VESTNI
Poštni urad 9020 Ceiovec Vertagspostamt 9020 Kiagenfurt S izhaja vCeiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov	!
cetoietna naročnina 200 šiiingov	*
P. b. b.
LETNiK XXXVii
CELOVEC, PETEK, 8. OKTOBER 1982
ŠTEV. 40 (2091)
OB NEMŠKONACiONALNiH OKTOBRSKiH PRiREDiTVAH:
Tudi pod uradnim plaščem
ni mogoče prikriti starega duha
V teh dneh se na Koroškem spet Ustijo prireditve, ki naj bi po izjavah njihovih organizatorjev prispevale k utrjevanju domovinske zavesti in k mirnemu sožitju v deželi. Ža tistega, ki tukajšnjih razmer ne Pozna in so mu nepoznana predvsem ozadja tega ,,domovini zve-stega" hrupa okoli vsakoletnega 10. oktobra, bi te prireditve morda niti Oe bile kaj posebnega — zlasti, če jim s strani merodajnih političnih sil poskrbijo primeren plašč, pod katerim potem lahko nemoteno nadaljujejo svoje deio tisti krogi, ki
so spomin na plebiscit v duhu „zmage v nemški noči" že vedno zlorabljali za nacionalistično zastrupljanje in ščuvanje na narodnostno mržnjo.
Nedeljsko srečanje starih bojevnikov na Ulrichsbergu — kot začetek vsakoletnih oktobrskih prireditev — je bilo v tem smislu dovolj zgovorno. Vodilni funkcionar SPO kot slavnostni govornik je lahko še tako lepo govoril o miru in razumevanju med narodi, njegove besede gotovo niso bile na pravem mestu na prireditvi, ki so ji
„v svojem smislu" dajali pečat predstavniki najrazličnejših bojevniških skupin tja do bivšega predsednika združenja nekdanjih SS-ov-cev. Za poveličevanje vojaških vrlin na primeru nacistične vojske pač ne bi smelo biti prostora v demokratični Avstriji, ki je bila prva žrtev nacistične osvajalske politike nemškega imperializma.
V tem smislu je zavzel do takih prireditev stališče tudi izvršni odbor ZSO, ki je poudaril, da je srečanje na Ulrichsbergu slej ko prej zbirališče tistih, ki svoje nacistične preteklosti še niso premagali in nadaljujejo delo v nemškonacional-nem duhu, čeprav so odlikovanja s kljukastim križem tokrat pustili doma in je bilo na prireditvi govora o miru, o sporazumevanju med narodi in o združeni Evropi. Posebej je odbor ZSO opozoril tudi na pisanje glasila KHD, ki da predstavlja veliko obremenitev za notranje-koroško ozračje. V tej zvezi opozarja ZSO na nedavno izjavo notranjega ministra Lanca, ki je dejavnost KHD označil za izhodišče širšega desnoradikalnega gibanja. „To in pa nekvalificirano, žaljivo difamiranje protifašističnega boja koroških Slovencev narekuje potrebo po širokem pojasnjevanju značaja te organizacije," je rečeno v izjavi ZSO.
Ob koncu je v izjavi ZSO še rečeno, da je tristrankarski pakt v manjšinski politiki le nadaljevanje z drugimi sredstvi tiste „po!itike dokončne črte", ki jo je leta 1970 proglasil KHD in od katere se doslej še ni distanciral noben koroški politik. Pri tem se sicer ne poslužujejo odkritega nasilja, vendar iz ozadja, neopaženo in s sredstvi zakona o narodnih skupinah nadaljujejo v smislu nemškonacional-ne politike iz medvojne dobe.
Vprašanja dvojezičnosti na dvodnevnem seminarju SPZ
Zadnjo soboto in nedeljo je bil v Podravljah seminar, ki se ga je la povabilo Slovenske prosvetne zveze udeležilo lepo število naših društvenikov in kulturnih delavcev. Posvet je veljal problemu dvojezičnosti zlasti na področju kulturno-prosvetnih prireditev ter so udeleženci v živahni razpravi obravnavali vrsto vprašanj, ki se pojavljajo v tej zvezi.
Za uvod je univ. docent dr. Dietmar Larcher s celovške univerze Sovoril o potrebi in vrednosti materinščine za razvoj človeka ter nanizal nekaj tez o dvojezičnosti. Pri tem je poudaril, da je dvojezično bolje samo tedaj, če sta dva jezika, dve kulturi in dva naroda enakopravna, da pa si mora človek najprej ustvariti svojo kulturno in človeško identiteto na osnovi svojega materinega jezika.
Obširno poročilo o seminarju objavljamo na 3. strani.
Predsednik SZDL Slovenije obiskal koroške Slovence
Na povabilo Zveze siovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Stovencev je bii v sredo novi predsednik Repu-biiške konference SZDL Siovenije Franc Šetinc na obisku na Koroškem. Pri tem obisku so ga spremtjaii še podpredsednik SZDL Jože Knez-Koija, čtan predsedstva SZDL Bojan Lubej in sekretarka komisije za manjšinska vprašanja Barbara Goričar.
V pogovoru na sedežu ZSO v Cetovcu je predsednik dipi. inž. Feiiks Wieser s svojimi sodeiavci seznani! goste s trenutnim poioža-jem siovenske narodne skupnosti na Koroškem in s prizadevanji za uresničitev enakopravnosti v smisiu doioči! čiena 7 državne pogodbe. Prav tako jim je biio toimačeno deiovanje na narodno-poiitičnem, kut-turnem in gospodarskem področju, pri čemer je biio poudarjeno, da je prav akcijska enotnost važnega pomena za odbijanje raznih napadov in pritiskov ter za dosego doiočenih uspehov, ki jih beiežimo na posameznih področjih z akcijami samopomoči in ob podpori matičnega naroda.
Predsednik Šetinc je nagtasii staino skrb in zanimanje matičnega naroda in posebej SZDL kot najširše družbenopoiitične siie za usodo detov siovenskega naroda v zamejstvu. Zagotovi) je, da zamejski Sio-venci tudi v bodoče !ahko računajo s tem, da bosta matični narod in njegova država dosiedno podpirata njihov boj za dosego pravic, ki so jim zagotovijene z mednarodnopravnimi dokumenti.
De!egacija SZDL je potem obiskata tudi sedež NSKS, kjer jo je sprejei predsednik dr. Matevž Gritc s čiani odbora.
Med svojim bivanjem na Koroškem so si gostje ogiedaii še razne ustanove koroških Siovencev, obiskati so med drugim gradbišče novega dijaškega doma SŠD v Cetovcu, otroški vrtec SšD in kutturni dom „Danica" v Šentprimožu, tovarno ceiutoze Obir na Reberci, zadružne postovainice v Žetezni Kapti in muzej NOB v Peršmanovem spominskem domu v Podpeci.
Obisk je bit zaktjučen v kapetškem hotetu Obir, kjer je bito še do-votj pritožnosti za izmenjavo mnenj med deiegacijo SZDL in predstavniki koroških Stovencev.
PREBERITE
Volitve na Gradiščanskem in
V Salzburgu stran 2
Seminar o dvojezičnosti
stran 3
Otvoritev nove Šole v Bilčovsu
stran 4
Kaj bo na oktobrskem taboru
stran5
Prispevek k zgodovini Št. Štefana v Ziljski
dolini	stran 7
Telič obsojen
na 1 5 let	stran 8
OKTOBRSKI TABOR 1982
Končno črto pod strategijo „schlusstricha"!
Adho je t ttrdtegijo ..tcbintttrichd"? Ao-rothe ttrdnhe z deželno vlddo nd čeln to očitno thlenile, dd je trebd položdj nd Ao-rothem „pomiriti", dd je trebd nttvdriti videz, dd je vte v red%, dd bittvenib hon-jlihtov ni več, <7d je zdhon o ndrodnih th%-pindh izpolnitev določil drždvne pogorje. Tdhd pofitihd te popoj?!077!d thlddd t poli-tiho tibegd in „mirnegd" izrinjdnjd tloven-podrivdnjd tloventčine iz jdvnotti, t poli-tibo tibegd in „mirnegd" izrinjdnjd tloven-thegd življd Iz Zdvetti prebivdlttvd s tred-ttvi ttrdhtdrnegd, tj. prihritegd ndtiljd in „tje77?o^rdt;'Č7ML" mebdnizmov prdvne dr-ždve.
Vzemimo tdmo vprdtdnje tolttvd. Aot edino vprdtdnje, L' ni zdjeto s tedmojnlij-tho zd^ono&tjo, hi torej te ni „dohončno reteno", gd Mewt^oMdct'ondjct porivdjo v otpredje in jortirdjo njegovo Krepitev v njihovem tmitln. Dd Zdbtcvo po centrdlnih toldh, hi hi tloventhe otrobe zdprle v gbot-to, prevzemd tndi tvobodnjdthd ttrdnhd, ni nobeno presenečenje. Venddr pd te zddj Zd dohončno Krepitev ntdnjtinthegd tolthe-gd vprdtdnjd Zdvzemd tndi že predtednih Ijddthe ttrdnhe. Socidiittični vrh te je Zd zddj ticer izrehel proti centrdlnim toldm, vprdtdnje pd je, dli ho v tmitln trottrdn-hdrthegd pdhtd v nMnjtinthenz vprdtdnjd vztrdjd/ pri tem tfdlitčn. Tdbo bdže, dd te
meroddjne politične tile nd Aorothem pri-prdvljdjo, dd bodo tddi mdnjtintho tolttvo nredile po ndčelih tedmojniijthe Zdhonoddje, bdjti izhoijtdnjd tolthe ureditve pri teh političnih rdzmerdh nd Aorothem bržhone ni pričdhovdti. Todd to je tdmo end pldt Zdde-ve. Drngd te thrivd v breztteviinib zdhonih in zdhonthih otnnthih, otlretlhdh in pred-pitih, hi to jih prodncirdii tolthi jnritti v thlopn tolthih rejorm v zdtlnjih letih. Te tolthe rejorme ticer nd tehočem trdhd re-jormirdjo in pototldhljdjo toldnje, ventidr pd te v ničemer ne ozirdjo nd potrebe tloven-thih otroh. Dvojezično tolttvo je v določenem tmitld te vedno nd rdvni izpred tride-tetih let. Aohhor pd dohijo horothi hlo-venci priložnott, dd ddjo h tdhim zdhon-thim otndthdm tvoje predloge, te ti predlogi holihor le mogoče ne npottevdjo. To je tihd, birohrdtthd pot „hončne črte".
Todohno je pri otrothih vrtcih. Tri zd-honoddji o njih tevedd nihjer nito npotte-vdne potrebe tloventhe ndrodne thnpnotti. /n td zdmddd drždve potem rdhi hot drgn-ment, dd ni mogoče Krediti dvojezičnih vrtcev.
Zdto je čdt, dd te pod tdho politiho potegne „hončnd črtd".
O. T.

t?- Šo6*af
6to*a

innn""*'
ung'"



s,ter*""*'
Fre'<^g
^0.00



' °V0"rog.,,
„Liberal, national, antiklerikal"
Do prihodnjih parlamentarnih volitev v Avstriji je sicer še več kot pol teta, vendar politično dogajanje že sedaj nosi bolj ali manj izrazit pečat predvolilnega boja. V okviru priprav na vsedržavno merjenje sil med strankami pa vzbujajo posebno zanimanje razne lokalne volitve, bodisi na deželni ali tudi samo občinski ravni, ki jih strankarski strategi zato tudi podrobno analizirajo kot ..preskus" trenutnega razpoloženja med volilci.
Nekaj takih „preskusnih volitev" je bilo zadnjo nedeljo: na Gradiščanskem so volili nov deželni zbor, v mestih Salzburg in Krems pa so bile občinske volitve. Izidi teh volitev se vendar močno razlikujejo, tako da na tej podlagi ni mogoče delati zaključkov oziroma napovedi glede trenutnega razpoloženja v politični javnosti in s tem glede morebitnega izida splošnih volitev prihodnje leto.
Na Gradiščanskem so zmagovalci brez dvoma socialisti, ki so svojo absolutno večino še znatno izboljšali (njihov delež se je povečat od 51,9 na 53,2 odstotka, kar pomeni malenkosten porast celo v primerjavi z zadnjimi državnozborskimi volitvami leta 1979). Prav tako nedvoumen poraženec je ljudska stranka (njen delež je nazadovat od 45,1 na 43 "/o), ki je s tem prejela ..zasluženo plačilo" za škandale, ki so jih zagrešili njeni vodilni funkcionarji na področju stanovanjske zadruge. Dobro sta se držali FPO (porast od 2,3 na 3 "/e) in KPO (od 0,4 na 0,5 "/c); pravi madež na politični podobi Gradiščanske pa je tistih 400 glasov, ki
jih je v enem samem volilnem okraju prejela Burgerjeva NDP. Kljub tem premikom med strankami pa v sestavi deželnega zbora ni prišlo do nobene spremembe: SPO je ostala pri dosedanjih 20 mandatih in OVP ima prav tako spet 16 sedežev v deželnem parlamentu.
Neprijetno večje so ..posledice" izida nedeljskih volitev v Salzburgu, kjer je alternativna lista občanov poskrbela za pravo senzacijo, ko je število svojih mandatov povečala od 2 na 7. Svoj presenetljivi uspeh je dosegla na račun vseh treh strank:	najmočneje je oklestila
FPO, katere delež je padel od 21,3 na 15 odstotkov in število mandatov od 8 na 6; OVP je nazadovala od 33,2 na 29,9 % in je prav tako zgubila 2 mandata, tako da jih ima le še 12; SPO je utrpela razmeroma manjšo izgubo — 38,8 na 36,9 "/v in od 16 na 15 mandatov. Za FPO je poraz posebno viden, saj je zgubila svojega podžupana, ki je medtem že vzel slovo od komunalne politike, in tudi pri OVP je že prišlo do ustreznih „konsekvenc". Nasprotno pa se je alternativna lista občanov prav zaradi svoje zmage znašla v neprijetnem položaju, da bo morala svojo vlogo kritiziranja zamenjati za vlogo soodgovarjanja.
Vsaj eno tolažbo pa pomenijo nedeljske volitve tudi za OVP, namreč v Kremsu, kjer ji je uspelo svojo absolutno večino še povečati (od 21 na 23 mandatov), medtem ko je SPO nazadovala od 16 na 13 mandatov. FPO je napredovala od 2 na 3 mandate, KPO pa je obdržala svoj dosedanji sedež v občinskem svetu.
In der Ausga.be des „Slovenski vestnik", Nr. 36, vom 10. September 1982, schreiben Sie unter dem Tite! „Karnt-ner Sozialdemokratie bereitet sich auf den Wahlkampf vor" unter an-derem (in deutscher Obersetzung) fol-gendes: „...Das gab auch Landeshauptmann Wagner seibst zu, als er vor kurzem in einem Journalistenge-sprach sagte, dal$ die Griinde fur die Erfolge der Karntner SPO vor ailem in der Tatsache gesucht werden mlis-sen, daB die Karntner SPO in er-ster Linie Jiberal, antiklerikal und national' ist, was angebiich der Karntner Mentalitat am meisten entspricht." Im Interesse einer korekten Information Ihrer Leser darf ich Sie bitten, folgende Klarstellung zu diesen an-gebiichen Ausfilhrungen des Landes-hauptmannes in der nachsten Ausga-be Ihres Blattes wiederzugeben:
Die Verfasserin des von Ihnen kommentierten Karnten-Artikels in der ..Frankfurter AHgemeinen Zei-tung" vom 17. 8. 1982, Frau Hanni Konitzer, hielt sich zuvor im Rah-men eines mehrtagigen Besuchs der Auslandspresse in Karnten auf. Sie sprach dabei mit Gemeindemanda-taren, Landespolitikern (darunter ai-len drei Obmannern der Landtags-parteien) sotvie Menschen aus brei-ten Bevoikerungskreisen. Der Artike) der bundesdeutschen Journalistin gibt
Opozorilo na neizpolnjene obveznosti
Ko je v republiški skupščini SR Slovenije predsednica republiškega družbenega sveta za mednarodne odnose Vida Tomšič pred nedavnim govorila o zunanji politiki, je poudarila tudi politiko dobrega sosedstva, ki da ugodno vpliva na položaj in možnosti razvoja slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah in ji omogoča, da se tvorno vključuje v ta razvoj.
