PoStarina plačana. Štev. tO. V Liubliairi, dne 10.'marca 1997. Posamezna štev. Din i*-« Leto X. Upravništvo „Oomovine" v LJubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 72 ■UrotalM ta tvtenntr*: {etrtletnoT-50 BI«, pollrtto IS Dli, celoletno ti Din; » Inozemstvo: Četrtletno I! Din, polletno H Din, celoletno 48 Din. — Rtčtto poStne krullnlce, podrnžnlce » LjnUJul, It It.TII. Pismo iz Beograda ' Klerikalci se še niso ogreli v vladi in že preganjajo uradnike, ki niso njihovega mišljenja. Prej so vpili proti temu, zdaj pa jim ni nič mar ne stroškov ne nedolžnih rodbin. To si bo treba zapomniti, če bodo kdaj spet drugače pridigovali. SLS je v vladi in skupščini glasovala za vse stare visoke davke in dovedla do tega, da je vsaj za 1.1927/28 sprememba na bolje onemogočena. Proračun mora biti in bo od-glasovan do konca marca, če se kaj posebnega ne zgodi; pa tudi, če bi se v zadnjem hipu vlada spremenila, ni več časa za popravke do 31. marca. V vladi je SLS zelo ponižna in razen drobtinic zase ne zahteva ničesar. Pristala je na to, da so oblastne in občinske samouprave popolnoma v rokah finančnega ministra. SLS v svoji kratkovidnosti dela, kakor da bi za vedno imela biti V vladi. Koliko bo potlej vpitja, ko bo zletela Iz vlade in visela v zankah, ki jih zdaj nastavlja drugim! Zelo so razočarale prve seje oblastnih skupščin. Tudi tu so klerikalci mislili samo na svojo stranko in med drugim sklenili poslovnik, ki naprednim poslancem onemogoča staviti nujne predloge in interpelacije (pritožbe). V oblastni odbor so Izvolili le svoje ljudi, da jim ne bi kdo v karte videl. Gospoda kar odkrito pove, da bo delala po vzorcu nekdanjega deželnega odbora, to je, poznala bo le klerikalce. To stališče je koruptno, kajti davke plačujejo vsi; to stališče je nekrščan-sko in nepošteno. Klerikalci se zelo motijo, če mislijo, da bodo na ta način utrjevali svojo stranko. Mi bomo brž našli sredstev, da to zavremo, in če ne bo drugače, bomo morali z obrestmi vračati. SLS se je po vstopu v vlado slekla do golega in se zdaj kaže v vsej svoji odurni sebičnosti. Nasilna, krivična, bisagarska, kakršna je vedno bila, je odprla oči marsikomu, ki jih je doslej podpira! vede ali nevede. V Beogradu je g. Pucelj, ki jc kot minister, žal, tnislil, da mu je naloga škodovati SDS. in se je za volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani celo vezal s SLS ter njej na ljubo izsilil nezakonit razpust te zbornice, ime! govor, v katerem je popisal, kako je politična duhovščina zopet enkrat ob volitvah zlorabljala vero. Med drugim je povedal, da je župnik Orehek v Strugah pravil volilcem, da je v skrinjici SLS Srce Jezusovo, v drugih skrinjicah pa sam hudič. Ta-tnošnji farani so to oslarijo verjeli in skrinjica SLS je dobila v Strugah skoro vse glasove. Srbi, ki so čuli o tem dogodku, so se na glas smejali, kajti ni se jim videlo mogoče, da bi se dobil kje kakšen tako zabit volilec, ki bi kaj takega verjel. Tudi vsak srbski seljak bi se takemu duhovniku smejal in župnik Orehek bi tam bil takoj proglašen za norca. Ko se jim je dopovedovalo, da je župnik govoril kot zastopnik katoliške cerkve in da mu je ubogo ljudstvo res nasedlo, so vprašali, ali znajo ljudje tam v Strugah čitati. In še bolj so se čudili, ko se jim je to potrdilo. Kar dela župnik Orehek, to delajo v drugi obliki skoro vsi politični duhovniki. Igrajo se z ubogimi dušami kakor mačka z mišjo. Ljudstvo, ki jim vse to verjartie, je res zaostalo in je kulturno pač na najnižji stopnji. A ono ni krivo, kriv je škof, kriva je politična duhovščina, ki zlorablja vero. Te strašne razmere morajo vsakomur oči odpreti. Če hočejo Slovenci med kulturne narode, se morajo otresti verske zlorabe v politiki. G. Pucelj bo moral, če bo hotel svojemu govoru biti dosleden, premisliti, ali > v,Uo delo bivše SKS doslej v skladu z njim. . . i-kalni kugi more v okotn priti le enotna napredna fronta: prosvetna, gospodarska, poli- tična. Cepljenje je voda na mlin SLS. To je najbolj pokazal Izid zadnjih volitev. Prazna je fraza: cKinet bo rešil kmeta.* Do sedaj ga ni še nikjer. Pač pa bo klerikalni kmet, če ga klerikalci nahujskajo, s kolom pobil neklerikalnega kmeta. Vsi stanovi so intereslrani na tem, da osvobode kmeta in ga spravijo do večjega blagostanja. Oni morajo kjtnetu pomagati v vsakem oziru, brez skupnega dela vseh bo kmet ostal v krempljih raznih zapeljivcev in na dan volitev bo verjel, da je v klerikalni skrinjici res — srce Jezusovo. Mi moramo svojo fronto uravnati po sovražniku: SLS se ne cepi po stanovih. Stanovske interese bomo zastopali v stanovskih organizacijah, a v politiki, kulturni borbi in v občih gospodarskih vprašanjih ne gre brez enotnosti. Kdor tega še danes ni uvidel ln hoče slovensko napredno politiko uravnati po tem, kar pobira iz drugih držav in razmer ali iz knjig, ta je na krivem potu. V tem smislu bomo delali naprej, kakor smo delali že doslej. Če smo kje kaj pogrešiti, bomo radi popravili, da olajšamo prihod onega pomembnega dne, ko bodo vse napredne zastave v Sloveniji zopet vihrale na skupni bojni črti. Narodni poslanec dr. Gregor Žerjav. Predlog o žirovski centrali v ljubljanski skupščini Poslanci Naprednega kluba v oblastni skupščini ljubljanski so že v prvih sejah stavili veliko število predlogov gospodarskega značaja. Kakor smo že poročali, so tvorili predlogi dr. Kramerja in tovarišev, tikajoči se davčnega, od-nosno finančnega vprašanja oblastne samouprave že predmet obširne razprave v oblastni skupščini Od številnih ostalih predlogov objavljamo danes predlog posl. V. Poljanska in tovarišev giede žirovske hldroelektrične centrale, ki se glasi: Člani liidroelektričnc centrale v Žlreh, 162 po številu, odnosno 343 odjemalcev električnega toka, se nahajajo v izredno težkem in nevarnem položaju, ker jih ogrožavajo dolgovi tega podjetja. Naprava je bila zaradi katastrofalne po-vodnji že dvakrat porušena in se po zadnji iz leta 1926. še ni restavrirala. Člani sami nimajo sredstev za vzpostavitev in ker so vse svoje imetje že zastavili, tudi ne morejo izposlovati potrebnih kreditov. Vzpostava pa je kričeča potreba, ker bi v nasprotnem primeru draga naprava pričela razpadati in izgubila vrednost, ker so položene cevi sistema «Ohrag», ki se pod vodnim pritiskom konservirajo, v nerabljivem stanju pa bi pričele trohneti. Zaradi tega bi bilo neod-pustljivo nerazumevanje, ako bi se pustila ta splošno koristna naprava, ki je velevažna ia Žiri in okolico kakor tudi za trg Vrhniko, kamor je tok napeljan, razpadati. Dobro uspevajoča obrt in industrija teh krajev kakor tudi kmetijstvo bi bilo s tem silno udarjeno,-vse ogromne žrtve, katere so doprinesli prebivalci za to podjetje. pa bi bile zavržene. Podjetje samo na sebi je splošno koristna naprava (po priloženem strokovnem poročilu) iu je zmožno proizvajati letno do tri milijone KW ur. Ako bi se ta množina količkaj ekonomično izrabljala, je obrestovanje in amortizacija podjetja zasigurana. Ker pa v Zireh in na Vrhniki ni zadostnega odjema, se Je obrnila uprava podjetja na mestno občino ljubljansko s prošnjo, da prevzame preostajajočo energijo. Bivši gerentski svet je v svoji seji dne 28. septembra 1926. sklenil pristopiti kot odjemalec. ni pa še podpisal definitivne tozadevne pogodbe. Sedanji vladni komisar pravi, da je on načeloma za priključitev, boji pa se menda neugodne sodbe s te ali one strani. Sklep uprave mestne občine se je opetovano razglasil v časopisju in ni bilo proti njemu nobenega ugovora, iz česar je razvidno, da je javno mnenje temu naklonjeno. Zaradi tega visoka zbornica skleni, da se pozove g. vladni komisar in g. veliki župan, da se ta sklep izvede ln pogodba glede dobave toka iz žirovske centrale v Ljubljano definitivno zaključi, da bo na tej podlagi možno izposlovati pri Mestni hranilnici ljubljanski v to svrho potreben kredit, ki je pod tem pogojem že obljubljen. Oblastna skupščina pa naj priskoči težko prizadetemu prebivalstvu na pomoč v tej ali oni obliki* z direktno podporo aH vsaj z usodnimi kre&ti, kajti tu gre za rešitev velevažnega so-cijalitega vprašanja, ker je ogroženo prebivalstvo Celega okraja. Gre za rešitev važnega gospodar- skega vprašanja ter vzpostavitev splošno koristnega obrata, ki je povsem sličnega pomena kakor elektrarna na Završnicl, kojo je svoj čas gradil bivši deželni odbor. V naslednjih številkah bomo objavili še nekatere ostale važne predloge poslancev Naprednega kluba. Politični ' Nejasnost v našem političnem življenju traja dalje. Vlada ima majhno večino in ne ve, kako dolgo bo živela. Kakor je podoba, še položaj ne bo razčistil pred odglašovaniem državnega proračuna, ker opozicijske stranke prepuščajo vso odgovornost za proračun klerikalsko- radikalskl vladi, kajti zato, da bi pomagala glasovati za ta pomanjkljivi državni proračun, ne bo šla sedaj ijobena opozicijska stranka podpirat slabotno vlado. Državni proračun za 1. 