■I eto XVI. št. 22.
V	organizaciji je moi4 kolikor moči — toliko pravice.
Uredništvo in uprava: Ljubljana, poStni predal 290.
Dopisi morajo biti irankira-aJ in podpisani ter opremljeni z Štampiljko dotične organizacije.
Rokopisi se ne vračajo. Ček- račun 13.562.
DELAVEC
GLASILO ZDRUŽENE DELAVSKE STROKOVNE ZVEZE JUGOSLAVIJE.
Izhaja 10. in 25. dne v mesecu.
Stane posamezna Številka Din 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za člane izvod po Din 1.—.
Oglasi po ceniku. Teleion Stev. 3478.
Zaščita stanovanjskih najemnikov naj se podaljša.
Še par dni in konec bo zaščite stanovanjskih najemnikov v Jugoslaviji. Nikjer v javnosti, zlasti pa ne v dnevnem časopisju, se o tem vprašanju ne obravnava, razna društva stanovanjskih najemnikov molče, kot da jih ne bi bilo in izffleda kot da bi se vsi najemniki že vdali tik pred zimo v svojo žalostno usodo. Tudi drutri delavski listi razen »Delavske Politike« in »Ujedinj enega Železni arja« molče, kot da jih to nič ne zanima. Na sodiščih se gromadi-jo stanovanjske odpovedi, predlagajo se deložacije pod mostom Drave in v gramoznih jamah se iščejo in delajo stanovanja - luknje in pasje hišice — milo rečeno.
2e iz tega materijala morejo prizadete Ansthnce razvideti, da še ni prišel čas, da bi se mogla stanovanjska zaščita ukiniti, ampak da je nujno potrebno, da se zaščita stanovanjskih najemnikov izpopolni in podaljša. Vse koncesije, ki so jih dobili hišni posestniki zlasti ? zni-žanjem hišno-najemninskega davka, reduciranjem stanovanjske zaščite, niso položaja stanovanjskih najemnikov niti najmanj izboljšale, pač pa se more konstatirati, da se je v času po 1. aprilu 1929 začelo s še hujšim navijanjem najemnin.
Zato kot strokovni list dvigamo danes svoj glas in zahtevamo izpopolnitev stanovanjske zaščite. Okrog m okrog Ljubljane, v mestnih peščenih' jamah, na močvirnatem svetu drugod, se tik pred zimo postavljajo revne lesene barake, kjer si hoče delavec, ki bo tekom teh mesecev z družino vred vržen na cesto, preskrbeti borno zavetišče. Sigurno je, da bo v teh barakah gospodoval mraz, beda, bodo razsajale bolezni, da ne govorimo o vzgoji otrok, ki v teh krajih v najnežnejši mladosti padejo v slabo družbo.
V	raznih naprednejših državah še vedno obstoja stanovanjska zaščita. na Češkem se je te dni podaljšala do 1. aprila 1931, drugod zopet občine in državni uradi votirajo milijonske kredite za omHjenje stanovanjske bede. Tudi pri nas se mora postopati po teh zgledih ter naj državne oblasti, ko bodo te dni morale reševati o stanovanjski zaščiti zlasti vzamejo v poštev plače delavcev in uslužbencev v državnih ustanovah in iih že to mora prepričati, da je podaljšanje stanovanjske zaščite nujno Potrebno. Delavskih družin, katerih
v fi^kn-očc ne zasluži mesečno nit! blJO Din in mora s tem preživljati družino treh do šestih članov, je nešteto. Zakaj kljub dragim najemninam se mezde delavcem nočejo zvišati. Nemogoče je človcka-delav-ca vzeti izpod stanovanjske zaščite in ga izročiti pozimi na milost in nemilost hišnemu gospodarju, da bo otl njega zahteval na primer 400 D najemnine, družina pa naj celi mesec strada in propada ali pa bo sredi zime vržen na cesto in mu občina ne bo mogla nuditi niti zasilnega stanovanja, ko je že sedaj par sto nerešenih prošenj, ko stanovanjska zaščita še traja.
Stanovanjske razmere tako glede na pomanjkanje stanovanj, kakor tudi na oderuške cene zlasti v primeri s socijalnim položajem delavstva v Jugoslaviji, so mnogo slabše nego drugod. Stanovanje na primer, ki Velja na Dunaju 120 do 140 Din, veha pri nas že danes 400 do 500 Din. Le slabša stanovanja, ki jih silno Primanjkuje, so po okoli 300 Din. Iz teh razlogov je izpopolnitev in po-
Stanovanjska zaščita se mora podaljšati. Zelo ostra zima se napoveduje letos, deložiranci, ki bodo vrženi na cesto in v lesene barake, bodo zmrzovali ter podlegali boleznim, otročiči-revčki bodo trpeli nepopisno. Dne 1. novembra ne sme biti dan prenehanja stanovanjske zaščite, nego dan podaljšanja: ini zboljšanja stanovanjske zaščite.
Knjige Cankarjeve družbe že potujejo k svojim članom, da jih pozdravijo. Člani, ne oklevajte in takoj plačajte članarino 20 Din za prihodnje leto.
8
M
Pridobivajte neorganizirance v strokovne organizacijo, da bo naš »Mi«
velik in močan.
Papirniški delavci na Sladkem vrhu so vsled slabih plač vložili zahtevo za zvišanje plač in za kolektivno pogodbo.
Tekstilno delavstvo v Kranju je pred mezdnim gibanjem. Mezde znašajo 2.50 Din na uro. Živeti se ne da, umreti se ne more. A za starost? Kaj ostane? Skrb občin in beraška palica. Zato se morajo mezde zvišati. Zavedamo se, da je v organizaciji moč. Zato raste naša organizacija.
Mlinarski delavci v Mariboru so v mezdnem gibanju. Ljudje smo, zato
hočemo živeti kot ljudje.
Socijalna zakonodaja se ne sme okrniti, nego se mora izboljšati. Starostno zavarovanje se ima izvesti.
Rudarji so s svojim organiziranim nastopom izvojevali kolektivno pogodbo. — Mogočen korak organizlirane moči je storjen. Rudarji, ki še niste, vsi v Zvezo Rudarjev Jugoslavije!
daljšanje zaščite stanovanjskih najemnikov nujno potrebno, in sicer pravočasno.
Če bi se zakon ne podaljšal, bodo to občutili nešteti državljani in hišnim posestnikom bo zacvela nova pšenica, ker bodo oddajali svoja stanovanja absolutno konkurenčnim
*8
potom ncglede, kakšen bo socijalni efekt.
Naša zahteva in s tem vsega organiziranega delavstva v tem zadnjem trenutku pred prenehanjem stanovanjske zaščite je:
Stanovanjska zaščita se mora podaljšati!
'wiwaio*.' j .	'imaiimmiimmmMKmsmBmmm/simsismmmmmsmmmKKmmmm
STROKOVNI VESTNIK.
OBLASTNA KONFERENCA
S.	M. R. J., podružnic v Sloveniji.
Oblastni odbor S. At. R. J. za Slovenijo sklicuje za 16. In 17. novembra 1929 v Ljubljani
OBLASTNO KONFERENCO delegatov iz podružnic S. M. R. J. v Sloveniji s sledečim dnevnim redom:
1. Otvoritev konference.
2. Volitev verifikacijske komisije in verifikacija mandatov.
3. Poročilo predsedstva:	a)	predsednika,
b) tajnika, c) blagajnika.
|	4.	Poročilo kontrole.
I	S.	Položaj težke železne	industrije	(refe-
I	rent s. J. Jerani).
!	6.	Bodoče delo oblastnega	odbora	(refe-
!	rent s. J. Golmajer).
.	7.	Volitev odbora,
j	8.	Razno.
