik), Štefan Skerban (podpredsednik), Ivan Leiner, Valentin Kusek in Štefan Kovač — vsi kolonisti v Zamostju. Maribor, dne 9. februarja 1928. 120. Lesna gospodarska zadruga na Zgornji Polskavi, registrovana zadruga z omejeno zavezo: Zadružna pravila so se izpremenila v § 2. Obratni predmet odslej: Zadrega a) nakupuje les od članov in nečlanov ter ga vnovčuje; b) nakupuje živino od članov in nečlanov ter jo vnovčuje; c) razpečava kmetijske pridelke in obrtne izdelke članov in nečlanov; d) oskrbuje članom in nečlanom gospodarske in obrtne potrebščine vsake vrste; • e) nabavlja kmetijske stroje ter jih posoja članom in nečlanom; f) pospešuje sploh kmetijsko gospodarstvo članov in nečlanov zlasti s tem, da ustanavlja naprave in ureditve za povzdigo kmetijstva in domačega obrta. Izbrisal se je član načelništva Anton Lah. Maribor, dne 3. februarja 1928. Razglasi raznih uradov in oblastev. Št. 211/28. 441 Objava. Gospod dr. Josip Lavrič, odvetnik v Ribnici na Dolenjskem, je naznanil podpisanemu odboru sub. pr. 21. februarja 1928., da se v treh mesecih preseli s svojo pisarno v Slovenjgradec. V Ljubljani, dne 21. februarja 1928. Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: predsednik dr. D. Majaron s. r. Št. 215/28. 442 Objava. Gospod dr. Ferdo Černe, odvetnik v Murski Soboti, je naznanil podpisanemu odboru sub. pr. 20. februarja 1928., da se v treh mesecih preseli s svojo pisarno v Slovenjgradec. V Ljubljani, dne 22. februarja 1928. Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani; predsednik dr. D. Majaron s. r. 58 n Tarifna obvestita.’1' Daljinar železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 1. oktobra 1925. Popravek tarifnega obvestila G. D. br. 79.721/27 z dne 20. decembra 1927. V tarifnem obvestilu G. D. br. 79.721/27 z dne 20. decembra 1927., ki je bilo razglašeno v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 29. decembra 1927., št. 296/LXXXIII,* ** naj se popravi razdalja postajališča z nazivom «Oton» od postaje z nazivom «Plavno» v 4 km in od postaje z nazivom «Padene» v 4 km. Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu. dne 1. februarja 1928.; G. D. br. 5796/28. Železniška tarifa, del II., za prevoz blaga itit, z dne 1. oktobra 1925. Izprememba. V odseku V-13 te tarife naj se izpremeni minimalna manipulacijska taksa 25 Din za posebne posle v točki A-I-(2)-b) v 10 Din. To velja od dne 15. februarja 1928. Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, dne 2. februarja 1928.; G. D. br. 5432/28. * \ Imenik železniških postaj z dne 1. avgusta 1927. Otvoritev postajališča z nazivom «Bukovački Salaši» za blagovni promet v vozovnih tovorih. Otvarja se postajališče z nazivom «Bukovački Salaši» na progi: Sombor in Prigrevicar-Sveti Ivan za blagovni promet v vozovnih tovorih, razen za blago, ki je za njegovo natovarjanje ali raztovarjanje treba posebnih priprav. V imeniku železniških postaj naj se postavi v 11. in 12. razpredelku vertikalna črta (|). Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, dne 4. februarja 1928.; G. D. br. 2569/28. * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 15. februarja 1928., št. 35/V]IL ** Uradni list z dne 14. januarja 1928., št. 12/5. Madžarske državne železnice. Ugodnosti za prevoz železa in železnega blaga. Tarifno obvestilo G. D. br. 20.863/27 z dne 24. marca 1927., ki je bilo razglašeno v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 6. aprila 1927., št. 77/XVII,* stopa iznova v veljavo z dostavkom, da velja do preklica, najdlje pa do takrat, ko stopi v veljavo madžarsko-jadranska tarifa. Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, dne 4. februarja 1928.; G. D. br. 7194/28. * Dopolnitev tarif. a) Dopolnitev lokalne tarife za prevoz blaga itd. z dne 1. oktobra 1926. Na 30. strani te tarife naj se vpišejo v odseku «VH. Izuzetne tarife» za tretjim odstavkom te-Ie odredbe: «Izuzetne tarife, koje važe od izvesnih stanica, mogu se primeniti od tih stanica i na one pošiljke, koje niso predate na prevoz na tim stanicama, ako je primena tih tarifa propisana u tovar-nom listu i ako su ispunjeni ušlo vi za primenu propisane izuzetne tarife. Izuzetne tarife, koje važe do izvesnih ali do svih stanica, mogu se samo onda prime-niti, ako se pošiljke sa tih stanica odvozu drumskim kolima ili na industrijski kolosek radi istovara.» Na 49. strani lokalne