1927/28. mora biti izglasovan v Narodni skupščini do 31. t. m. Sedanja proračcutska razprava v Narodni skupščini POtcka mrtvo in brez posehnega zanimanja, y$aj vlada itak ne upošteva nikakih predlogov ©pozicije. Bilo bi pričakovati, da bi klerikalci, ki so v finančnem odboru glasovali za nespremenjene visoke davke in takse, vsaj sedaj Skušali kaj popraviti, toda vsi ' predlogi in nasveti opozicije za zboljšanje državnega proračuna so bili od vlade odklonjeni. Med temi še zlasti tudi zahteve za Slovenijo niso skofo nič uvaževale. Zastonj se vprašujemo, ' , zakaj so klerikalci prav za prav v vladi. Skoro ničesar še niso doslej dosegli klerikalci za Slovenijo, pač pa so ji že škodovali. Tako je izdano slovensko ljudstvo od tiste stranke, ki je ob volitvah doslej vedno zmagovala, ker je obljubljala lahkovernemu ljudstvu raj na zemlji, pa mu ne more sedaj v vladi izposlo- Soteščan: Med trnjem in osatom 7 (Povest.) !!!' 1 • (Dalje.) Vedi, oj vedi, deklica ti: nič ni denar tam, kjer drugega ni. • i (Narodna pesem.) Ž novo gospodinjo se je pri Urbincu začela nova doba. Lojza je pretaknila vse kote in prestavila pohištvo po svojem okusu. Zaradi tega sta se sprli z materjo; ni materi ugajalo njeno preurejevanje. »Ako je bilo dobro do zdaj, naj bi bilo tudi odslej,« je menila vsa užaljena. »Pa je tako lepše in boljše,» je trdila mla vezala jezik vsem onim, ki pikajo Martina, da se ni dovolj bogato oženil. Z denarjem jih je hotela presenetiti. Ko so odvečerjali, je stopila pred mi2o z rojenim zavitkom, ki ga je položila pred Martina. «To je dodatek k doti,* je važno nagla-* sila. Zdaj boš zadovoljen.* «Nisem te vprašal po denarju,* jo je hladno zavrnil. »Spravi in molči, Martin!* »Menda ni vredno spravljati,* se je mati vrhešala. «Martin naj prešteje. Vas itak ne briga.a »Jaz se ne dotaknem . ..» Lojza je pustila denar na mizi in odšla počivat. Ostali nekaj časa niso govorili; molče so opazovali zavitek ter se spogledovali. «Donaša kakor ptica gnezdo, danes nekaj, jutri nekaj,* je presoje vala stara Urbinka. «Vsega niso mogli takoj spraviti skupaj. Na malih kmetijah počasi nabirajo,* je pojasnit oče Urbinc. »Radovedna sem, koliko je notri v zavitku.* »Kaj malega bo, kaj malega, Reza.* da.se mora človek učiti, dokler živi. Knjige srečo, osobito pa zdravje, katero se mu je, kakor p'a^a.te.in prPjme,^ pr! «>spodu Poverjeniku, slišimo, že izboljšalo. Naj živi naš mladostni 20 Dm,3e z,a,dva ,htra slabega vina Toliko bo starček Janko Leban do skrajnih mej človeškega zmogel vsakdo, saj je vsaka knjiga toliko vredna ^ivlipnia Dtmr^i cr» um ■----,, t n glasite se takoj, ker bo poverjenik zaključil življenja. Otroci so bili izrediip pridni in pokazali so v dveh daljših igrokazih, da so zmožni tudi večjih vlog. Ob tej priliki so nam fantje in dekleta iz Stranske vasi dokazali, da tudi sami nekaj zmorejo in so dobro podali veseloigro »Ljubosumnost«. Le tako naprej! Čim več bo samozavesti, tem večje bo zadovoljstvo po uspelem 1 s tem, da je njihova stranka v vladi. Zato so delu. Le škoda, da nas zapusti v kratkem radi pridno na delu proti pristašem SDS, kar jim pa vojaščine naš vneti aranžer in igralec Maroltov ne rodi mnogo sadu. Torej le pogumno, ker bo Lojze. Želimo mu, da se po častni službi vrne klerikalno vladovanje kratko, potem bo pa prišel se takoj, ker bo poverjenik zaključil nabiranje članov tega meseca. Poverjenik za naš kraj je gosp. Janez Trdič, pesestnik v Creš-njevcu 1. ZIDANI MOST. Nekateri naši klerikalci si v zadnjem času domišljujejo, da je že vse doseženo Ivan Albreht: Zgodba o Brlogarju (Sen iz davnine.) (Dalje.) «Kaj pa potem počne?« «Kar se mu zljubi! Ce mu prija, te lahko poje v solati, pa je konec.« «No, no, tako hudo menda le ne bo —» «Nama ne, ker nič nimava. Z reveži ni napačen, ta Brlogar. Denar sicer ne kane od njega, pač pa vrže rad lep kos kruha, mesa, pa tudi bokal vina se včasih zasveti pred človekom. Res, tega ne smem reči, da bi revežem ne dal. Sicer pa pravijo, da ni dobro orehov treti z njim.» «Kako misliš?« «Tako, kakor sem slišal. Trgovskih ljudi je menda že nekaj, ki so iskali pri Brlogarju zavetja, pa so ga tudi res našli, zavetje in večen počitek.« «Ne bodi no!« «Veruj ali ne, meni je vseeno! Povem samo to, kar sem slišal! Zraven nisem bil nikoli in si tudi nikoli ne voščim biti. Tudi vem, da človek ne sme preveč brusiti jezika, ker je Brlogar samo eden na svetu —» Tako sta se pomenkovala beraček in Skalarjev Janez vso dolgo pot. Iz tega pogovora je Janez izvedel, da je Brlogar spravil že celo vrsto ljudi na oni svet. Izprva jih je hodil čakat v Zalo in jih je napadal iz zasede, ko pa si je enkrat uredil domačijo, jih je pričakoval kar doma. da so se sami ujeli v njegovo past. Brlogar nič nc izbira. Kjer čuti denar, tam se loti, pa najsi bo tudi maziljena glava. Ker je s hudičem v zvezi, mu nihče ne inors do živega. Že vrabci po strehah čivkajo, da je v Brlogarjevi kleti tlakovano s človeškimi kostmi, pa se le živ krst ne zgane zoper njega. Samo gospoda po gradovih si včasih šepeče, da bi bilo treba napraviti enkrat konec temu početju. To pa govore samo tedaj, kadar jih omami vino. Trezen je vsak toliko pameten, da Brlogarja niti ne spomni. «Ali ti vse to verjameš?« vpraša nazadnje Janez, ki se mu kar lasje ježe od groze. «Kako ne bi? Saj je Brlogarica na smrtni postelji povedala, da je videla hudiča —» «Kaj je že umrla?« «E, kaj res ne veš?! Bo že nekaj let tega. Ko so jo napadle smrtne težave in so ljudje jeli moliti in kropiti okrog nje. je pa Brlogarja začelo metati božje. Lahko si misliš, kako je vse strmelo!» «No, pa potem?« «Alenka, najmlajša Brlogarjeva hči, je prosila dva soseda, da sta ga odnesla venkaj. Kakor hitro sta ga privlekla tako daleč, da ni več slišal božje besede, je bilo pa dobro. Kakor bi odrezal, tako so ga precej pustili krči m bolečine.« «Strašno je. kar poveš!« «Ej, prijatelj, s hudičem ni nikoli dobro biti v bratovščini. Res ti nameče denarja, ali cena je visoka!« «Kako pa jc potem Brlogarica rekla?« «No, gospod so prišli in so jo pri svetih peterih krvavih Kristusovih ranah zarotili, naj pove, kaj je z njenim možem, ker ji drugače ne morejo dati odveze na pot v večnost. Nato je Brlogarica povedala, da je videla sedeti hudiča v čumnati pri Brlogarju in da sta se tudi pozneje sestajala in barantala. Rekla ie. da je njen mož nekam odšel, ko bi bili imeli doma obhajati njegov petdeseti roj-stni dan, da so vse preiskali, pa ga niso mogli ; nikjer najti. Nazadnje ga je vsega prepade-nega dobila Alenka pri .Ravbarski kamri', ; kjer se je bil zapisal hudiču.« «Kaj poveš?« se je delal Janez neved-neea, ker ni hotel beračku izdati, da je bil | tudi sam priča tistega strahotnega početja. Bil je sedaj prepričan, da beraček meni res pravega Brlogarja, le to mu ni šlo skupaj, kje naj bi bil on ves ta čas... Zato je vprašal še dalje: «Kaj pa Alenka?« «Alenka je samo jokala, ni hotela nič povedati. Komaj so gospod bolnici dali odvezo, je izdihnila svojo dušo. Alenka je omahnila na mrtvo mater in tako pretresljivo jokala, da so vsi navzoči imeli rosne oči. ,Mati, mati,' je ponavljala, ,naš nesrečni, zavrženi oče!' Iz tega so vsi spoznali, da je rajna Brlogarica na pragu večnosti govorila resnico. Vsi so se jeli križati in moliti, Brlogarja pa ni bilo domov, dokler ni bila žena pokopana. Viž, tako se godi pri tej hiši!« Janez je molčal. Vse te novice so ga popolnoma potrle. «Bogve,» je premišljeval, kaj vse je morala medtem pretrpeti Alenka.« Počasi sta korakala navzgor po ostro zavitih serpentinah, dokler nista prišla spet na piano, kjer se pokrajina nekoliko odpre in razširi. Vso pot nista srečala niti enega človeka, medtem ko so se zdaj sem z vipavske strani jeli stekati na cesto ljudje in vozovi. Bil je tako sočen majski dan, ko srce za-polje in zavriska človek od samega veselja nad lepoto, s kakršno ga obdaja priroda. Beraček je tudi res začel ukati, Janezu pa ni bilo do tega. Videl je pokrajino, ki mu je bila za dovršeno delo račun, katerega Vam bomo pošteno plačali. Tokrat se Vam bo Vaše našopir-jeno perje tudi poleglo, ali pa postriglo. PLEŠ PRI ZIDANEM MOSTU. Podpisani se najiskreneje zahvaljujem vodstvu okrajne organizacije SDS Laško za izplačano mi denarno podporo 500 dinarjev, katero vsoto sem dne 4. t. m. hvaležno prejel. Mihael C i g o 1 e. RIMSKE TOPLICE. V nedeljo 27. februarja t. 1. se je v gostilni g. Kreuha vršil pri lepi udeležbi občni zbor krajevne organizacije SDS za občino Marija Gradec. Zborovalci so z zanimanjem sledili izvajanjem predsednika, ki je poročal o uspešnem delovanju odbora v minulem letu. Iz poročila je bilo razvidno, da je krajevna organizacija delovala z vsemi svojimi močmi za gospodarski in socijaJni napredek občanov. Po predsednikovem poročilu so se izvršile volitve novega odbora, pri katerih je pa dobil