SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA
STATUTI
Po naročilu krokarskega zbora
uredil in izdal
J. R. Mukolovecky.
Tiskala „Narodna Tiskarna“ v Ljubljani.
Križevački
lova, za slovenske dijake prikrojena Izdaja.
Po naročilu krokrarslcega društva, uredil in izdal
J. R. Mukolovecky.
Tiskala „Narodna Tiskarna“ v Ljubljani.
i S-fii

L
Pojem in smoter „Križevačkih statut“.
§ I-
„Križevački statuti“ so zakonita, iz tisočletne navade izvirajoča, od slovanskih pradedov podedovana pravila, katerim se imajo upokoravati slovanski dijaki, kader in kjerkoli se zbirajo v veselej družbi v večjem številu in po katerih se razsojajo mejsebojni prepiri.
§ 2. >
V veselej družbi vladaj v prvej vrsti potrebni red. „Križevački statuti“ niso izmišljotina posameznika; one izvirajo iz neke srčne potrebe, ki je uže slavne prednike naše napotila, da so si po naravnem nagonu ustanovili zakone, po katerih so se v svojih beznicah veselili, peli in pili. — „Križevački statuti“ so izcrp družbinskega življenja starih Slovanov, pravo zrcalo in ogledalo njihovega veseljaškega značaja. — „Križevački statuti“ so častitljiva tradicija naših praočetov, katero spoštuj in posnemaj ter si vdölbi v srce in glavo vsak pravi slovanski dijak.
§ 3.
„Križevačkim statutom“ morajo se uklanjati brez
izjeme vsi dijaki sedeči pri krokarskem omizji, bodijo
1*
si stare hiše, redni krokarji ali bruci. Ista velja tudi ostalim gostom, ki so slučajno zašli v dijaško družbo ter ne spadajo v gore naznačene predele.
§ 4.
S pričujočo izdajo „Križevačkih statut“ se razveljavijo vse druge' krokarske navade in razvade, ki so se morebiti tii in tam ukoreninile mej slovanskimi dijaki.	_________
II.
0 krokarskih dostojanstvih in krokarskej pijači.
§ 5.
Po nekem prirojenem nagibu se zbirajo slovanski dijaki, kaderkoli jim dopuščajo časne in gmotne razmere, v kolikor mogoče ogromnem številu okrog jed-nega omizja, da se skupno radujejo pri petji in pitji. To lepo navado imenovali so uže stari Slovani „krok“. Vsi oni, kateri negujejo ta starodaven običaj so torej, „krokarji“ v najširšem pomenu te besede.
§ 6.
Vsak „krok“ imej svoj tituluš. — Sleharni krokar vedi ter bodi si v svesti, zakaj da kroka.
§ 7-
Udeleženci „kroka“ delijo se v tri rede ali vrste, v:
a)	stare hiše,
b)	redne krokarje,
c)	bruce ali brucuže.
— 5 —
Ostale pri omizji sedeče, oziroma vpeljane goste (nedijake) prištevati je glede krokarskih pravic bru-cužem, ako jih ni kaka stara hiša ali krokar vzel v svoje osobno varstvo.
§ 8.
„Stare hiše“ ['(wz Upi po Aristotelu] so oni bivši redni krokarji, ki so uže dokončali nauke svoje a navzlic temu še radi bivajo v dijaškej družbi. Krokarji vzlasti pa brucuži imajo se jim nasproti spoštljivo in spodobno vesti, poslušati njih svete ter paziti na njih modre besede.
§ 9.
„Redni krokarji“ [‘(<pa -oAiTt/.i Arist.] so vsi oni slovanski dijaki, ki so se skozi jedno leto kot brucuži v krokarskej družbi odlikovali s taktnim in vzornim vedenjem ter vrhu tega ob konci leta s zadostnim vspehom prebili praktično in teoretično izkušnjo iz „Križevačkih statut“.
§ io.
Pod nazivom „bruci ali brucuži“ [Bpouviot — 'Cm. z'i/u/7i Arist.] se uvrščajo vsi novodošleci-dijaki stoprav prišedši na visoke šole, ki vstopijo v krokarsko družbo s trdnim namenom, da si ob svojem časi pridobe častni naslov „rednega krokarja“. Brezuvetna pokorščina v krokarskih zadevah je njih krvava dolžnost. Njihovo gasio bodi: „Srebro golk, zlato molk.“ V krokarskem zboru in posvetovanjih sploh nimajo veljavne besede.