Pričetek konference dne 16. novembra i 1929 ob 6. uri zvečer. (Prostor se objavi j naknadno.)
Vse podružnice naj se ravnajo točno po okrožnici z dne 19. oktobra t. I. i	S. M. R. J.,
Oblastno tajništvo za Slovenijo.
j Štore. V nedeljo, dne 6. oktobra 1929, se je vršil občni zbor podružnice S. M. R. J. »Štore« v prostorih gostilne g. Adrineka. Polnoštevilna ! udeležba je pričala, da hočejo što-i rovski kovinarji prelomiti s pretek-j lostjo, ter si žele upostaviti srečnejšo bodočnost. Referat o položaju kovinarjev in o razmerah, ki vladajo v »Železarni Štore«, nam je podal oblastni tajnik tov. Vrankar, omenjajoč, da bomo v stanju priboriti si človeka dostojno življenje le, kadar bo med nami žavladala prava iskrena solidarnost. Opozarjal nas je, da bo podjetnik poslal med nas ljudi, ki nas bod begali in skušali sejati sovraštvo. Že danes se sliši, da pravijo nekateri, da bodo šli vprašat g. ravnatelja, ako se smejo organizirati; vendar organizirani delavci ne bomo poslušali teh strahopetne-žev ter bomo svoje delo tudi vnaprej vztrajno vršili. V kratkem času smo pridobili nad 100 novih članov in vse kaže, da se bo naša podružnica razvila do mogočne opore našega delavstva. Vsem onim, ki še niso v naših vrstah, pa svetujemo »Organizirajte se in bodite naši iskreni tovariši«.
Novoizvoljeni odbor sc je sestavil, sledeče: predsednik: Jager Anton, livar, tajnik: Pristovšek Ivan, valjar, blagajnik: Sedar Tomaž, livar, odborniki: Radič Ludvik, Vodeb Jože, Spreitzer Henrik, člani kontrole: Ojsteršek Jože, Kocjančič Feliks, Pozniek Karl.
Štore. V nedeljo, dne 27. oktobra, ob 9. uri dopoldne se vrši v prostorih gostilne g. Adrineka
ČLANSKO ZBOROVANJE,
kjer bomo povedali svoje zahteve. Tovariši, pridite vsi, da povzdignemo svoj glas, da bomo povedali vsemu svetu, kako se pri nas kršijo zakoni. Da bo vsa javnost zvedela, kako se nas izkorišča.
RUDAJ3JI.
Rudarji, previdnost pri delu!
Meščanski listi poročajo o rekordni produkciji premoga v letošnjem letu. Že dosedaj je lanska produkcija prekoračena za 300,000 ton, in do konca tega leta bo gotovo prekoračena lanska produkcija za nad 400.000 ton.
Ta porast produkcije je na eni strani pripisati vedno večji tehnični opremi rudnikov. a na drugi strani, in to je glavno, pa silni pridnosti rudarjev. Nizke plače, premijski sistem, priganjaštvo od strani rudarskih podjetnikov, je pritiralo rudarje, da kopljejo in kopljejo premog, ne oziraje se na lastno življensko varnost.
Tako bo letos leto nesreč posebno pri Trboveljski družbi doseglo tudi rekordno število kot še nikoli. Koliko smrtnih žrtev je že letos v Trbovljah bilo. Komaj so v Zagorju pokopali ponesrečenega Nolimala, že zopet so dušljivi plini omamili tri rudarje, katerim je v zadnjem trenutku prišla rešitev pred grozno smrtjo, ter bi bile s tem zopet tri družine ob svoje hranitelje. Niso še ti popolnoma okrevali, pa je že zopet zasulo rudarja I. Boriška, ki je ležal eno uro pol zasut pod premogovno plastjo. Le čudežu je pripisati, da ga ni ubilo. Komaj so tega spravili v bolnišnico, je že drugega potolklo za Borovnikom. Par dni nato pa je že zopet nekemu drugemu rudarju v Kisovcu premogovni kos zlomil nogo. Takoj za tem pa so vozički zmečkali rudarja Kerznarja v tem rudniku.
Grozno je to, če pomislimo, koliko 1 zdravih ljudi, družinskih očetov, žrtvuje ! svoje življenje, svoje zdravje na žrtvenik dela — za profit družbe. Pa ne samo, da : s tem izgubi družina svojega hranitelja. Ona zgubi tudi vso pravico na razne deputate, kakor premog in stanovanje. Kako žalostno in srce pretresujoče je danes videti tako vdovo, revo s tremi in še več nepreskrbljenimi otroci, ko joka in se vprašuje, kje bo dobila stanovanje? Vsak hišni posestnik se take vdove brani, prvič iz razloga, ker ne more plačati visoke najemnine, in drugič pa, ker se boji otrok. In sedaj, čeprav še kje kakšno luknjo dobi, pa nima ne kurjave in nesredstev, da bi si isto kupila. Torej tisti, katerih mož in oče je celo življenje kopal premog za profit drugih, morajo po njegovi smrti zmrzovati, v za-duhlifi stanovanjih, izročeni na nemilost
VELIKI LJUDSKI
KONCERT
priredi orkester delavskega glasbenega društva „Zarja“ v Ljubljani v dvorani delavske zbornice dne 9. novembra 1929. — Začetek ob 8. uri zvečer — Vstopnina: sedeži po 15, 10, 8, 6 Din, stojišča 3 Din. — Predprodaja vstopnic v pisarni Strokovne komisije in „Svobode", Miklošičeva cesta (Delavska zbornica).
Delavke in delavci, preskrbite si vstopnice pravočasno. Koncert bo dal najlepše skladbe. — Nastopilo bo 29 godcev ter delavsko pevsko društvo ..Cankar"- Naši delavski koncerti morajo biti dobro obiskani.
usode pomanjkanja. Ali ni to zločin današnje družbe nad lastnim članom-člove-kom te družbe.
Vsi rudarji, ki še niste prizadeti, pa ne veste ne ure ne dneva, kdaj vas doleti nesreča, premislite vse to! Ne dajte se begati od priganjaštva premogovnih družb. Zavedajte se, da sicer prodajate vašo delovno silo podjetniku za nizko ceno. . Ali zavedajte se, da mu vašega življenja in zdravja niste prodali. To je vaše iij vaših družin. Zavedajte se, da je vaše življenje in zdravje vaše vse, kar imate, ki vam enkrat izgubljeno, nikdo nikdar več ne povrne.
Zato ne strašite se, če se od vas zahteva samo »leistunga« in zopet »leistun-ga«. Ne, ampak dobro pfeglejte kraj dela. Na vsako nevarnost opozorite takoj paznike. Ne hodite na nevarna mesta, ali kjer so dušljivi plini, prej, dokler ni nevarnost odstranjena. Na kraju delovnega mesta si najprej predvsem zavarujte strop, boke in oprsje. Ko ste to izvršili, potem dajte še produkcijo. Vaše načelo mora biti povsod in pri vsakem delu: Najprej je moje življenje in potem šele drugo.
Ako pa ne bi vaši predpostavljeni upoštevali vaših opozoril glede nevarnosti, potem pa to takoj javite Zvezi rudarjev Jugoslavije in ona bo znala najti pota in sredstva, da se bo moralo vaše življenje ščititi. A vi pa se organizirajte vsi v Zvezi rudarjev!
OPOMBA UREDNIŠTVA, Dopis v zaduj številki »Delavca« pod naslovom »Treibslstem«, nani je bil vrinjen in ne odgovarja resničnemu stanju dogodkov.
Mezdno dihanje v rudnikih Trboveljske premogokopne družbe.