stari odbor nadaljnje zaupanje od zborovalcev. Zaradi velikega porasta članov se je število odbornikov še povečalo na 14. Kot poslednji se je oglasil k besedi delegat oblastne organizacije iz Ljubljane, ki nam je podal obširno poročilo o splošnem političnem položaju. Njegova izvajanja so nam dala nove volje in poguma za nadaljnji boj do končne zmage. ZIBIKA. Dne 28. februarja t 1. se je poročil član tukajšnje krajevne organizacije SDS g. Jakob Ferme, posestnikov sin v Strtenici, z gdč. Amalijo Piškovo, posestnikovo hčerko v Šero-vem pri Šmarju. Mlademu paru želimo obilo zakonske sreče. — Te dni je zatisnil za večno svoje skrbne oči vzoren in najuglednejši gospodar tukajšnje fare g. Martin Rihtar, kmet v Strtenici. Pokojnik je bil vzoren gospodar, zvest mož in skrben oče svojih še nedoraslih štirih otrok, od katerih starejši je star 9 let, najmlajši pa 4 leta. Bil je trdna napredna korenina, katere ni mogel noben klerikalni agent izpodkopati. Kako priljubljen in spoštovan je bil pokojnik, se je videlo na njegovi zadnji poti. ko ga je spremljala več sto broječa množica. V župni cerkvi se je poslovil od pokojnega Martina domači g. župnik v lepih besedah. Pogreba so se udeležili med drugimi občinski odborniki vseh treh občin z zibi-škim županom. Udeležila se je pogreba z vsemi člani tudi tukajšnja krajevna organizacija SDS, srezko organizacijo pa je zastopal okrožni tajnik. Pokojniku želimo večen mir in pokoj, njegovi družini pa izrekamo naše globoko sožalje. STRTENICA PRI ZIBIKI. Kakor vsako leto smo tudi letos na pustni torek pričakovali mladih maškeradnikov. Ker smo pa baš na pustni torek imeli v naši okolici mrliča na mrtvaškem odru, uglednega kmeta g. Rihtarja, je bilo vse mirno. Ta dan so vinogradniki bili po večini v vinogradih in deloma že na njivah. Veselo je gledati, kako marljivo kakor mravlje prebivalstvo tukajšnje okolice dela na svojih poljih. Spričo kritičnih časov vsakdo, kdor le more, opravi svoje delo sam, da mu ni potreba najeti delavce. Posestniki nimajo denarja, ker so lansko leto trikratna toča in vedno deževje uničili poljske in vinogradske pridelke. Bog nam daj vsaj letos boljšo letino. Od države itak zastonj pričakujemo kake podpore. Slabše vlade nismo mogli učakati, kakor jo imamo sedaj. ŠT. JANŽ PRI ZIBIKI. V nedeljo 6. t. m. je imela tukajšnja krajevna organizacija SDS svoj mesečni članski sestanek, katerega se je udeležilo tudi lepo število naprednih mož, ki do sedaj še niso bili člani krajevne organizacije. Poročal je okrožni tajnik g. Malgaj o političnem položaju in ostro kritiziral postopanje klerikalnih poslancev v Beogradu in Mariboru. V debato so pridno posegli gg. Novak. Orač, Leber in Žolgar. Sestanek je pokazal, da je taka prireditev potrebna in koristna. Prihodnji članski sestanek se bo vršil 3. aprila t. 1. Šentjanžka organizacija se pridno giblje. Le tako naprej! SV. PETER POD SVETIMI GORAMI. Ob priliki občnega zbora tukajšnje krajevne organizacije SDS, ki se je vršil 6. februarja letos, se je prostovoljno darovalo za naše organizacijske potrebe 230 Din. Kot blagajnik izrekam tem potom v imenu odbora vsem, ki so prispevali, prav lepo hvalo. — Ivan Zupančič, posestnik v Zagorju. SV. JURIJ V SLOV. GORICAH. (Smrtna kos a.) Dne 4. t. m. je po daljšem bolehanju umrl g. Janez Poš, posestnik v Gornjem Gasteraju v starosti preko 60 let. Bodi mu ohranjen blag spomin, prizadetim naše srčno sožalje! LJUTOMER. Dne 20. februarja t. t je dramski odsek Sokola nastopil z narodno igro «Ro-kovnjači», in to pred popolnoma nabito dvorano, česar še nismo zabeležili pri nas. Igra je uspela prav dobro. Od «Legijonarjev» dalje je opaziti napredek v tem, da se uveljavlja kontakt med igralci in orkestrom, ki je tudi drugače igral prav marljivo. Ugajal je poleg drugih pevskih točk nastop mladih vojakov. Želeti bi bilo, da se prične predstava točno ob napovedani uri in da so odmori čim krajši že zaradi gostov, ki odhajajo z vlaki. — Dne 26. februarja t. 1. pa sc je vršila priljubljena sokolska maškerada v vseh prostorih Sokolskcga doma. Dvorana je bila okusno okrašena in razsvetljena. Nastopile so številne lep; maske. Veliko zanimanja je vzbudila volitev najlepše maske in skupine ter lepotice večera. Razpoloženje je bilo ves čas izvrstno. K temu je pripomogla dobra i>ostrežba v vseh bifejih, kavarni in baru, ki so jih kakor vedno oskrbovale naše marljive sestre. LJUTOMER. Dramski odsek Sokola bo ponovil 13. t. m. popoldne ljudsko igro «Rokov-njači». Pričakovati je zopet lepo udeležbo. Dne 3. aprila t. 1. bo nastopil glasbeni odsek s samostojnim koncertom. Če bi dramskemu odseku uspelo, da spravi po svojem načrtu v drugi polovici marca še kakšno krajšo, toda učinkovito igro na oder, bi bilo zelo ustreženo občinstvu, ki si ga je dramski odsek že vzgoji! z dosedanjimi predstavami. KLJUČAROVCI PRI SV. TOMAŽU. Da ne boste rekli, da smo tu sami zaspanci, se moramo zopet enkrat oglasiti. Naša stranka napreduje od dneva do dneva, čeprav nam klerikalci želijo pogin. Mi stojimo trdno kakor skala, pa naj vihrajo nad nami vsi klerikalni viharjL Zdaj smo dobili v našo lepo vas tudi naprednega trgovca g. Vinka, kateremu želimo obilo odjemalcev. — Tukaj se je poročil g. Ivan Hebar, posestnikov sin, z gdčno. Julko Zelenjakovo, posestnico iz Rakovcev. Mnogo sreče! — Pri nas se je pojavil čuden primer bolezni. Neki posestnik namreč spi po šestnajst do osemnajst ur dnevno in ga ni mogoče zbuditi. Ko se pa zbudi, kriči tako dolgo, da se utrudi in ix>tem zopet zaspi. Al. S t. znana, pa vendar tako nekam spremenjena in tuja, da mu je bilo kar tesno. Z desne je pozdravljal Javornik, ki se ob lepem vremenu razgleduje s svojo zeleno glavo celo tja doli do Ogleja, sem na to stran pa po holmih in hribih preko Vrhnike do Ljubljane in še dalje. Javornik je bil pravi, pokrajina pod njim pa se je zdela Janezu preveč gozdnata. Iz tega razmišljevanja ga je pregnal hre-ščeš, cvileč glas, ki je pel: «Pej vadle, pcj v&dle, pej dobru nam gre j, pej kdur ne verjame, poglejdat nej grej —» Beraček se je ozrl: «0, Štefuc, kaj jo ti tudi mahaš k Brlogar ju?!» «Pej kejpej,» je potrdil nagovorjeni. Vipavec je bil, suh in precej dolg ter močno rjave polti. Koža po njegovem obrazu je bila bolj zgrbljena nego olupek na krhlju, sicer pa je bil Štefuc živahen in dobre volje. Na palici je imel navezan velik šopek lepih šmarnic, za širokim, povaljanim klobukom pa je imel cele šope raznobojnega cvetja najrazličnejših vrst, kar jih v tem času že cvete po Vipavi. «Anu malu je trejba, de pride žegn iz nejba,» se je nasmejal, pomežiknil in pomolil beračku šmarnice pod nos. «Kateri jih daš?» je vprašal berač. «Ej, kej!» je zamahnil Štefuc, «ma kej te tu skrbi!?» Potem so se pomenkovali. Poroka, tako sta vedela povedati oba moja tovariša, je bila davi. Takrat ni vredno hoditi blizu, ker je vse narobe. Brlogar ne trpi nič cerkve- nega. Pri vsaki taki priliki je mrk in sploh tak, da ni nič ž njim. Drži se ko Judež na vrvi in nikogar ne mara. Ko pa to enkrat mine, se da spet govoriti ž njim, samo Boga mu človek ne sme preveč spominjati. Urša. Alenkina sestra, je menda dobila sila bogatega ženina. Trgovec je in strašno založen in podkovan. Med takim razgovorom so prišli do Brlo-garjevih. Res, kdor je zagledal to ponosno , domačijo, je moral misliti, da stoji pred rao-' gočno grajsko pristavo, ne pa pred vsakdanjo kmetijo. 1 Janez je obstal. Venomer je iskal z očmi, kje bi ugledal Alenko. Pred hišo je stalo polno okrašenih voz. Res so bili kmetski vozovi s križnimi kolesi, a lepi so le bili, tako lepi, da se Janez ni mogel načuditi. Iz hiše je odmevala muzika, petje in ukanje. Pred hišo, na dvorišču in okrog hlevov je bilo po vozeh vse polno voglarjev. V škafih so imeli vino, po ročicah so pa bili nataknjeni kolači in plečeta. Včasih se je zavrtel vročekrven par kar po pesku na dvorišču. | Take pisane druščine Janez še ni videl. : Nekateri so bili tako našemljeni, kakor da praznujejo pustni torek. Oba berača sta kmalu izginila v gneči. Janez je ostal čisto sam sredi tega pijanega vrvenja. Tu in tam je nagovoril fant: «Pij, da boš znal ukati!» Janez se je nasmehnil, pil pa ni. Kmalu je slišal, kako so se jeli norčevati iz njega: «Glej ga no, glej, svetega Valentina, ubožček!» Vendar se ni zmenil za to. Rad bi bil videl nevesto, družico, ženina in Brlogarja samega, pa nikakor ni mogel v hišo. Tok ljudi ga je rinil zdaj sem, zdaj tja, vendar nikoli ne proti hišnim vratom, ampak venomer le bolj in bolj proč od njih. Naenkrat ga je streslo. Zdelo se mu je, kakor da se nekdo zabada vanj. Ko se okrene, zagleda v oknu Brlogarja, toda skoro ga ne bi bil več spoznal. O nekdanji vojaški zastavnosti ni nobenega sledu več na njem. Mož je zgrbljen in suh, da cunje kar bingljajo na njem. Siva brada resasto štrli na vse strani kot pri nekaterih psih, oči pa so skrite daleč pod kapaste