§ H-
Brucužem bodi skrb, da se tekom svojega bru-cužkega leta izurijo v krokarskem vedenji ter si pridobe potrebno krokarsko omiko in oliko. No vzlasti jim bodi na srce polagano, da se pridno in marljivo noč in dan uče „Križevačkim statutom“ ter se napajajo z onim svežim duhom, ki veje iz sleharne njih vrste.
§ 12.
Vsak brucuž, ki si je v svesti, da je tekom leta vestno izvrševal svoje dolžnosti ter se do dobra in na vse strani izvežbal v vseh krokarskih strokah, vloži mesec dni pred koncem leta prošnjo na krokarski zbor, naj mu blagoizvoli določiti dan izpita. V to svrho izbere zbor iz svoje sredine komisijo, sesto-ječo iz treh starih hiš ali krokarjev. Po dobro prebitej preskušnji se povzdignejo brucuži v posebnej krokarskej seji na slovesen način v častni stan krokarjev. V trajen spomin na ta velevažni trenotek izroči se jim latinska diploma. [Glej dodatek!]
§ 13.
Za krokarsko pijačo služil je starim Slovanom srebropeni „ol“, kateri mi, njih potomci tudi „pivo“ imenujemo. Dobro pivo je gotovo najprikladnejša krokarska pijača. V isto svrho pa nam lahko rabi tudi vino, in sicer vsa domača vina, bodijo si štajerska, kranjska ali primorska. Za silo so dobra tudi druga vina, ki jih niso obrodila domača tla. Vsekakoršne
druge pijače so nedopustne ter pristnemu kroku nepristojne.
Pri vsakem kroku je strogo paziti na to, da si vsi udeleženci priskrbe jedne in iste pijače, rekše ali vsi piva ali vsi vina. Kedor se nimajoč v istini tehtnih vzrokov ne upokori tej določbi, odreče se samovoljno za tisti čas vsem svojim krokarskim pravicam. Do-tičnik si je sam kriv, ako ga vsa krokarska družba do cela prezira.
Stari Slovani bili so mehkega, mirnega značaja; ljubili so red kakor v vsem družbinskem življenji, takisto tudi v veselej družbi. Izbrali so si iz svoje sredine „kučegazdo“, kije zapovedoval celemu omizju ali „stolu“ in katerega poveljem so se vsi radovnljno uklanjali.
Tudi slovanski dijaki posnemajoč vzorne prednike svoje izvolijo si pri svojih krokih kako staro hišo ali pa kakega izurjenega izkušenega krokarja z vsklikom za predsednika ali „stoloravnatelja“.
‘	Opomba: Pri tej priliki je umestno; da dva brucuža iz-
voljenega predsednika vzdvigneta na rame ter ga preneseta na odmenjeni mu predsedniški prestol.
Stoloravnatelj ali predsednik kroku ima brez-uvetno oblast nad vsem omizjem. On je nezmotljiv v
§ 14.
III.
O „stolu“ in njegovem ravnateljstvu.
§ 15.
§ 16.
vseh krokarskih zadevah. Proti njegovim kaznim ni priziva. Kedor se njegovim poveljem ustavlja ter se punta, kedor se neče podvreči naloženej kazni, temu se je takoj odstraniti od krokarskega „stola“.
§ 17.
Pri večjih krokih, katerih se udeleži ogromno število dijakov, osobito pri krokih, ki se vrše ob posebnih slovesnih prilikah, predsedniku samemu ni moči nadzorovati celega omizja; izbere si torej v svojo podporo še druge činovnike ali pomagače, ki naj deloma pazijo na to, da se vzdržuje red, deloma pa skrbe za dostojno krokarsko zabavo.
§ 18.
Ti činovniki so:
a)	Kontrapikuš,
b)	Fiškuš,
c)	Vunbacitelj,
d)	Pevavoj,
e)	- Klobasär.
§ 19.