V	pondeljek, dne 14. t. m., je predložila posebna rudarska dcputacija ravnateljstvu Trboveljske premogo-kopne družbe vlogo rudarjev za sklenitev mezdne pogodbe v rudnikih TPD. Zajedno se je predložil priloženi osnutek za to pogodbo. V rudarski deputaciji so bili: predsednik in tajnik koalicijskega odbora rudarskih strokovnih organizacij gg. Jurij Arh in Filip Križnik in predsednik
II.	rudarske skupine g. Jakob Štruc.
.Deputacijo je vodil zastopnik Delavske zbornice g. Jos. Kopač. O predloženem, osnutku kolektivne pogodbe se je vršila v pondeljek, dne 21. t. m. na ravnateljstvu 1'PL) v Ljubljani širša razprava, katere se je udeležilo poleg zgoraj navedenih še večje število delavskih zastopnikov iz vseh rudarskih revirjev.
Rudarsko delavstvo je pokazalo že s tem, da je predložilo svojo spomenico brez vsakega posredovanja oblasti, da želi, da se pride med zainteresiranimi stranmi v neposrednih pogajanjih do sporazuma.
Če bo našlo isto dobro voljo tudi na drugi strani, ne bo težko priti do sporazuma.
, P. n.
Trboveljska premogokopna družba
v Ljubljani.
Podpisana vodstva vseh strokovnih or-I ganizacij rudarjev, v sporazumu z II. sku-1 pino rudarske zadruge, si dovoljujemo na i podlagi prošnje rudarjev, v svrho končno-j veljavne ureditve mezdnih in delovnih od-nošajev med prizadetim delavstvom in družbo sledeče zahteve:
1.
Vse obstoječe temeljne plače posamez-j nih kategorij se naj povišajo za 20%.
2.
V	istem razmerju1 naj se povišajo akordne postavke, pri čemur je treba iste prilagoditi krajevnim razmeram dela.
3.
Zaslužek v akordu mora presegati 25% povprečje normalne temeljne plače.
4.
1 Vse obstoječe doklade na temeljne plače ostanejo nadalje v veljavi.
5.
Dodelitev akorda se mora vršiti na kraju delovnega mesta najdalje 3 dni po nastopu dela dotične nasadbe.
6.
Začasna premestitev delavca od njegovega akordnega dela k postranskemu, se ima isto odškodovati s povprečjem njego-j vega akordnega zaslužka dotične plačilne perijode.
7.
Premestitev delavca z dosežene kategorije v nižjo ni dopustna.
8.
Jamski les in ves tozadevni materijal, ki ga rabi delavstvo pri izvršbi svojega dela, naj se pripravi v dovoljni množini na etažah.
9.
Odškodnina za strelivo naj se uredi krajevnim razmeram dela primerno z do-tično nasadbo.
10.
Za praznike Božič, Velika noč in Bin-koštna nedelja naj se prizna 100%, za praznike Sv. Štefan, Velikonočni in binkoštni pondeljek ter sv. Rešnje telo, ako se dela, pa 50% doplača normalne mezde. V ostalem veljajo predpisi zakona o zaščiti delavcev.
11.
Delavcem, Zaposlenim na zunanjih delih naj	se	v	slučaju	slabega vremena prizna
50%	doplačilo	na	normalno mezdo.	‘	j
12.
Vsem onim delavcem, katerim družba j ne more nuditi stanovanja, naj še prizna stanarina, in sicer: oženjenim- 60 Din in sam- ’ cein 30 Din mesečno.
13.
Vsi rokodelci, ki se izkažejo z učnim spričevalom, naj se uvrste v kategorijo kopačev. Vsi naddnevni delavci naj se uvrste po 8 letni službi v kategorijo kopačev.
14.	!
Vojaška služba ali vežba se nc sme
smatrati za prekinitev delovnega razmerja, j
15.	j
Poročenim delavcem zunanjega obrata, |
kakor tudi onim, kateri vzdržujejo svoje 1
starše ali sorodnike, naj se prizna deputatni premog tudi, ako še niso dosegli kategorije kopačev.
16.
Vse spore, ki so lokalnega značaja, kakor vzroki premale storitve, vsled pomanjkanja vozičkov, slabih prog, vode, zraka in vročine ali druge obratne ovire, se mora upoštevati in reševati v sporazumu z do-tičnim obratnim vodstvom ali ravnateljstvom, ob zaslišanju prizadetega delavstva, v prisotnosti prizadetega delavca, v prisotnosti zaupnika II. skupine rudarske zadruge ali zastopnika dotične strokovne organizacije rudarjev, katerega je delavstvo po II. skupini rudarske zadruge v to pooblastilo in ravnateljstvu naznanilo.
17.
Te zahteve se nanašajo na delavstvo vseh podjetij in obratov, ki so* last Trboveljske premogokopne družbe in ki spadajo pod rudarski zakon, ne glede na to, če družba vrši delo v lastni režiji ali ga odda privatnim podjetnikom.
Primerno utemeljitev v posameznih točkah navedenih zahtev bodo podali v to pooblaščeni zastopniki prizadetih rudarjev na tozadevni razpravi.
V Trbovljah, dne 13. oktobra 1929.
Podpisi predlagateljev:
Za Zvezo rudarjev Jugoslavije: Jurij Arh
1.	r. — Za Jug. strokovno zvezo rudarjev: Križnik 1. r. — Za Nar. strokovno zvezo rudarjev: Pavel Dornik 1. r. — Za II. skupino rudarske zadruge: Štruc I. r.
Korak za korakom. Dolga leta se ni moglo dvigniti rudarjev, da bi se zavedali svojega človeškega dostojanstva in zahtevali vsaj najmanjše izboljšanje svojega mizernega položaja. Zato moramo dobiti vsaj kolektivno pogodbo in sprejetje zgoraj navedenih zahtev. Ko bo ta korak rodil uspehe, naredimo drugi korak.
Tako zahteva realno življenje. Vsa druga demagogija, ki sc vedno pojavlja, ko »Zveza rudarjev Jugoslavije« započne kako akcijo, je le v korist TPD, in njeni agenti vedo, kako treba delati, da je vsaka akcija koristna — za Trboveljsko premo-gokopno družbo. Rudarji pa vedo, kako je in nc nasedajo.
Kolektivna pogodba podpisana.
V pondeljek, 21. t. m., je za rudarje TPD vseh revirjev zgodovinski dan. Po letu 1923. sc .ic rudarsko delavstvo zopet zavedlo, da je v organiziranosti njegova moč. in dne 21. t. m. je doseglo zopet sklenitev kolektivne pogodbe.
Organizirani rudarji so postavili svoje zahteve. Te- zahteve priobčujemo v zgornjem dopisu.
Pogajanja so trajala od pol 11. do 19. ure nepretrgoma ter so kon- ! čala s popolnim sporazumom. Delav- i stvo je dobilo kolektivno pogodbo, ki ureja večinoma vse stavljene zahteve delavstva. Mesto zahtevanega zvišanja mezd — česar družba ni hotela priznati in bi sc na tej točki lahko pogajanja razbila, če bi se trdo- ; vratno vztrajalo na tej zahtevi — je ! družba pristala na enkratni nabavni prispevek, ki se bo izplačal 15. decembra in ki znaša za prvo kategorijo 375, za drugo 300, za tretjo 225 in za četrto kategorijo 150 Din.
Mxtuxrjvcxuni
Dopisna šola za Esperanto.
(1. nadaljevanje.)
Slovnica. Določen člen (artikolo) ia je v esp. za vse spole, v ednini in množini vedno neizpremenjen. Dvojine esp. nima.
1 Koren (radiko) je temeljni del besede, ki se v esp. nikoli ne izpreminja; njemu dodajerno končnice in tako nastanejo: samostalniki, pridevniki, prislovi in glagoli.
Samostalniki (substantivoj) so besede, ki pomenijo predmete, osebe, lastnosti itd. na vprašanje kdo ali kaj? n. pr.: Oče, brat, miza, šola, klop, lepota itd. v esp. se končujejo na -o.