obrvi, da je skozi rumenkasto sivino komaj še mogoče opaziti nekoliko plahe luči. Janez obstane kakor prikovan. Z roko hoče zamahniti v pozdrav, pa ne more, tako je utesnen med ljudi. Brlogar mu mežika, češ, naj počaka ali kaj. Janez ne razume njegovih kretenj in samo gleda, dokler Brlogar ne izgine. Tedaj začne otepavati okrog sebe in pride na konec hiše. Splazi se tesno ob zidu na vrt, kjer pod košato jablano nenadoma stoji spet Brlogar pred njim. «Dobrodošel, fant!» Janez nekaj zamrmra v odgovor, pa še sam ne ve, kaj. «Dolgo si hodil.» meni Brlogar. Njegov glas je zdaj votel in suh, čisto brez zvoka in soka. «Seve,» pravi Janez in prestopa v zadregi. «Zak;n pa ne greš med svate?» ga lokavo pogleda Brlogar. «Zdi se mi. da te Alenka išče.» »Alenka,* vzdihne Janez. «No, no, le ne delaj se tako nevednega—* (Dalje prihodnjič.) PUŠENCI. Krajevna organizacija SDS za Hum, Frankovci, Loperčice in Pušenci je imela svoj redni občni zbor v nedeljo 6. t. m. v gostilni Vrhovčak v Pušencih pri Ormožu. V novi odbor so bili izvoljeni naslednji somišljeniki: predsednik Ivan Ivanuša (posestnik in mlinar na Huinu), podpredsednik Franc Šulek, tajnik Vlado Porekar, blagajnik Jakob Vrhovčak; odborniki: Ivan Novak, Ivan Keček in Franc Stopar; pregledniki računov Matija Zorjan in Ivan Otorepec; delegata za sreski odbor Jakob Vrhovčak in Martin Žibrat; delegat za oblastni občni zbor Vlado Porekar; čuvar skrinjice (namestnik) Franc Šulek. Naša mlada organizacija obstoja šele štiri mesece in ima že lepo število članov. Somišljeniki, pristopite vsi brez strahu k naši organizaciji. Ako nas bo mnogo, nam bo zasigurano uspešno delovanje. Naše gospodarstvo in vsa politika se morata izboljšati in zato nam je porok naša stranka. BODISLAVCI PRI MALI NEDELJI. V spremstvu veselih svatov in roditeljev sta stopila tukaj v zakonski stan gosp. Tonče Slana, posestnik, in gdč. Marija Slanova, kmečka hčerka. Gospodarila bosta v Rakovcih. Bog blagoslovi naš zakonski par, da bo zadovoljen in srečen vsikdar! COMILSKO. (Smrtna kosa.) V starosti 73 let je preminula gospa Uršula Komarjeva, rojena Novakova. Bodi ji ohranjen blag spomin! Kmetijski pouk POMLADNA DELA NA TRAVNIKU. Če hočemo od travnikov več užitka, je treba, da za nje tudi kaj storimo, da jih obdelujemo in gnojimo, saj imajo travniške rastline ravno take potrebe kakor druge rastline. Res je sicer, da nam travnik od leta do leta rodi, če ga pustimo tudi pri miru, toda med košnjami skrbno obdelanega in pognojenega travnika in med košnjami zanemarjenega travnika so velike razlike. Pri trajno dobri rodovitosti se dd travnik vzdrževati le s pomočjo obdelovanja in gnojenja. Za obdelovanje travnika sta posebno važna brana in valjar. Brana nam rušo površno raz-praska in razbrska, jo rahlja in odpira. Ona pomaga, da se zemlja bolj zrači, bolj greje in oživlja. Ima pa tudi to veliko vrednost, da trebi mah in ga zatira. Res nam ostro zobovje izruje tupatam kako posamezno plitvo vkoreninjeno travico, ali ta škoda je neprimerno manjša, kakor je korist njenega dela. Travniška brana je tako vpeljana in znana, da je skrajna malobrižnost, ako naših travnikov v prvi spomladi ne obdelamo s travniško brano. Drugo orodje, ki je važno za spomladansko obdelovanje travnikov, je valjar. Z valjarjem zemljo tlačimo in stiskamo. Kjer imajo bolj lahko travniško zemljo, ki jo je treba zaradi potrebne vlažnosti stiskati, tam je valjar na travnikih posebno važen. Take travnike je treba vsako leto povaljati. Zelo važno orodje je pa tudi v tem primeru, če je srež zrahljal zemljo in jo površno dvignil. Če mokra zemlja zmrzne, se to rado zgodi, da ruša nekoliko odstopi in da jo je treba zopet nazaj potlačiti in stisniti. V takih primerih, ki se pogostoma dogajajo, je važno, da rabimo valjar za prvo spomladno obdelovanje in da travnike šele takrat prevlečemo z brano, da poravnamo krtine in trebimo nadležen mah in da dosežemo z brananjem tudi vse to, kar je spredaj povedanega. Na travnike moramo zanaprej obračati 6ploh večjo pažnjo. V naših travnikih so zakopani še bogati zakladi, ki jih moramo dvigati z dobrim obdelovanjem in gnojenjem. NUJNO DELO PO SADNIH VRTOVIH. Skrajni čas je, da opravimo potrebna dela, preden se obudi sadno drevje k novemu življenju. Ali smo drevje že očistili? To je prvo vprašanje, ki ga stavimo v tem času na naše sadjarje. Če še ni očiščeno in iztrebljeno, se je tega dela nemudoma lotiti. Odžagati je vse suhe in pre-goste veje, ki delajo napotje kakor plevel na njivi. Pregoste vrhe je zredčiti, da imata zrak in solnce dovolj pristopa. Že v tem primeru lahko pričakujemo krepko cvetje in lep sad. Nepotrebne poganjke, ki divjajo iz debelejših spodnjih vej in debla, je odstraniti. Pustiti je le take, ki so nam sčasoma potrebni za izpopolnitev vrha. Mah in lišaj morata stran. Veje morajo biti čiste in gladke. Kar ne moremo opraviti z roko, s ščetjo in strguljo, to dajmo doseči s škropljenjem vej z ali , ki uničujeta lišaj po drobnih vejah, zalego (jajčka) raznih uši in kaparjev kakor tudi trose (seme) različnih glivičnih bolezni, ki prezimujejo na vejah in vejicah. Takega škropljenja, ki je posebno v drevesnem vrhu potrebno, se morajo vneti sadjarji povsod poprijeti. Kakor pričajo dosedanje izkušnje, sta tarborin> in (oba drevesna karbolineja) pravcato razkužilo za sadno drevje in najboljša pripomočka za zatiranje škodljivcev in glivičnih bolezni. Za škropljenje iabolk in hrušk je vzeti na 100 litrov vode 8 do 10 kilogramov arborina, oziroma karbokrimpa, za češ-plje pa 6 do 7 %. Še je čas, da se lotimo tega dela! Napravimo prvi poskus, da se sami prepričamo o vrednosti takega škropljenja. Drugo važno delo, ki ga moramo opraviti pri sadnem drevju, je obdelovanje zemlje in gnojenje. Brez gnoja se tudi pri sadnem drevju ne d£ izhajati, če nam je na tem, da pridemo do bolj rednih in bolj bogatih letin. Sadno drevje, ki naj rodi, potrebuje moči in to moč moramo dodajati in vračati z gnojenjem, kakršnim že bodi. Sedaj v zgodnji spomladi je gnojnica veliko vredna, razen tega pa tudi umetna gnojila in kompost. Dajmo mu, kar imamo in kar moremo! Hvaležno se nam bo izkazalo za ves naš trud in za naše stroške. Šipe okrog drevja, ki jih imamo pri mlajših nasadih, dajmo sedaj prekopati in očistiti in zrahljati, da bodo imele korenine ugodnejše pogoje za rast in prehrano drevesa. Vinska razstava in sejem v Ljutomeru V okusno okrašeni dvorani Sokolskega doma v Ljutomeru je bila 3. t. m. otvorjena vinska razstava, združena z vinskim sejmom. Razstavljenih je bilo okrog 260 raznih vrst in letnikov. Predsednik razstavnega odbora g. Friderik Zemljič je po prihodu opoldanskih vlakov pozdravil zastopnike oblasti in gospodarskih organizacij ter številne domače in inozemske interesente. V svojem nadaljnjem govoru je naglašal posebno pomen lokalnih vinskih sejmov. Sledil je pozdrav župana g. dr. Stojana v imenu tržke občine in pozdrav g. Strasserja v imenu Gostilničarske zadruge. Srezki poglavar g. dr. Hubad je kot pokrovitelj razstave po dveh govorih v slovenščini in francoščini otvoril razstavo in sejem. Višji kletarski nadzornik g. Zabavnik je poudarjal, da bi morala Avstrija predvsem ukiniti visoko carino na vino, drugače je izvoz našega vina v Avstrijo, ki jc bila pred vojno glavna odjemalka, nemogoč. Zastopnik Zveze štajerskih gostilničarskih zadrug g. Losert iz Gradca je govoril o pomenu ožjih stikov s producenti vina ter povabil gostilničarje in vinogradnike, da bi se udeležili razstave gostilničarske obrti v Gradcu. Sodba strokovnjakov je bila splošno ta, da se je razstava odlikovala z velikim številom prvovrstnih vin. Tudi kupčija se je dobro razvila. Prodalo sc je na sejmu ali v zvezi z njim okrog 1200 hI. Zal, da je dovoljenje za polovično vožnjo, zaprošeno že pred šestimi tedni in večkrat urgi-rano, prispelo šele na večer prvega razstavnega dne. Krivda seveda ni na odboru. Oba večera je nastopil na razstavnem prostoru salonski orkester Sokolskega društva z uspelimi točkami. Če upoštevamo trgovinsko stran sejma, sme razstavni odbor z uspehom prvega vinskega sejma v Ljutomeru biti zadovoljen. Ljutomerčan je zopet izpričal privlačno moč svojega imena. Zato mora ta vinski sejem biti le prvi v vrsti enakih vsakoletnih prireditev. K oblastni vinski razstavi v Ptuju Želja po prireditvi vinske razstave v Ptuju se je sprožila od strani raznih zanimancev že pred letom dni. Po tozadevnih posvetovanjih je prišlo takrat do sk epa, da so razmere zt uprizoritev take razstave za enkrat Še neugodne in naj se odloži ta na poznejši in ugodnejši čas. Razmere med tem niso postale mnogo ugodnejše, vendar je dal zelo povoljen potek v jeseni prirejene sadne razstave merodajnim činiteljem pogum in gmotna sredstva, da so že ob priliki zaključka sadne razstave sklenili prirediti tekom zime vinsko razstavo, ki naj ne bo zgolj krajevnega pomena, ampak naj ima