Toda obenem je Vida Tomšič opozorila, da „je tudi v preteklem obdobju, navkljub vzdušju dobrososedskega sodelovanja, zaostajalo konkretno razreševanje odprtih vprašanj uresničevanja enakopravnega položaja in razvoja slovenske narodne skupnosti v Avstriji in Italiji". Pri tem je izrecno opozorila na tozadevne mednarodnopravne obveznosti, ki jih vsebujejo člen 7 avstrijske državne pogodbe ter osimski sporazumi.
daher einen Gesamteindruck tvieder und kann nicht ausschlieBlich mit dem kurzem Gesprach, das Frau Konitzer mit Landeshauptmann Wagner fiihrte, in Zusammenhang gebracht tverden. In Ihrem Kommentar im „S!ovenski vestnik" gehen Sie aber noch weiter und unterstellen unter Hinweis auf den Bericht der „Frank-furter AHgemeinen" dem Karntner Landeshauptmann eine Charakterisie-rung der Karntner SPO, die dieser — wie ich als Teilnehmer an dem Gesprach mit der deutschen Journalistin bestatigen kann — keinesfalls geauEert hat. Auch in dem Artikel in der ..Frankfurter AHgemeinen" werden die Etiketten „liberal, national und antiklerikal" nicht unmittel-bar auf die SPO-Karnten bezogen, sondern als Ausdruck der „besonde-re(n) Mentalitat der Karntner Bevol-kerung" (Zitat) ersvahnt. DaB diese gesellschaftlichen Stromungen eher der SPO als etwa einer katholisch-konservativen Partei zugute kommen, ist wohl nicht von der Hand zu wei-sen, was im iibrigen in dem erwahn-ten Beitrag der ..Frankfurter AHgemeinen" auch wom OVP-Landespar-teiobmann Knafl insofern bestatigt wurde, in dem dieser meinte, „da(š es der OVP in den Augen vieler Karntner zum Nachteil gereiche, welt-
Vpis v slovenske šole v Italiji
V novem šolskem letu so vpisi v slovenske šole na Tržaškem in Goriškem dokaj zadovoljivi. Na Tržaškem je v slovenske osnovne in srednje šole vpisanih skupaj 2969 učencev in dijakov, to je za 30 več kot v minulem šolskem letu. Na Goriškem, kjer je vpisanih letos 1764 učencev in dijakov, je število napram lanskemu letu sicer padlo za 15 otrok, vendar je pri tem treba upoštevati, da je število otrok na italijanskih šotah na območju Furlanije-Jutijske krajine nazadovalo kar za 1500.
Bolj ali manj uspešen razvoj slovenskega šolstva na Tržaškem in Goriškem je razveseljiv tembolj, ker ga beležijo tamkajšnja narodna skupnost navkljub številnim oviram in težavam, s katerimi se mora slej ko prej spoprijemati. Predvsem pa so slovenski otroci v videmski pokrajini, v Kanalski dolini in v Beneški Sloveniji, še vedno brez rednega pouka v materinščini.
anschaulich der Kirche verbunden zu sein".
H
Zgornje „p;s?HO Z?ra/ca" 7MM je s/a/ *uod;a deželnega t/s^ofMfga da dr. 7fe//w;'g Va/enr/n s prosto, da gg o^jgvinto f našem /;stM. Alf* gov/ prošnji smo s tem M god;/; " čeprav /?; svoj ..popravek" pravzaprav mora/ pos/at/ zgoraj omenjenima zaZ?od?toHe77:s^f??;K časopisa, v prvem č/an^a smo tamkaj navedeno izjavo deže/nega g/avarja nerja povze/i dobesedno, v nas/ea* njem komentarja pa samo zake/ezd< vtis, ki ga je ta g/avarjeva izjava zapasti/a v javnosti.
5icer pa v predmetni zadev; za karakterizacijo koroške APO niso merodajne samo verka/ne izjave, marveč si stranka spričeva/o sama /z* stav/ja predvsem s svojimi dejanp-Posekno zgovorno je, kako se fe v manjšinski po/itiki s tr;straM^<trs/d?j* sporazamom poda/a povsem na km* jo okek desničarskik strank. A/; najnovejši primer.* njen 3. predsednik deže/nega zkora 5ckant/ kot s/av-nostni govornik na a/rickskerškem ke* jevniškem srečanja, kar ce/o /jadje iz njenik vrst komentirajo z dovM' pom „Da ickant/ is a ickand/ pd die $PO" (kar ki prosto prevedeno pomeni/o, da je 5ckant/ sramota za socia/istično stranko j.
Razni „prastrahovi" in nevarnost neofašizma
člani in volilci SPO, še močno širjeni predsodki do tujcev in raz" ..prastrahovi", ki v slabih gospodu skih razmerah lahko služijo kot izb dišče Širšega desnoradikalnega g'"U nja.
Ker je minister pri tem za ilustr^ cijo učinkovanja in posledic razP ,,prastrahov" izrecno navedel ko*^ ški Heimatdienst, je seveda — spl enkrat — pade! v nemilost pr! ^ krogih, ki mu še vedno ne more) odpustiti, da je napisal uvodno be^ do za znanstveno publikacijo o d^ ničarskem ekstremizmu v Avstriji-
Jesensko delo ZSO
Ocena trenutne narodnopolitične situacije je bila eno izmed vprašanj, ki sta jih na svoji seji zadnji petek obravnavali upravni in nadzorni odbor Zveze slovenskih organizacij. Predsednik dipl. inž. Feliks VVieser se je v svojih uvodnih besedah dotakni) med drugim tudi prihodnjih volitev, ki kot vedno mečejo svoje sence tudi na manjšinsko vprašanje, poudaril pa je tudi, da se koroški Slovenci ne smemo dalje pustiti zavajati od ping-pong politike med Dunajem in Celovcem, ki je v resnici ni. V razpravi so odborniki ZSO ocenili trenutni predvolilni čas in ugotovili, da žal v takih obdobjih na Koroškem nikoli ni pričakovati veliko razumevanja za težnje slovenske narodnosti.
Boljše uveljavljanje slovenskega jezika na vseh področjih in učinkovitejše delo na bazi, pri katerem je treba uveljaviti akcijsko enotnost in učinkovitost vseh narodno zavednih koroških Slovencev, pa sta nalogi za katere se bodo zavzemali odborniki. Razprava je tekla tudi o bodočem razgovoru med odboroma obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev, na katerem bodo v odprti diskusiji razpravljali o vseh važnih vprašanjih narodnega življenja.
V zvezi z otvoritvijo nove dvojezične šole v Bilčovsu, ki ima samo
na zunanjosti dvojezični napis, v notranjosti pa le piktograme (ustrezne grafične znake) so odborniki kritizirali to prakso občine. Zveza slovenskih organizacij bo zato naslovila v zvezi z manjkajočimi dvojezičnimi napisi v notranjosti šole pismo na občinski svet ter mu tolmačila stališče ZSO, da so dvojezični napisi v notranjosti dvojezične (!) šole sestavni del vzgoje k dobremu sožitju obeh narodov, ki živita na Koroškem.
V jesenskem času bo Zveza slovenskih organizacij osredotočila svoje delovanje med drugim tudi na bolj razširjeno uporabljanje slovenskega jezika pri občevanju z občinskimi in deželnimi uradi ter ustanovami. Znotraj organizacije pa je na dnevnem redu razprava o novem programu ZSO ter intenzivnejše delovanje pododborov. Med drugim je bil sklep odbora, da se bo v bližnji prihodnosti napravila analiza pod katerimi pogoji je možno sodelovanje z raznimi „ze!eni-mi" in drugimi iniciativami, ki so pripravljene podpreti boj koroških Slovencev za uresničevanje zajamčenih pravic, pravtako pa tudi kako je mogoče ojačiti sodelovanje z številnimi masovnimi organizacijami, ki delujejo na južnem Koroškem.
Obisk predsednika
Gospodarske zbornice SRS
Prejšnji teden je bil na obisku na Koroškem predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc, ki ga je spremljal sekretar odbora za obmejno gospodarsko sodelovanje Roman Veras. V spremstvu predstavnika Gospodarske zbornice SFRJ v Celovcu Slavka Beznika sta si gosta ogledala tukajšnja mešana jugoslovansko-av-strijska podjetja in se seznanila z njihovim delovanjem.
Med bivanjem na Koroškem se je predsednik Bulc sestat tudi s predstavniki osrednjih organizacij koroških Slovencev, ki so ga seznanili s položajem naše narodne skupnosti in mu tolmačili predvsem prizadevanje ter uspehe in težave na gospodarskem področju. Pri tem je pogovor tekel predvsem tudi o možnostih vključevanja koroških Slovencev v proces gospodarskega sodelovanja med Koroško in Slovenijo.
Preskusne volitve
na Gradiščanskem in v Salzburgu
PRED 10. LET): ESKALACiJA NEMŠKEGA NACtONAOZMA (4)
Država nikoli ni ovirala politike KHD-ja
Okroglo obletnico koroškega plebiscita leta 1970 so nemško-nacionalne sile izrabile za začetek ofenzivnejše politike proti koroškim Slovencem, predvsem proti samozavestnejši mladi slovenski inteligenci, ki se je uprla ponemčevalni politiki v deželi. Najmočnejša ost protislovenske politike je bil slej ko prej heimatdienst.
Kot vselej, če smo se koroški Slovenci upirali za nemškona-cionalce samoumevnemu in „na-ravnemu" ponemčevanju, so ustvarjali vzdušje, v katerem je prišlo do številnih protislovenskih izpadov. Fizični napadi in grožnje, pa tudi razstreljevanje in mazanje partizanskih spomenikov so bili del teh izpadov. V času „ortstafelsturma" so nem-škonacionalni skrajneži nesramno oskrunili partizansko grobišče v Borovljah in s tem dokumentirali svoje zaničevanje do vseh Slovencev, ki so se upirali Hitlerjevi diktaturi in se še danes s ponosom spominjajo tega boja.
Ideološki boj proti antifašističnemu duhu med koroškim prebivalstvom je bi! od razula fašistične oblasti naprej do danes sestavni del protislovenske politike na Koroškem. KHD je pri tem svojem delovanju vedno gledal na to, kako bi s takimi napadi čim bolj razdvojil Slovence in s tem razdrl vsakršen ocP por proti ponemčevalni politiki.
Tudi deset let po podiranju tabel se KHD poslužuje iste taktike. Najnovejši „Ruf der Heimat" je ponoven dokaz takšne politike. Zahteva po središčnih šolah in zaletavanje proti partizanskemu boju stojita v ospredju tega lista. Živčno opozarja na to, da je že zadnji čas, da se odvzame partizanskemu boju „mit po-
' , ..... -** .**, . ;
V času podiranja dvojezičnih tabei !eta 1971 :o nemfki lovinisti gnusno oskruniti tudi partizanski spomenik v Borovtjah.
membnega antifašističnega boja", najbolj pa se zaganja proti muzeju v Peršmanovi domačiji in proti odkritju spomenikov žrtvam fašističnega terorja. Njihova ugotovitev, da .noben svobodoljuben in demokratično misleč Avstrijec ne bi smet imeti do partizanov niti trohice simpatij', pa ponovno nesramno
napadanje vseh svobodoljubno mislečih ljudi.
Žolčno pisanje „domovinske-ga glasu" pa je tudi odraz tega, da 10. oktober in prireditve v sklopu tega koroškega deželnega praznika niso več neospora-vana domena teh domovini zvestih sil. Razvoj v zadnjih desetih letih je kljub strankarski troedinosti v vseh političnih taborih zbudil sile, ki na svoj način ospo-ravajo KHD-ju vodilno vlogo v tem času in vabijo mladino do drugih aktivnosti. Čeprav trenutno ne stopa tako v ospredje, njegova moč še vedno obstaja, ker se uradna politika na Koroškem nikoli ni uprla KHD-ju in nikoli ni resno ovirala njegove politike. Zato ob potrebi razvija tudi svojo moč, saj rezerve te spijo.
Kaže pa tudi, da se KHD v vsakdanji politiki - posebno še ker FP, VP in SP prakticirajo proti-manjšinski pakt — spominja besed Vinzenza Schumyja, ki je pred več kot 50 leti dejal, da je odprto nasilje proti Slovencem škodljivo, ker ustvarja mučenike, zato je zagovarjal delovanje v ozadju, ki da bolj koristi interesom Koroške, Slovencem pa otežkoča uspešne protiakcije.
NA SEMINARJU SPZ O DVOJEZIČNOST! V PODRAVLJAH:
Istovetenje z jezikom vladajočih in z jezikom zatiranih hkrati ni mogoče
S!ovenska prosvetna zveza je pretekio soboto in nedetjo v bivši kmetijski šoii v Podravijah spet organizirata seminar, namenjen kulturnim deiavcem krajevnih prosvetnih društev in takih, ki se bavijo z narodnostno probiematiko. Tokrat je SPZ pripravita seminar o dvojezičnosti, ki je že po sami tematiki bit narodno potitično aktuaten m je izzvat izredno vetiko zanimanje, saj je vsebina te-tega bita posvečena dvojezičnosti v okviru krajevnih društev.
Na Koroškem je namreč vedno več prireditev slovenskih prosvetnih društev, ki potekajo dvojezično. Tu §re v prvi vrsti za prireditve, ki so v po!etni sezoni namenjene tujim turistom, in za prireditve, ki hočejo nagovoriti tudi pripadnike sosednje-Sa naroda. Vzemimo samo števiine Prireditve ob avstrijskem državnem Prazniku pod nasiovom „Dober ve-eer, sosed", pa tudi Oktobrski tabor, ki ga skupno prirejajo slovenski in nemški Korošci.
V sobotnem deiu seminarja je univ. docent dr. Dietmar Larcher s celovške univerze za uvod govoril o potrebi in vrednosti materinščine za razvoj čioveka in nanizal nekaj zanimivih tez o dvojezičnosti. Njegova osrednja teza je bila, da je dvojezično bolje samo tedaj, če sta dva jezika, dve kulturi in dva naroda enakopravna, in da si mora vsak človek, da bi si razvil lastno identiteto, to-roj tudi narodno, in močan Jaz, pridobiti in razviti jezik, ki ga razlikuje od ves drugih. Poudaril pa je tudi, da jezik ni samo orodje, temveč je lelo občutljiva druga človekova ko-^a, ki vsebuje zgodovino vsakega Posameznika, zgodovino naroda in družbe. Zato vsebuje izkušnje, svetovne nazore, vrednostne presoje in Predstave, ki si jih je kaka družba nji kak narod v svoji zgodovini ustvari. Za zgodovinsko situacijo pa, v kateri je v eni in isti regiji eden od Jezikov vladajočih, gospodujočih, druži pa jezik podrejenih, je razvoj identitete preko dveh jezikov problematičen, ker istočasno istovetenje z jezikom vladajočih in z jezikom zatiranih ni mogoče.
V razpravi se je nato okoli 50 diskutantov dotaknilo tudi tega vprašanja, ki ga je pri nas aktualizirala nkcija ..Dvojezično je bolje". Ugotovili so, da ima lahko to geslo pozitiven učinek le, če je naslovljeno na jtemškogovoreče Korošce, sicer lahno privede tudi do nesporazumov, tver je vprašanje dvojezičnosti pravzaprav vprašanje asimilacije, se je razprava vrtela tudi okoli problema, kako slovenskemu jeziku v jav-
nosti dati pravo vrednost in kako preprečiti, da bi Slovenci v procesu asimilacije zgubili svojo kulturno in jezikovno identiteto in prevzemali drugo, ki je vezana na nemški
jezik in avstrijsko kulturo in zgodovino. Seveda pa tega mnogoplast-nega problema ni bilo mogoče iz-diskutirati, zato bi bilo tajbrž potrebno, da Slovenska prosvetna zveza o posameznih tematskih sklopih razpravlja še na drugih seminarjih.
Do te ugotovitve so udeleženci seminarja prišli tudi v nedeljo, ko so po intenzivnem delu in v stvarni zaključni razpravi obravnavali pereče vprašanje dvojezičnosti društvenih prireditev, ker je obravnavana problematika odprla številne aspekte s katerimi se naši prosvetaši soočajo. 2e uvodni referat, ki ga je imel dr. Janko Malle, je za udeležence odprl toliko kritičnih, a stvarnih vprašanj, ki se nanašajo na delovanje oziroma kulturno politiko naše narodne skupnosti in njenih organizacij. Janko Malle je povedal, da v razvoju kulturnega delovanja močno zaostajamo in menil, da stare igre in pesmi, našemu človeku ne dajejo več tega, kar M dale včasih. Dejal je, da nismo znali razviti novih poti in oblik kulturnega delovanja s katerim bi našemu človeku krepili narodno zavest, ker se v zadnjem času izogibamo kulturnim prireditvam dajati več kulturno politične vsebine. Seveda pa s tem ni hotel zmanjševati pomena kulturnega prizadevanja pevskih zborov, igralskih, folklornih in drugih skupin, saj v njihovem delu najbolj množično pride do izraza naša narodna identiteta — slovenski jezik. Odločno pa je Malle opozarjal na nevarnost folklorizacije naše
kulture, kar brez dvoma pomeni prvi korak ;k asimilaciji. Ob tem je navedel primer gradiščanskih Hrvatov, zbranih v asimilacijski skupini Ro-baka. Zato je bil referent mnenja, da morajo biti naše kulturne prireditve narodno politično angažirane, sicer bodo postajale vedno bolj abstraktne, ne bodo kazale prave podobe kritične situacije v kateri se nahajamo. S tem pa je prišel tudi do vsebinskega jedra nedeljskega dela seminarja, namreč pri dvojezičnih prireditvah naših društev. Posebno je pri tem omenil prireditve za turiste, prireditve za 26. oktober in Oktobrski tabor, katerim je po njegovem treba posvetiti posebno pozornost, kar zadeva njihove narodno politične izpovedi. Zlasti prireditve ob 26. oktobru naj bi bile priložnost za tolmačenje historičnega pomena avstrijske državne pogodbe, ki je simbol avstrijske samostojnosti. Janko Malle je še posebej orisal značaj na skupnih prireditvah z večinskim narodom, ko ponekod celo cenzurirajo povezovalna besedila kot se to dogaja pri ORF-u.