Pridevniki (adjektivoj) so besede, ki povedo, kakšen ali čigav je predmet na vprašanje kakšen, čigav? n. pr.: bel, črn, velik, nizek, debel, vljuden, širok itd. V esp. se končujejo na -a.
Prisiovi (adverboj) so besede, ki se ne izpreminjajo ter stoje na vprašanje kako, kje, riedaj, koliko? n. pr.: danes, včeraj, zgoraj, notri, tam, hitro, mnogo itd. V esp. se končujejo na -e.
Glagoli (verboj) so besede, ki pomenijo kako dejanje ali stanje. Nr. pr. delati, pisati, bežati, hoditi, nositi, misliti itd. V esp. se končujejo na -i.
Bona patro skribas — Dober oče piše. Tu imamo najprej pridevnik, samostalnik in glagol v sedanjem času (-as označuje Sedanji čas, -is pretekli in -os prihodnji Čas). N. pr.:
Bona patro skribis — Dober oče je pisal.
Bona patro skribos = Dober oče bo pisal.
V	zadnjem tolmačenju smo govorili, da moramo vprašanja in odgovore na strani 14 dobro vežbati, razumeti in prevesti. Kar
smo glede učenja povedali pri prvi vaji, velja seveda tudi za vse naslednje, kajti brez marljivosti in vztrajnosti ni uspeha. Opozarjamo Vas tudi, da borno tolmačenja sledečih nalog skrajšali.
Preidemo na:
Dua leeiono (in-o). Druga naloga.
Slovnica. V naslovni vrsti najdemo v oklepaju pripono in-o. Pripone so besedice, ki jih stavimo za koren, predpone pa pred koren. Ce dodamo besedam, ki pomenijo osebo ali žival moškega spola pripono -in-, dobimo besede, ki pomenijo ženski spol. N. pr.: patro oče, patrino mati, fiio sin, Silhio hči, čevalo konj, čevalino kobila itd. Takih pred- in pripon imamo v esper. kakih 30. S pomočjo rijiii tvorimo nove besede, ki imajo svoj poseben pomen. N. pr. patr-o oče, patr-in-o mati. (V slovenščini dva korena, v esper. samo eden in to patri) Iz take be-sedotvorbe izvira doberešn del lahkote esperanta napram drugim jezikom.
Zaimki (pronomoj) so besede, ki jih rabimo mesto samostalnika ali pridevnika, n. pr.: a) osebni zaimki: mi, vi (ci), li, ši, gl, ni, vi, šli, naši, jaz, ti, on-a-o, mi, vi, oni. Opomba: li in ši rabimo samo za človeka, da mu označimo spol, za vse ostalo rabimo gi. — b) svojilni zaimki se tvorijo iz osebnih tako. da jim dodajemo končnino -a. N. pr.: mia, via, lia, šia, gia, nia, via, ilia, enako našim: moj-a-o, tvoj, njegov, njen, njegov, naš, vaš, njihov. Sia — svoj.
Množina samostalnikov, pridevnikov in svojilnih zaimkov se tvori s priveskom -j. N. pr.: domo hiša, domoj hiše, fratino sestra, fratinoj sestre.
Preide no na vajo: Na strani 14 v drugi nalogi (Dua leeiono) numerirajte prvih pet stavkov s 1 do 5, ter zapišite na desno Stran slovenski prevod: 1. Ali je vaša hiša
velika? 2. Gospod in gospa. 3. Oni se igrajo v mojem vrtu. 4. Mačka (stričeva) od stri- • ca. 5. Jaz nisem poleg njegove hiše.
Tolmačenje novih besed: via vaš, gran-da velik-a-o, sinjoro gospod, sinjorino gospa, kaj in, ter, ili oni, ludi igrati se, mia moj, gardeno vrt, kato mačka, de od, onklo stric, apud poleg, pri, lia njegov. Radi lažje- ' ga razumevanja dodajem sklanjatev: 1. roža — la rozo, 2. rože — de la rozo, 3. roži — al la rozo, 4. rožo — la rozon, 5. pri roži — če la rozo, 6. z rožo — kun (per) la rozo. Množina slična, samo dodajemo še zitak množine -j. 4. sklon (na vprašanje koga ali kaj?) dobi vedno privesek -n (v množini -iij). V ostalem vežbajte drugo nalogo kakor prvo.
Tria leeiono (mal). Tretja naloga.
V	oklepaju vidimo predpono mal-, ki označuje popolno nasprotje onega, kar nam pove prvotna beseda, n. pr.: bona dober, malboisa slab, hudoben, espero up. mal-espero obup, ofte često, malofte redko itd. Numerirajte esp. stavke od 1 do 7 ter zapišite prevod kot navadno: 1. Lepa soba.
2.	Lepe sobe. 3. Je dobra svetiljka. 4. Je slaba svetiljka. 5. Male mize. 6. Kaj? To. Na. 7. številke: 1, 2, 3.
Tolmačenje novih besed: bela lep-a-o, čambro soba, bona dober-a-o, lampo svetiljka, tablo miza, kio kaj, tio to, sur na. Vežbajte pridno tretjo nalogo.
Na znanje: Sledite pazljivo izlaganjem ter uporabljajte stalno knjigo. Delo brez knjige je nemogoče. Kdor je še nima, naj dobro hrani to ter sledeča tolmačenja, ker mu morejo v poznejšem življenju še koristiti. Morebiine popravke prinesimo v prihodnji številki.
(Nadaljevanje sledi.)
Protokol, ki ga tukaj priobčujemo, se glasi:
PROTOKOL sporazuma med Trboveljsko premogokopno družbo na eni strani in zastopniki delavstva
družbe, sklenjen 21. oktobra 1929.
Pri današnji razpravi se je sporazumno določilo sledeče:
1. Minimalne mezde ostanejo v veljavi, in sicer:
1. kategorija............40	Djn
II. kategorija............35	Din
III. kategorija.............30	Din
IV. kategorija	a)	....	25	Din
b)	....	20	Din
Dosedaj veljavne	stalne plače	in	akordne
plače ostanejo neizpremenjeno v veljavi.
2. Dodelitev akorda se naj izvrši na kraju delovnega mesta najdalje tri dni pa nastopu dela dotične nasadbe.
3. Delavec se ne premesti iz dosežene kategorije v nižjo, razen v slučaju kazni v smislu službenega reda.
4. Jamski les in ves tozadevni materijal, ki ga rabi delavstvo pri izvršbi svojega dela, se naj po_ možnosti pripravi v dovoljni množini ua etažah. V slučaju, da se ne more dostaviti pravočasno, pristoja delavcu odškodnina.
5. Odškodnina za izredno uporabo razstreliva se uredi z dotično nasadbo po upoštevanju krajevnih delovnih razmer, s primerno doklado.
6. Za delo na Sv. večer od 10. ure zvečer do 6. ure zjutraj, potem na božični praznik in Veliko nedeljo, se prizna 100% doklado na minimalne ali akordne mezde.
7. Glede dela pri slabem vremenu veljajo sledeča določila:
Vsi delavci, od katerih dela je neposredno odvisno jamsko delo (separacija, prevažanje, lesni delavci, rampe itd.), so primorani delati tudi pri deževju. Izvzeti so samo nalivi, hudourniki ali ploha, takrat namreč delavec prebije pod streho in dobi za isti čas minimalno plačo. To prekinjenje dela pa ne sme trajati dalje, kakor je to neobhodno potrebno.
Pri obratih, ki ne stoje v neposredni zvezi z jamo in dnevnim kopom, n. pr. opekarna, stavbeni obrat, različni zunanji delavci, katerim dež ali sneg delo onemogoči, se dodeli delavcem drugo delo; če (o ni mogoče, se postopa po 8 1154 b Splošnega drž. zakonika.