tarife v odseku «Vin. Izvozne tarife» naj se vpiše za poslednjim odstavkom ta-le odredba: «8) Izvozne tarife, koje važe samo od izvesnih stanica, mogu se primeniti od tih stanica i na one pošiljke, koje nisu predate na prevoz na tim stanicama, ako je primena tih tarifa propisana u tovar-nom listu i ako su ispunjeni uslovi za primenu propisanih izvoznih tarifa.» V izjemnih tarifah br. 28 in 30 lokalne tarife naj se prečrtajo besede: «Reekspedicija na stanicama Bosanski Brod i Dravograd-Meža nije dopuštena». V izjemnih tarifah br. 34, 35 in 39. lokalne tarife naj se prečrtajo besede: «Reekspedicija nije dopuštena». b) Dopolnitev luške tarife za prevoz blaga itd. z dne 1. oktobra 1926. Na 26. strani te tarife naj se vpiše v odseku «VI. Lučke tarife» med 3. in 4. točko ta-le odredba: «Lučke tarife, koje važe od izvesnih stanica, mogu se primeniti od tih stanica i na one pošiljke, koje nisu predate na prevoz na tim stanicama, ako je primena tih tarifa propisana u tovar-nom listu i ako su ispunjeni uslovi za primenu propisanih lučkih tarifa. Lučke tarife, koje važe od pristaništa- d o izve s n i h stanica, mogu se samo onda primeniti, ako se pošiljke sa tih stanica odvezu drumskim kolima ili na industrijski, kolosek radi istovara.» V luški tarifi br. 47 naj se prečrtajo besede: «ako se pošiljke pirita sa tih stanica odvezu drumskim vozilima ili industrijskom železnicom. Reekspedicija pošiljaka pirita na tim stanicama nije dopuštena». Iz generalne direkcije državnih žčleznic v Beogradu, dne 6. februarja 1928.; G. D. br. 5435/28. * Blagovni promet z inozemstvom. Izjemne in izvozne tarife iz lokalne tarife za prevoz blaga itd. z dne 1. oktobra 1926., ki veljajo od vseh postaj, se smejo uporabljati od teh postaj tudi na one pošiljke, ki se predado v prevoz v inozemstvo, če je uporaba teh tarif predpisana v tovornem listu in če so izpolnjeni pogoji za uporabo predpisanih izjemnih ali izvoznih tarif. Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, dne 6. februarja 1928.: G. D. br. 5435/28. * Železniška tarifa, del II., za prevoz blaga itd. z dne 1. oktobra 1925. Dopolnitve. Z veljavnostjo od dne 15. februarja 1928. naj se vpiše v odseku G na 133. strani pod črko »F» nova » * Uradni list z dne 2. maja 1927., št. 199/48. pozicija 2a): «firnajs od lanenog ulja (kuvano ulje)» s klasifikacijo H-A-A. • V poziciji U-7 (ulja), črka a)-2, naj se vpiše za besedilom pripomba: «kuvano laneno ulje vidi poz. f-2a». V odseku «D: Azbučni spisak predmeta imenovanih u odsecima A, B i G», naj se pri pokostu (fir-nežu) v razpredelku: «odsek Bi pozicija» prečrta B-XV in vpiše ( F-2a I B-XV. Natančnejši pogoji se dobivajo osebno pri «pra-viteljstvu deške osnovne šole v Hrastniku vsak dai. od 11. do 12. ure, razen ob nedeljah in četrtkih. Krajni šolski odbor v Hrastniku, dne 18. februarja 1928. Bazne objave. Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, dne 6. februarja 1928.; G. D. br. 5512/28. Št. 333/F. 401 3—3 Razglas o drugi ustni licitaciji za dobavo gramoza v območju gradbene sekcije v Kranju. Ker prva javna ustna licitacija za dobavo gramoza ni uspela, razpisuje podpisana gradbena sekcija drugo javno ustno licitacijo na sredo dne 14. marca.192 8. ob devetih po redu, predpisanem za prvo ustno licitacijo. K licitaciji morajo prinesti ponudniki poleg potrdila davčnega urada o plačanih davkih pobotnico o položeni kavciji, ki mora znašati 10 % proračunjene vsote. Kavcijo v gotovini je treba položiti pri podružnici Državne hipotekarne banke v Ljubljani, kavcijo iz državnih ali državno garantiranih obveznic ali garancijskih pisem pa pri davčnem uradu v Kranju. Popolni razglas glej v Uradnem listu 5 z dne 14. januarja 1918. 440 Vabilo na VII. redni občni zbor, ki ga bo imela delniška družba «Saturnus», d. d. za industrijo pločevinastih izdelkov v Ljubljani, dne 10. marca 1927. ob enajstih v sejni dvorani Zadružne gospodarske banke, d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 10, s tem dnevnim redom: 1. ) Poročilo upravnega, sveta o poslovnem ietu 1927. in predložitev bilance z dne 31. decembra 1927. 2. ) Poročilo nadzorstvenega sveta. 3. ) Odobritev bilance. 4. ) Predlog upravnega- sveta o razdelitvi čistega dobička. 5. ) Odobritev razdelitve čistega dobička. 6. ) Sklepanje o podelitvi absolutorija upravnem» svetu in nadzorništvu. 7. ) Volitev upravnega sveta. 