Referat Janka Malleja je bil gotovo impresiven uvod v diskusijo v štirih delovnih krožkih, na katerih so skupine obravnavale sodelovanje z društvi sosednjega naroda (prireditve ob državnem prazniku „Dober večer sosed" in Oktobrski tabor), prireditve za turiste ter dvojezičnost v društvu odnosno v okviru slovenskih kulturnih skupin. Po dolgi in vestni analizi posameznih področij, so udeleženci seminarja na skupni diskusiji, potem ko so vodje krožkov poročali o svojem delu, diskutirali o iz-nešenih vprašanjih, predlogih in smernicah za prihodnost.
Pri tem se je izkazalo, da je v skupini, ki je obravnavala sodelovanje z društvi sosednjega naroda, sodelovalo največ udeležencev, kar je tudi povsem naravno, saj prav to področje odpira največ problemov s katerimi se organizatorji takih prireditev soočajo. O izsledkih te skupine je poročal dr. Mirko Wakounig. Le-ta je ugotovila, da je tako sodelovanje koristno le, če se naše skupine lahko popolnoma enakopravno postavijo ob skupine večinskega naroda, če je prireditev dosledno dvojezična in da jo tudi vsebinsko lahko sooblikujejo. Toda dosedanja praksa je pokazala, da se to dogaja le v zelo redkih primerih in da tudi interes večinskega naroda hitro mine, če ne uveljavi svojega namena. Take prireditve, katerim bi Slovenci služili samo za prikrivanje dejansko odprtih vprašanj, pa nam samo škodujejo. Kljub temu je bila izražena potreba po sodelovanju s takimi društvi, ki nimajo prikritih namenov, to je z društvi izven dvojezičnega območja. Nemška društva južne Koroške pa že zaradi svoje protislovenske nastrojenosti ne kažejo potrebe po takem sodelovanju.
Dr. Auguštin Brumnik je plenumu poročal, da je njegova skupina, ki je obravnavala prireditve okoli državnega praznika v bistvu potrdila uvodna izvajanja Janka Malleja. Sicer pa
Jubilej Slovenskega okteta
Znani slovenski vokalni ansambel Slovenski oktet obhaja letos 30-letnico svojega obstoja. Kot znano, je to bil prvi slovenski ansambel, ki je našo pesem — tudi koroško narodno — ponesel v širni svet. V teh tridesetih letih je Slovenski oktet gostoval v 34 državah vseh petih celin, skupno pa beleži 2400 koncertov in nastopov. Slovenski oktet je v tridesetih letih njegovega obstoja bil tudi večkrat gost Slovenske prosvetne zveze in v organizaciji le-te navduševal številne ljubitelje slovenske pesmi v Rožu, Zilji in v Podjuni.
Svoj jubilej je Slovenski oktet počastil minuti torek s slavnostnim koncertom v veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Jubilejni ansambel je za svoj praznik pripravil poseben spored, na katerem je izvajal kar osem krstnih izvedb pesmi slovenskih skladateljev, ki so jih napisali znani slovenski skladatelji. Tako je javnost prvič slišala skladbe Uroša Kreka, Alojza Srebotnjaka, Pavla Mihelčiča, Marijana Gabrijelčiča, Pavla šivica, Darijana Božiča, Pavla Merkuja in Jakoba Ježa.
Slovenskemu oktetu k 30-letnemu jubileju obstoja iskreno čestitamo in tudi v četrtem desetletju njegovega delovanja želimo mnogo uspeha.
je situacija taka, da niti Avstrijci sami vsebinsko ne praznujejo svojega nacionalnega praznika in da je prireditve okoli 26. oktobra treba tretirati kot protiutež 10. oktobru, jim dati vsebino antifašističnega izročila, ki je nenazadnje tudi Avstriji prinese! neodvisnost in da na teh prireditvah pride do izraza boj proti nacionalizmu in pravo zgodovinsko ozadje 26. oktobra.
O izsledkih krožka prireditev za turiste je poročal Hanzej Weiss. Tudi v njegovih izvajanjih je prišlo do izraza, da te prireditve ne dosegajo tistega namena, kateremu so prvotno bile namenjene — turistom posredovati našo kulturo in jih na primeren način opozoriti na naš položaj. Tako pa se čestokrat dogodi, da ob tem ne povemo naše resničnosti, da izpademo kot zgolj folklorna atrakcija. Za tako dejavnost pa je škoda truda, ki ga vlagamo v pripravo takih večerov. Zato je krožek bil mnenja, da je tudi tem prireditvam treba dati novo vsebino.
Eno izmed zelo perečih vprašanj je dvojezičnost v društvih. S tem vprašanjem se je bavil krožek, katerega je vodil Tomaž Ogris. Ta je prišel do naslednjih zaključkov: Dvojezičnost v društvih lahko izhaja samo iz slovenščine, ker gre za naša slovenska društva. Zato si je le težko predstavljati, da bi zaradi enega ali dveh nemško govorečih članov v ansamblu ali zboru bi! pogovorni jezik nemški, ker bi to pomenilo od-
poved naši narodni identiteti. Tozadevno je bil iznešen predlog, da prizadeto društvo organizira tečaj slovenščine in da se ob tem poslužuje najsodobnejših izsledkov. Pri tem je treba upoštevati pomen knjižnic in avdio vizualnih naprav. Razen tega bi taka metoda ljudem večinskega naroda dajala občutek enakopravne obravnave slovenščine.
Izčrpnim poročilom vodij posameznih krožkov je sledila stvarna diskusija. Le-ta je v bistvu potrdila iznešena mnenja in predloge. Posamezni diskutanti pa so bili tudi kritični, tako je med drugim bilo postavljeno vprašanje, zakaj se seminar ni bavil z uporabo slovenščine pri uradih ali pripomba, da do prireditev, ki ne dosegajo svojega namena, pride zaradi apolitičnosti ljudi, ki jih organizirajo. Tu bi lahko navedli še več primerov različnih stališč posameznih udeležencev. V enem pa so si vsi udeleženci seminarja bili edini, namreč, da je le-ta bil vsebinsko in organizacijsko dobro pripravljen, da so vsi prispevki od referatov do diskusije bili nov pristop k zastavljeni problematiki. Iznešena je bila tudi želja, da je na tem področju treba delati tudi v bodoče, zlasti pa, da bi SPZ izsledke, do katerih so seminaristi prišli v Podravijah, posredovala še odborom in članom krajevnih prosvetnih društev, zlasti tistim, ki se soočajo s problemi obravnavanimi na tej izobraževalni prireditvi.
Prireditve v Cankarjevem domu v Ljubijani
Petek 8. oktobra ob 19.30 uri koncert Sinfonitnega orkestra Slovenske filharmonije — velika dvorana
Četrtek 14. oktobra ob 20. uri G. Gaslinl — italijanski jazz kvintet — srednja dvorana Petek 15. oktobra ob 20. uri
Razseljena oseba — premiera
Tajlandski nacionalni kraljevi balet — srednja dvorana Torek 19. oktobra ob 19.30 uri Hans Hasetbbck, orgelski koncert znanega dunajskega organista — velika dvorana Petek 22. oktobra ob 19.30 uri Komorni orkester BoHoj teatra iz Moskve — velika dvorana Vse podrobne informacije lahko dobite po telefonu 03 061 222 815 (blagajna Cankarjevega doma).
novega slovenskega filma srednja dvorana Sobota 16. oktobra ob 19.30
V SS6 v Trstu bodo uprizoriti dramsko deto s koroško probiematiko
Slovenska gledališča so tik pred novo gledališko sezono. Svoj repertoar je predstavilo tudi Slovensko stalno gledališče v Trstu, ki bo v tej sezoni uprizorilo več gledaliških del, med njimi tudi dve slovenski noviteti, ki bosta brez dvoma najbolj pritegnili pozornost nase. Tržaški pisatelj Alojz Rebula je napisal dramsko delo ..Hribi, pokrijte nas", esejist, literarni zgodovinar, pisatelj in dramatik Matjaž Kmecl pa ..Mutasti bratje". Slednji v svojem delu obravnava koroško problematiko, ki ga naposled zajame vse zamejstvo.
Pripoved je Matjaž Kmecl spredel iz bleščeče temeljne domislice: na veliki slovenski koroški kmetiji, kjer še po starem ostajajo — sredi nemškega morja — Slovenci, imajo tri mutaste sinove, ki pa prelepo pojejo, kadar se ga napijejo, in tako postanejo velika turistična zanimivost. V njihovo sestro se zagleda sin domačega hlapca, renegat, ciničen in izzivalen. Njihovo hišo obišče smrt. Dogodki, ki sledijo, omogočajo osvetlitev številnih vprašanj narodnostne skupnosti za mejo, njihovih človeških razsežnosti, zgodovinskih miselnih deformacij, kakor
tudi širše razmišljanje o usodi majhnega naroda nasploh. Matjaž Kmecl je dober poznavalec stanja v zamejstvu, ne samo na Koroškem, in igra v precejšnji meri sloni na realnih anekdotah. Prežeta pa je s svojevrstno fantastiko, ki je za gledališko uprizoritev vabljiva, ker omogoča korak naprej v iskanju slovenskega gledališkega izraza, uklenjenega med stilizirano poetičnost na eni strani in naturalizem na drugi strani.
Že samo dejstvo, da v novem Kmeclovem delu gre za koroško problematiko, naravnost kliče po tem, da bi bilo nedopustno, če ansambel SSG v Trstu s tem delom ne bi prišel gostovat na Koroško. Torej pričakujemo, da bo, denimo Slovenska prosvetna zveza, to gostovanje organizirala.
Slovensko stalno gledališče v Trstu bo poleg obeh omenjenih novitet uprizorilo v teku nove sezone tudi recital sodobne slovenske ljubezenske poezije, ki ga je pod naslovom „Eros Tanatos" pripravil Andrej Inkret. Razen tega bodo Tržačani uprizorili še dela dveh sodobnih italijanskih avtorjev.
SPOROČILO
Društvo „Naš otrok" sporoča, da se je
POUK SLOVENŠČINE
za predšolske in tjudskošot-ske otroke pričet v četrtek 7. oktobra 1982. Starši imajo še možnost, da prijavijo svoje otroke k pouku slovenščine, ki bo vsak četrtek od 16. do 18. ure v prostorih otroškega vrtca „Naš otrok" v Celovcu, 10. OktoberstraHe 25/I.
Izrabite priložnost in pripeljite vaše otroke!
PRAZNiK ZA BtLČOVS IN NJEGOVE PREBiVALCE:
Otvoritev nove šote
V znamenju pravega ljudskega praznika je potekala zadnjo nedeljo slovesna otvoritev novega šolskega poslopja v Bllčovsu. To je tudi razumljivo, saj dograditev nove šole sovpada s stoletnico dograditve prve šole v Bilčovsu, tako da so obhajali obenem častitljiv jubilej svoje šolske zgodovine. Predvsem pa imajo Bilčovščani vzroka dovolj, da se iskreno veselijo nove šole, ki je po svoji arhitektonski rešitvi lep okras kraju, mladini pa s sodobno ureditvijo nudi pogoje za uspešno učenje.
Kratek oris zgodovine šolstva v Bilčovsu je podal župan Hanzi Ogris, ki je uvodoma izrekel dobrodošlico številnim častnim gostom ter domačinom. Med navzočimi so bili tudi deželni glavar Leopold VVagner, predsednik deželnega zbora Josef Guttenbrunner, okrajni glavar dr. VVinfried Marko, predstavniki šolskih oblasti in dru-
OBIŠČITE
Wemer Bergovo ga!erijo
V PLIBERKU
gih deželnih uradov, župani sosednih občin, predstavniki osrednjih organizacij koroških Slovencev ter zastopniki podjetij, ki so bila udeležena pri gradnji šolskega poslopja. Zahvala, ki jo je župan izrekel predstavnikom dežele in vsem drugim, ki so omogočili gradnjo, pa je v posebni meri veljala seveda tudi arhitektoma Lenggerju in Ogrisu ter domači umetnici Meini Schel-lander.
Prvo šolsko poslopje so Bilčovščani zgradili pred skoraj točno sto leti. Iz občinske kronike je župan citiral, da je takrat njegovo cesarsko-kraljevsko veličanstvo ..najmilostljiveje blagovolilo" prispevati h gradnji 200 goldinarjev; stroški za gradnjo nove šole so
GLASBENA ŠOLA NA KOROŠKEM
sprejema učence za pouk violine. Pogoj: starost od 6-8 let, muzikal-nost, nadarjenost.
Rok prijave: 15. oktober 1982. Avdacija — preizkus, vsak torek ob 15. uri v dijaškem domu SšD, Tarviser StraBe 16 v Celovcu.
Slovensko prosvetno društvo Edinost v Pliberku vabi na komedijo NAŠ) TRtJE ANGEL!
ki bo v soboto 16. oktobra 1982 ob 20. uri pri Schwarzlu v Pliberku. Gostuje: Dramska skupina KUD France Prešeren iz Vojnika in mešani oktet Lokvanj Prisrčno
SPD Vrtača vabi na
KULTURN)VEČER z gosti iz Tržiča
ki bo 16. oktobra 1982 ob 20. uri pri Sereinigu v Podnu.
SPD Kočna v Svečah in ORF v Celovcu vabita na kulturno prireditev ob državnem prazniku
„DOBER VEČER SOSED -GUTEN ABEND NACHBAR"
ki bo v soboto 16. oktobra 1982 ob 19.30 uri v kino dvorani na Bistrici v Rožu. Sodelovali bodo: moški zbor SPD Kočna iz Sveč, Singkreis Ebene-Reichenau in tamburaški zbor iz Šentjanža.
znašali 19,3 milijona šilingov. Svoja izvajanja je župan zaključil z željo, naj bi v tej dvojezični šoli vladal v vseh bodočih časih duh ljubezni do otrok, duh razumevanja, tolerance in skupnosti, „ki bodo gotovo obrodili bogate sadove vzgoje in kulture".
Kakor župan Hanzi Ogris svoj govor, tako je tudi župnik Leopold Kassl blagoslovitvene obrede opravil dvojezično. V obeh deželnih je-
zikih je šolo predal svojemu namenu deželni glavar Leopold VVagner, ki je v kratkem nagovoru poudaril, da mora biti v središču današnje politike skrb, da ima mladina vse pogoje za šolanje, delovni ljudje pa zagotovljena delovna mesta. Dejal je, da so v današnjem svetu, ki je poln napetosti in nemirov, posebno potrebni dobro sosedstvo, strpnost in razumevanje. Ob koncu pa je izrekel še posebno priznanje županu Ogrisu za njegovo vztrajno prizadevanje v korist občine in njenih prebivalcev. In končno se je občini in deželi ter vsem, ki so omogočili gradnjo nove šole, zahvalil še njen ravnatelj VValter Siegmund, ki je obljubil, da se bodo na šoli trudili za dobro vzgojo otrok.
Svoj del k svojemu praznovanju so prispevali tudi otroci sami, ki so s pesmijo in deklamacijo v slovenskem in nemškem jeziku manifestirali dvojezični značaj svoje šole. Sicer pa so v sporedu sodelovali še pihalna skupina bilčovske lovske družine, nemški pevski zbor in folklorna skupina „Schneerose" ter mešani pevski zbor Slovenske-
ODPRTJE RAZSTAVE
Žpk. Avguština Čebula, ki bo v četrtek 14. oktobra 1982 ob 17.45 uri v Tinjah.
Katoliška mladina Pliberk - Žvabek -Suha vabi vse otroke in starše na
OTROŠKO ODMPiJADO
ki bo v soboto, dne 9. oktobra 1982 od 14. ure naprej v Libučah pri šoli.
Slovensko prosvetno društvo Danica iz Šentvida v Podjuni vabi na
SREČANJE VOKALNO-)NSTRUMENTALN)H ANSAMBLOV
v nedeljo 17. oktobra 1982 ob 14.30 uri v kulturnem domu „Danica" v šentprimožu. Ob tej priliki bo Trio Korotan slavil tudi 20. obletnico svojega delovanja.