Za vsnko delo pri deževju se bo plačevala dokiada, in sicer dobi delavec 50% temeljne nlače več, Ta doklada se računa samo za faktični delovni čas, ižvzemši hu-dourja, plohe etc. če kak delavec pri dežjn ali snegu noče delati, ima družba pravico istega poslati domov brez odškodnine Za slučaj, da preskrbi družba delavcem deževne plašče, odpade doklada 50%.
8. Vsem onim delavcem, katerim družba ne more nuditi stanovanja, se prizna stanarina, in sicer: oženjenim 40 Din, samcem 20 Din mesečno.
9. Uvrstitev in napredovanje rokodelcev v delavske kategorije se izvrši po važnosti dela in po zmožnosti dotlčnega. Naddnevni zmožni delavci se uvrstijo najkasneje po 8 letni službi pri družbi v kategorijo kopačev.
10. Vojaška vežba se ne smatra za ukinitev službenega razmerja in se da tem delavcem dopust.
Pri sprejemanju novih delavcev se bo v prvi vrsii upoštevalo iz aktivne vojaške službe se vrnivše delavce pri uvrstitvi v isto kategorijo, katero so imeli pred nastopom kaderskega roka.
H.	Deputatni premog dobivajo vsi oženjeni delavci, ki so v kopaški kategoriji in ki stanujejo v rudniškem ali lastnem zasebnem stanovanju. Polovico deputatnega premoga pa dobe izjemoma tudi samski delavci kopaške kategorije, če stanujejo s starši v skupnem gospodinjstvu.
12. Vse spore, ki so lokalnega značaja, kakor: vzroki premale storitve vsled pomanjkanja vozičkov, slabih prog, vode, zraka, vročine ali vsled drugih obratnih razmer, se upoštevajo in urejajo v sporazumu dotičnega obratnega vodstva pri zaslišanju prizadetega delavca v prisotnosti zaupnika
II.	skupine rudarske zadruge.
13. Družba bo tudi nadalje preskrbela zalivačem potrebne škornje.
14. Družba bo izplačala 15. decembra t. I. sledeči enkratni prispevek:
I.	kategoriji...............375	Din
11. kategoriji................300	Din
lil. kategoriji.............. 225	Din
SV. kategoriji ..... 150	Din
vendar se ta prispevek izplača samo onim delavcem, kateri so bili že 6 mesecev v službi družbe in se bo za vsak neopravičen »blau« v mesecu novembru odtegnilo 26. det tega enkratnega prispevka.
15. Ta sporazum velja do nadaljnega in se obojestransko lahko odpove s 6 mesečnim odpovednim rokom.
Ljubljana, dne 21. oktobra 1929.
Od strani Trboveljske premogokopne družbe: Skubec m. p.
Heinrich m. p.
Za Zvezo industrijcev:
Šuklje m. p.
Za delavstvo družbe:
Za Delavsko zbornico:
J. Kopač m. p.
Za Zvezo rudarjev Jugoslavije:
J. Arh m. p.
Za Narodno strokovno zvezo:
Kravos Vladimir m. p.
Za Jug. strokovno zvezo:
Vilko Pitako m. p.
Nos. II. skupine rudarske zadruge:
Štruc Jakob m. p.
Podvizajte se in pristopite v
CANKARJEVO
DRUŽBO
kdor še ni. 20 Din pošljite po čeku št. 13703, ki ga dobite za 25 para na vsaki pošti ali pa se obrnite na svojega zaupnika, našega poverjenika. Knjige so krasne Koledar je lep in ima nad 00 slik. Ker se je tiskalo samo gotovo število knjig, hitite, da ne zamudite, ker lahko zmanjkajo.
Prvi korak je prekoračen. Bil je najtežji. Rudarji so pri tem koraku spoznali in se sami na lastni koži prepričali, kaj je to, biti organiziran, kaj pomeni strokovna organizacija.
Zato vsi v »Zvezo rudarjev Jugoslavije«. Kdor pa še tega ne sprevidi niti sedaj, kdor agitira in dela proti strokovni organizaciji, je sluga kapitalizma.
To si zapomnite, rudarji!
SPLOŠNA DSLAVSKA
zveza.
Podružnicam in članstvu Splošne delavske zveze Jugoslavije v Sloveniji.
Dragi tovariši!
Oblastno poverjeništvo S. D. Z. J. za Slovenijo, ki se je izvolilo na konferenci 29. junija 1928 v Ljubljani, ima za. seboj leto napornega, vendar uspešnega in koristnega dela, tako za članstvo kakor tudi za drugo delavstvo. Z reorganizacijo pri našem savezu smo dobili potrebno avtonomijo. Izpopolnili smo pri tajništvu administrativ-ne posle tako, da naše tajništvo brezhibno deluje.
Vkljub vsem težavam in oviram smo se lotili z ljubeznijo prevzetih dolžnosti in lahko zaznamujemo razveseljive uspehe, katere s iti o napravili z vztrajnim in požrtvovalnim sodelovanjem^ naših podružničnih odborov, zaupnikov in članov, tako za po-vzdig organizacijske moči, kakor za izbolj-šavanje mizernega položaja, v katerem se delavstvo nahaja.
Da smo vršili živahno agitacijsko delo, pričajo 104 članska zborovanja, pri katerih se je direktno, iz tajništva sodelovalo. Ve-)'ko pa je bilo zborovanj in sestankov, katere so podružnice same opravile. Ogromna Korespondenca, agitacijska in druga dela med podružnicami in našim tajništvom, priča o visoki naši delavnosti.
Pred vsem smo smatrali za potrebno, dvigati moč naših podružnic, gojiti razredno zavest ter ljubezen in, sodružnost med članstvom. V mnogih krajih smo poskušali obnavljati ali nanovo ustanavljati na£e podružnice in smo včasih naleteli na neuspehe. Toda tudi uspehe smo dosegli. Tako smo v Mojstrani obnovili podružnico1, ki šteje danes 120 članov, v Kranju, kjer je pred letom bilo 20 članov, šteje ta podružnica danes nad 300 članov, v Sladkem vrhu v papirnici je bilo par članov, sedaj je tam podružnica z 200 člani; v Ljubljani se je obnovila podružnica mestnih delavcev, ki se lepo razvija. Članstvo- se je dvignilo v Mostah, Tržiču, Medvodah, Mariboru itd. Samo pri par podružnicah se je opazil majhen padec. Na članstvu srno tekom enega leta porastli za nad 500 članov, kar je vsekakor razveseljivo.
Prav tako smo z doslednostjo povsod tam, kjer je bilo več organizacijske moči in kjer je bila potreba najhujša, vršili naše, v pravilih začrtane naloge. Ko smo prevzeli poverjene nam posle, prav takrat je začela ogromna in težka borba steklarjev. Kdo se je ne spominja! Štiri mesece je trajala stavka. Vsi smo sodelovali, zbirali sredstva in pomagali zmagati. Mezdno gibanje kemičnih delavcev v Mostah. Odbili smo napad za znižanje plač, dosegli nov izboljšan delovni red, upeljali starostni fond. V Mojstrani v cementarni smo sklenili kolektivna pogodbo, s katero so se zvišale delavstvu plače od 10 do 30%. V Kranju v tovarni gumija smo uredili delovne razmere in s pogodbo zvišali plače do 25%. V Mariboru smo s pomočjo naših občinskih odbornikov napravili kolektivno pogodbo, s katero se urejuje službeno razmerje mestnih delavcev in zvišajo plače. V Lajterš-PerUu pri poznanem Dcrwuschku je prišlo dvakrat do stavke. Zvišali so se prejemki delavcev in vsaj za silo uredile delovne razmere. V steklarnah se je letos dosegla vročinska doklada in izvedlo tarijiranje posameznih izdelkov. Preprečili smo poskus znižanja plač in poslabšanja delovnih pogojev v kemični tovarni v Celju. Prav tako v kemični tovarni v Hrastniku. Preganjalo in odpuščalo se je naše zaupnike. Nad 20 tozadevnh intervencij smo izvršili s pomočjo Delavske zbornice. Večina teh je bilo uspešnih. Kjer nismo uspeli, smo žrtve Podprli. S preganjaiijem in odpuščanjem zaupnikov so bili med prvimi Denvuschek, tekstilne tovarne v Kranju, Petovija itd.
