Glavna česka učiteljska skupščina v Pragi Kakor je uže znano častitim čitateljem. ,,Učit. Tov.", imeli so česki učitelji dne 9., 10., 11. in 12. meseca avgusta v českem kraljevem mestu, v zlatej Pragi, svojo glavno učiteljsko skupščino. Mislim, da ne bode odveč, ter bode zanimalo marsikaterega tudi naših slovenskih učiteljev, ako jim podam bolj podrobno poročilo tako mnogobrojno obiskane skupščine, ki jo smemo po pravici iinenovati ,,slavnostni dnevi" českega narodnega učiteljstva. In bilo je to v resnici najsijajnejše učiteljsko zborovanje od vseh dozdanjih, kolikor jih poznamo v našem cesarstvu. Več nego 2000 učiteljev, učiteljic, prijateljev narodnega šolstva in narodnih zastopnikov polnilo je v 9. dan avgusta največjo in najkrasnejšo Pražko dvorano na Žofinu (Sofijinem otoku). Ako greš mej Karlovim mostom in narodnim gledališčem na desno, v nekoliko minutah stojiš pred majhenim mostom, in prišedši preko njega, uže si na prekrasnem Sofijinem otoku, ali kakor Čehi pravijo: na Žofinu. Praga je namreč z velikimi troški izpremenila receni otok v prelep, zelen gaj (park), zasadila na njem različno drevje in prekrasne cvetice ter naredila z belim peskom nasute poti, po katerih se vsakega popoludne ob lepem vremenu šetajo Pražke gospe in gospodične. Nekako v sredi tega prezalega gaja dviga se ogromna palača. Po krasnih in širokih hodih se pride v dvorano v prvem nadstropji. Dvorana ima za več nego 2000 ljudi dovolj prostora. Olepšana je z arhitekturo in umeteljnimi slikarijami tako krasno, da niti na Dunaji kaj lepšega videti ne moreš. — Z južne strani rečenega poslopja je drugi hodnik se stolpovi. Izza dvorane proti jugu se razprostira velik prostor, kjer se ljudje zabavajo in krepčajo s čašo dobrega piva. V sredi tega velikega prostora je pavilon za godbo. — V tem lepem poslopji, katero sem tukaj samo površno opisal, v prekrasnej, velikej dvorani bilo je zborovanje českih Ijudskih učiteljev. Poleg ogromnega števila ljudskih učiteljev iz Ceske prišlo je 400 učiteljev in učiteljic iz sosednje Moravske pod voditeljstvom obče znanega pedagoga gosp. Fr. Slamšnika,pa tudi iz Hrvatskega je bilo lepo število hrvatskih učiteljev in učiteljic, ki so prišli, da se upoznajo z bratskim nam narodom českim. Poljsko učiteljstvo je zastopal podpredsednik ondotnega deželnega učiteljskega društva gosp. dr. Th. Gerstman, a slovensko pisatelj teh vrstic, Ivan Tomšič. Po slovesnej sv. maši v cerkvi sv. Vojteha odprl je skupščino ob 9. uri g. Josip Kral, predsednik ,,Ustf. spolku", z navdušenim in domoljubnim nagovorom, v katerem je povdarjal pomen in važnost narodnega šolstva, kakor tudi pomen učiteljske skupščine, h katerej se je tako ogromno število učiteljev in učiteljic sebralo, obžaloval je narodnostni boj mej čehi in Nemci, povdarjal ljudsko šolo kot oni faktor, ki ima nalogo vzrejati može, katerim je ljubezeu do domovine in države prva in sveta dolžnost, ter izražal željo, naj bi zavladala mir in sloga mej obema narodnostima na českej zemlji. Po tera ogovoru, kateremu se je odzival gromoviti BNa zdar!", pozdravil je vse navzoče učitelje in učiteljice, in še posebej častite tovariše in tovarišice iz Hrvatske, Poljske in Moravske. Gromoviti ,,Slava-klici" so odmevali temu pozdravu iz ust slavne skupščine. Potem je še prebral dopis, s katerira pozdravlja predsednik ,,hrvat. ped. knjiž. zbora", gosp. Iv. Filipovič, česko učiteljsko skupšcino. Ta dopis je bil vzprejet z burnirai klici: ,,Na zdar!" in ,,Živio!" Predsedniku se zahvaljuje v imenu Hrvatov g. Skender Fabkovic" iz Zagreba a v imenu Poljakov dr. Gerstman iz Levova. Po teh uvodnih nagovorih izbrali so se za častne predsednike gg. Jos. Primus, nadučitelj dekliške šole v Polički in V. Novotny, ravnatelj česke ljudske šole v Budjevicah. — Od deželnih poslancev so