Kontrapikuš je najimenitnejši dostojanstvenik predsednikov. Predsednik izvoli za to častno mesto navadno staro hišo ali pa starega izkušenega krokarja. Kontrapikuš sedi na stoloravnatelju nasprotnem konci omizja. On je desna roka predsednikova, on ponavljaj vsa njegova povelja ter strogo pazi, da se natančno izvrše. Okoli njega naj se zbirajo vsi brucuži, ako jim predsednik ni imenoval posebnega nadzornika. Kon-
trapikuš ima pravico kaznovati brucuže, takisto tudi oni del omizja, katerega je pri velikih krokih predsednik izrecno izročil njegovemu varstvu.
§ 20.
Fiškušu je paziti na tö, da ši vsak krokar priskrbi potrebne in dostojne pijače ter da se prazne čaše kakor hitro mogoče zopet napolnijo. Pri njem se je javiti vsakomur, ki se za nekoliko časa hoče odstraniti od omizja. Fiškuš nima pravice kaznovati; a dolžnost mu je, da objavi stoloravnatelju vsak prestopek proti „Križevačkim statutom“.
Opomba: Obično imenujeta se dva fiškuša, jedni za desno, drugi za levo stran omizja.
§ 21.
Vunbacitelj je eksekutivni ali izvršilni organ predsednikov. On mora biti tvrđega neizprosnega značaja ter nastopati s tako silo, da se uporni krokar jedva njega ugledavši uže užene v kozji rog.
; § 22.
Pevovoj ali kantušminister je jako važna oseba pri krokarskej zabavi. On vodi krokarsko petje; jedini on določi ter intonuje pesem, katera se naj zapoje. Pevovoj pazno gledaj na tč, da se celo omizje udeležuje krokarskega petja ter priporočaj v kazen stoloravnatelju vse tiste, ki ali niso vsaj s čobami migali ali pa izpuščali takšne živinske glasove, da so se žalila rahločutna krokarska ušesa.

§ 23.
Klobasar je glavni govornik v krokarskej dražbi. On bodi v vseh govorniških strokah v jednakej meri izvežban ter golči tako, da se stare hiše zadovoljno smehljajo, krokarji krohočejo in brucuži davijo in jočejo od samega smehu. Na to mesto se izvoli lahko tudi kak brucuž, ki kaže v tem oziru posebno nadarjenost.
§ 24.
Vsi izvoljeni činovniki zahvaljujejo se po gori naznačenem redu v kratkih a jedrovitih govorih na izkazanej jim časti ter pijö v čast stoloravnatelju vse kar imajo v čaši.
§ 25.
Kader stoloravnatelj zakliče, posluh! ali pozor! vladaj grobna tišina na celem omizji. Kedor krši ta zakon, peri si jezik s kozjim oziroma kravjim požirkom t. j. s polovico ali z vsem, kar ima v čaši.
§ 26.
Kedor še oglasi za besedo in kedor se hoče za nekoliko časa, odstraniti od omizja, pij „stempelj“ rekše polovico tega, kar ima v čaši.
§ 27.
Stari Slovani, ki nam bodijo v vsakem ozira nedosežen vzor, črtili so nad vse — ovaduštvo. Kedor (izvzemši seveda činovnike), škodoželjno ovadi svojega sokrokarja, kaznuj se z isto kaznijo, ki doleti tudi ovadenca.
§ 28.
Vsaka tretja nazdrävica., govorjena v krokarskej družbi veljaj stoloravnatelju.
IV.
O krokarskih prepirih.
§ 29.
Stari Slovani so se imeli radi mej soboj in v vzajemni ljubezni so jim tekli življenja dnevi. Le redkokedaj vnel se je kak prepir; a kader se je to zgodilo, ni se ta prepir reševal s krutim mečem, ki jim je visel ob boku, nego v dvoboji s pošteno krokarsko pijačo. — Takisto tudi pri slovanskih dijakih. Vsak prepir pri krokarskem omizji reševa se s tem, da se pije — „butec“ ali „butelj“.
§ 30.
Kedor se po svojem sokrokarji čuti razžaljenega, navesi mu „butelja“, rekše zakriči mu glasno, da čuje vse omizje besedo „butelj“, s katero ga zove na dvoboj s krokarsko pijačo.
§ 31.
Beseda „butelj“ je največje razžaljenje; ki more doleteti poštenega krokarja. Vsakdo je torej uže po svojej krokarskej časti dolžan, da navešenega butelja vzprejme ter izbojuje.