Ko je pričela ofenziva podjetnikov na oelaysk° zaščito (ki še ni končana) in ko Strokovna komisija pozvala organizirano e av: Ivo na bi »mik. smo bili med prvimi. J° vseh podružnicah smo priredili zboro-• anJa in postavili zahteve za izpopolnitev
IV	Rajanj e obstoječe socijalne zakonske /“»ute in zahtevali uvedbo starostnega in ! z-i°fp0.^FInegci zavarovanja. Povsod smo astavili ves svoj vpliv v zaščito interesov
našega članstva in delavstva sploh. Drobtine so to, kar smo dosegli v izboljšanje delavskega položaja, vendar smo delavci ponosni na to, ker smo to napravili mi, organizirani.
Mnogo, mnogo je še za izvršiti. Delavstvo ječi v bedi, v bolezni in pomanjkanju. Polno je še dela, ki ga bomo v stanu izvršiti le, ako gremo vsi, prav vsi na delo za pojačanje naših vrst. Tekstilno delavstvo v Kranju stoji pred mezdnim gibanjem. Te-ška naloga za organizacijo v Kranju, ki je še mlada. Strahotno nizke plače jih silijo v to. V Sladkem vrhu so papirniški delavci te dni vložili zahtevo za kolektivno pogodbo in zvišanje plač. Mlinarski delavci v Mariboru se pogajajo za izboljšanje plač. Vsi bomo pomagali pri tem gibanju, kjer gre za stotine človeških eksistenc. Pomagati moramo na ta način, da organiziramo delavstvo' tam, kjer še ni organizirano, da ne bodo kazali podjetniki na one (neorganizirane), češ, zakaj so pa ti tam zadovoljni in delajo za še nižje plače.
Delavci in delavke!
1 Iz gornjega razvidite, da so naše organizacije v stalni akciji za koristi svojih članov, zato kličemo: še več volje je treba za pridobivanje članov. Kako lahko bi bilo braniti vaše pravice in boriti se za nove, ako bi bile, recimo, naše organizacije vsaj trikrat močnejše kakor so. Koliko je še neorganiziranih okrog nas, ki škodujejo nam in samim sebi. Pojdimo med nje, od delavca do delavke, prepričujmo, pridobimo jih v naše vrste k plemenitemu delu. Iz bede in siromaštva, v katerem se nahajamo, si moremo le sami pomagati. Ne zanašajmo se na nikogar, razen na svojo strokovno organizacijo, katero tvorimo mi delavci sami.
V	bližnji bodočnosti nas čakajo težke naloge. Podjetniki še niso končali z ofenzivo na naše zaščitne zakone in druge pridobitve. Preglejmo naše vrste, podvojimo, potrojimo jih in bodimo v stalni pripravljenosti.
Oblastno tajništvo pa bo kakor doslej tudi v bodoče še bolj intenzivno in sistematično vršilo svoje naloge. Pozivamo pa vse članstvo, da nas v tem delu podpira. Vsak naj stori svojo dolžnost. Ne strašimo se žrtev, brez teh ni zmage. Na delo torej za povzdigo organizacijske moči, na delo za izboljšanje naših mizernih delovnih razmer.
Za oblastno poverjeništvo S. D. Z. J. za Slovenijo:
Franc Jančič I. r.
predsednik.
Lovro Jakomin 1. r.
tajnik.
Tekstilni delavci tovarne »Inteks« v Kranju pred mezdnim gibanjem.
Javnosti je že poznano iz našega lista »Delavca« in tudi od drugih strani, kako se plačuje tekstilno delavstvo v Kranju. Pred mesecem je izbruhnila v tem podjetju stavka radi razmer in slabih plač. Delavstvo namerava predložiti podjetju predlog za povišanje plač. Nikogar ni,, ki bi ne priznal, da delavstvo s plačo od 2 do 3 Din na uro ne more živeti. Zato upravičeno računamo pri tem mezdnem gibanju na oporo vse javnosti. K temu gibanju, kateremu bomo posvetili vso pažnjo, bomo še spregovorili.
Sladkogorski papirniški delavci v mezdnem gibanju.
Slabo živimo mi, papirniški delavci, v Sladkem vrhit. Daleč od prometnih zvez, ob Muri, takorekoč na meji Jugoslavije in Avstrije. Vendar nismo tako daleč, da bi ne poznali vrednosti strokovne organizacije za delavstvo. Zato je delavstvo tudi v ogromni večini organizirano. Naše plače delavk so 2 Din na uro. Moški zaslužimo po večini 3.36, le redki 3.96 Din na uro. Razumljivo je, da živimo bedno življenje ob takih plačah. Večkrat se nam je že obljubilo, da se nam bo povišalo, žal, je do danes ostalo samo pri obljubah. Poznamo plače po drugih papirnih tovarnah in se ni čuditi, da smo se odločili za zahtevo po višjih plačah. Niso pretirane naše zahteve. Skromne so, zato se nadejamo, da bo vodstvo tovarne ugodilo in tako ustvarilo zadovoljstvo delavstva, ki je gotovo eden pr-1 vih pogojev za prospeh podjetja.
Mi, papirniški delavci, ki smo člani Spjošne delavske zveze Jugoslavije, se obračamo na vse ostalo organizirano delavstvo , — ker ne vemo, kako se bo potek našega mezdnega gibanja razvijal — za moralno pomoč. Vsi smo tovariši med seboj, vse tare revščina in pomanjkanje, zato imamo vsi en namen: izboljševati si svoj bedni položaj. Zato moramo tudi drug drugemu pomagati.
Podr. Spl. del. zveze Jug. v Sl. vrhu.
Iz oblastnega tajništva naše S. D. Z. J. za Slovenijo.
Te dni smo razposlali okrožnico na vse podružnice. Zato prosimo, da se okrožnico na članskih sestankih prečita. Iz okrožnice je razvidno delovanje naših podružnic. Delavci! Vsi na delo za povzdigo naših strokovnih organizacij, da nam bo čez leto pokazati še na večje uspehe.
Dotlskan je pravilnik našega saveza v slovenščini. Da bo vsak član poznal svoje pravice, kakor dolžnosti, katere ima napram organizaciji izvrševati, naj podružnice pravilnike naroče pri našem tajništvu. Pravilnik stane 2 Din.
žsma.
Pivovarji Ljubljana.
V	ljubljanski pivovarni d. d. Union ini«-mo. kakor znano, tudi spiritno tovarno, kjer se izdeluje kvas in špirit, in to pod vod-,stvoru g. inženjerja, ki je inozemec. To
samo na sebi še ne bi bilo nič hudega in za nas tudi nič nenavadnega. Saj imamo v naši industriji vobče vse polno inozemcev »špe-cijalistov«. kateri so baje kot delavci in kot inženjerji seveda »nenadomestljivi« po naših ljudeh.
Vendar pa presega že vse meje to, da se taki »špecijalisti« predvsem špecijalizi-rajo na fiksiranje in zmerjanje domačinov.
Tako nekako je navajen tudi naš gosp. inženjer, kateri pri vsaki priliki iznese nad delavci celo zbirko blagodonečih nemških psovk.