V NAJEM DAJEMO
prosta stanovanja na Ko-schatstraBe 10 v Celovcu. Pismene prošnje sprejema
Posojilnica Celovec Bahnhofstr. 1, 9013 Celovec
ga prosvetnega društva „Bilka", ki je s Prešernovo Zdravljico izpovedal željo po dobrem sosedstvu in sožitju.
Tako je otvoritev nove šole v Bilčovsu potekala v duhu in miselnosti, ki naj bi prevladovala tudi v vsakdanjem življenju — ne samo v Bilčovsu, marveč sploh na Koroškem in v svetu. V tem smislu so se Bilčovščani tudi veselili svojega praznika in se veselijo svoje nove
šole, ki nosi na zunanji steni dvojezični napis SCHULE - ŠOLA.
In vendar je bilo sredi tega veselja opaziti tudi nezadovoljstvo, namreč zaradi tega, ker označbe na šoli niso tudi v notranjosti dvojezične, temveč izražene samo v znakih — piktogramih. Ne vemo, koliko je resnice na govoricah, ki jih je bilo slišati na prireditvi in po katerih naj bi bil menda ravnatelj šole tisti, ki je baje preprečil označbe v obeh jezikih. Če je to res, potem bi bil to brez dvoma značilen primer ne nazadnje tudi z ozirom na Zitaro vas: kajti potem bi bil v Bilčovsu merodajen ravnatelj — ker bi bil proti dvojezičnosti, medtem ko v Žitari vasi ravnatelj menda ni pristojen — ker je za dvojezičnost.
Občinska odbornika EL Bilčovs Anton Krušic in Miha Einspieler sta vložila na občini predlog, da naj župan čimprej zamenja piktograme z dvojezičnimi napisi, utemeljila pa sta predlog, ki ga bodo obravnavali na naslednji seji, tako: „Name-stitev pismenih označb s piktogra-mi ne ustreza splošnim pedagoškim načelom in krši določila tozadevnih zakonov kot je zakon o manjšinskem šolstvu na Koroškem in učni načrt za ljudske šole."
Topla jesen ni rešila turizma
Trenutna gospodarska stagnacija v evropskih državah je vplivala tudi na rezultate letošnje turistične sezone v Avstriji in na Koroškem. Za celotno letno sezono so najprej pričakovati nazadovanje nočitev za 0,6 odstotkov. Po novejših podatkih pa znaša nazadovanje med meseci maj in avgust 4,5 odstotkov. Skupno je bilo letos v Avstriji 60,3 milijonov prenočitev, kar je za 850.000 manj kot v preteklem letu. Predvsem občutno je bilo nazadovanje nemških, holandskih in belgijskih gostov. Nemških gostov je bilo npr. lani maja in junija 73,5 odstotkov, letos pa je padel njih delež na 71,7 odstotkov.
Na koroški trgovinski zbornici so te dni izjaviti, da pomeni nazadovanje turizma za koroško turistično gospodarstvo nazadovanje prometa za 340 milijonov šilingov. Hkrati ka so napovedali nove ukrepe, ki naj bi zaustavili ta razvoj. Na boljšem pa tudi niso ostali avstrijski sosedje v Alpah, podoben razvoj javljajo tudi na Južnem Tirolskem, na Bavarskem in v Švici.
Kat. dom prosvete v Tinjah vabi na
Slovensko društvo ne sme nositi občinskega grba
Na zadnji občinski seji v Dobrli vasi, na kateri je najavil svoj odstop tudi župan Hafner, so občinski možje brez vsake debate odklonili prošnjo slovenskega prosvetnega društva „Srce", da sme nositi občinski grb na društveni zastavi. EL je vložila nujnostni predlog, ki je bil soglasno odobren. Na občinski seji sami, pa so občinski odborniki prošnjo društva brez besed odklonili in tudi na dodatno zahtevo Wastlna, nobeden od odbornikov ni odprl usta. Po seji je Wast! ogorčeno rekel' „Način, kako je občina Dobrla vas odklonila prošnjo SPD Srce, je škandalozen in priča samo o slabi vesti odbornikov".
Še posebno nerazumljivo je to ravnanje občinskih mandatarjev, ko je znano, da bo mešani pevski zbor „Srce" gostoval od 14.-18.
oktobra letos v Zvezni republiki Nemčiji in nastopil na evropskeni srečanju mešanih zborov v znani Ostwestfalenhal!e. Grb bi bil tako lahko dobra turistična reklama za Dobrlo vas, ki je v veliki meri odvisna od turizma.
Čisto v nasprotju pa je takšna odločitev s podelitvijo občinskega grba meščanskim ženam iz Sinče vasi (Goldhaubenfrauen), ki se nikakor ne morejo meriti s slovenskim društvom, ki je samo v letošnjem letu privabilo na svoje prireditve nad 4000 ljudi. Vprašati pa je treba tudi župana Hafnerja, kaj si je mislil ob tej odločitvi, saj je !e* tos poleti v obeh jezikih govori! na prireditvah v dobrolskem samostanu in poudaril pomembno vlogo društva v kulturnem delovanja občine.
Pfeifer bonovi župan v Dobrli vasi
Z zagovarjanjem podjetja za izdelavo drobirja v Dobrovi je postal Adolf Hafner, župan Dobrle vasi, v širši javnosti znan; v teku bučnih in trdih razprav pa se je zgleda tako obrabil, da je odstopit. Mnogi vidijo prav v tem konfliktu, ki bi po mnenju številnih občanov Dobrle vasi onesnažil okolje in motil turizem in naravno ravnotežje v gozdu, vzrok za odstop Hafnerja. Prejšnji teden je nenadoma obvestil javnost, da bo s koncem oktobra oddal mesto župana, katerega je zasedal 18. let. Slovenski mandatar Tine Wastl je ob odstopu dejal,
da si je Hafner na komunalnem področju pridobil gotovo posebne zasluge, da pa očitno ni mogel preboleti dejstva, da so občani masivno nastopili proti njegovemu pr°j jektu, ki mu končno občinski svet m dal dovoljenja.
Mesto Hafnerja bo v mesecu novembru prevzel dosedanji socialistični odbornik Pfeifer, ki je tod! velikovški okrajni predsednik socialistične stranke ter okrajni predstavnik ARBO-ja. V zvezi s številnimi posli Pfeiferja je prišlo že d° polemik s ljudsko stranko, ki mo očita preobremenjenost.
Občinska seja v Kotmari vasi
Šele drugo sejo letos je imel kotmirški občinski odbor v torek 8. septembra 1982. Na sporedu je bilo 8. točk; kakor običajno, je Župan Josef Struger najprej odgovarjal na vložena vprašanja. Zaradi premikov v izdatkih je občinski odbor moral skleniti dodatni redni in izredni proračun. Odobril je tudi najetje posojila za razširitev vodovodnega omrežja. V zvezi z izgradnjo občinskega cestnega omrežja je bila sklenjena kategori-
zacija poti od Trabesinj čez Stranje do poti na Vrdi; del tega cestnega odseka so že asfaltirali. Tod' nov snežni plug bo morala občina kupiti. Zastopnik EL v občinski P°* rotniški pomisiji bo gradbeni mojster Joži Pack.
Za konec seje je župan prebral oddane predloge. Občinski odbornik Jože VVakounig je v imenu EL znova zahteval postavitev tabel za plakatiranje v posameznih vaseh (prvič je to zahteval že 28. 2. 19St) in pregled vseh hidrantov v občini-
Veselica Gorjancev
Jesenska veselica Gorjancev v Šentkandolfu pri Kotmari vasi je postala že prava tradicija. Tretjič so se zadnjo soboto v gostilni pri Puschnigu zbrali plesalci z Gur in okolice, da bi se poveselili in srečali v krogu znancev. Čeprav je bilo letos nekoliko manj ljudi (pravijo, da je tudi na drugih plesih v tem kraju tako) se je kmalu razvilo dobro vzdušje. Za ples so igrali ,,Fantje iz Podjune", ki so se razvili že v najbolj priljubljene muzikante v Kotmari vasi, ki jim druge skupine niso kos. Veliko odborni-
kov in pevcev „SPD Gorjanci" se je pred plesom potrudilo in nabral' so lepe dobitke za srečolov. Vs' tisti, ki pa so imeli srečo pri sre-čolovu pa so bili zelo zadovolji z lepimi dobitki.
Prijena domača pesem mešanega pevskega zbora Gorjanci je otvorila veselico, med gosti pa je pozdrav odbornik Hanzi VVaschnig med dragim tudi jugoslovanskega konzula Alfonza Naberžnika, župana Josefa Strugerja in podžupana Josefa Liendlna s soprogama.
Mednarodni filmski festival v Kranju
V času od 13. do 18. oktobra 1982 bo v Kranju že 9. mednarodni festival športnih in turističnih filmov. Za prireditev, ki poteka pod okriljem UNESCO, je izredno veliko zanimanje, saj je svoje sodelovanje prijavilo mnogo filmskih producentov — iz skupno 30 držav — kar pomeni, da bo selekcijska komisija morala pregledati 120 filmov od katerih bo izbrala tekmovalni program.
Člani mednarodne žirije, ki bodo ocenjevali letošnji program, so 'Zj brani filmski ustvarjalci, športni^ in turistični strokovnjaki. Med njimi so Emil Zatopek, jugoslovanski filmski režiser Slobodan $ij^ in Tone Vogrinec, direktor juge slovanske smučarske reprezentance in drugi.
Festival se bo odvijal v kinu Cen' ter, kjer bodo vsak dan ob 16. ^ 20. uri projekcije zbranih filmov.

Novice iz Pliberka in okolice
OKTOSRSK) TABOR 1982
,,Tvoje prve izkušnje z diskriminacijo"
Osrednja vsebinska točka letos- njihove nadaljnje izkušnje. Gre za njega šestega Oktobrskega tabora vsakdanje izkušnje z diskriminacijo brez dvoma poznopopoldanska jo kot pripadniki slovenske narod-vsesplošna razprava občinstva na ne skupnosti, kajti prav te pravilo-lemo „Tvoje prve izkušnje z diskri- ma izolirane izkušnje v tako ime-
Napihnjeni koroški prastrah
niinaciio". Vsi navzoči so pri tem -.Morkshopu" povabljeni, da v majhnih skupinah razpravljajo o tem, kdaj, kje, v kakšnih okoliščinah so doživeli svojo prvo diskriminacijo, kako so jo občutili, kakšne so bile
novanem banalnem vsakdanu (uporaba slovenščine v javnosti, v šoli, pri uradih, v gostilni, pri vojakih itd.) najbolje označujejo ..koroško klimo" in položaj koroškega Slovenca v njej. Vsi ti mali dogodki
Obisk iz Sladkega vrha
..KULTURNI PLAMEN OB MEJI" je bilo geslo prireditve konec septembra v Železni Kapli.
Na povratno srečanje s člani Slovenskega prosvetnega društva "Zarja" so prišli v Železno Kaplo kulturni delavci iz Sladkega vrha. Obisk pa ni bil samo kulturnega Enačaja, saj so se gostje za pozdrav in ogled ustavili tudi v tovarni OBIR na Reberci, kjer jih je sprejel tov. inž. Peter Kuhar.
Nekaterim bo znano, da mnogo celuloze iz Reberce gre za na-daljno proizvodnjo v tovarno papirja v Sladki vrh, nekaterim pa bodo Poznani tudi tamkajšnji končni izdelki, ki nosijo ime PALOMA. Torej je srečanje podkrepilo tudi obstoječe in bodoče gospodarsko sodelovanje dveh obmejnih prostorov.
Nositelj večernega kulturnega
sporeda, ki ga je žal obiskalo manj ljudi kot je v Železni Kapli navada, je bila godba na pihala. V sporedu pa so nastopali še mešani pevski zbor ter ansambel „Veseli Štajerci" (kapelnik Viktor Lovec, zborovodja Franjo Ternovšek). V besedah je bilo izraženo, da sta gospodarstvo in kultura medseboj nujno povezana in da je za kulturno delo ob meji prisotna še večja potreba.
Med gosti večera so bili tudi predsednik občine Maribor/Pesnica, predsednik konference sindikatov Sladkogorska, direktor tovarne Obir in predsednik njenega obratnega sveta.
Tovarna Obir in SPD „Zarja" sta za goste pripravila večerjo, po kateri je bilo še tudi dosti časa za prijetno in tudi resnejše kramljanje.
M. T.
sestavljajo celotno življenjsko situacijo na Južnem Koroškem, in na Oktobrskem taboru jih hočemo iztrgati iz navidezno individualne izkušnje in jim priskrbeti določeno javnost, tako pa tudi prikazati splošne zakonitosti in skupne poteze te diskriminacije, ki včasih ni niti razpoznavna kot zapostavljanje in zaničevanje.
Rezultate razprav v manjšem krogu naj bi udeleženci po možnosti formulirali in jih v ustrezni obliki zapisali, jih objavili, o najznačilnejših primerih pa bo mogoče spregovoriti tudi še v okviru večernega sporeda.
Spored popoldanskega deta bo rezerviran za najmlajše, kar pa ne pomeni, da se starejši ne smejo čutiti mlade. Skupina ..KIKERIKI" iz Celovca bo postregla z gledališčem za otroke, lutkovna skupina „odra mladje" pa bo predstavila nov komad.
Po enournem glasbenem sporedu s sodobno zabavno glasbo bo sledil „workshop", večerni program pa bo začel domači globaški moški zbor. Skupino Emil & Co. najbrž ni treba predstavljati, saj* je Emil Krištof s svojimi džesisti znan že širšemu krogu. Zapisati pa je treba, da bo Joschi Hanak bral odlomek iz nemškega prevoda „Pož-ganice" Prežihovega Voranca, iz romana torej, ki ravno obravnava prevratne dni v letih 1918-1920. Prav tako je treba omeniti tudi duo Firlefanz & Dilletanz, ki je že lansko leto na Radišah navdušil s svojimi „dcmovinskozvestimi" komadi. Za slovenski delež bosta poskrbeli še pevska skupina ZSM in žitrajska „Trta", za konec pa je predvidena južnotirolska skupina ZOT, ki jo prav tako poznamo že z Radiš.
Že v petek zvečer pa so Celov-čani in okoličani vabljeni na koncert na celovški univerzi. Tam bodo glasbeniki novega vala in dže-sa dali svoj prispevek k Oktobrskemu taboru. Od osmih naprej bodo nastopile skupine AUSSER ATEM, KARL GOTT, OTROCI SOCIALIZMA iz Ljubljane, KaHaTe in celovški KUNDALINI. Na vsak način bodo po svoje obeležili koroško plebiscitno praznovanje.
Še ni dolgo, ko smo se na li-buškem pokopališču za vedno poslovili od Štefana Ižepa, po domače Drožaka iz Podkraja, ki se je smrtno ponesrečil pri spravljanju silaže. Smrt ga je doletela pri delu in nihče od prisotnih ni mogel doumeti, da je usoda iztrgala Droža-kovi družini očeta in gospodarja, ki je marljivo in vestno obdeloval svojo zemljo. Poleg dela na domačiji pa je pokojni imel gostilno v kateri je vsak rad postal, če je šel na Peco ali se vračal, da se je pri njem okrepčal z domačimi dobrotami. Pri Drožaku je bila svojčas tudi rampa — zapornica za vse tiste, ki so hoteli po strmi cesti priti na Peco. Tam je bilo treba plačati ustrezno ,,muto", nato pa je Drožak odprl rampo in s tem je bila pot v lepi gorski svet prosta. Tako je preko njegove domačije šlo veliko ljubiteljev narave in planin. Zato je razumljivo, da je ob tragični smrti gospodarja Droža-kove domačije prišlo veliko teh nekdanjih gostov in domačinov, da se za vedno poslovijo od pokojnika, ki ga je smrt tako nenadoma iztrgala iz naše srede, starega šele 53 let.
Svojcem, katerim je prerana smrt pokojnika zasekala globoke rane v srcih, izrekamo naše globoko sožalje.
8
Ravno, ko smo imeli v Pliberku domač, a velik praznik za nas vse, ko smo otvorili nove prostore Kmečko gospodarske zadruge, so otožno oznanjali zvonovi smrt in pogreb gostilničarja in mesarja Franca Schvvarz! iz Pliberka.