počastili skupščino s svojo navzočnostjo grof Vencel Kaunic, dr. Ed. Gregr, dr. Mžstecky, prof. Tilšer in dr. Trojan. Na dnevnem redu je bila najpred obravnava o šolskem nadzorstvu. Poročevalec tega predmeta je bil gosp. Jos. Kobr, učitelj iz Rudnice. V jako obširnem in temeljitem govoru je razlagal, da naj bi bile vse česke ljudske in meščanske šole podredjene izključljivo samo českim šolskim svetom, posebno pa, da je nujna potreba, da se česki krajni šolski sveti po vseh takih krajih, kder prebivajo v jednej občini Čehi in Nemci skupaj, sestavljajo samo iz Čehov; dalje je povdarjal, da vse one česke Ijudske in meščanske šole, kder Čehi in Nemci skupaj prebivajo, naj ne dobodo samo českega c. kr. okrajnega šolskega nadzornika, nego naj se tudi podrede c. kr. sosednjerau okrajnemu šolskemu svetu, ako bi bil c. kr. okrajni šolski svet v domačem okraji iz nemških ljudi sestavljen. — Posebno temeljito je govornik razlagal, kako naj bi otroci česke narodnosti smeli samo v česko šolo hoditi, a takisto tudi otroci nemške narodnosti samo v nemško šolo. Govornik pravi, da je zelo pogubljivo za otroke, bodi si katere koli narodnosti, ako hodijo v tako šolo, v katerej jezika ne razuraejo; v takih šolah se mladina svojemu narodu odnaroduje. Česki otroci naj bodo dobri Čehi, pa bodo izvestno tudi dobri in pošteni avstrijski državljani. Za razvitek in dober napredek českih šol pa je treba tudi českega šolskega sveta, kajti nemžki šolski sveti se v svojem področji ne brigajo dosti za česke šole, kar je govornik z nekaterimi karakterističnimi primerami prav dobro dokazal. Drugi poročevalec gosp. Fr. Hulka, učitelj iz Pavlikova, pretresaval je ministersko naredbo z dne 1. decembra 1884. 1. glede sestave okrajnih šolskih svetov ter je opozarjal na to, da učiteljski stan nima onoliko zastopnikov v okrajnem šolskem svetu, kolikor bi jih uže po naravi stvarf same imeti raoral. Govornik pravi, da bi ljudski učitelji morali imeti najmanje 2 zastopnika v okrajnem šolskem svetu. Ta krivica je še toliko očitnejša, ako se pomisli, da ima vsaka verska družba^ katera šteje v kakem okraji 200 duš, pravico voliti si jednega zastopnika v okrajni šolski svet. Dalje pravi poročevalec, da je tudi to krivično za ljudske učitelje, ka jedna sama meščanska sola voli jednega zastopnika v okr. šolski svet, a vse druge Ijudske šole, kolikor koli jih je v jednem šolskem okraji, volijo ravno tako samo jednega zastopnika. Govornik sklene z besedami, naj bi se volili po tri zastopniki v okrajni šolski svet, ki bodo zastopali ljudsko šolstvo. Končno še govori o šolskih nadzornikih, kateri v šolo prišedši, imajo za svojo najpoglavitnejšo nalogo, da poizvedo prestopke in napake ter se potem kaznujejo oni, ki so jih krivi. Šolski nadzornik naj bi svoje opazovanje po končanem nadzorstvu priobčil učitelju in na podlogi tega naj bi se sestavil poseben zapisnik, podpisan tudi od učitelja, in ta zapisnik naj bi potem bil okrajnemu šolskemu svetu na razpolaganje za nadaljno postopanje. Besedo ima poročevalec gosp. Fr. Jiroutek, učitelj iz Pardubic, ki pravi, da je največje blago vsakega naroda ljudska šola, ki je prav za prav zaloga Ijudskega izobraženja in moči vsake države, zaloga meščanskega napredka, zaloga blagostanja in svobode naroda. V daljšem govoru predlaga govornik, da bi se okrajni šolski nadzorniki jemali samo izmed Ijudskih in meščanskih učiteljev. Nadzornik je ne samo glava in duša učiteljstva v svojem okrožji, on mu je tudi oče in prijatelj. Kakeršna glava, takšni udje, kakeršen duh, takšne moči, kakeršen oče, takšni otroci. Po postavi mora vsak šolski aadzornik v vseh didaktično - pedagogiunih vprašanjih učitelju poinagati; paziti mora, ali se čuva in zvršuje osnova in način šolskega pouka. Govornik nikakor ne oporeka, da bi učitelji srednjih