značaj prireditve za vso oblast. Ciniteljl vseh ptujskih kmetijskih organizacij so tvorili jedro razstavnega odbora, v čigar sredo so bili povabljeni k sodelovanju zanimanci iz vseh vinskih okolišev mariborske oblasti. Pri seji, sklicani v to svrlio, se je določil čas razstave na 15. do 17. januarja t. i. in se je naprosil gospod veliki župan, da prevzame pokroviteljstvo. Pričelo sc jc z reklamo in vabili k udeležbi in obisku. Da ne bo šlo vse gladko, je bilo spočetka pričakovati. Bodisi iz nerazumevanja bodisi iz drugih vzrokov jc naletela ptujska oblastna prireditev na precejšnji odpor, in to baš v onih vinskih okoliših, ki s svojimi produkti nekako prvačijo in bi jim obilnejša udeležba samo koristila. O tem so se lahko posamezni protiv-niki na licu mesta temeljito prepričali. Vzlic vsemu se lahko trdi, da je prireditev prav dobro uspela. Na razstavi so bili v častni množini zastopani vinski vzorci "iz vseh vinskih okolišev v oblasti, kakor: Haloze, Ljutomcr-Ormož, Slovenske gorice. Pohorje, Gornja Radgona, Maribor in Šmarje-Rogatec. Vzorci so bili v razstavi pregledno razvrščeni po vinskih mko-liših in letnikih. Bili so primerno etiketirani in tekoče numerirani, tako da jc z razstavnim katalogom v roki lahko vsak zanimanec si poiskal to, kar je želel. Katalog je obsegal dva dela. Prvi del je vseboval po abecednem redu razvrščeni seznam vseh rszstavljalccv, njih točni naslov in številke razstavljenega vina. Drugi del je predočil v tekočih številkah po vinskih okoliših in letnikih razvrščena razstavna vina, vinski vrh, lastnika, prodajno množino in ceno. Razstavni katalog, katerega je sestavil kmetijski referent ptujskega šreza, je bil po mnenju merodajnih strokovnjakov prav pregledno urejeni kažipot v razstavi sami, ostane pa zanimancem tudi kažipot po vinskih okoliših za poznejše čase. Brez hib sicer ni bil. Te pa je povzročila nedisciplina nekaterih razstav-Ijalcev, ki so zakrivili tako pozno ureditev kataloga, da je bil pregled ščetnih odtisov, torej popravek V tiskarui povzročenih pogreškov nemogoč. Razstavljeni vzorci so predstavljali deloma mešana, deloma sortirana vina. Sorte so bile razstavljene naslednje: pošip (mosler), renski rizling, laški rizling, beli burgundec, rulandcc, traminec, dišeči traminec, silvanec, muškatni silvanec, muškat, damašč. muškat, muškatna ranina, žrjavina, Madchentraube, neuburžan, modri burgundec, portugalka, cabernet in ptičnik. Letniki so bili zastopani nastopni: 1885, 1909, 1917, 1918, 1920, 1921, 1923, 1924, 1925 in 1926. Razstavljal-cev je bilo 202, ki so razstavili 485 vzorcev. V svrho razdelitve diplom in nagrad so iz vinarskih strokovnjakov in vinogradnikov sestavljene komisije izvršile oceno vseh razstavljenih vinskih vzorcev. Da so ocenjevalne komisije postopale strogo, dokazuje dejstvo, da je dobilo samo dve točki neko vino, za katero ie vinski trgovec ponujal 10 Din za liter. Najboljša vino so dobila 6, najslabša 0 točk. — Šest točk je dobilo 18, pet 58, štiri 82, tri %, dve 122, eno 88 in nič točk 21 vzorcev. Ker so pa posamezni razstavljale! razstavili več vzorcev, se je končno prisodila ocena 6 enemu. 5-5 enemu, 5 dvema, 4-5 devetim. 4 petnajstim, 3-5 petim. 3 osemintridesetim, 2-5 osemnajstim, 2 petinštiridesetim. 1-5 štirinajstim, 1 triinštlridesetim, 0-5 trem in 0 osmim razstavljalcem. Na podlagi ocenc dobe diplome I. vrste od velikega župana: Štajerska hranilnica v Podlehniku, Franc Osterbcrger v Ptuju, Klotar Bouvier v Gornji Radgoni, Ernest Hintze v Orešju. Franc Mihelič v Zavrču, Josip Mursa v Krapju, Karel Wesely v Ptuju. N. Gjorgjevič v Ormožu, Srečko Robič v Limbušu, Maks Ulm v Zavrču, Silvija Trublova v Majskem vrhu. J. Pfrimer v Mariboru, Pavel Ornig v Ptuju, Konrad Fflrst v Ptuju, Križniki pri Veliki Nedelji, graščina Bori, Ferdo Ernst v Ptuju, Florijan Gajšek v Loki pri Žusmu, Karolina Hintze v Orešju, Gvidon Pongratz v Dornavi, Katinka Rajh v Moti, Franc Ramuščak v Zavrču. Ivan Steudte v Ptuju, dr. Dobaj v Ljubljani, Franc Jazbinšek pri Sv. Trojici, Gvidon Neuman v Zavrču, Josip Mule v Rušah, Ivan Šegtila v Hlaponcih, Vekoslav Vuk v Zavrču, Drago Trstenjak v Konjicah; diplome od razstavnega odbora pa: Ivan Rožmarin pri Sv. Marku, Robert Krainz v Gorci. Jože Beri v Pekrah, Marko Blas pri Sv. Barbari v Halozah. Milan Blas pri Sveti Barbari v Halozah, Miha Brenčič v Ptuju, Štefan Bro-dar v Ormožu, Anton Brumen v Ptuju, Rudolf Ban v Turškem vrhu, Josip Goriup v Ptuju. Ivan Heller na Bregu, Anton Jurca v Ptuju, Kletarska zadruga v Mariboru, Franc Kočevar v Središču, Franc Korošec v Gornji Radgoni, Ludovik Kuharič v Ormožu, Anton Mahotfč v Ptuju, Anton Mandl v Radvanju. Karel Maschke v Majskem vrhu, Tomaž Murkovič v Zavrču, Fran Pahernik v Vuhredu, minoritski samostan v Ptuju, Jakob Polanec v Prvencih, Ivan Robič v Limbušu, Leo-t poki Slavič v Ptuju, Vilko Baebler v Ptuju, iva sketa | pr: Sv. Marjeti. Matija Soštarič v Dubravi, Ivan Vesellč v Ormožu, Vlado VoSnJak v Ptuju, Hllda Wlbmerjeva v Ptuju, Janko Žunkovič \ Narapljah, Henrik Dvorsky na Bregu. Josip Herbersteln v Ptuju, Davorin Tombah v Sv. Vidu, Franc Mahorič v Ptuju, Lovro Petovar v Ivanjkovclh, Franc Posek v Ločah p. Poljčanah, Ognie-slav Škamlec v Sv. Andražu v Halozah, Karel Schmidt v Konjicah. — Razen tega dobe še razni razstavljale! za spomin nagrade v orodju, poučnih brošurah ln slikah. predstavljajočih vinsko razstavo. Namen razstave je bil, pokazati sliko vinske produkcije v oblasti, nuditi priliko za pouk o kvaliteti posameznih vinskih sort po vinskih okoliših, producente vzpodbujati k produkciji kvalitetnih vin in k racionalnemu kletarjenju ter konsumentom dati priložnost izbile v svrho kritja svojih potreb. — Obisk je bil vse dni prav povoljen. Zanimanci so prihajali ne le iz domače ln Iz sosednjih oblasti, ampak tudi iz inozemstva, osobito iz sosednje Avstrije. — Kar je glavno, sklepale so se tudi mnoge kupčije, deloma direktno na razstavi. deloma potem na domu razstavljalcev. Cene so se gibale od 6 do 15 Din za liter, tu in tam tudi črez. Oblastna vinska razstava v Ptuju je v polni meri dosegla svoj namen in s tem tudi nekako pravico, da se uveljavi kot stalna vsakoletna prireditev. J. Zupane. Tedenski tržni pregled ŽITO. Na svetovnih žitnih tržiščih so prejšnji teden cene malo popuščale, te dni pa se zopet nekoliko okrepile. V Jugoslaviji se cene večinoma drže na eni in isti višini. Na novosadski blagovni borzi so bile zadnje dni za 100 kg na debelo naslednje cene: pšenica 805 Din, turščica 160 do 165 Din, moka «0> 460 Din. ŽIVINA. Cene goveji živini nespremenjene, le svinje so se malo podražile. Na zadnjem mariborskem sejmu so bile za kilogram žive teže naslednje povprečne cene: voli, debeli 7 do 8 Din, poldebeli 6 do 7 Din, plemenski 6 do 6 Din 50 p, biki za klanje 5 do 7 Din, klavne krave, debele 5 do 6 Din, plemenske 4 do 4 Din 50 par, krave za klobasarje 2 do 3 Din, molzne in breje krave 4 Din 75 par do 5 Din 50 par, mlada živina 6 Din 75 par do 8 Din 25 par, teleta 9 Din 50 par. Mesne cene so bile nastopne: Govedina 8 do 18 Din, teletina 10 do 19 Din, svinjina 15 do 27 Din za kilogram mrtve teže. Sejmi 11. marca: Gradae. 12. marca: Kamnik, Turjak, Drnovo, Dolnji Logatec, Sv. Jurij ob južni železnici (trg), Radovljica, Vesela gora. 14. marca: Višnja gora, Poljčane. 15. marca: Zdole, Črnomelj, Lož, Prosenja-kovci. 17. marca. Škofja Loka, Trbovlje, Franko-lovo, Žužemberk. 18. marca: Stari trg pri Črnomlju, Krško, Brusnice, Ptujska gora. 19. marca: Sava, Sv. Trojica v Slovenskih goricah, Cankova. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi se je dobilo 8. t. m. v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 800 Din 50 par do 803 Din 50 par; 100 nemških mark za 1348 Din 70 par do 1351 Din 70 par; 100 madžarskih pengov za 994 Din 40 par do 997 Din 40 par; 100 italijanskih lir za 249 Din 60 par do 251 Din 60 par; 1 dolar za 56 Din 75 par do 56 Din 95 par; 100 češkoslovaških kron za 168 Din 30 par do 169 Din 10 par. Kratke vesti = Koliko imamo denarja r obtoku. Po izkazu Narodne banke SHS je bilo 29. februarja t. 1. v naši državi v prometu okroglo za 5 milijard in 502 milijona dinarjev. = Ljubljanski velesejem uradno priznana razstava. Minister trgovine in industrije je urad- no priznal VIL Ljubljanski vzorčni velesejem (od 2. do 11. julija) in II. pokrajinsko razstavo (od 10. do 19. septembra). Zato imajo predmeti, razstavljeni na teh razstavah pravico uživanja prvenstva v zmislu zakona o zaščiti industrijske svojine. = Sejem kož divjih živali se bo ponovno vršil 21. t. m. na prostoru Ljubljanskega vele-sejma v Ljubljani. Zadnji tak letošnji sejem meseca januarja je bil zelo ugoden in so oni lastniki kož divjih živali, ki so jih zaupali v prodajo Lovski zadrugi ali Ljubljanskemu velesejmu, svoje blago prodali povprečno za 100 Din pri koži dražje kot sicer raznim prekupcem. Kdor ima še kaj takega blaga, naj ga nemudoma pošlje v Ljubljano na velesejem. Za kupce je poskrbljeno. = Vsa vpisana glavnica Obrtne banke SHS odobrena. Kakor je znano, bi se imela v prvem roku vpisati samo polovica glavnice Obrtne banke SHS., a se je proti pričakovanju vpisala že sedaj vsa. Na prošnjo ustanovnega občnega zbora banke je ministrstvo za trgovino in industrijo dovolilo, da ostane vpisana vsa glavnica. Slovenijo, ki je dobila svojo podružnico v Ljubljani, zastopa v upravnem odboru banke neumorni obrtniški delavec načelnik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani g. Engelbert F r a u c h e 11 i. = Ukinjenje carine na čilski soliter. Ministrski svet je z veljavnostjo od 2. t. ni. ukinil carino na čilski soliter, ki je nad tri leta težko obremenjevala to prepotrebno umetno gnojilo. Uvozna carina je do sedaj znašala 132 Din za 100 kg ali okrog 40 odstotkov vrednosti gnojila samega. Zaradi tega je malodane zab ran je vala uvoz tega za kmetijsko produkcijo neobhodno potrebnega gnojila. Čilski soliter je namreč najučinkovitejše in najhitreje delujoče dušičnato gnojilo, ki izredno ugodno vpliva na razvoj in rast vseh zelenih delov rastlin. Zaradi njegovega hitrega delovanja ga naši kmetovalci uporabljajo predvsem pomladi, da nudijo rastlinam optrebno dušičnato hrano. Trosimo ga navadno po zelenih rastlinah ob. suhem vremenu- Rosa in dež ga potem raztopita in spravita h koreninam. Izvrstno učinkuje na oziminah, posebno če so slabo prezimile, ker se po njem hitro popravijo. Še boljši je pa za krompir in krmo, pa tudi jarine in vse druge kulturne rastline so zanj hvaležne. Vinogradniki popravljajo ž njim ošibele trte. Najrajši ga imajo hmeljarji, ker samo z njim lahko dosežejo dober pridelek hmelja, ki še najbolje izplača vsako gnojenje. — Valilna jajca čiste štajerske kurje pasme. Mariborsko veliko županstvo nam poroča: Vsi zanimanci se opozarjajo, da je v mesecih marcu, aprilu in do 15. maja najugodnejši čas za valenje in vzrejo piščet. Pri oddaji zanesljivih valilnih jajc bodo letos zopet brezplačno posredovali vsi sreski živinorejski referenti (uradni veterinarji, odnosno sreski ekonomi). Zato se naj vsakdo obrne nanje za brezplačen nasvet. V nekaterih okrajih so dali okrajni zastopi nekaj denarja na razpolago, tako da bo ondi mogoče oddati tudi manjšo količino jajc povsem brezplačno, seveda samo zanesljivim kurjerejceni. = Vinski sejem t Metliki. Vinarsko društvo za Belo Krajino v Metliki bo priredilo v četrtek 17. t. m. po prihodu ljubljanskega vlaka velik vinski sejem in razstavo prvovrstnih vin iz vinskih goric metliškega sodnega okraja. Prireditev bo v prostorih g. Antona Rajmerja v Metliki. Zaprošena je polovična vožnja. Rešitev bomo sporočili pozneje. = Zopetna oddaja državnih subvencijskih mrjascev v mariborski oblasti. Ker se je zopet posrečilo zasigurati nekaj sredstev za gornji namen, se bo tekom meseca maja oddalo nekaj državnih subvencijskih mrjascev ob običajnih pogojih. Kdor se za to zanima, naj se prijavi pri sreskem živinorejskem referentu (uradni veterinar ali ekonom) radi podrobnih informacij. Ondi dobi tudi predpisano tiskovino za prošnjo (za-vezno pismo). Prošnje morajo biti najkasneje do 15. aprila t. I. pri sreskih poglavarjih; na poznejše se ne bo moglo ozirati. »EDINOST" VESTNIK ZVEZE DEMOKRATSKE MLADINE V LJUBLJANI «Vera je v nevarnosti!« Ni klerikalne organizacije, ki ne bi imela tudi kake pege na sebi tekom svojega obstanka. Mi nočemo izrabljati takih stvari in se ne poslužujemo proti nasprotniku tako nizkotnih sredstev, dasi naši nasprotniki delajo proti nam z vsemi sredstvi. S prižnic vsipljejo pogostokrat na nas ogenj in žveplo in tudi v spovednicah so že začeli odvračati mladino od nas, kar pa je vse brez uspeha. V zadnjem času se poslužujejo proti nam nove laži in pravijo, da propagira naša «Edinost» novo vero. Torej je vera s tem v nevarnosti in, o groza, pogubljeni bodo vsi, ki se vpišejo v tako društvo. Mi gremo preko teh nesmiselnosti. Naš cilj je, da zavladajo med nami zaupanje, bratstvo in sloga. Naše delo je narod kulturno dvigniti, da bo narod videl resnico in da ne bo več blodil po temi. »Edinost«! to naj bo klic vseh poštenih in rodoljubnih mladeničev. Edinstvo naroda, edinstvo države je naše geslo. Značilno je, da se naši nasprotniki bojujejo tam, kjer ni sovražnika. »Brat mi mio, koje vere bio!« Zika. V e 1 e s o v o. Ustanovni občni zbor «Edinosti» sc je pri nas vršil v nedeljo 6. t. m. Udeležilo se ga je kljub nasprotniški gonji lepo število kmečkih fantov. Na zboru je poročal br. R. Šimnovec, ki je v stvarnih besedah orisal namen in pomen nove organizacije. Izvajanjem govornika so vsi pritrjevali in odobravali ustanovitev »Edinosti«. Izvolil se je naslednji odbor: predsednik Franc Kne, podpredsednik Mirko Bukovnik, tajnik Fr. Ribnikar, blagajnik Fr. Urbanček; odbornik! Alojz Blaznik in Fr. Pilar; nadzorstvo- Ant. Vidic in Miha Ropret. Živela naša najmlajša »Edinost«! Bratje, pogum in vztrajnost in uspeh bo siguren! Kritiziranje duhovnikov politikarjev (Dopis z dežele.) Zgornjih besed se spominjam, ko berem teden za tednom v , ki našteva dopise in poročila iz «Domovine>, v katerih se omenjajo duhovniki zaradi zlorabe cerkve in vere v politične namene. seveda to ni všeč, češ, da 6e dela omenjenim duhovnikom krivica ter s tem obrekuje duhovniški stan. Mislim, da se temu prav lahko pomaga. Duhovniki naj nastopajo pri volitvah in tudi drugače pametno- ter njihovemu poklicu primerno, ljubeznivo; naj nikar vere in cerkve ne mešajo v politiko, pa bo drugače in bo malokdaj o katerem kaj slabega brati. Seveda, oni bi smeli vse, a od naše strani bi se moralo pod plaščem krščanske ljubezni vse zamolčati in prikriti. Duhovnik naj bo to, kar je njegov poklic. Naj pomisli, da mora biti tolažnik vsem, tudi onim, ki v posvetnih stvareh drugače mislijo kakor on. Pomirjevalno naj bi vplival med strankami, namesto da neti politične prepire. Naj bo to, kar je res njegov poklic, pa «D ne bo pisala o prizadetih duhovnikih kaj slabega. O tem sem trdno prepričan, četudi ne odločujem o tem, kaj in kako naj se piše V «Domovini>. Naj se ne jezi na javno kritiko, kdor se podaja v javnost kakor baš večina duhovnikov na deželi, ki hočejo že prav v vsem odločevati: v društvih, posojilnicah, v občinah in pri vsakih volitvah, kjer nastopajo kot agitatorji ter pri tem v svojo pomoč izrabljajo ne le svojo duhovniško obleko, ampak tudi vero, cerkev in, če treba* tudi zakramente ter v največji sili celo hudiča. bi pametneje postopal, ko bi o tem ne pisal. Kajne, Vam naj bi bilo dovoljeno, da uničite nas, Vaše politične nasprotnike, a mi bi se niti ganiti ne smeh. Taki časi so minuli ter Vam odkrito povem, da na deželi že prihajamo do spoznanja, da ločimo tudi pri duhovnikih dobro od slabega in ne poslušamo samo, ampak tudi gledamo ter se po tem ravnamo. Četudi nas ni še večina, pa vendar nas je že toliko, da ne bomo omagali. Povemo Vam na vsa usta, kar Vam je «Domovina» že večkrat povedala: Mi spoštujemo mirne duhovnike, a politike iu zdražbarje ocenjujemo kakor zaslužijo. DOMAČE NOVOSTI * Ne pozabite na Vodnikovo družbo! Ker se bo v najkrajšem času zaključilo nabiranje članov za Vodnikovo družbo, naj se vsak, kdor si želi za malo vsoto 20 Din nabaviti štiri lepe knjige, takoj vpiše pri bližnjem poverjeniku! * Nova slovenska velika župana. Klerikalci, ki so sicer vedno strašno grmeli proti premeščanju in odstavljanju uradništva, so sedaj izposlo-vali od vlade, da je Slovenija dobila nova velika župana, in sicer je bil v Ljubljani imenovan g. dr. Vodopivec, v Mariboru pa g. dr. Schau-pach. Oba sta posle že prevzela. * Znižanje železniških osebnih tarii. V prometnem ministrstvu je izdelana nova tarifa za osebni promet na železnicah. Ta tarifa znatno znižuje vozne cene za osebni promet v I. in II. razredu. * Novi ravnatelj držarne kmetijske šole na Grmu inž. Anton Podgornik je nastopil svoje mesto 3. t. m. Želimo mu, da bi v težkih razmerah in pomanjkanju, ki ga zavod sedaj preživlja, dosegel čim več uspehov. * Dr. Korošec nevarno bolan. Iz Beograda poročajo, da je dr. Korošec obolel na španski bolezni, kar je opasno zlasti zaradi tega, ker dr. Korošec že dalje časa boleha na sladkorni bolezni. * Polovična železniška vožnja za splavarje. Po odredbi prometnega ministra imajo splavarji, ki se vračajo z železnico od postaj ob plovnih rekah, pravico do polovične vožnje v osebnih in mešanih vlakih v tretjem razredu. Zbog tega naj ci splavrji nabavijo posebno legitimacijo, ki se lahko kupi za 1 Din na železniških postajah ob plovnih vodah. * Pereče vprašanje v Prcknntrju. Prejeli smo: Splošno znano je, da so v Prekmurju sedeži ob-lastev silno neugodni. Tako je na primer Murska Sobota par kilometrov oddaljena od južne in vzhodne meje sreza, dočim spadajo zopet k njej občine, ki so oddaljene