Življenjska pot pokojnika je bila vihrava, polna skrbi za obstoj podedovane domačije. Že kmalu, ko je prihrumel ..odrešilni firer", je moral v njegovo vojsko, od koder se je vrnil šele po zlomu tretjega rajha. Tedaj se je lotil obnove njegove mesarije in gostilne in hišo temu primerno uredil. Za svojo življenjsko družico je izbral Železnikovo Micko Marin iz Libuč, ki mu je pridno pomagala, da je šlo gospodarjenje na bolje. Kaj kmalu po vojni pa se je izkazalo, da je pokojnikov lik in srce široko in razumevajoče, pa čeprav ga je ob prihodu iz vojske čakalo doma hudo spoznanje, da je v vojni vihri izgubil svojo ljubljeno mater. Možato je prestal to težko izgubo ter s svojo ženo nadaljeval začrtano pot. Kot mesarja smo ga vsi dobro poznali tudi zaradi tega, ker se je rad podal na deželo in pri
kmetih sam kupoval potrebno živino za zakol, katero je vedno plačal tako, da je bilo pravično in pošteno. Nikoli se ni slišalo, da bi kdo rekel „Schwarz! me je nabri-sal" ali podobno, kar se je od nekaterih drugih ..mešetarjev" večkrat slišalo. Radi tega je bil pokojni priljubljen in spoštovan od vseh, neglede na narodnost ali prepričanje.
Plemenitost pokojnika je bila tudi v tem, da je kljub temu, dasi-ravno je bil po očetu nemške narodnosti živel v dvojnem mišljenju in dejanju. Nikoli ga ni motilo, če je v njegovi mesariji ali gostilni kdo govoril slovensko. Nasprotno, kljub negodovanju nekaterih večno ..včerajšnjih", se ni pustil zavesti ali ustrahovati. Vedno je privolil Slovenskemu prosvetnemu društvu ..Edinost", pevskim zborom in igralskim skupinam, da so lahko nastopale v njegovi dvorani, ki je bila tudi naše pribežališče in naš dom! Lahko rečemo, če ne bi bilo Schwarz!ove dvorane, bi bili za veliko prikrajšani v našem kulturnem prizadevanju. Vsekakor je bil pokojni Schwarz! eden izmed redkih Pliberčanov, ki mu je uspelo, da se je rešil miselnosti začaranega „pliberškega kroga" in preskočil svojo lastno senco ter delal in živel široko in pravično za vse. Seveda pa njegova širina marsikateremu Pliberčanu ni bila všeč. Hodil je svojo pot, od nikogar se ni pustil zavesti, še manj pa voditi.
Prav zaradi tega je bil pokojni zelo priljubljen in spoštovan od vseh, neglede na narodnost ali prepričanje. To je pokazala tudi ogromna množica žalnih gostov, ki ga je spremljala na njegovi zadnji poti na pliberško pokopališče. Bil je pogreb, ki ga le malokdaj vidimo, če umre kak domačin — Pli-berčan.
Ženi Mariji Schvvarz! in ostalim svojcem izrekamo naše globoko sožalje.	ikej
ČESTiTAMO!
W. Kunsti, doma v Podnu pri Siov. Piajberku, je bit v tiskarni Drava v Podijubeiju vajenec. Pravkar pa je z uspehom opravi) izpit in postat tiskarski stavec. Waiter Kunsti si je med svojo učno dobo pridobi) znanje deia v kiasičnih postopkih kakor tudi kvaiifikacijo za deio s sodobno tehniko na tem področju.
Ob dosegi pokiicnega stanu Wai-terju Kiinstiu iskreno čestitamo in žetimo mnogo uspeha!
Janko Kersnik
AGITATOR
Koncipist pl. Ruda se iz znanih vzrokov še ni bil posebno lotil agitacije. Hotel je biti deloma „nad strankami" ^°t vladen mož, v katerem tiči nekaj kakor kal prihodnje-9a ministra, deloma pa je čutil sam, da nima najmanjšega ^P!iva; a misli so se mu vendar vrtele mnogo o bližnji vo-^vi, ker je v zadnjem času zopet pogosto zahajal k Mecenovim, in tam se skoraj o drugem ni govorilo.
Danes se je vračal z Medenovega gradiča, ko slučajno ^eča Korenovega pismonošo, Tilhovo Barbo. Stala je ob testni ograji in mrmraje preobračevala tri pisma, katera je "iia izvlekla iz svoje pletene cajne.
„Dve sta enaki, eno ne, pa Bog vedi in sveta poma-3alka, katero je pravo. Da jih ne zamenjam, ta bi bila lepa; ^ie zaslužim zopet tiste groše, kateri so mi tu gotovi."
Ozrla se je po cesti gor in do! ter ugledala prihajajočega koncipista.
„Čakaj, ta ti pove!"
A babnica je bila zvita. „Vseh treh ne pokažem," go-Crnjala je potihoma, ..najprej to, ki je manjše kakor oni C^e; saj ne bo vohal, kdo mi ga je izročil."
Ustavila je Rudo in prosila ga, naj bere, komu gre ta ^st. Oni ga je dobrovoljno vzel v roke, a prebravšemu na-^lov, vrela mu je malo kri v glavo. Ljubosumnost ga ni bila ^ zapustila.
„To je za gospodično na Drenovem, za Milico," izustil je naglo.
„Bo že, bo že!" hitela je žena in vzela pismo.
„Od kod pa je?" vprašal je koncipist.
„Od gospe, od gospe doktorice!" zlagala se je ona.
„Aha!"
„Hva!a, da ste mi prebrali!" Rekši to, je urno odšla.
„Od doktorice, ha ha! Kakor ne bi poznal pisave! Oh, izvrstno, izvrstno, zanimiva novica!"
Jeza, ljubosumnost in škodoželjnost so trle koncipista.
„Torej tako daleč sta že, da si dopisujeta! No, to bo nekaj za Medenovko!"
Skoraj bi se bil vrnil ter nesel to novico nazaj v grad. Pa pozno je bilo in moral je v pisarno.
Proti večeru pa ga je iznenadilo pisemce, poslano od Medena, v katerem ga je ta vabil, naj pride takoj k njemu, da se pomenita o važnih volitvenih stvareh. To je prišlo kakor nalašč. Obenem ga je tudi glavar opomnil, da pojde ž njim tja.
Pri Medenovih je bilo zvečer v istini zbrano vse po-veljništvo njegove stranke od glavarja, sodnika in gospoda Antona do klobučarja Brtonclja, ki je zastopal tržane v ožjem smislu. Posvetovali so se o zadnjih korakih, ki bi bili morebiti še potrebni, in tu se je govorilo tudi mnogo o Boletu. Gospod Anton je bil že poučen, kaj je Bole j osrednjemu odboru obljubil; a povedal je, da se je takoj ! popoldne, ko je bil prejel to poročilo, podal na Drenovo; i dozdeva se mu sedaj, da hoče graščak postati nekako nevtralen, nikakor pa ne njihov zaveznik, in da ne bo pomaga! niti eni niti drugi stranki. To Medenovcem ni bilo po volji, j kajti vedeli so, da brez energične Boletove podpore pro- { padejo. Tudi Elza je ugibala to in ono kako bi bilo moči pridobiti graščaka, a našla ni nobenega sredstva.
Kar ji pošepeta koncipist Ruda, ki je ves čas molčeč sedel poleg nje, nekaj na uho.
Ona takoj vstane in migne koncipistu, naj ide ž njo. Odvedla ga je v svojo sobo. Bila je to Staniča na drugem
koncu grada, kjer je Elza najrajši bivala. Tam se je z okna odpiral krasen razgled v dolino proti Borju in sobica sama je bila tako prijazna kakor ni ena druga v gradu; celo sedaj zvečer, ko je brleča svetilnica izpod stropa le slabo razsvetljevala prostor. Da je to stanovanje gospe, pričal je tudi hud mošusov duh, ki je koncipista tako mamil, da je sprva skoraj pozabil, čemu je prišel semkaj.
Elza je sedla na majhen divan v kotu in Rudi ponudila nizek stolček poleg sebe.
„Torej, kaj mi imate razodeti? Se li v istini tiče Boleta?
„Da, da, Boleta! Izvrstno misel imam jaz, umeli me boste takoj, kakor hitro vam povem novost, kateri sem prišel danes po naključju na sled!"
„Kaj more to biti?" hitela je gospa radovedno.
Povedal je potem, kako je zvedel, da si Koren in Milica dopisujeta, in da to sigurno, ne da bi slutil Bole kaj o tem.
..Zanimivo, res zanimivo," vzkliknila je Elza z zlobnim posmehom, „a jaz ne urnem, kaj nam more to pomagati pri naši volitveni borbi. Bole vendar ostane tam, kjer je sedaj, in mi ga ne dobimo v naše vrste, če Milica še od desetih drugih prejema zaljubljena pisma."
..Poslušajte me, milostiva — in pritrdili mi boste. Vse to se more in mora s pravo lokavostjo porabiti. Čujte!"
Ona se je naslonila nazaj in pogled njen, s katerim se je ozrla po Rudi, ni pričal, da posebno mnogo pričakuje od njegove zvitosti.
Koncipist pa v Somraku, ki je bil v sobi, tega n) mogel opaziti.
..Pomislite," nadaljeval je svoj govor, „Milica prejema pisma od Korena, in sicer za hrbtom svojih staršev. Kdo je ta Koren? Hrastov koncipient po imenu, a v istini izgubljen študent brez izpitov — katilinarična eksistenca; a Hra-
M-Štev. 40 (2091)
ZA DOM IN DRUŽINO
8. oktober 1982
Mi in naši otroci
T%	^e Tz^jJejo	U /c z wa;več-
;:w TMpororM o^^UJajo	otrobe. Pravijo,
Jt! otro^	w^/o „rroče K^ogdtf" <!j Ja
„zwerow Mrrzo nagaja". Če ^ ranega roJJejja (Tecimo, Ja jc ro maJ) natančneje ogleJaf, opazil naprej to, Ja yrafzayrav čJto nič ne nareJl za to, Ja ga otro^ M^oga/, Ja te pa tega ne zave Ja. Otroka pogotto grozi, ^rlčl naJ njim ali pa ga ^azn^je, ne prttt/; ga pa, Ja ^1 nareJJ tttto, ^ar mn je naročja. AJ ga enkrat prJJI, Ja a^oga, že pet ali Jetet ml-nat ^atneje mn pa že vte tpreg/eJa. rl J te smeje, meJtem ^o ga zmerja ali ^aznnje. AJ pa samo fp;;e naJ njim, ^a^o je porejen, oziroma vpričo njega tprataje toteJo, a/i je že ^Jaj viJe/a ta^o poreJnega otroka.
Tfatere, ^1 te ta^o vejejo, to v tvoji poJ-zavetti prepričane, Ja ^o otro^ ostal nea^o-g/jiv, In Ja te ta pač ne Ja nič pomagati. -S tvojim veJenjem otroka naravnott izzivajo ^ nea^og(;ivotti, čeprav te tega ne zaveJajo. Njihovo zmerjanje in kaznovanje je tamo izraz razočaranja. ioteJam te pritožajejo tamo zato, ker apajo, Ja koJo tiitaie nekaj fo/ažJmA ke-teJ, čet Ja je otrok v retnici nemogoč.
Take razočarane matere to imeie pogotto nezaJovoijivo miaJott, ker nito kiie vzgojene v prepričanja, Ja to v kittva Jokre in oii-kane. PotieJica tega je, Ja jim manjka zaapa-nja vate in v tvoje otroke. Zelo to potrekne pomoči kake otrotke potvetovainice aii tociai-ne tiažke.
Vse ob svojem času
Tudi zdrav otrok lahko na primer zakasni s prvimi koraki ali prvimi zobki in preden se nauči plaziti se po vseh štirih, so nekatere mame že močno zaskrbljene. Brez razloga, plazil se bo, ko bo za to čas, pa čeprav ne bo ustrezal navedbam v knjigah ali priročnikih.
Okvirno zajete pa so značilnosti, ki jih majhni otroci kažejo ob previjanju ali v igri, seveda smernica, ki kaže napredek in razvoj kratkohlačnika.
NOVOROJENČEK leži še vedno v položaju, kot je ležal v materi. Če se s prstom dotaknemo njegove dlani, bo stisnil pest. Gre za refleksen gib, kajti v tej starosti otrok še ne obvlada svojih kretenj. Vratne mišice so še mlahave, zato pa zna novorojenček že krepko napeti mišice na rokah in nožicah. Otroka ne dvigujmo na roke, dokler ne začne sam dvigati glavice (konec prvega meseca).
OD PRVEGA DO ČETRTEGA meseca je posta) otrokov obrazek že bolj izrazit. Če leži na trebuhu, že močno dviga glavo. Ročice zna uporabiti, pomaga si z njimi pri oprijemanju in tudi s prsti se že igra.
MED ČETRTIM IN OSMIM mesecem se bo otrok naučil sedeti. Toda naj ne sedi dalj kot 10 minut. S prsti že prijema igrače, ki so obešene nad košarico, vendar še ne zna
Na hrbtu ati na trebuhu?
Je bolj zdravo spati na hrbtu aii na trebuhu? Zdravniki so dolgo časa meniti, da je spanje na hrbtu normalna tega za nočni počitek. Najbrž zato, ker osemdeset odstotkov tjudi spi na hrbtu. Zdaj pa so svoje mnenje korenito spremeniti. Spite na trebuhu, svetujejo če ste te pri dobrem zdravju.
Dolgotrajne znanstvene raziskave so pokazale, da se čtovek ne uteže na hrbet zato, ker bi mu ta tega najbotj prijata, ampak zato, ker mu je spanje na hrbtu privzgojeno. Že kot dojenčka so ga v postetjico polagali na hrbet in tako je tudi ostalo. Zdaj pa vetja, da ljudje, ki spijo na trebuhu naredijo za svoje zdravje več koristnega od onih, ki ležijo na hrbtu: predvsem za čistilni mehanizem pljuč, bronhijev, obnosnih votlin pa za zdravo držo hrbtenice.
Podnevi, ko hodimo ali sedimo, imajo izločki iz bronhijev težavno pot, ker se morajo premikati proti težnosti, navzgor, strmo proti sapniku. Med spanjem je že boljše, telo je v vodoravni legi in dihalne poti se lažje čistijo. Veliko bolj zdrava pa je lega na trebuhu, ko je sapnik obrnjen poševno navzdol. Če pa ležimo na hrbtu, je obrnjen kvišku. Spanje na boku tudi ni ugodno, saj taka lega ni udobna, če ni glava podprta z mehko blazino. Posebno pogoste pri neprimerni legi med spanjem so takele posledice: spečemu jezik zdrsne nazaj in dihanje je oteženo; odprta usta; ustna votlina se izsuši; hitreje pride do infekcije; smrčanje; nemirno spanje.
Pri spanju na trebuhu vseh teh pomanjkljivosti in nevarnosti ni. Človek prosto diha. Usta ima zaprta. Slina vseskozi vlaži sluznico, tako da je bakterijska flora v ustih normalna. Smrčati se ne da, celo tisti, ki vneto „žagajo" vse noči, leže na trebuhu tega ne bodo zmogli.
Marsikdo, ki je vajen spati na hrbtu, ima zoper lego na trebuhu pomisleke: boji se, da bi bila želodec in črevesje preveč stisnjena in da bi si zato nakopal težave. Prav nasprotno, telesna teža, ki pritiska na trebuh, je samo koristna, saj preprečuje dihanje s trebušno prepono in sili k bolj zdravemu dihanju s prsnim košem.
Lahko rečemo, da so srečni tisti dojenčki, ki jih matere polagajo na trebuh. Tako jim je nevarnost, da bi se jim ukrivila hrbtenica, prihranjena. V Združenih državah Amerike že precej dolgo skrbijo za to, da otroci — bodisi dojenčki v porodnišnicah bodisi otroci na raznih klinikah pa tudi doma — ležijo na trebuhu.
Prenekatera mati se boji, da bi se otrok za-
presoditi razdalje. Tudi iz ene roke v drugo zna že prestavljati igračo. Seveda nosi vse v usta, tudi prste na nogah.
OD OSMEGA DO DVANAJSTEGA meseca se zna že postaviti na noge v stajici, odkril je plazenje, zna sam sesti in se obrniti ter veselo hodi, če ga držimo za roke. Največje veselje: zmetati proč vse, kar mu kdo potisne med prste.
dušil, če bi ležal na trebuhu in bruhal, kar se zlasti pri dojenčkih rado zgodi. Izkušnje pa kažejo, da otrok, ki leži na trebuhu, ne bruha tako pogosto, in če bruha, si takoj osvobodi usta in sapnik, ki je obrnjen navzgor in se tako zlahka znebi tujka.
Razumljivo je, da dojenčka ne bomo zmerom polagali na trebuh ampak od časa do časa tudi na hrbet, zlasti čez dan. Otrok se mora naučiti uporabljati roke, se igrati s prstki in jih kajpada tudi sesati. Tudi za dojenčka, ki ima prirojeno srčno napako ali kake druge nepravilnosti, utegne biti lega na trebuhu nevarna. Kadar pa jo priporoči zdravnik, boste ravnali otroku v dobro, če boste ubogali njegov nasvet.