8. ) Volitev nadzorstvenega sveta. 9. ) Slučajnosti. * * * Gradbena sekcija v Kranju, dne 18. februarja 1928. Št. 278. Razglas o drugi ustni licitaciji za dobavo gramoza za državne ceste v območju gradbene sekcije v Ljubljani. Ker prva javna ustna licitacija ni uspela, razpisuje podpisana gradbena sekcija po nalogu gradbene direkcije z dne 4. januarja 1928., št. 72, drugo ustno licitacijo za dobavo gramoza za nastopne državne ceste: 1. ) za Ljubeljsko državno cesto od km 0-0 do km 15-0 na dan 16. marca 192 8. ob devetih; 2. ) za Trojansko državno cesto, in sicer za progi od km 0-8 do km 15-0 in od km 20-0 do km 43-320, na dan 16. marca 192 8. ob enajstih; 3. ) za Tržaško državno cesto od km 0-0 do km 27-0 na dan 17. marca 192 8. ob devetih; 4. ) za Tržaško državno cesto od km 27-0 do km 45-5 na dan 17. marca 1928. ob desetih; 5. ) za Zagrebško državno cesto, in sicer za progi od km 0-0 do km 30-0 in od km 34-0 do km 38-0, na dan 17, marca 1928. ob enajstih. Obširnejši razglas glej v Uradnem listu 18 z dne j 23.- februarja 1928. Gradbena sekcija v Ljubljani, dne 18. februarja 1928. Občnega zbora se smejo udeležiti oni delničarji, ki so položili pri blagajni Zadružne gospodarske banke, d. d. v Ljubljani, tri dni pred zborovanjem 400 3—2' vsaj 25 delnic z nezapadlimi kuponi vred. Delnice morajo ostati založene do konca občnega zbora- Delničarji, ki tako izkažejo svojo glasovalno pravico, dobe legitimacije, ki se glase na njih ime ter navajajo število založenih delnic in nanje pripadajočih glasov. Upravni svet. 438 3-1 Št, 3775/ref. X. a. Objava o določitvi mnogokratnika za mesec januar 1928. davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin v mestni občini ljubljanski. Zanatska banka kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, a. d. u Beogradu, bo imela v. nedelje dne 2 5. marca 192 8. ob devetih v dvorani Kola srpskih sestara v Beogradu, Frankopaneva ulica br. 11, prvi redni zbor svojih delničarjev z naslednjim dnevnim redom: 1. ) Volitev zapisnikarja, treh skrutinatoa-jev in treh overovateljev zapisnika o zboru. 2. ) Poročilo upravnega odbora o delovanju banke in predložitev računov za leto 1927. 3. ) PoročBo nadzorstvenega odbora za leto UST. 4. ) Odobritev bBance in delovanja, upravnega od-j bora in nadzorstvenega odbora za leto 1927. j 5.) Predlog o uporabi čistega dobička. j 6.) Volitev šestih članov upravnega odbora in j dveh članov poslovnega odbora glavne podružnice I v Zagrebu namesto odstopivših članov. 443 j 7.) Sklepanje o morebitnih predlogih po členu 28. j bančnih pravil. Delničarji, ki se žele udeležiti tega zbora, morajo deponirati svoje začasne delnice najmanj sedem dni Komisija za določitev mnogokratnikov davščine : pred zborom po členu 24. bančnih pravil ali pri bla-od prirastka na vrednosti nepremičnin je določila gajni centrale Zanatske banke kraljevine Srba, po § 5. naredbe pokrajinskega namestnika za Slo- ] Hrvata i Slovenaca, a. d., ali pa pri blagajni glavne venijo z dne 21. oktobra 1922., Uradni list z dne podružnice v Zagrebu, Baruna Jelačiča ulica br. 2. 31. oktobra 1922., št. 365/113, za mesec januar j 19 2 8. mnogokratnik 9*14 za vrednosti in zneske, izražene v dinarski vrednosti. Mestni magistrat ljubljanski, dne 18. februarja 1928. Obenem se opozarjajo delničarji Zanatske banke kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, a. d., da jim delnic za udeležbo na zboru delničajev z dne 25. marca 1928. ni treba deponirati osebno, ampak da jih lahko pošljejo tudi po pošti centrali ali pa glavni podružnici Zanatske banke kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, a. d. V zameno za delnice dobe vstop-408 2 2 ^ n}ce na zbor po členu 25. bančnih pravil. Da se iz-I ognejo stroškom, morejo delničarji iz enega kraja, _ , . , . . ... i ki se žele udeležiti zbora, poslati svoja začasne del- Podpisam krajni šolski odbor namerja postaviti nice a]i osebno ali p0 pooblaščencu skupno v enem novo šolsko poslopje z 12 razredu Zato vabi gg. arhi- za ■ vendar pa mora ^ central^ ali lavna tekte v Slovemji naj vpesljejo do dne 20 ma_rca Inižllica začasne delnice vsaj sedem dni pred 19 28. idejne načrte v merilu 1 :200. Določeni ste. zborom delničarjev. Št, 59. Razpis idejnih načrtov. dve nagradi: prva 10.000 Din, druga 5000 Din. Upravni odbor. Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.