;
— 12 —
§ 32.
Kedor se ne čuti zmožnega izbojevati ta krokarski dvoboj, imenuj druzega krokarja svojim namestnikom v tej zadevi, ako se nasprotnik s tem strinja, inače ostane butelj nerešen do prihodnjega kroka.
§ 33.
Brucuž ne sme krokarju osobno navesiti butelja, ampak le po posredovanji kacega druzega krokarja.
§ 34.
Vsak butelj (izvzemši slučaj v § 32.) se mora izpiti v teku 10 krokarskih minut. (10 krokarskih = 8 navadnih minut).
§ 35.
Komur se je uže jeden butelj navesil, ta ni dolžan vzprijeti druzega butelja, dokler se ni rešil prejšnji krokarski dvoboj.
§ 36.
Butelj se vrši tako-le:
a)	Obe stranki si priskrbite polno čašo.
b)	Vsaka stranka si izvoli jednega krokarja svojim pribočnikom.
c)	Pribočnika izvolita jednega krokarja za nepri-stranca ali razsojevalca.
d)	Nepristranec meri, ali je pijača v obeh čašah v jednakej meri, naznani in daje povelje, po katerem se izpije, ter končno jednej stranki po vestnej razsodbi prisodi zmago.
e)	Pribočnika pristopita vsak na desno stran nasprotne stranke, ter skrbno pazita, ali je dotičnik nekaj pijače izlil rekše krvavel.
§ 37.
Zmaganim rekše poblatenim se proglasi, kedor je: a) pred poveljem začel piti,
d)	mej pitjem krvavel,
c)	zadnji izpil oziroma zadnji kliknil „butelj“ ali zadnji postavil prazno čašo na mizo,
d)	v čaši ostavil neko ostalino, taközvanega Janezka“.
§ 38.
Nepristrancu je vse te slučajnosti natančno v poštev jemati ter po svojej krokarskej vesti razsoditi, komu da gre zmaga. Za svojo razsodbo nikomur ni odgovoren razven krokarskemu sodu. Radi tega mu niti stranki, niti njiju pribočnika smeta navesiti butelja.
§ 39.
Proti razsodbi nepristranca moči je priziv na krokarski sod. Krokarski sod je sploh zadnja instanca v vseh krokarskih zadevah. On sestoji iz treh starih hiš ali krokarjev. Ako nedostaje krokarjev pri omizji, sme tudi bruc sedeti v krokarskem sodu, a plačati mu je „lor“ poštene krokarske pijače radi doletele mu časti.
§ 40.
Kedör misli, da se mu je po nepristranem ali v obče po kacem drugem krokarji v krokarskih zadevah
krivica godila, skliči takoj krokarski sod in sicer s temi besedami: „Posluh v krokarskih zadevah! Jaz sklicujem krokarski sod v svojej zadevi proti I. L v katerem naj sedi A. kot moj zastopnik.“
§ 41.
Nasprotna stranka imenuj takoj svojega zastopnika; a celi zbor predsednika sodu.
§ 42.
Krokarski sod se mora takoj konstituirati na posebnoj mizi. Predno začne svoja posvetovanja, imenuj predsednik jednega brucuža oziroma najmlajšega krokarja za uradnega slugo, ki naj privede po vrsti tožnika, zatoženca in njiju priče pred sod.
§ 43.
Krokarski sodci naj stvar natančno pretresujejo ter po svojej vesti razsodijo. Prvi sodec vodi vso obravnavo ; drugi piše zapisnik. Končno razsodbo objavi tretji sodec krokarskemu zboru s temi besedami: „Posluh v krokarskih zadevah! Krokarski sod je v svojej neskončnej modrosti račil razsoditi tako-le: da ima I. I. pravo [. . . slede vzroki] in sicer v imenu Križevačkih statut! Troski znašajo .... in se delijo kakor sledi . . . .“
§ 44.
Troške krokarskega soda je prevzeti tožniku in zatožencu in sicer v razmerji, ki ga določi sod ne oziraje se na razsodbo samo. S to naredbo se zapreči
da se krokarski sodi ne sklicujejo radi malenkostnih vzrokov.