Tudi na nadaljnji otrokov razvoj dandanes medicina gleda malo drugače. Svoj čas je veljalo takole zaporedje: ležanje na hrbtu — sedenje — stanje. Direktor ortopedske klinike v Tuebingenu profesor Mau priporoča tele stopnje v razvoju: lega na trebuhu — plazenje — hoja, kajti plazenje se razvije iz trebušne lege.
Taka lega ima po mnenju zdravnikov za otroka še druge prednosti. Otroci, ki ležijo
na trebuhu, se hitreje razvijajo in z man) težavami. Otrok se prej postavi na noge m shodi, kakor otrok, ki je ves čas spal na hrbtu. Glavica se lepše izoblikuje, ker zadaj ni splO' ščena. Tudi pred izpuščaji na vratu in hrbtu je dojenček bolj varen.	.
Teže pa se na trebušno lego privadijo lj"d? je, ki so vse življenje spali na hrbtu. Ponoct se namreč kar v spanju spet prevalijo na hf' bet. Posrečilo pa se vam bo v nekaj tedntn, če boste zvečer vztrajno legali na trebuh. P°' stelja mora biti kajpada trda, blazina pa majhna in ne previsoka. Ko se boste navadili spa* ti na trebuhu, vam blazina sploh ne bo vec potrebna.
Kaj pa ženske z močnim oprsjem in zamaščenim trebuhom pa nosečnice? Udobno bodo ležale na levi ali desni strani, a tako da bo trebuh obrnjen navzdol. Če se boste na primer ulegli na levo stran, bo leva roka za telesom, glava pa na levem sencu.
Privajanje k drugačni legi med spanjem bo najbrž za marsikoga nadležno in naporno. Trud pa se bo le splačal, posebno pri tistih, ki bolehajo na dihalih. Ta nadloga pa muči kar enajst odstotkov prebivalcev mest z onesnaženim ozračjem. Tudi težave s hrbtenico se bodo pr' spanju na trebuhu izboljšale. Pri kroničnem bronhitisu in pljučnem emfizmu pa je spanje na trebuhu sploh ena najbolj učinkovitih zdravilnih metod.
Pripravite kdaj tole
ČEVAP PO SREMSKO
Potrebujete: 25 dag svinjskega mesa brez kosti, 25 dag ovčetine brez kosti, 4 čebule, 3 stroke česna, 5 zelenih paprik, žličko rdeče paprike, 1 feferon, sol, 1 dl olja, šop peteršilja.
Meso zrežite na koščke, čebulo in česen sesekljajte, papriko zrežite na enako velike koščke kakor meso, sesekljajte feferon. Vse skupaj dajte v skledo, popoprajte, posolite, potresite s sesekljanim peteršiljem, prelijte z oljem, dobro premešajte in pokrito postavite za pol ure na hladno. Nato dušite čevap na zmerni vročini, da se meso zmehča.
Postrežite s slanim krompirjem ali z rižem.
KMEČKI GOLAŽ
Potrebujete: 60 dag bočnika, 10 dag maščobe, 50 dag sesekljane čebule, 15 dag korenja, 50 dag krompirja, 1 gomolj zelene, 15 dag svežih paradižnikov in 1 žlico paradižnikove mezge ter 1 žlico paprike.
Meso zrežite na precej velike kocke, tako da računate na osebo po dve. Čebulo spražite, dodajte meso in rdečo papriko. Zalijte s čisto malo vode in solite. Vso zelenjavo očistite in zrežite na lističe, nato jo dušite tako dolgo, da se zmehča. Dušite previdno in zmerno, da se jed ne prime. Večkrat po malem zalivajte.
Na mizo postavite s kruhom ali suhim kuhanim rižem.
DŽUVEČ PO SREMSKO
Potrebujete: 40 dag svinjskih rebrc, 3 čebule, 40 dag paradižnika, 3 zelene paprike, 10 dag riža, 50 dag olupljenega krompirja, četrt litra juhe, žlico maščobe, žličko rdeče paprike.
Svinjska rebrca razrežite na primerne kose in popecite na prav malo olja. Paradižnik poparite, olupite in nato zrežite na majhne krhlje. Papriko zrežite na rezance, čebulo pa sesekljajte in jo rahlo popražite na olju, kjer ste popekli rebrca. Še svetlo čebulo dajte z maščobo vred v jensko skledo. Na to nadevajte papriko in paradižnik, nato potresite napol kuhan riž, solite ga in popoprajte, na vrh pa nadevajte rahlo slan in na lističe narezan krompir. V skodelici zmešajte moko in papriko z juho in vse skupaj prelijte po krompirju. Pecite v srednje vroči pečici toliko časa, da se krompir zmehča.
PIŠČANEC PO MADŽARSKO (za 2 osebi)
Potrebujete: pol piščanca, sol, papriko,
2	žlici olja, 2 rezini šunke, 2 rezini prekajene slanine, 1 čebulo, 1 strok česna, 2 sveži zeleni papriki. 2 do 3 paradižnike,
3	do 4 žlice kisle smetane, 15 dag širokih rezancev, 3 dag masla, 1 dl belega vina.
Piščanca razrežite, posolite in potresite s sladko papriko. Opečeno meso preložite v drugo posodo in postavite na toplo. Na ostali maščobi spražite čebulo, da prav malo zarumeni, nato ji dodajte na rezance zrezano papriko in paradižnik. S tem polijte opečeno meso, dušite in zalivajte z belim vinom. Če ga je premalo, zalijte še z vodo. Začinite s sesekljanim česnom, s sveže zmletim poprom, nazadnje pa pri' lijte kislo smetano.

stov koncipient je in pisma njegova Milici prinaša tudi Hrastov uradni pismonoša, Tilhova Barba. Kako lahko se najde tu sklep, da tudi Hrast in njegova soproga znata kaj o tem dopisovanju, in to tem bolj, ker zahaja Koren v družbi onih dveh na Drenovo. Tu imate nekaj! Sedaj pa računajte z Boletovo občutljivostjo in njegovim samoljubjem na eni strani in z gorko ljubeznijo do svojih otrok na drugi — in uverjeni bodite, da, ako graščak jutri zve, kako prijateljsko ravna ž njim doktor Hrast, da pomaga njegovo hčerko zapeljevati — potem je sigurno naš. In vi, milostiva, vi ste Miličina vzgojiteljica in imate posebno dolžnost, še sedaj čuvati jo!"
„Vi ste izvrsten diplomat," pritrdi gospa, „na ta način pojde, drugače ne! Jaz mistim, da bo lahko razcepiti to prijateljstvo, in potem je Bole naš zaveznik in zmaga naša."
Oči so se ji svetile od veselja in podala je vsa razvneta koncipistu roko.
„To ste izvrstno izmisliti," ponovila je, „jutri pojdem sama k Boletu. Toda nocoj molčiva o vsem. Vse mora ostati tajno, ako hočemo, da pomaga."
„tn plačilo moje?" šepnil je gizdavi koncipist ter še vedno držal Eizino roko v svojih.
..Čakajte, da se prepričava o uspehu vašega izumlje-nja," zavrnila je s smehom ter se koketno obrnila k njemu.
Mošusov duh, somrak v sobi in bližina tepe gospe, ki mu je še vedno pustita roko, napravili so kocipista skoraj vrtoglavega. Nagnil se je, da poljubi Elzino roko, in že je hotel teatralično pasti na koleni in govoriti o svoji ljubezni, da ni ona vstala ter veleta:
..Vrniva se k drugim!"
Pri vratih pa se je zdajci obrnila k mlademu možu, ki je molče prihajal za njo, in mu z zapeljivim nasmehom ponudila ustni, da ju poljubi.
„Za plačilo!" smejala se je in se naglo izvila iz nje-
govih rok.
V Rudovem srcu pa je kipelo divje veselje.
„Dve na en udarec," radostil se je, „oni sem plačal, to pa premagal."
Domišljavi gizdalin je bil uverjen, da ga Elza ljubi.
DVANAJSTO POGLAVJE
Tilhova Barba je bila istega dne svoj posel natanko zvršila. Čakala je prilike, da je dobila Milico samo ter ji stisnila v roko Korenovo pisemce, katero je hranila sedaj na posebnem varnem prostoru svoje cajnice, da ga ne zamenja vnovič.
Temna rdečica je zalila lice mladi deklici, ko ji je Barba dala list ter še pristavila šepetaje: „Če boste kaj odgovorili, bom pa vzela pismo. Saj znam molčati."
Odkimala je starki in urno stekla v svojo sobo. Srce ji je bito, da ga je skoraj čula, nekovo sladko veselje jo je navdajalo, a čista vendar ni bila ta radost. Očitala si je takoj, še prej nego je razganila pismo, da morebiti vendar ni prav, ker ravna tako tajno in ker niti materi ni tega razodela.
„E, kaj," dejala je potem v nedolžnosti svoji, „kaj more biti to hudega?"
A vendar ji je prihajalo vedno teže pri srcu.
„Ko bi mati zvedeli ali celo oče? čemu mi vendar piše? Brez tega bi nihče ne zvedel!"
Upala se skoraj ni Korenovega lističa čitati, a radovednost je na koncu premagala.
Pismo samo je bilo tako kakor druga, pisana v enakem slučaju, in nikdo še ni trdil, da se prva zaljubljena pisma odlikujejo po posebni duhovitosti, in če jih pišejo tudi duhoviti ljudje. A Milici se je vendar silno prikupilo. Čitala ga je trikrat, štirikrat, naposled ga je znala že na pa-
met. Potem pa je prišla zopet reakcija in vest ji je vnovič očitala, da to ravnanje ni pravo in da mora prepovedat' Korenu pisanje. Bilo je pa vendar tako lepo, prejemati ih čitati pisma — Andrejeva!
Trd mrak se je bil že storil, ko je stopila deklica v materino sobo. Tam je bilo temno, kajti Boleška je sedevala rada zvečer v mračni sobi, navadno v živem razgovoru z Milico ali časih tudi s soprogom, kadar ni imel zunaj posla-
„Kje si se mudila nocoj?" vprašala je mati prijazno ih pogladila hčerko po temenu. „ln vroče ti je?"
Zardelega njenega lica ni mogla videti, a roka ji čutila gorkoto na hčerkinem obrazu.
Ta pa se je oklenila matere in ihteče naslonila glavo " njen naročaj.
„Kaj ti je, Milica?" vzkliknita je gospa in prestrašena hotela vstati.
..O, nič, nič, le sedi, mama!"
A solze so ji tekle še venomer.
„Kaj se je zgodilo, za božjo voljo?" silila je mati.
Počasi in vedno skrivaje svoje goreče lice na materin' rami začela se je Milica izpovedovati. Pravila je o onef dogodku s koncipistom in potem vse drugo s Korenom do današnjega pisma, in trditi smemo, da vsa njena izjava ^ materi ni vzbudila posebne radosti. Navajena je bila vide'' v hčerki še vedno pol otroka in slutiti ni mogla, da bi j' d' že mogel kdo govoriti o ljubezni. A ko se je sedaj ozrla pd njej, reči je mogla vendar, da to ni več otrok in da ji je d°' rasla prej, nego je sama mogla to opaziti.
Prva misel gospe Boleške je bila, da bi ostro karali hčerko. Pa smilila se ji je takoj.
„Kje imaš pismo?"
..Tukaj"
f Da/je v prisojni: šrecJU)
Prispevek k zgodovini St. Stefana v Ziljski dolini
V	kraju Št. Štefan v Ziljski doiini (St. Stefan an der Gail) je bil sedež župnije, ki je spadala kakor vse ko-Toške župnije južno od Drave, razen Pliberškega cerkvenega okrožja, posredno pod oglejski patriarhat, neposredno pa pod goriško nadškofijo. Patronatske pravice in s tem zvezane prezentacijske pravice ob spremembah na sedežu župnije je imel deželni knez, zaradi česar je smel vsakokratni župnik te župnije uporabljati naslov parochus caesareus — cesarski župnik. V drugi polovici 17. stoletja je v tej župniji župnikoval magister Andrej Tollomainer, ki je Ml doma iz Kranja na Gorenjskem. V drugi polovici meseca oktobra leta 1682 sta bila pri župniku v Št. Štefanu na obisku njegov brat Jakob Tollomainer, meščan in trgovec iz branja, in prijatelj brata Jakoba Marko Kompare, duhovnik iz Kranja.
V	kapiteljskem arhivu nadškofijskega arhiva v Ljubljani so pod fasciklom 64-17 ohranjene listine o incidentu, ki se je dogodil 25. oktobra 1682 v tem župnišču. Na ta dan je miel župnik v popoldanskem času v gosteh poleg svojega brata Jakoba in duhovnika Kompareta še oba cerkvena ključarja te župnije Jurija Horer-Ja in Jurija Tiffla ter tri ženske, ki so skupaj veseljačili in se zabavali z razno koroško glasbo (siamus laeti cttm aliqua mušica Carinthicia). Oko-h 7. ure zvečer se je v župnišče vrnil domači kaplan Julij Patribusch (njegov priimek je v listinah napisan enkrat Patrotvoisch drugič Petterbuisch, Verjetno se je pisal Petrovič), v spremstvu mesarja ob potoku Petra; oba sta Mia močno vinjena. Po prihodu v mtpnišče je zbrana družba povabila kaplana, naj se ji pridruži pri veseljačenju, kar je kaplan odklonil. Ko je kaplan šel skozi kuhinjo, je tam srečal župnikovega brata Jakoba Tollo-mainerja, ki sta bila med seboj v sovraštvu. Začela sta se zmerjati z žaljivimi besedami in sta se tudi dejansko spopadla. Kaplan je župnikovemu bratu priselil zaušnico, nato je ta pobral eno izmed polen, ki so ležala Pri kuhinjskem ognjišču, in udaril kaplana s polenom po glavi. Kaplan Je nato odšel v spremstvu mesarja j etra v svojo sobo, kjer sta še popi-*a vrč vina, potem pa je kaplan legel v posteljo in naročil mesarju, naj Zaklene vrata sobe za seboj in ključ Vrne, verjetno skozi režo pod vrati. Mo so drugo jutro prišli ljudje ka-Plana klicat in so našli vrata njegove sobe zaklenjena, so začeli trkati. Ker se kaplan ni oglasil, so vrata s silo odprli. Našli so ga ležečega v postelji Ha hrbtu, na njegovih prsih je bilo Polno izmečkov od bruhanja in ni dal od sebe niti besede niti znamenja, bil je v popolni nezavesti. Tako Je ležal ves dan 26. oktobra in med 3- in 9. uro zvečer izdihnil.
. Župnija Št. Štefan v Ziljski dolini Jc spadala pod deželsko sodišče gra-bo in gospostva Greifenstein, ki je Mio leta 1682 v lasti vdove Barbare c-lizabete baronice Aichelburg; ta je Opravljala gospostvo v imenu svojih Hedoletnih otrok. Deželsko sodišče je o incidentu, ki se je pripetil v žup-Mšču, takoj sestavilo sodno listino (Cerichts Urkundt), v kateri opisuje dogodek tako, kakor je zgoraj opi-^n, in dodaja, da so po kaplanovi ?tirti poklicali ranocelnika (padarja) iz Šmohorja (St. Hermagor), ki Haj bi ugotovil, ali je udarec na gla-povzročil kaplanovo smrt. Ranocelnik je pred pričami izjavil, da bdarec na glavo ni povzročil smrti, temveč je kaplan umrl zaradi preobilno zaužitega vina, kar je imelo ^a posledico bruhanje in s tem teles-0o oslabitev. Sodna listina navaja kot Priče Jurija Horerja, rimburškega Podložnika in Mateja Steffla.
j..Listina je prišla tudi v roke škotskega ordinariata v Ljubljani, ki je A decembra 1682 uvedel zoper Jakoba Tollomainerja, trgovca in metana v Kranju, ex officio (uradno) kazenski postopek z obtožbo, da je kbil Kaplana Julija Patribuscha, in Hazplsalo javno kazensko razpravo na
dan 16. decembra 1682, na katero je bil obtoženi Jakob Tollomainer vabljen s pretnjo, da ga zadene kazen ekskomunikacije, če ne pride na razpravo, in da bo razprava potekala tudi v njegovi odsotnosti.
16. decembra se je sestal škofijski sodni senat, imenovan konzistorij; načeloval mu je generalni vikar ljubljanske škofije Franc Jožef Garza-rolli, prisedniki so bili pater Anton Gregorin, pater Mihael Del (Dell) in pater Anton Lazari ter ljubljanska kanonika Jakob Terpin in dr. Simon Kimovec. Obtoženi Jakob Tollomainer je na tej razpravi ugovarjal proti pristojnosti ljubljanskega cerkvenega sodišča in je navajal, da se je incident dogodil v območju oglejskega patriarhata in da je zaradi tega pristojno po kraju dogodka cerkveno sodišče te škofije. Navedel je tudi zakonske vire oziroma komentar k temu ugovoru (Wagnerek lib. sec. de decretalium tit. 2. de foto competen-ti ad capitulum 22 paragraf porro). Zaradi tega ugovora je škofijski konzistorij sklenil preložiti sodno razpravo na 9. januar 1683.
