352
Književnost.
1. i 613. odtisnila iznova. Pozneje 1. 1677.— 1 7 1 5. so jezuitje Konštanc Jin. Steyer in Borner izdali v treh delih svetovaclavsko sv. pismo, katero je iznova izšlo 1. 1769.—1771- Nove izdaje sv. pisma izvirajo od Durycha in Prochazke, od Krbca, Bez-deke, Frencla, Srdinka in Borovega. V novejšem času pa sta izšli dve sv. pismi, bogato ilustrovani in sicer: sv. pismo Doretovo, katero je izdal Otto in uredil f Stulc in Lene in „zlato sv. pismo", katero je založila „sv. vaclavska založna", in ki so ji uredili dr. Borovy, Kyselka in Drozd. To bodi dovolj  o  češkem  sv. pismu!
Ako se gre zato, kako so se gojile pri nas svetopisemske vede, moramo vsekakor imenovati na prvem mestu f dr. Sušila, ki se je zlasti pečal z razlago novega zakona. Njegova učenost je bila orjaška in njegovi spisi so res pravi studenci bogoslovne vede. Zato so tudi skoraj vsi doživeli drugo izdajo, kar pri nas v znanstvenih delih po-menja mnogo. Njegova razlaga knjig novega zakona je izšla v zalogi društva sv. Prokopa v Pragi in sicer v sedmih delih. Prvi štirje obsegajo evangelije, peti dejanje apostolov, šesti (v dveh pododdelkih) liste sv. Pavla (brez lista do Hebr.) in sedmi del ostale spise novega zakona. Za Sušflom pa moramo imenovati drugega Moravca, doktr. Mel. Mlčocha, profesorja v Olomucu, kateri že daljši čas tam poučuje stari zakon. Iz njegovega peresa izvira „Staroveda biblicka", ki jo je založilo 1. 1888. društvo sv. Prokopa v Pragi. To je prvo hebrejsko starinoslovje pisano v češčini, in zato smo je pozdravili s veseljem. Se z večjo pohvalo pa smo sprejeli njegov „Psalterium", o čemer nečem tukaj dalje govoriti, ker sem prepričan, da je to delo že znano iz raznih znanstvenih inojezičnih listov. Meni se zdi, da je ta knjiga v resnici izvrstna. Zato pa res kar nestrpno čakamo MIčochovega slobod-nega, metriškega prevoda .psalmov po izvirniku; pri tem poudarjam, da ga bodo gotovo vsi veseli; do sedaj je malo znan, ker ga je bil Mlčoch izdal samo v kamenotisku. Na češkem bogoslovnem oddelku predava stari zakon profesor dr. Jaroslav Sedlaček, po   katerega  spiskih   smo   sestavili   te
črtice o češkem sv. pismu. Iz svetopisemske vede je napisal ta mladi mož že več spisov; obiskal je tudi že večkrat jutrove dežele. Vrh tega je pa izdal lansko leto hebrejsko slovnico z naslovom: „Lešon hassefarim" ali „Temelji hebrejskega svetopisemskega jezika". — To knjigo so splošno hvalili, samo to so opažali ocenjevalci, da pisatelj proti navadnemu načinu začenja sprego s prvo osebo, in ne s temeljno obliko tretje osebe; to pa je pisatelj naredil samo zato, da bi ohranil nam domači način  spreganja.
Poleg teh se peča s svetopisemskimi vedami tudi ki al j iči no-g raj s ki prof. dr. Jan. Nep. Soukup, ki je iz te stroke napisal mnogo temeljitih člankov za „Časopis kat. duchovenstva". Tako je spisal, da navedem vsaj nekatere njegove spise, med drugimi: „ Vsebina knjige Jobove" in „Politiško delovanje prorokov starega zakona". Soukupu se pridružuje po svojem spisu „Chronologie der Bibel" v ptujini dobro znani budjejeviški prof. dr. Raška in prof. dr. Jirak, kateri spisuje članke iz svetopisemskih ved vzlasti v Ottov „Naučny slovnik". Tudi doktor Jan. Krst. Marek, sedaj kanonik pri sv. Vidu v Pragi, pečal se je s temi vedami; priobčil je n. pr. spis o svetopisemskih apokrifih. — Posebne pozornosti pa je vreden tudi z apologe-tičnega stališča članek Julija Chodnfčka „Mere Noetove ladije" v Časop. kat. duch. 1. 1878., kjer dokazuje na temelju višje matematike verodostojnost dotičnih svetopisemskih podatkov. Ta članek je predelal za širje občinstvo v predlanski „Vlasti" učitelj K0Č1, izšolan tehnik; o priliki petdesetletnice škof. je bil podan v latinskem prevodu kapelana Baueropla sv. Očetu v Rimu. Naposled ne smemo zamolčali dr. Janeza Sykore, profesorja v Pragi, ki piše raznovrstne članke iz novega zakona v različne časopise in v Ottov „Naučny slovnik". — Preje so seveda že mnogi drugi delovali v tej stroki, n. pr.: Dobrovskv, Dracky, Turner, Korner, Frencel, Ko-zelka, Bily itd., ki jih že pokriva črna zemlja.
d&S' Današnji številki je  pridejan ,,Vozni   red   železnic  na slovenskem ozemlju"  od 1. rožnika do 1. vinotoka 1894.