šol ne imeli didaktično - pedagogičnega znanja, ali to se pa vender ne more tajiti, da bi med poukom na srednjih in ljudskih šolah ne bilo nobene razlike, posebno kar se tiče vzrejevalne metode. Profesorji srednjih šol nimajo potrebne izkušenosti v poučevanji otrok po naših ljudskih šolah. Kdor kakega dela ne pozna, ne more ga presojevati, še manje pa da bi odkrival njegove pogreške in pomanjkljivosti. Tudi učitelji meščanskih šol nimajo pravega znanja niti prave sposobnosti o poučevanji otrok v ljudskih šolah. Govornik se ne ujema s tem, da se za učiteljsko sposobnost zahteva dveletna praksa, a za nadzorništvo ljudskih šol se ne išče nobena praksa. To nedoslednost primerja z obrtno postavo. Do nedavne dobe je bil obrt svoboden; vsak kdor koli je hotel, mogel se je peeati s kakeršnim koli obrtom po svojej volji; vprašalo se ni, ali ima sposobnost za to, ali ne. In ravno to je bil vzrok velikemu propadu doniačega obrta. Po novej obrtnej postavi se pa mora vsak, kdor se hoče posvetiti kakemu obrtu, izkazati, da ima popolno sposobnost in razum zanj. In kaj je telesno opravilo proti duševnemu?! Ne more tedaj biti za šolskega nadzornika človek, kateri ljudske šole niti videl ni. Tu navede govornik nekoliko vzgledov o takih nadzornikih. Neprimernost se pokazuje tudi v tem, da so profesorji usposobljeni za jeden ali za dva predmeta, s katerim se pečajo, za druge predmete se ne brigajo dosti; a šolski nadzornik mora biti spreten v vseh predmetih, ki se uče po ljudskih šolah. Koncno opomina govornik, da je čast šolskega nadzornika najvišja, katero lehko doseže ljudski učitelj, zatorej naj se ta čast pusti ljudskim in meščanskim učiteljem. Profesorji srednjih šol lehko dosežejo višjih častf, a nikakor bi jim ne bilo po volji, ako bi se njim imenovali za nadzornike profesorji iz višjih šol. Naposled stopi na govornico narodni zastopnik gosp. dr. Ed. Gregr ter pravi, da po njegovem mnenji ljudska šola ne pripada ne državi, ne cerkvi, ampak narodu samemu. Rekel je nekako tako-le: Govorilo se je dozdaj mnogo o nadzorovanji ljudskih šol iz stališča učiteljskega, ali on prevdarja to stvar z druzega gledišča. Uže od nekdaj sta si dva faktorja mnogo prizadejala, da bi spravila šolstvo pod svojo vlast; ta dva faktorja sta: država in cerkev. Po govornikovem mnenji ne pripada nobenemu od teh dveh odločna pravica do ljudskega šolstva. Mladina pripada narodu, in ta najbolje ve, česa je treba otrokom. Zaradi tega bi ne smelo biti učiteljstvo odvisno ne od države, ne od cerkve, ampak samo od naroda. Kdor podkopava svobodo ljudskega učiteljstva, ta podkopava tudi svobodo naroda. Dalje še pripoveduje, kako se česka mladina po českih šolah germanizuje itd., na kar ga vladni komisar opomina, da naj ostane pri stvari. Ko so govorniki končali razpravo o šolskem nadzorstvu, vzprejele so se sledeče resolucije: Da se česko šolstvo odtegne narodnostnim in verskim prepirom ter se mu poda prilika samostojno se razvijati, kakor to njegova kulturna naloga zahteva; da se českemu učiteljstvu zagotovi spodobno mesto pri šolskem upraviteljstvu, zahteva glavna skupščina českega učiteljstva in prijateljev šolstva, zbrana v Pragi v dan 9. avgusta 1886.1., sklicevaje se ob enem na svoje sklepe od 1870. in 1880. leta: 1. Vse česke ljudske in meščanske šole naj bodo podložne samo českim šolskim svetom; posebno pa naj se a) česki krajni šolski sveti povsod ondi, kjer v jednej občini skupaj prebivajo Čehi in Nemci, sestavljajo samo iz Čehov; b) vse one česke ljudske in meščanske šole, kder Čehi in Nemci skupno prebivajo, naj ne dobodo samo českega c. kr. okrajnega šolskega nadzornika, nego naj se tudi podrede c. kr. sosednjemu okrajnemu šolskemu svetu, ako bi bil c. kr. okrajni šolski svet v domačem kraji iz nemških ljudf sestavljen. (Ualje prihodnjič.)