Na tej razpravi je sodnemu senatu zopet načeloval generalni vikar Garzarolli, prisedniki so bili isti trije redovniki kot pri prvi razpravi, od ljubljanskih kanonikov pa dr. Simon Kimovec, dr. Karol pl. Swizzen, dr. Janez Friderik Hoffer in dr. Janez Jurij Dolničar. V začetku razprave je bil obtoženec vprašan, ali ima kaj novega povedati in ali vztraja pri svojem ugovoru o pristojnosti sodišča. Ko je obtoženi Tollomainer izjavil, da vztraja pri svojem ugovoru, je sodni senat izdal razsodbo (sententia), da se ta ugovor zavrne, ker je po običajih in po praksi ter
po razlagah raznih avtorjev (razsodba citira tole razlago: Wagnerek ad c. 5tus libri 5ti decretalium de sententia excomunicationis) udomačeno, da je za razsojo takih deliktov pristojno sodišče bodisi po kraju kaznivega dejanja bodisi po domicilu obtoženega.
Po tej razsodbi je obtoženi pristal na meritorno razpravljanje zadeve. V svoj zagovor je navajal, da je kaplana udaril le v svojo obrambo in je pripravljen to dokazati s svojo telesno prisego. Škofijski konzistorij je izdal nato ponovno vmesno razsodbo, da je za razčiščenje vse te zadeve treba še zaslišati priče in je navzočemu obtožencu Jakobu Tollo-mainerju naložil, da izposluje pismene izjave svojega brata župnika Andreja Tollomainerja in duhovnika Marka Kompareta. Obe imenovani priči sta dne 10. marca 1683 napisali izjave o incidentu, ki se je dogodil dne 25. oktobra 1682 v župnišču v Št. Štefanu. Ti izjavi sta v celoti ohranjeni med listinami ljubljanske nadškofije.
Kako se je ta sodni proces zoper Jakoba Tollomainerja končal, iz arhivskih virov ljubljanske nadškofije ni razvidno, prikazani primer pa je poučen iz tehle razlogov:
1.	V pravno-zgodovinskem pogledu je s tem prispevan dokaz, da je v dobi fevdalizma v vseh primerih, ko je bila duhovna oseba bodisi tožnik, bodisi toženec, ali pa — kakor v našem primeru — le corpus delicti, bilo za razsojo takih primerov pristojno cerkveno sodišče; v težjih kazenskih zadevah je bil to škofijski konzistorij, kakor smo zgoraj videli.
2.	Iz etnografskih ali, če hočete, folklornih vidikov je zanimivo, da
(Dtdje F. strun;')
Prispevajmo za gradnjo doma
dijaške, študentske in vajeniške miadine
..Slovenski vestnik " je redno poroča! o domu, ki ga v Ce-iovcu gradi Siovensko šoisko društvo za dijaško in vajeniško miadino ter študente. Ta projekt je trenutno med vsemi sioven-skimi na Koroškem po obsegu največji, po namembnosti pa najpomembnejši v našem narodnem živijenju. Dom bo služil miadini, ki se v Ceiovcu šota oziroma usposablja za poklic.
V prepričanju, da je izgradnja tega doma zadeva celotne slovenske narodne skupnosti, je Slovensko šolsko društvo pripravilo akcijo gradbenih kamnov, ki naj prispeva h kritju deta visokih investicijskih stroškov. Ta akcija naj bo tudi nov primer solidarnostne samopomoči, ki se je že toiikokrat pokazaia in tudi rodila trajne sadove.
Tudi tokrat objavljamo imena darovaicev in se vsem, imenovanim in tudi neimenovanim, iskreno zahvaijujemo za izkazano pomoč. Obenem pa jih stavimo za zgled vsem drugim, da prav tako po svojih možnostih podprejo naše skupno prizadevanje.
Slovensko šoisko društvo
Za gradnjo doma so prispevali: Slovensko prosvetno društvo „Vinko Poljanec", Škocijan (namesto venca za Miha Kač-nika), 2.000 šil.; neimenovani gojenci, 1.200 šil.; Blajs Jože, 200 šil.; neimenovani starši gojenca, 500 šil.; bivši gojenec, Salzburg, 600 šil.; Zveza koroških partizanov, Celovec, 5.000 šil.; neimenovano podjetje, Beljak, 14.000 šil., Hanca Drnovšek, Ljubljana (v spomin pokojnemu bratu Antonu Mertelnu), 300 šil.; neimenovan upokojenec, 300 šil.; gojenec iz Predarlske, 300 šil.; dr. Ogris Igor, Celovec, 200 šil.; neimenovani gojenci, Dunaj, 1.800 šil.; Milena Groblacher, Škocijan (namesto venca za Miha Kačnika), 1.000 šil.; neimenovano podjetje, Leoben, 1.200 šil.; gojenec iz Pliberka, 500 šil.; Piskernik Milan in Marija, Lobnik, 300 šil.; neimenovana družina, 300 šil.
RADIO — TELEVIZIJA
		A V S T R i J A 1
A		PETEK, 8. 10.: 9.00 Poročita — 9.30 Ruščina — 10.00 šot-
ska oddaja — 10.50 Humoreska — 12.15 Izlet v živalski svet — 15.00 PoroCila — 17.25 Otroška oddaja — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.50 Družinski obzornik — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v siiki — 20.15 Zgodbe Georga Tho-malle — 22.15 Nočni studio — 25.15 Poročila.
SOBOTA. 9. 10.: 9.00 Poročila — 9.05 Angleščina — 9.55 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.55 Ivli — 11.05 Panorama — 15.00 Poročita — 14.25 in ti, moj ljubi, se peiješ z menoj — 16.00 Iz parlamenta — 17.00 Otroci za otroke — 17.50 Fiipper — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Tedenski pregled sporeda — 18.25 Dober večer v soboto žeii Heinz Conrads — 19.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.50 čas v sliki — 20.15 Sedaj začnimo — 22.05 šport — 22.25 Sacha Distel — 25.20 Poročila.
NEDELJA, 10. 10.: 11.00 Pogovor z novinarji — 12.00 Vizualna izobrazba — 15.10 čudne pustolovščine gospoda Topra —
16.55 Nils Holgersson — 17.05 Plesni tečaj za otroke — 17.55 Seniorski klub — 18.50 Ljudska glasba iz Avstrije — 19.00 Slike iz Avstrije (Gradiščanska) — 19.50 čas v siiki — 19.50 šport — 20.15 Vaiček torerov
—	22.00 šport — 22.15 Poročila.
PONEDEUEK, 11. 10.: 9 00 Poročila — 9 50
Vabimo k mizi — 10.00 Antigona — 10.15 šolska oddaja — 10.30 čudne pustolovščine gospoda Topra — 11.55 Oče in sin
—	12.00 Iz parlamenta — 13.00 Poročila —
17.25 Preprečujmo nezgode — 17.30 Risanka — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Ljudje in živali — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki — 20.15 šport — 21.05 Kje sem? — 21.10 Past —
22.00 šport — 22.30 Poročila.
TOREK, 12. It).: 9.00 Poročila — 9.30 Angleščina — 10.00 Kakor ti in jaz — 10.15 Balzac: Eugenie Grande) — 10.30 In ti, moj ljubi, se pelješ z menoj — 12.00 Moja najljubša zgodba — 12.10 šport — 13.00 Poročila — 17.25 Miška — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Blazno drzne potegavščine Dicka Turpina — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki — 20.15 Prizma — 21.00 Gledališka igra.
SREDA, 1!. 10.: 9.00 Poročila — 9.05 Miška — 9.35 Francoščina — 10.05 Jaz in moje okolje — 10.20 šolska oddaja — 10.55 Baskovski priseljenci v Kaliforniji — 12.15 Prizma — 13.00 Poročila — 17.00 Tekma s časom22.00 Poročila.
—	17.50 Ostržek — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Tele-ski — 18.50 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki — 20.15 Kriminalni fiim — 21.40 Slike v ogledalu —
21.55	Poročila.
ČETRTEK, 14. 10.: 9.00 Poročila — 9.30 Dežela in ijudje — 10.00 šoiska oddaja —
10.30	Kriminalni fiim — 11.55 Iz živijenja ptičev — 12.05 Seniorski klub — 13.00 Poročila — 17.25 Preprečujmo nezgode —
17.30	Pet prijateijev — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Pogled v kuharski lonec — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije
—	19.30 čas v sliki — 20.15 Skag — 21.05 O problemih književnikov — 22.05 šport —
22.55	Poročila.
JUGOSLAV! JA
PETEK, S. 10.: 8.55 TV v šoli — 10.00 Poročila — 10.05 TV gtedatišče — 17.25 Poročita
—	17.30 Begunec — 18.00 Srečanje s Tončko Marottovo — 18.30 Obzornik — 18.45 Otrok in promet — 19.05 Ekonomska terminoto-gija — 19.05 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 Dnevnik — 20.00 Fantje s Hit! Streeta — 20.55 Ne prezrite — 21.10 Zgodbe iz detavnice — 21.55 Spremtjajmo, sode-tujmo — 22.05 Ljubezen popotdne, francoski fitm — 23.40 Poročita.
SOBOTA, 9. 10.: 8.00 Poročita — 8.05 Mati Pingvin — 8.20 Mtadi virtuozi: Trobenta — 8.40 Begunec — 9.50 Pisani svet — 9.40 Gusarji kapitana Gancha — 10.05 Povezave —
10.55	Pozdravtjena, Makedonija — 11.10 Včeraj ... za jutri — 15.20 Poročita — 15.25 Sreča na vrvici, stovenski mtadinski fitm
—	16.55 Košarka — 18.30 Naš kraj: Gornji Senik — 18.45 Ciciban, dober dan — 19.05 Ztata ptica — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 Dnevnik — 20.00 Križanka — 21.35 Zrcato tedna — 21.50 Sher-tock Hotmes in Jack Razparač, kanadski fitm — 23.40 Poročita.
NEDEUA, 10. 10.: 8.45 Poročita — 8.50 Otroška matineja — 9.40 čtovekova gtasba
—	10.35 SKAG — 1140 TV kažipot — 12.00 čez tri gore: Pojo „Gorenjci" — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.30 Poročita — 14.10 Radost Evrope — 15.25 Catamity Jane, ameriški fitm — 17.10 Poročita — 17.15 Oddaja za stik z gtedatci — 17.45 športna poročita — 18.00 Dramski spored — 19.05 Risanka — 19.23 TV in radio nocoj — 19.30 Dnevnik — 20.00 Partizanska Šota — 21.00 Športni pregted — 21.30 čtovek brez meja —
PONEDEUEK, 11. 10.: 8.35 TV v šoti — 16.50 Poročita — 16.55 10. kongres Zveze sindikatov Stovenije, prenos — 18.30 Obzornik — 18.45 Pop godba — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 Dnevnik — 20.00 Ujet na vtaku, angteška drama -r- 21.35 Kutturne diagonate — 22.20 V znamenju.
TOREK, 12. 10.: 8.35 TV v šoti — 15.50 Šoiska TV — 17.10 Poročita — 17.15 Mati pingvin — 17.30 Pustotovščina — 18.00 Jesenska serenada — 18.30 Obzornik — 18.45 Mostovi-Hidak, oddaja za madžarske narodnostno skupnost — 19.00 Knjiga — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 Dnevnik — 20.00 Skupno — 20.50 Bertin — Atexanderptatz — 21.50 V znamenju.
SREDA, 1S. 10.: 17.30 Poročita — 17.35 Ciciban, dober dan — 17.50 Gusarji kapitana Gancha — 18.15 Okrogti svet — 18.30 Obzornik — 18.45 Risanka — 18.50 TV in radio nocoj — 18.55 Nogomet Norveška : Jugo-stavija — 20.45 Dnevnik — 21.15 Večer športnih in turističnih fitmov — 22.30 Poročita.
ČETRTEK, 14. 10.: 8.35 TV v šoti — 10.55 Oktober v Kratjevu — 15.50 šotska TV — 17.10 Poročita — 17.15 Neža Maurer: Jesenski veter — 17.35 Zapisi za mtade — 18.05 Mozaik kratkega fitma — 18.30 Obzornik — 18.45 Kako vztjubiti kravo — 19.15 Risanka
—	19.24 TV in radio nocoj — 19.30 Dnevnik
—	20.00 Mednarodna obzorja — 21.30 Fantazija: Maja Ptiseckaja, batetna oddaja —
22.30	Poročita.
ORF - KOROŠKi RADiO SLOVENSKE ODDAJE
PETEK, 8. 10.: 14.10 Koroški obzornik — Zabavne metodije — Spominjamo se.
SOBOTA, 9. 10.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
NEDEUA, 10. 10.: 7.05 Duhovna miset — Naj pesmica naša darito vam bo.
PONEDEUEK, 11. 10.: 14.10 Obzornik — tz tjudstva za tjudstvo (o opravitih, šegah in navadah nekdaj in danes v oktobru) — 16.00 V. Potanšek: tz koroške stovenske mtadinske titerature (stov. šotska oddaja za šotarje od 4.—8. šotske stopnje).
TOREK, 12. 10.: 9.30 Land an der Drau — Dežeta ob Dravi — 14.10 Obzornik — Gtasba za mtadino — Otroci, postušajtet
SREDA, IS. 10.: 14.10 Obzornik — Za oddih in premištjevanje.
ČETRTEK, 14. 10.: 14.10 Obzornik — Gtas-beni mojstri.
H	H))	AVSTRiJA Z
H		PETEK, 8. 10.: 16.15 tz par-tamenta — 17.30 Vizuatna iz-
obrazba — 18.00 Gaterija —
18.30	Brez nagobčnika — 19.30 čas v stiki — 20.15 Dokumentacija o bidermajerski dobi — 21.05 Privtačna znanost — 21.20 Po-titika v petek — 22.20 Baskovski prise-tjenci v Katiforniji — 23.35 Poročita.
SOBOTA, 9. 10.: 14.30 Zgodovina druge repubtike — 16.00 Tedenski pregted sporeda — 16.25 Kdo me hoče? — 16.50 Ljuba družina — 17.35 Gtasbena uganka — 18.25 Nogomet — 19.00 Za prijatetje fitma —
19.30	čas v stiki — 19.50 Zadeva za tjud-skega odvetnika — 20.15 Shogun — 22.15 Cigan — 23.55 Sto mojstrovin.
NEDEUA, 10, 10.: 10.00 Progtasitev Maksimiljana Kotbeja za odvetnika — 15.30 Športno popotdne — 17.00 Vetike reke: Oranje — 18.30 Mtadinska revija — 19.30 Čas v stiki — 19.50 Tedenski obzornik — 20.15 Moritec — 22.00 Soap — 22.25 Priznanje — 22.50 Sto mojstrovin — 23.00 Poročita.
PONEDEUEK, 11. 10.: 18.00 Perspektive —
18.30	Bonanza — 19.30 čas v stiki — 20.15
Prestotonastednik —	21.05 Kje sem? —
21.10 Tunezija — 21.50 Poročita — 22.20 Skrivnost gradu Oberwatd.
TOREK, 12. 10.: 17.45 šotska oddaja —
18.30	Bonanza — 19.30 Bonanza — 19.30 Shogun — 21.03 Satirična oddaja — 21.50 Poročita — 22.20 Ktub 2.
SREDA, 1$. 10.: 18.00 Dežeta in ijudje —
18.30	Bonanza — 19.30 Čas v stiki — 20.15 šport — 21.50 Poročita — 22.20 Umetnije —
ČETRTEK. 14. 10.: 17.30 Turska žeteznica — 18.00 Na poti po Avstriji — 18.30 Bonanza —
19.30	čas v stiki — 20.15 Zgodovina druge repubtike — 21.50 Poročita — 22.20 Pogovor s knjižnimi avtorji — 22.50 Poročita.