po 30 in več kilometrov. Najbolj je prizadeto v tem pogledu ljudstvo v eevernozahodnem delu soboškega sreza, ki ga na eni strani obkroža državna meja, na drugi pa mora za vsako malenkost, ki jo ima opraviti v uradih, iti 30 km daleč v Mursko Soboto. Gospodarska kriza je v tem delu na višku. Rešitev iz. tega obupnega položaja vidi narod v tem, da se! ustanovi pri Sv. Juriju okrajno sodišče z davkarijo in evidenčnim uradom. Akcija za to se je pričela že leta 1925., narod ima pripravljene lokale za vse urade in stanovanja za uradništvo, a je zadeva nekje zaspala. K novemu sodnemu okraju bi spadalo 34 občin z nad 17.000 prebivalci in s površino okoli 24.000 oralov. Vse te občine gravitirajo k Sv. Juriju in imajo do tja muogo bliže nego do Murske Sobote. Te interesi-rane občine sklicujejo z dnevnim redom, da se usti.novi okrajno sodišče pri Sv. Juriju, za nedeljo 13. t. ni. ob pol enajstih veliko ljudsko zborovanje, ki bo gotovo eno največjih, kar jih je bilo kedaj v Trekmurju. Na zbor so povabljena vsa naša oblastva in politične stranke. Zagrebška občina bo zgradila eenfralo pri Krškem. V Zagrebu se je vršila seja odbora, ki je proučeval vprašanje zgradbe mestne hidro-električne centrale pri Krškem. O tem vprašanju se je /e mnogo razpravljalo v zagrebški kakor tudi v slovenski javnosti. Po celem letu razprav-ljanja je odbor nenadno rešil to vprašanje s končnim z•iključkom. da se bo hidrocentrala vendarle zgradila pri Krškem. * Jugoslovanski dijaki na nemških vseučiliščih. Po uradni statistiki je bilo na visokih šolah v Nemčiji Jani vpisanih 7537 inozemskih dijakov; od teh 250 Jugoslovenov, in sicer v Prusiji 125, na Bavarskem 59, na Saškem 40, na Wiirtem-i berškem 17, na Badenskem 7, po 2 pa v Hessena in Braunschvveigu. * Nemški gospodarski krogi bodo posetili Jugoslavijo. Mednarodni prometni urad lipskega velesejma se je obrnil na družbo «Putnik» v Beogradu s prošnjo, naj bi organizirala potovanja zastopnikov nemške industrije in trgovine po Jugoslaviji. Prometni urad lipskega velesejma je že začel organizirati taka potovanja. Prvo propagandistično potovanje nemških gospodarskih krogov po Jugoslaviji bo v aprilu, ko prispe v našo državo 60 zastopnikov nemške industrije in trgovine, med njimi tudi nekaj novinarjev. * Jugoslovanka zmagovalka med lepoticami v Fanametovi tekmi. Nedavno je ameriško filmsko podjetje Fanamet priredilo v več evropskih državah tekmovanje lepotic za filmske igralke. Vsaka teh udeleženih držav (Jugoslavija, Avstrija, Rumunija, Češkoslovaška, Poljska, Grčija itd.) je izbrala svojo lepotico. Od teh lepotic sta bili odbrani Jugoslovanka in Poljakinja ter povabljeni v Berlin, kjer sta položili praktično preizkušnjo o svoji usposobljenosti za film. Zmagala je Jugoslovanka Zagrebčanka Stefica Vidačičeva, ki je dobila s tem ponosni naslov «Miss Europa». * Društva in organizacije, pozor! Pišejo nam: Dne 26. maja t. 1. na Vnebohod se bo vršilo v Petrovčah slavnostno odkritje spominske plošče vsem padlim vojakom lavantinske škofije. Društva in korporacije se prosijo, da to vpoštevajo ter na ta dan 26. maja ne priredijo konkurenčnih prireditev. Enako prosimo vsa bližnja društva, da se po možnosti udeležijo lepe spominske slavnosti v Petrovčah. * Smrtna kosa. V Št. Vidu nad Ljubljano je preminula po kratki bolezni gospa Helena Bite n £ e v a v starosti 73 let. — Umrla je v starosti 25 let gdč. Lina Ravnikar je v a, arhivska uradnica državnega zdravilišča v Rogaški Slatini. — V nedeljo je umrl v splošni bolnici v Ljubljani policijskemu nadzorniku g. Matku Močniku osemletni sinček Milan, učenec vadnice na učiteljišču. — V Ljubljani je umrl star komaj 27 let bivši državni uradnik in rezervni podporočnik g. Bruno Favai. — Te dni je preminula po daljšem bolehanju gospa Lina dr. G u-š t i n o v a, vdova Vodopivčeva, rojena Fabija-nijeva, lastnica Grajskega kina v Mariboru. Po-kojnica je že pred vojno otvorila v Mariboru prvi kino, ki je dobro uspeval. Pred leti je prenesla svoje podjetje v mariborski grad ter uredila tam moderno urejeni Grajski kino. Pokojnica je bila splošno znana in priljubljena. — Blag jim spomin! * Poziv rudarjem. Marsikateri reducirani rudar prihaja v nevarnost, da izgubi iz dosedanjega zavarovanja izvirajoče pravice, ako se mu ne posreči, da v teku 6 tednov dobi zopet rudarskemu zavarovanju podvrženo delo. To pa je pri današnji situaciji nemogoče tako doma v Sloveniji kakor kje drugod v državi. Zato opozarjamo prizadete rudarje na čl. 50. pravilnika o bratovskih skladnicah, po katerem morajo, ako hočejo varovati svoje pridobljene pravice, tudi preko 6 tednov vložiti na pristojne bratovske skladnice prošnje v svrho varovanja pridobljenih pravic iz razloga, ker radi danih zaprek niso mogli v šestih tednih nastopiti zavarovanju podvrženega dela. — Narodna strokovna zveza. * Kako klerikalne posojilnice delijo dobrote. Iz Št. Vida pri Lnkovici nam pišejo: Pred štirimi leti sem kupil malo posestvo in vzel pri klerikalni posojilnici na Brdu večjo vsoto na posojilo. Ves čas sem redno plačeval obresti. Ker so pa današnje razmere težke za vsč in istotako zame, sem ostal za leto dni obresti dolžan. Nedavno sem dobil poziv, naj plačam obresti. Šel sem v. posojilnico in prosil, naj počakajo nekaj časa, da dobim od nekega svojega dolžnika denar, s katerim bom takoj plačal obresti Takrat so mi obljubili, da bodo čakali, toda kakšnih 14 dni po tem dogodku sem prejel obvestilo, da moram tekom 8 dni poravnati ves dolg z vsemi obrestmi, ker se mi bo sicer prodalo posestvo. Ne menijo se za to, da .imam večjo družino z malimi otro-čiči. Usmiljenje, kje si? * Občni zbor Zveze obrtnih zadrug t Ljubljani se je vršil v nedeljo ob številni udeležbi delegatov iz vse Slovenije, ki so se pri razpravah obrtniških vprašanj v veliki meri udeleževali debate. Vodil je zbor načelnik Zveze g. Engelbert Franchetti. Iz njegovega poročila in iz poročila marljivega tajnika g. Ignaca Kaiserja je razvidno, da je Zveza v minulem letu krepko delovala v prid obrtništvu. Zveza bo proslavila letos 251etnico svojega obstoja na prav svečan način. Med drugim bo imela 8. decembra t. 1. slavnostni občni zbor, kajti baš ta dan pred 25 leti (8. decembra 1902.) je bil njen ustanovni občni zbor. * Malomarnost ali kaj. Pišejo nam: Razstavni odbor za vinsko razstavo v Ljutomeru je pravočasno zaprosil prometno ministrstvo za dovoljenje polovične vožnje in je bilo odboru že sporočeno, da je bila prošnja ugodno rešena. Postaja Ljutomer pa je bila o odredbi prometnega ministrstva obveščena šele zvečer prvega dne razstave. Nekateri tujci so se odpeljali že popoldne, seveda so plačali celo vožnjo ter pošteno zabavljali čez razstavni odbor, ki pa je storil vse, kar je bilo potrebno. Tako se ne pospešujejo gospodarske prireditve, najmanj v sedanji dobi gospodarske krize. Zato vprašujemo: kdo je zakrivil, da je odredba ministrstva potovala tako dolgo v Ljutomer? * Stanje španske bolezni v naši kraljevini Ministrstvo za narodno zdravje je prejelo obširna poročila in podatke o stanju španske bolezni v naši kraljevini. Dne 8. februarja t 1. je bolehalo na španski po prijavah iz vse kraljevine 19.098 oseb. V tednu od 8. do 14. februarja t. 1. je nanovo obolelo 43.368 oseb, umrlo jih je 140, a ozdravelo 16.134, tako da je dne 14. februarja 1.1. ostalo še 46.192 bolnih na španski. V tem času je največ novih primerov javljenih iz osiješke oblasti (12.644), dalje iz zagrebške (7600), iz beograjske (3814), iz tuzlanske (3072), iz baške (2656), bihaše (1971), vranjske (1222), raške (1142), vrbaške (1184) in primorsko-krajiške (1165). V ostalih oblastih je bilo prijavljenih manj kakor 1000 obolenj. Po uradnih poročilih je španska prav malo razširjena v bregalniški, šumadijski, užički, požarevački, valjevski, kru-pevski, dubrovniški, moravski, podrinjski in ljubljanski oblasti. V Beogradu je bil v navedenem razdobju prijavljen 2201 primer, v Zagrebu pa 307 primerov. * Španska bolezen v mariborski okolici. Vznemirjajoča poročila o španski bolezni prihajajo tudi iz mariborske okolice, kjer ni umrljivost nič manjša kakor v Mariboru samem. Ljudje so pač zunaj še manj poučeni o nevarnih posledicah, ki jih ima španska bolezen, če bolnik prehitro zapusti sobo. Bilo bi umestno, da bi izdalo zdravstveno oblastvo pri velikem županu primerna navodila za ljudstvo ter ista razglasila potom občin, šol in cerkva. Narodno zdravje treba čuvati z vsemi sredstvi. * Pobegnili so trije učenci deške meščanske šole v Celju, ki so dobili bolj slaba spričevala: Josip Gaber iz Trnovelj, Franc Jošt iz Megojniee in Frautišek Rosner iz Liboj. Odšli so peš do Rimskih Toplic, kjer so sedli v vlak in se odpeljali do Litije. Prva dva sta imela približno 200 Din. Iz Litije so krenili peš proti Ljubljani. Rosner je med potom izgubil pogum za nadaljnje pustolovstvo in se vrnil v Celje. Gaber in Jošt sta se