Nepotrebne šikanacije pri delu so na dnevnem redu, a če delavec ne razume nemško, ga nažene z »butelnom«.
G. inženjer naj si zapomni, da je vsaka pesem, pa magari »nemška«, le nekaj časa lepa in bomo znali pred časom napraviti ji konec.
OBLAČILNI DELAVCI.
Občni zbor.
X. redni občni zbor Osrednjega društva j oblačilnih delavcev za Slovenijo se vrši v | nedeljo, dne 17. novembra t. L ob pol 9.
' uri dopoldne v vcstibulu Delavske zbornice . v Ljubljani. Dnevni red je sledeči:
1. Čitanje zapisnika.
2. Poročila odbora in kontrole.
3. Poročila podružnic.
j 4. Volitev odbora in kontrole.
5. Izprememba pravil, oz. naslova.
6. Naš položaj.
7. Razno.
i
Konfekcija po meri.
Ker razne tvrdke različno tolmačijo : konfekcijo po meri, podamo tu pojasnilo. V | Nemčiji se je nedavno vršila pred delav-l skim sodiščem obravnava radi spora, ali je konfekcija po meri, ali je delo po meri, katero* spada med kolektivno pogodbo. Razsodba je bila sledeča:
' Za konfekcijo po meri se smatra le ! obleka vmerjena in izdelana brez vsake po-j skušnje. Obleka pa, katera je umerjena in ' napravljena v poskušnjo, spada v veljavno kolektivno pogodbo in se plač3 po nji. To I bi moralo veljati tudi za naše tvrdke.
Ne sramujte se svojega stanu!
Prav pogosto se dogaja, posebno pri mladih pomočnikih, da zatajujejo' svoj poklic in to posebno napram ženskemu spolu. Ako se ga vpraša, kaj je po poklicu, jaz sem akademik, drugi zopet, jaz sem trgovski sotrudnik ali grafičar, četrti zopet uradnik in slično. Ali ni to žalostno, da se sramujete, da ste krojači in zopet krojači? Ali je to kaka sramota? Ali ne morejo biti vsi poklici na svetu? Praznilci gnojnih jam, cestni pometači in drugi od najvišjih do najnižjih poklicev. Ali je krojaški poklic od vseh najnžji? In ako bi tudi bil — »Delu čast ...« je geslo vsega zavednega delavstva in tudi krojačev. Pomislite vendar, da ste pravzaprav umetniki, kateri oblečete človeka z lepo postavo, šepastega, grbastega, postrani, naprej ali nazaj nagnjenega, da, iz kosa blaga napravite obleko, katera naredi iz potepuha najlepšega in najmodernejšega človeka. Saj je vendar geslo »obleka naredi človeka« in to obleko izdelate »Vi«, ki se sramujete svojega poklica. Ja »Žnidar« si mislite, ne vleče toliko pri žen-skem svetu, to bi bilo treba preje premisliti, preden ste se šli učit Vašega obrta. Sedaj postanete lahko le še kak ponižen pisarniški sluga in nič drugega. Zatorej, ne sramujte se svojega stanu, saj ste vendar »BeRleidungsingenieurji«!
Iz Amerike.
V	eni izmed zadnjih številk »Delavca« smo poročali o velikanski stavki krojačev v Newyorku, katere se je udeležilo do 30 tisoč delavcev in delavk, kateri so zaposleni v tovarnah, kjer izdelujejo samo damske Plašče. Stavka se je končala zmagovito za pomočnike. S to stavko pa je tudi pridobila strokovna organizacija na ugledu in moči. Saj je od teli 30.000 stavkujočih po stavki že 28.000 strokovno organiziranih in to je mogočna armada.
Zgledi vlečejo! In res. Za delavci, kateri izdelujejo plašče, so prišli na vrsto v mezdno gibanje delavci in delavke, ki izdelujejo samo kostume in krila in teh je v Newyorku, samo 45.000, izmed katerih je 60% samo žensk. Tvrdk je v Newyorku 3500, ki izdelujejo zgoraj označeno konfekcijo, izmed teh je 500 velikih tovarn, 3000 pa je malih tvrdk, katere izdelujejo za tovarne, 1 drugi pa direktno za trgovine.'Plačilna po- ! godba pri teh tvrdkah poteče koncem leta. Razmere v teh podjetjih so j^ko slabe, ker delavstvo v veliki večini ni strokovno organizirano. Kljub plačilnim pogojem izkoriščajo razni mojstri, medmojstri in pripravljala svoje podložne, posebno ženske, katerih nekatere zaslužijo komaj po 12 dolarjev tedensko. Sezija v teh podietjih traja komaj 25—30 tednov na leto, kakor je pač konjunktura.
Strokovna organizacija damskih konfek-cijonarjev je poslala vsem 3500 tvrdkam spomenico za povišanje plač in ureditev delovnih razmer. Organizacija upa, da se bo pri pogajanjih, katera se bodo vršila v oktobru, dosegel sporazum in uredile nevzdržne razmere. V drugem slučaju pa stoji newyorško konfekcijsko delavstvo, 4500 po številu, z novim letom pred stavko, zaupajoč v svojo ztnago.
Velik uspeh konfekcijskih delavcev v Philadelphiji.
Philadelphia je kraj v Severni Ameriki. kjer je največ konfekcijskih tovarn. Pa tudi kraj. kjer so bili delavci najbolj izkoriščani. Najnižje plače in najbolj mizerne razmere Amerike so bile v Philadelphiji. Tu
Sodrugi m sodruzice
ko prejemate knjige Cankarjeve družbe, plačajte istočasno 20 Din kot članarino za prihodnje leto.
Poverjeniki naberite nove člane in dosedanjih ne izpustite.
je bila konfekcijska industrija, katera je prepijavljala celo Ameriko s konkurenčnimi cenami svoje izdelke, vsled tega, ker je svoje (delavstvo, katero je bilo popolnoma organizirano, najslabše plačevala. Philadelphia je bila strokovni organizaciji trn v peti, trdnjava, katero je organizacija naskakovala od leta 1916 naprej in to brez uspeha. Philadelphia je bila na glasu kot nezavzemljiva. Ne malokaterikrat je čula organizacija pri mezdnih bojih očitek, napravite red prvo v Philadelphiji, katere izdelki nam delajo konkurenco in ako hočemo z njimi konkurirati, moramo plače znižati in ne povišati. Na predlanskem kongresu organizacije konfekcijskih krojačev je bilo sklenjeno, da mora organizacija še enkrat naskočiti Philadelphijo, ter jo na vsak način zavzeti, naj stane, kar hoče. Letos v početku avgusta se je boj pričel in je bil izpeljan na prav amerikanski način. Cela armada strokovnih funkcijonarjev je preplavila Philadelphijo s sestanki in letaki. Društveni organ, kateri izhaja tedensko, je pisal celi mesec samo o mizernih razmerah v Philadelphiji. Uspeh, katerega je organizacija dosegla v prvi etapi, je ogromen. Vse velike industrijske tvrdke so podpisale pogodbo in prvo plačilno tarifo. Vse oblačilno delavstvo v Amerik je gledalo na boj v Philadelphiji in solidarno podprlo svoje kolege. Vsota vseh nabranih prostovoljnih prispevkov je znašala ogromno vsoto 200.000 dolarjev, t. j. 11,200.000 Din. Tako se vodijo boji v Ameriki.
Koncentracija mednarodnega kapitala v nemški oblačilni industriji.