VESTNIK
Izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, ?020 Celovec, Gasometergasse 10 Uredništvo: ?020 Celovec, St. Rup-rechterstr. 1?/!V, tel. 0 42 22 /54 0 42, teteks 42086 sindok a Uprava: 2020 Celovec, Gasometergasse 10, tel. 0 42 22 / 52 5 50 Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje
Vinko Telič obsojen na 15 let
V sredo je bil pred ljubljanskim sodiščem obsojen na 15 let zapora Vinko Telič iz Letine pri Pliberku. Vinko Telič, ki živi od 1945 na Koroškem in ima avstrijsko državljanstvo, je bil za časa 2. svetovne vojne belogardist in pripadnik domobranske enote. V devetih točkah je bil obtožen zločina nad civilnim in vojaškim prebivalstvom. Po dveh mesecih stroge in natančne obravnave pa je sodišče s sodnikom dr. Emilom Zakonjškom na čelu spoznalo krivdo v treh primerih. Za sodišče ni bilo dvoma, da je Telič umoril ujetega partizana Feliksa Špeha, mučil aktivista OF Ljud. Tropan in F. Haceta, ki sta umrla na posledicah mučenja. Za prvi umor je tožitetj zahteval kazen 13 let, za smrt civilistov pa 15 let zapora. Tako je bil Telič končno obsojen na 15 let ječe. V ostalih primerih obtožbe je sodišče opustilo obsodbo, ker zaradi časovne odmaknjenosti dejanja niso bila popolnoma dokazljiva. Med pričami je
Južnotirolsko vprašanje spet pred Združenimi narodi
V svojeM: Mgstopg pred' g/gvMo shgphhMo OZN v /Vew Vorhg je gv-str/jsh: ZMMgM;:' 7M:M:'stfr Pghr spet sproži/ ;gŽMo:iro/sho t?prgšgM;e p? pr: ten? ze/o jgsMO opozori/ /;g/ijo Mg njene ohfezMosti, hi dg jih dos/e; se n; v celot: :zpo/n:7g. Alej ho prej so nereseng Mehgterg vprgsgnjg, hi so posehMegg pomfMg zg obstoj jnžno-tiro/she MgrodnostMe shgpMosti, je dc-;g/ M:iM;s:er Tghr. A*oMhrc:Mo je v tej zvez:	omen:7 vprgšgMje Memšhegg
nrgdnegg jezihg ter se zgvzel zg nstg-novltev gvtonownegg nprgvnegg so-d:sčg v Pocenn.
Zvsirrjs^g v/gdg nnjno pnčg^nje, je pontlgr:/ Pghr, dg ho /tg/:jg č:'nt prej :n v sode/ovgMjg z jnžn:n::' Tirolci sprejelg ghrepe zg rešitev se odprtih vprgsgM;. /n v podkrepitev je še dodg/, dg :7g/i;gMshg vlgdg ne sme ostgt! pri prgznlk oh/;dhgh, kg;tl nted jnžnotlrolsklnz preklvglstvon: ngrgščg vznemirjenost.
Politični opgzovglcl tolmgčljo Pgk-rovo opozorilo kot „od!očno zgkte-vo", posekej v tej smeri, dg morg Itglljgnskg vlgdg od oh/jgh preiti k dejgnjem — dg morg Izpolniti obveznosti, ki jlk je sprejelg. 5 to In-terpretgcljo se popolnomg strlnjgmo, vendgr smo mnenjg, dg engko opozorilo v Istem smlsln veljg tndl gv-strljskl vlgd: sgml,- ngi končno Izpolni obveznosti, ki jih je prevzelg v členn 7 držgvne pogodbe ter rtres-nlčl slovenski In brvgšk! ngrodnl mgnjšlnl prgvlce In pogoje, ki jlrng bodo zggotgvljgl: ngdgljnjl obstoj In engkoprgven rgzvoj ng vseb področjih drgžheMegg žlvljenjg In ng celotnem ozemljn njnne gvtobtone ngse-lltve.
Dokler pg ^drstrijg tek svojih obveznost: še n: v celoti Izpolnllg, tndl njen: ngstopl pred ZdrgžeMimi ngrod: In drggimi /ornm: v korist svoje mgnj-šlne v /tglljl ne morejo Imet: tiste
Prisrčno vabljeni!
Prispevek k zgodovini...
(*Ngdgljevgnje s 7. strgnij so bile koroške pesmi in koroška glasba že pred 300 ieri in več znane kot neka posebnost. Kakor je bito zgoraj prikazano, je dne 25. oktobra 1682 v župnišču v Št. Štefanu zbrana družba veseljačita ob koroški gtas-bi (Musiča Carinthicia), v enem izmed poročit na škofijski ordinariat v Ljubljani pa stoji zapisano, da so prepevati ,,Me!odias Carinthias", to se pravi, koroške viže. Ker je prebivalstvo Ziljske doline v tej dobi pripadato še skoraj stoodstotno slovenski narodni skupnosti, smemo sklepati, da so prepevali slovenske koroške pesmi in da so bile te pesmi znane po svetu že tedaj kot neka posebnost.
3.	V dobi, ki jo opisujemo, sta ve-
ljala latinščina in nemščina kot uradna jezika, kar je v mnogih primerih dovedlo do tega, da so slovenska imena, bodisi priimke oseb, bodisi imena krajev, zapisovali po svoje. Iz Petroviča so napravili Patribuscha ali Peterbuscha, iz Tolminca Tollomai-nerja. Posebno značilno pa je ponemčenje slovenskih krajevnih imen na Koroškem; navedel bom dva primera: Iz imena kraja Večna vas so napravili Wackendorf, kraj Loga vas (Augs-dorf) pri Vrbi ob Vrbskem jezeru (Velden am Worthersee) se je prvotno imenoval Gola vas; domačini so v slovenskem koroškem narečju izgovarjali Gola vas kakor Hova vas, iz česar so potem Nemci napravili Haus-dorf.
Dr. rlMtoM 5wf;Mg
Pomembna zmaga za SAK
bil med drugimi tudi član Teličeve bivše enote. Branilec obsojenca je napovedal ugovor proti obsodbi.
Del koroškega tiska je v sprotnem poročanju o procesu ustvarjal enostransko sliko, kot da nič ni dokazljivega. V teku obravnave pa je prišlo do stvarnih dokazov in tukajšnji časopisi so ob zaključku procesa morali priznati, da je bi! korekten proces.
V teku poročanja o procesu pa so nekateri časopisi ustvarili tudi vtis, kot da bi se osrednji organizaciji koroških Slovencev zavzeli za Teliča. To je bila desinforma-cija. Treba je ugotoviti, da je bivši predsednik ZSO dr. Franci Zvvitter skupaj s predsednikom NSKS dr. Grilcem na prošnjo domačinov edinole potrdil to, da je bil Telič po letu 1945 aktiven v slovenskem prosvetnem delu. Odbori ZSO o vprašanju Teliča nikoli niso razpravljali in ZSO je bila vedno mnenja, da se ne vmešava v tekoči postopek.
Po devetih igrah vodi Slovenski atletski klub (15 točk) s štirimi točkami razlike pred KAC, in s petimi točkami pred moštvi iz Šent-andraža, Dobrle vasi, Treibacha in VVolfsberga. Sledijo pa še tri moštva z devetimi točkami. To je dokaz, kako gosto so razporejena skoraj enako močna moštva. Dejstvo, da so si ta moštva med seboj odvzemala točke, je tudi olajšalo SAK-u, da je z izredno dobro serijo izgradil takšno vodilno pozicijo na lestvici.
Od nedeljske tekme so si navijači precej veliko pričakovali, zato blagajnik SAK tudi ni bil presenečen, ko je prišlo okoli 700 gledalcev (od teh jih je okoli 500 plačalo vstopnino). Skorajda so bili razočarani, saj igra sama ni imela pričakovanega visokega nivoja, kar gre na račun pomembnosti igre, ki je povzročila določeno krčevitost in nervozo.
Na začetku je bila tekma precej izenačena, obe moštvi sta imeli šanse za gol, vendar se napadalcem na obeh straneh ni posrečil zadetek. Igra je bila deloma zelo trda, kar pač pri takšnem derbyju med prvim in drugim ni presenetljivo.
V drugi polovici je SAK lepo začel in v 52 minuti je po podaji Mi-hija Kreutza Martin Hobel direktno prevzel žogo in s strelom v levi spodnji kot premagal vratarja Kocka. V zadnjih dvajsetih minutah pa je bil KAC blizu izenačenju, ven-
Miadinsko moštvo letos zelo pre-seneča. Ob zaključku lanske sezone je bila mladina SAK na zad*
njem mestu lestvice, letos pa trenutno vodi v svoji skupini, čestitamo.
Začasna rešitev za trening
SAK
Če je še pred tednom dni kateri izmed igralcev SAK drugim igral-
V zadnjih tednih se je vodstvo SAK pri mestu pozanimalo kako
dar niso znali izrabiti možnosti, cem tolmačil, da SAK sploh nima je z dano obljubo. Vendar najprej
teže :M morg/Me MprgtdčeMOtt:', h: h: /o s:cer h:7o že/e::. Zce^rohg pogod-heM:w ohuezMo^rhM MgMtreč Me ve/jg sgmo zg eMegg :M Me more Meh jo drggemg očitgti pre/omitev pogodbe, če pg ;e tgdi sgm zggreh/ hršitco pogodbe.
V rerM sw:s/g h: bi/ M?:M:ster Pghr gotovo ho/; tierodostojeM, če h: prej ZjrgžeM/TM: Mgroj/ — ho je govor:/ o johr/h sosedrhih ojMo::'h :M posebej t::di z /%gos/gv:'jo — sg???ohr:-
SLOVENSKl ATLETSKI KLUB
vabi na prvenstvene tekme
V NEDELJO 10. OKTOBRA 1982
TREIBACH - SAK ob 10.15 uri
Treibach „pod 23 — SAK „pod" ob 8.30 uri
Igrišče. Treibach
Austrija šot. - SAK šot ob 8.30 uri
Igrišče: Stadion
Gurnitz m). — SAK mi. ob 12.15 uri
Igrišče: Gurnitz
prav posebno Zechner ne, ki je četrt ure pred koncem zgrešil prazen gol. Igralci SAK v drugi polovici niso imeli prav srečne noge,
zagotovljen tedenski trening, mu ti- ni bilo videti prevelike pripravlje-sti skoraj ni verjel. Dejstvo pa je nosti. Ta teden pa je uspelo funk-bilo, da so imeli slovenski nogo- cionarjem dobiti cd športnega re-
metaši samo enkrat možnost tre- ferenta mesta Celovec Jandl-na za-saj so se vsaj dvakrat sami prikraj- nirati na nogometnem igrišču (Ko- gotovilo, da bodo moštva SAK v šali za gol.
Posebno je treba poudariti Salkiča in Lazareviča, medtem ko je za preoblačenje in umivanje po Lampichler imel kljub dobri igri ne- treningu pa v preteklosti niso bili
uspešni. Zato je mesto že pred dvemi leti obljubilo SAK-u, da mu bo na razpolago še kakšno drugo
kaj slabih trenutkov. Golman Mar-kun je samo enkrat izgubil pregled, ko je iskal žogo, ki je na srečo že bilavgol-outu.
V tej važni igri je nastopilo moštvo še pod posebnim moralnim
schat). Vsi poskusi dobiti še drug prihodnosti imela možnost trenira* dan za reden trening z možnostjo ti tudi na igrišču ASV (vsako sredo od 18. ure naprej). To je pred* lagalo mesto kot začasno rešitev, ki naj bi ji v bodoče sledila končno le enkrat dokončna rešitev, tako. ^ da ne bo treba več trenirati na igrišče, čim bo mesto izgradilo vsa dveh igriščih. Tehnični vodja SAK nova športna igrišča. Pred kratkim so v VVelzenegu v Celovcu pre-
Sommeregger je v zvezi z začasno rešitvijo dejal, da je to prav gotovo
pritiskom, in mu zato velja še po- dali svojemu namenu zadnjega od tudi zasluga slovenskih novinarjev, sebna pohvala: trener Avdič je teh načrtovanih igrišč. SAK pa še ki so večkrat opozarjali na ta pro* namreč v bolnici, tako da bo mo- vedno ni imel možnosti trenirati blem. štvo še dalj časa brez trenerja, dvakrat tedensko pod rednimi po-
ki mu grejo velike zasluge za tre- goji. Bii je prisiljen iskati druge nutno prodornost igralcev SAK. začasne možnosti, kar seveda ni
SAK šolarji — Žrelec šolarji 1:3 SAK pod 23 - KAC pod 23	2:2
SAK ml. — DSG Borovlje ml. 5:0
Začasna rešitev tega problema bo vplivala pozitivno na igralce. Ni
presenetljivo, da je moštvo na prvem mestu lestvice.
Slovenska šahovska zveza uspešna
tiČMO prrzMg/, dg je tgdi zlvstrijg le v zg??::::/; pr: izpo/MjevgMjg svojih pogo^heM:h ohvezMo::/. /M le ho/; preprič/jiv h: bi/ Mjegov Mgstop tedgj, ee h: svoje opozor:7o itg/ijgMshi v/gg!:' povezg/ s pozivom Mg TMcrAehojMo rehM:ovgM;e, hgterg or/ oheh r/ržgv ho pre; prel/g or/ oh/prh h r/e;gM;erM ter horehtMo :M Irrohogrttr/Mo :zpo/M:/g ohvezMort:, h: io ;:rMg g/er/e 7MgM;T;M-she zglč/te Mg/ožeMe v M:er/Mgror/M;h r/ogovor/h :M pogor/hgh.
v sredini lestvice.
Prihodnja, tekma bo šla proti moštvu iz Wietersdorfa, ki so ga lani pre-
Slovenska šahovska zveza, ki se je lani prvič udeležila tekem v 3. razredu (sredina) je letošnjo sezono začela kar presenetljivo. Lani je zaključila magali brez težav. Računajo pa tudi sezono s 5. mestom med 10 moštvi, s tem, da bodo premagali moštvi iz
Sveč in Passeringa, ki dosedaj še nimata točk.
Moštvo Slovenske šahovske zveze
zauasue muzuusu, Kar seveua m -------------'-----_--- ---------- .
najbolj ugodno in je zato tem bolj ^ jasno kakšne posledice bo i
izpad odličnega trenerja Avdič* (zdravstveni vzroki), ki je na P^' pravah v Novem Sadu in tudi v nadaljnjih pripravah odlično motovi-ral igralce. Predsednik VValter Gti-tovnik, je k trenutnemu položaju v moštvu dejal: „Vzdušje je odlično in optimalno, malo še manjka discipline." Glede kadra je povedal, da šteje trenutno 18 igralcev in to naj bi zadostovalo v tej sezoni. Ko cilj sezone pa je zavestno skromno dejal: „biti spredaj zraven."
Drsanje na ledu
Od zadnje sobote naprej je celovška mestna hala 6 spet odprta za enega
letos pa zgleda, da ima možnosti uvrstiti se med prvimi 4 moštvi.
V prvi tekmi letošnje sezone se je
slovenska ekipa pomerila le s 4 igral- sestavljajo trenutno Antonija Einspie-ci proti moštvu iz Feldkirchna in ler, Draga Janežič, Ivan in Jože Lu-	...
igrala neodločeno 3:3. V drugem kolu kan, Mirko Messner, Bernard Olip, °d zelo razširjenih zimskih športov je Slovenska šahovska zveza nastopi- Vitus Sitter, Franci Šmid, Matevž in za drsanje na ledu. Kratko po za la doma (v Dijaškem domu Sloven- Mirko Wieser ter Franci Žužek. Od ključku celovškega lesnega sejma ^ skega šolskega društva) in izgubila njih je v prvih treh igrah dosegel halo predali hokejistom, sedaj pa
z 2:4. V zadnji tekmi pa se je pome-	-	...	-g-t: a, t---------------,..m
rila zveza z še neporaženim moštvom
največ točk Vitus Sitter, ki je dva- jo odprli do konca februarja tudi
krat zmagal, enkrat pa bil poražen, celovškega magistrata ter ga prema- Neporažena pa sta tudi še Ivan in gala s 3,5 : 2,5. Trenutno je moštvo Jože Lukan.
ZAHVALA
Ob smrti naše drage Krotnikove mame Marije Blažej, se zahvaljujemo vsem, ki so ji v zadnjem času skušali olajšati trpljenje. Prisrčen Bog lonaj sosedom za pomoč v težkih urah in vsem, ki so našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi cerkvenemu zboru pod vodstvom Miheja Sadjaka. Prav posebno pa duhovnikom dekanu Sriencu, dr. Čegovniku, g. Dersula in mag. Stanku Olipu za tolažilne besede in pogrebne obrede.
SINOV) Z DRUŽINAMI
splošno publiko. Vsak dan (razen nedeljka) je dvorana odprta od 14. " 16. ure, prav tako pa v petkih me 20. in 22. uro, če ni na sporedu tekm^ KAC, prav tako pa je odprta vsak nedeljo od 10. do 12. ure. Kot pom ča uprava celovškega sejma se * vedno razširjuje na Koroškem zam manje za drsanje in hokej na le<*m Trenutno uporablja umetni led mestni hali nad 80 športnih društev.
Menjava denarja
Stanje v četrtek 7. oktobra
Za 100 din dobite	25.1
Za 100 din plačate	29.1
Za 100 !ir dobite	1,!
Za 100 tir plačate	1,1
Za 100 mark dobite	693.1
Za 100 mark plačate	709.1
1982