Kader je krokarsko veselje prikipelo do vrhunca, dogaja se često, da se zdajci prikaže na krokarskej mizi „lor“ ali „Štefan“, rekše velikanska posoda polna krokarske pijače, iz katere pije po vrsti celo omizje začenši s stoloravnateljem.
Kedör pije iz „lora“, mora poprej izpregovoriti nazdrävico in sicer v vezanej besedi; inače zapade kazni, določenej po stoloravnatelju.
Slovanski dijaki imajo marsikatere brumne, hvalevredne navade, ki so jih prevzeli od starih Slovanov. Jedna najlepših je ta: Kader se slovanskemu dijaku kaj izredno veselega pripeti, skliče takoj svoje znance in prijatelje ter jim plača „en sodček al’ pa dva“, da se ž njim vkupe radujejo njegove sreče. Krokarji se obično v jako velikem številu odzovejo takšnemu vabilu.
§ 45.
Proti razsodbi krokarskega soda ni priziva.
V.
O lorih in sodčkih.
§ 46.
§ 47.
§ 48.
§ 49.
Kader se pije „sodček“, imeniij stoloravnatelj jednega ali če treba, dva bruca za častna točaja.
§ 50.
Točaj napolni kakor hitro mogoče vse izpraznjene čaše a poleg tega vestno pazi, da natakajoč ne potrati ter izlije dragocene krokarske pijače.
VI.
Kakö se je krokarju vesti v mešanej družbi sploh, no izlasti v prisotnosti žensk?
§ 51.
Kakor bučele v panji ne mogd biti brez matice, tako tudi nijedna vesela družba ne more izhajati brez vodilne in zapovedovalne roke, brez „stoloravnatelja“. Tudi nedijaki se torej često upokoravajo „križevačkim statutom“ pri svojih veselih shodih. Tri in tam, izlasti v počitnicah pripeti se krokarju, da nahaja v veselej družbi mimo nedijakov tudi zastopnice nežnega spola.
§ 52.
Ako se krokar ob takej priliki imenuje za stoloravnatelja, zahvali se dostojno na tem častnem po-verjenji ter izpij polno kupo omizju na čast. Ako je družba mnogobrojna, bodi mu v prvi vrsti skrb, da si izprosi izurjenega pomagača za fiškuža. — Temu bodi dolžnost nadzorovati, da se v redu pije, da v
kupicah ni nikakoršnih ostankov ali „šoštarjev“, in da kupica, ako se ima piti iz polne, nima. „uha“ t. j. da je polna do roba. V našej domovini se obično kroka z vinom. On gledaj torej tudi na to. da si ne bi kedd dolil vode, kader je izdana zapoved, da se pije s „suhim vinom".
S 53.
V vsakej veselej družbi se govore napitnice, splošne in osebne. Pri splošnih napitnicah n. pr. na čast domovini, prijateljstvu, krasnemu spolu, pije se „suho vino“ in sicer iz polne kupe.
§ 54.
Ako napiješ pojedincu, prideni mu družico t. j. končaj svoj govor prilično z besedami: ..Da nam Bog poživi našega predragega prijatelja I. I. in da mu bode lepše živeti in slajše piti. naj živi z milo in krasno gospodičino (gospo) I. I.“
§ 55.
Ako so v družbi tudi ženske prisotne, davajo se najprej te kot družice, potem stoprav druge zvunaj družbe. Govornik gledaj, da vsakemu izmed njiju ugodi.
§ 56.
Nazdravljenec trkni najprej s svojo družico, ako je v družbi ter se ji prikloni, potem pa po redu z vsemi pri mizi. Takoj na. to pa se zahvali na zdra-vijci, natoči si polno kupo ter govori po prilici takö:
„Na laskavej napitnici se lepo cifrasto zahvaljujem v imeni družice kakor tudi v svojem.“ Rekši to izprazni kupico.
§ 57.
Razven uže imenovanih izpregovore se včasih še druge posebne napitnice, seveda kakor jih zahteva čas, kraj ali osobiten povod. Ako se n. pr. slavi kak god, nazdravi se v prvi vrsti godovnjak ali godovnjača in sicer obično trikrat.
S 58.
Razumeje se, da so ženske, kar se tiče pitja, v vseh slučajih izvzete. Vsaka si lahko izbere moškega, ki zanjo pije.
§ 59.