V	Frankfurtu ob Meni v Nemčiji obstoji velika konfekcijska tvrdka Bender in Gattman, katera je bila ustanovljena leta 1873. Sedaj se je spremenila v veliko akcijsko- družbo s 40 milijoni dinarjev delniškega kapitala. Upravni odbor obstoji iz W. Portet Wornsop, direktor von Francis Willy in Co. L. t. d. London in Bradfort kot predsednik, direktor Edvard Rotschild (Deutsche Bank, podružnica Frankfurt), direktor C. Tli. van Mels Amsterdam, Ludvik Heidingsfelder, Frankfurt in direktor Alfred Polikoff. London. Tako ha eni strani internacionalni kapital, na drugi strani internacionalni oblačilni proletariat in poslednji je pripravljen vsak napad prvega odločno odbiti.
Varaždin.
Dne 6. okt. 1929 održao je Mjesni Medjustrokovni Odbor (U. R. S. S. J.) u Varaždinu skupštinu, na kojoj su pretresena aktuelna radnička pitanja u vezi sa predstoječim izmienama Z. O. R.
Skupština je bila dobro posječena iznad svakog očekivanja:
Rezolucijom, koja je jednoglasno prihvačena, traženo je: primjena po-stoječeg socijalno-političkog zakono-davstva, osiguranje za slučaj izne-moglosti i starosti, osiguranje za ne-uposlehost, potpun nočni mir i ne-djeljni počinak.
RAZNO.
Zdravniške ordinacije v ambulatoriju OUZD v Ljubljani.
. Vsak delavnik ordinirajo:
Za splošne bolezni: od 8. do 10. ure g. dr. Janežič Pavel; od 10. do 12. ure g. dr. Kanc Pavel: od 14. do 16. ure g. dr. Trtnik Martin: od 16. do 18. ure g. dr. Majcen Martin.
Za notranje bolezni: od 3/-i12. do 3A14. ure g. dr. Drobnič Ivan.
Za pljučne bolezni: od 11. do 13. ure g. dr. Jamar Tone.
Za kirurgijo: od 13. do 15. ure g. dr. Krajec Pavel.
Za kirurgijo in ortopedijo: od 9. do 11. ure g. dr. Minar Franc.
Za ženske bolezni in porodništvo: od K12. ^do 14. ure g. dr. Pintar Ivan.
Za otroške bolezni: od 3414. do X>15. ure g. dr. Derč Bogdan.
Za očesne bolezni: od 8. do 10. ure g. dr. Dereani Ernest.
Za ušesne, nosne in vratne bolezni: od % 10. do V4I2. ure g. dr. Pogačnik Josip.
Za kožne in spolne bolezni: od 13. do 15. ure g. dr. Jakša Jožef.
Za živčne bolezni: od 14. do 3416. ure g. dr. Robida Ivan (ordinira na stanovanju Miklošičeva cesta 16).
Zobni oddelek: od 8. do 10. ure g. dr. Logar	b) terapija od	15.	do 17. ure	g. dr. Kunst	i
Franc; od 10. do 12. ure k. dr. Pavlovič	j	Alojzij.	I
France.	Fizikalno	zdravilišče:	od	10.	do	11. ure spre- |
Kentgenoioški oddelek: a) diagnostika od	1	jemanje novih	bolnikov g.	dr.	Zajc Stane.	I
A 12. do /2 14. ure g. dr. Hebein Jože;	Od 11. do 12.	ure	terapija	(za	moške: to-	i
rek, četrtek, sobota; za ženske: sreda, , Diagnostični laboratorij: od 13. do 14 ure Petek).	j	g. dr.	Košir	Alija.
Obsevanje	s svetlobnimi	žarki: od	8.	do	j	Nadpregledi	in	zdravniške komisije: ob 12.
12.	ure	(moški: torek,	četrtek,	sobota;	|	uri.
ženske:	pondeljek, sreda, petek).	i	_,  _ ■
KINO
LJUBLJANSKI
DVOR
last „Udruženja vojnih invalidov”,
je najcenejši kino v Ljubljani in ima najlepše filme.
Cene so nizke. Vsako nedeljo ob pol 11 in ob 15. uri, ter vsak dan v tednu ob 16. uri so predstave po 4 Din katerikoli sedež. Drugači pa so sedaj sedeži po 4, 6, 8 Din.
Delavci, obiskujete kino „Udru-ženja vojnih invalidov".
©
PRODAJA SE
vsaki dan sveže konjsko meso, različnih salam in klobas. .
I
Kupujem tudi konje po najvišji ceni. Se priporoča
IN IN MIJI IfiHKK PAiliia.it.i. Mii.im
Oblačila
za gospode in dame kupite najceneje pri
FRAN LUKIČ,
Ljubljana, Stritarjeva ul.
IVAN SAX
obleke domačega izdelka
LJUBLJANA
MESTNI TRG ŠTEV. 14
Dragi čitatelji!
Za zimsko sezijo kupite vsakovrstno blago za obleke najboljše vrste in najceneje
PRI ZVONU
' Vi
Afi
fV
n
poleg Škotove palače v Ljubljani.
Ako rabite
sveže ali umetno cvetje, vence, šopke, poročne šopke, različne košarce in aranžmaje kakor tudi dekoracijske rastline za okrasitev dvoran se Vam priporoča cvetličarna
Pavel Šimenc
Ljubljana, Sv. Petra c. 33
Postrežba točna I
Cene zmerne!
Vsaki delavec in nameščenec
naj ima v svojem prostem času zabavo. — Naj se zabava z
Lubas-harmonikami
m
Gojite svojo narodno godbo. — Igrajte na harmonike!
Prvovrstna in močna kvaliteta Cene nizke!
Prva jugoslavenska izdelovalnica harmonik
Fr. Lubas, Ljubljana, Dunajska c. 36
m
M
St 'AV* (j -i i
iT-J
fl
It d
tm
SEZIJSKA PRODAJA
novo prispelega blaga po izredno nizkih cenah. — Kamgarni za moške obleke od D K,0 —, razno sukno od Din 45'	, volneno
blago za ženske obleke 130 cm široko od Din 34'—, doubel za suknje od Din 125’— za ženske plašče od Din 55-—, različni kambriki, vsakovrstni parhenti in flanele od Din 9'—, bela in rujava koutenina za rjuhe od Din 20'—, koci od Din 120'— naprej.
Suknena obleka
3'10 m blaga z vso dobro podlago samo
Din 230'—
Blago zanesljivo dobro, cena nizke, postrežba solidna in točna. — Vsakdo naj se posluži ugodnega nakupa dobrih oblačil po nizkih cenah in to v manufakturnl trgovini
Ivan M o s, ‘1™*'*'*
7	* O« Z.
LJUBLJANA, Sv. Petra Cesta št. 23
Vsi v organizacijo l
%
ki
i
m
VAV
1
Samo še kratek čas se bo vršila
JESENSKA VELEPRODAJA
Oglejte si!
Prepričajte se!
Velikanska izbira!
Prvovrstno blago dobite ob tej priliki po sledeiih cenah:
I Perilo
Baržuni
Moško
Ševjot . . Češki štof . Kamgarn . Kamgarn . Karngarn . Double . . Double . . Double . . Prvovrstni .
Din
58
78
98
125
156
105
125
145
170
Ženski plaSii
Vzorčast.................Din	75
Češki.........................105
fini......................„	135
fini......................„	165
fini......................„	195
Plii in žamet
gladki fhi . . rožasti tkanine
Barhenti
trpežni dobri . fini . .
Flanela
Za srajce Pralna .
Din 29-50 . 38—
. 29—
„ 42—
Din 11 — „ 13— » 16—
ii-
is—
I
Pričakujem Vaš poset, kar bo Vaš velik prihranek pri dobrem blagu.
i. GROBELNIK-LJUBLJANA
MESTNI TRG
V:
V	{mena Strokovne torr Je kot oblastne«* odbora Z. D. S. Z. J. izdaja in ureiuje ter za tiskarne odgovarja Josip Ošlak v Mariboru. Tisk Ljudske tiskarne v Mariboru