Ako kedo ne ve, kaj je bilo nazdravljeno, mora piti „kazen“, katero mu odredi ravnatelj.
§ 60.
Kader stoloravnatelj vidi, da se družba uže z veliko težkočo da „ravnati“, zahvali se na izkazanej mu časti ter proglasi „republiko“. Zdaj sme vsak govoriti, peti in piti, kakor mu drago.
Dodatek
k: § 13. „Križevnčlvih stertnt“.
Latinski obred, po katerem se brucuži povzdignejo v častni stan krokarjev, ohranjen nam je po starej tradiciji in se glasi tako-le:
Besede promotorja:
„Nobis rectori magnifico societatis, quam .,cro-catoriam“ appellamus, spectabili brutiorum decano et promotori rite constituto placuit accurate deliberan-tibus, petitioni istorum brutiorum huic mensae ad-stantium solemni modo rationem esse reddendam.
Qua de re vos legibus atque statutis. quae „Križevačka“ vocantur, in aeternum oboedientes tore, vinum, cerevisiam et caeteras bibendas potiones etiam non sitientes semper poturos et deficiente pecunia pumpaturos esse spondebitis atque pollicebimini?
Brucuži: ..Spondeo ac polliceor.“ — Primum bibite boo poculum in salutem, Horem, crescentiam societatis nostrae, quae jamjam crocatores er11'1”"''	°iU(11et.
Itaque ego promotor rite constitu biutios .... crocatores creo atc|ue c iuribus atque privilegiis eorum orno el hujus diei reminiscentiam diploma ]•
Brucuži: „ Pro collato honor tate gratias meas vobis offero.“
Diploma se glasi:
N. X.
h. f, rector magnificus societatis K. X.
h. t. brutiorum decanus X X.
h. t. promotor rite constitutus



hac tabula profitemur testatumque esse volumus, ho-
mines brutios, quorum sequntur n omina..............
examinibus practicis et theoreticis bene peraetis praesente crocatorum corona in gradum „crocatoris“ solemni modo promotos necnon mribus atque privi-legiis crocatoriis ornatos esse.
Cujus rei in fidem nomina nostra subseripsimus atque sigillum crocatorium apposuimus.
Datum .... anno domini MDCCC . . .
N. N. h. t. rector.
N. N. h. t. decnnus. N. .V. A. t. promotor.
Besede promotorja:
„Nobis rectori magnitieo societatis, fjuam „cro-catoriara“ appellainus, spectabili brutiornm dec-ano et promotori rite constituto placuit aceurate deliberan-tibus, petitioni istorum brutiornm linic mensae ad-stantium solemni modo rationem esse reddendam.
t^ua de re vos legibus atipie statutis, (|uae „Križevačka“ vocantur, in aeternum oboedientes tore, vinum, cerevisiam et caeteras bibendas potiones etiam non sitientes semper poturos et delioiente peeunia pumpaturos esse spondebitis atque pollicebiminiy
Brucuži: „Spondeo ao polliceor.“ — Primum bibite boe poeuluin in salutem, Horem, eresceritiam societatis nostrae, quae jamjam multos elarissimos crocatores erudivit at(|ue erudiet.
Itaijne ego promotor rite eonstitutus vos bomines brutios .... crocatores creo atque creatos renuntio iuribus atque privilegiis eorum orno et in sempite.rnam hujus diei reminiscentiam diploma latinnm trado.
Brucuži: „Pro collato bonore et grad us digni-tate gratias meas vobis ottero.'1 Diploma se glasi:
N. N.
h. t. rertor matpiifictts societatis croccitoriac
N. X.
h. t. brutiorinn tlecatiun
X. X.
h. t. promotor rite comlitntus
hae tabula protitenuir testatuini|ue esse volumus, ho-mines brutios, i|Uorum sequntur nomina ........
examinibus practieis et tlieoreticis bene peraotis j)raesente crocatoruin corona in gradnm „eroeatoris“ solemni modo promotos neonon raribus atque privi-legüs orocatoriis ornatos esse.
Cujus rei in fidem nomina nostra subscripsimus atipie sigillum eroeatorium apposuimus.
Datum .... anno domini MDCCC . . .
/'■( r r
X. X. h. t. rector.
X. X h. t. ilecminst. X. X. h. t. promotor.