izrazila, da bosta šla v hribe in se vdinjala pri kmetih za pastirje. * Razjezil se je. Živinski gonjač Janez M. z Brezovice je prišel v nedeljo popoldne v ljudsko kuhinjo Franceta Jereta v Streliški ulici v Ljubljani in naročil porcijo fižola ter makaronov. Pri plačevanju pa se je izkazalo, da je imel pre- malo denarja. Ker so ga nekateri gostje zaradi tega smešili, se je Janez razhudil in pričel kričati, nato pa udaril po šipi na vratih, jo razbil in s tem napravil 40 Din škode. Hotel je nato pobegniti, vendar mu je pot prestregel stražnik, ki ga je povabil s seboj. * Samomor na Jesenicah. Ustrelil se je te dni v svojem stanovanju na Plavžu pri Jesenicah finančni podpreglednik Ivan Frangeš. Bil je takoj mrtev. V smrt ga je gnala najbrže nesrečna ljubezen. * Samomor mladega dijaka. Na Bledu se je obesil zaradi slabega spričevala petošolec ljubljanske realke Vinko Kuhar, rodom iz Mokronoga. * Samomor. Te dni so našli v Mariboru obešenega 581enega železniškega upokojenca Ivana Krautnerja. V smrt ga je pognalo siromaštvo. * Klemenova ljubiea pred sodniki. Porotna zadeva Franceta Klemena, ki je zanj končala z obsodbo na pet let, je te dni potegnila za seboj tudi obsodbo njegove ljubice Angele Podržajeve. Srednjevelika in vitka je ta Angela, ki jo je Klemen imel za polzakonsko polovico, četudi je poročena, pa se malo briga za moža in svojih še-stero otrok. Angela je izgubljena ženska. Rada pije vince in ljubi udobno življenje. Bila je že večkrat zaprta. Obtožnica podrobno navaja njeno sodelovanje pri Klemenovih vlomih in tatvinah, najzanimivejše pa opisuje, da je lani obiskovala Klemena na Studencu ter mu pomagala zleteti v prostost. Prinesla mu je pilo, da je prepilil mrežo in pobegnil. Angela je priznala večino očitkov obtožnice. Vse njeno obnašanje izpričuje, da je bila pač polnovredna družica Franceta Klemena, s katerim je noseča peti mesec. Odkrito je dejala sodnikom, da bo Francetu takoj po rojstvu nesla pokazat otroka, ki bo še večji «kampeljc> kakor njegov oče. Senat deželnega sodišča je Angelo obsodil na štiri mesece zapora. Ker ji je vštet preiskovalni zapor, je Angela kazen že prestala. * Smrtna obsodba v Novem mestu. Pred novomeško poroto sta se zagovarjala 201etni delavec France Kapš in Gortanova, ki sta bila obdol-žena, da sta umorila Angela Gortana, moža poslednje, železniškega čuvaja v Semiču. Porota dela, da je izdana, je priznala, da je porodila 20. februarja t. 1. otroka ženskega spola, zdravega in čvrstega. Iz strahu pred očetom je po- poštnina se računi posebej. Brez posebnih stroškov samo, ako se naroči v istem zaboju s slavnim domačim sredstvom Fellerjevim čElsaflui- rodila na podstrešju in otroka zavila v cunje, da dom* pri lekarnarju E v g e n u V. F e U e r j u se je zadušil, nakar ga je zakopala v gnoj v hlevu. Otroka so spravili v mrtvašnico k Svetemu Duhu, žensko pa v zapor. Vse tukajšnje ljudstvo je razburjeno nad dogodkom. * JJboj rojaka v Vrdniku pri Rumi. Iz Vrd-nika nam pišejo: Pred tedni so se sprli med sabo rudarji domačini in Slovenci. Seveda je pel tudi nož in je bil rojak Ivan Česnelič tako ranjen, da je podlegel poškodbam. Več pretepačev so zaprli. Pokojniku, ki je bil šele okrog 25 let star in miren fant, so taniošnji rojaki in rojakinje priredili lep pogreb. Naj mu bo Jahka hladna žemljica 1 * Umor. Iz Mlake pri Kočevju nam pišejo: Dne 3. t. m. so našli 18Ietnega Otona Kauzkega mrtvega ob železniški progi. Kakor je podoba, je bil pokojnik umorjen z udarci sekire. Zločinec je neznan. * Požigalci zopet na delu. Pri posestnici Mariji Fendetovi v Orehovljah je v noči od pustnega torka na pepelnično sredo nastal požar. Požigalec je na poslopju, kjer so bile shranjene butare, odtrgal desko ter butare zažgal. Močno lajanje psa je prebudilo domače, ki so s pomočjo sosedov ogenj srečno omejili. Požar je brezdvomno zanetila zlobni roka. * Tihotapec obstreljen. Iz Sv. Duha na Ostrem vrhu nam pišejo: Tukajšnji pripravnik finančne kontrole g. Ivan Breznik je 1. t. m. na straži ob meji zapazil Josipa Jarca iz Boča, ki je nesel v nahrbtniku 1 kg 45dkg saharina, 2 kg sladkorja in 62 škatlic vžigalic «Solo». Obmejni stražnik ga je pozval, naj počaka, a Jarc je začel bežati proti meji. Stražnik ga je še dvakrat pozval, ker pa Jarc ni obstal, je ustrelil enkrat v zrak, da ga preplaši. Ker je tihotapec začel še bolj bežati, ga je stražnik še enkrat pozval, naj obstoji, česar pa ta ni storil. Nato je stražnik oddal drugi sirel in ranil Jarca na desni nogi nad kolenom, da je padel. Breznik je ranjenca obvezal s kosom svoje srajce in ga spravil v najbližjo hišo. Drugega dne je občina ranjenega tihotapca spravila v bolnico. * Pokvarjenost mestnih deklet. Gospa H. v Stubici Donji, Elsatrg 360, Hrvatska. LJUDSKO VSEUČILIŠČE O STEKLU iN STEKLARSKI INDUSTRIJI. Zgodovina Stekla je že zelo stara. O tem so nas poučile naidhč ki smo jih dobili v grobovih starih Egipčanov in ki nam pričajo, da je izdelovanje stekla že jako cvetelo kakih 1500 let pred Kristusom. Tudi so nam iz tega časa ohranjene slike, ki so nam priča, da se je že takrat gojila ta panoga obrti. Kakor je videti in kakor vse kaže, so torej Egipčani iznašli umetnost izdelovanja stekla. O egiptovskem in fenicijskem steklu nam poročajo tudi pisatelji Homer, Herodot, Plinij in drugi, izdelovanje stekla se je jako povzdignilo po Kristusu v Rimu, Bizancu in Benetkah, toda v veleobrt se je ta veja človeškega udejstvo-vanja razrasla šele v zadnjih desetletjih. Da se je steklarstvo razvilo do stopnje, na kateri je dandanes, je v prvi vrsti zasluga v znanosti, ki jo imenujemo kemijo. Ta veda se bavi s tem, da raziskuje snovi, in je dognala, da se dado nekatere snovi razstaviti v posamezne prvine, na drugi strani pa spajati v nove sestavine. Kemija nas dalje uči, kake lastnosti imajo snovi, nadalje kako lahko kaki snovi damo lastnosti, ki jih potrebujemo. Po svoji kemični sestavini sestoji steklo Iz kremenčeve kisline, alkalija in apna ali svinca. V prejšnjih časih, ko še ni bila razvita kemija, ko torej še nismo bili dovolj poučeni o kemičnih sestavinah, njih lastnostih in izpre-menljivosti, smo bili tudi v steklarstvu navezani na golo izkustvo. Danes je seveda vse drugače. Ogromni napredki v kemiji so dali tej obrti znanstveno podlago. Seveda tovarne skrbno skrivajo vsak nov recept, da tako onemogočijo vsako konkurenco. Na podlagi Sieanje, zeiezmsitega čuvaja v ocuhcu. , ' , VWa kir cn dncmali komiki lahkn irrlehiiemo je Kapša, ki je bil ljubimec Gortanove, in Gor- Zagrebu ima edino hčerko Danico. Ko je dekle1 »m^ :_____5 ni rin^rovat; „; »i* va* rmmnmin materino temu je prišla policija ,atu na sled. Izsledili so ga \ osel)! nekega uglednega varšavskega indusirijca, ki je bil aretiran skupaj s svo- volilcem v daljnih naših slovenskih krajih, da so se v tako lepem številu izrekli za napredne ideje.' .I1VBV1,iairftvei.. r«D* - .. .. Obžalujemo, da nismo mogli tudi ini, kar nas živi ADV KNlIfcTOVSkA VERA V NAsJ DRŽAVI, jim prijateljem, bogatim varšavskim tvorauarjem. tukaj v Porurju, stopiti z Vami v vrsto. j V naši državi se zelo širijo sekte adventistov. i ^oieg dragocenih ovratnic in, zapestnic je Naše društvo v Gladbecku je priredilo pred »odej i* okolt 20 skupin. |"a>la pn obeh bogataših še neštevilo tedni obdarovanje naših otročičev. ObdaroVanih Najmočnejše so naslednje tri skupine: 1.) ve-;dr«g.n draguljev. Na podlagi h.sne preiskave je jc bilo 42 malčkov. Zahvaljujemo se tem potom.! geterijanci, k, ne uživajo mesa; 2.) ref rmati, ki po-icija ugotovila, d* imata možaka na vest. 16 g. Doberšku iz Recklingl.ausna, da nas ie posetil. se pokoravajo oblastvom ter so tudi pripravljeni; tatvm m vlomov: Ukradene dragocenost, sta 'Lepa hvala-za njegov nagovor! Zahvaljujemo se V«U puško in stopili v vojsko, in ,3.) opozicijo-, spravljala v krasno, oprem^ne prostore Društva tudi vsem drugim, ki se niso ustrašili dolge poti>alci> ki »ikakor ne primejo puške, ker jo sma-j^ Izpiranje varšavskih mestnih in so nas obiskali in ki so na kakršenkoli način 1 trai° za grešno stvar ter tudi odrekajo prisego, pomagali pri prireditvi. Nekaj lepo zapetih slo- Te tri glavne skupine adventistov so razde- 'venskih in nemških pesmi nam jc prav ugajalo. »Lepa .naša domovina« je ugajala tudi Nemcem. ijene tudi po ozemlju. Dočim prvi delujejo v Banatu iu Sremu, drugi v Vojvodini, so tretji Lepa hvala tudi Križnikoviin fantom za izvrstno najmočnejši v Beogradu in v Srbiji. Vodja banat-godbo. 111 sremskih adventistov je Živa Jaujič v ««. v . „, , , , „. selu Nikancih blizu Hume Beograjske adventiste Mi se v našem društvu prav dobro držimo in . „ j- ah »* - i J> k*, .__.. . *«. », » . .. pa vodi Aibin Močnik, rodom iz Slovenije. Eli,v1n° T r nT0^ Na§a vlgTnT 41 i «truje adventistov so enotne v tem, da obstoj, že čez dve leti Delovnemu g.Pavlu Bolh. jejo 8ol)oto in pričakujejo skorajšnji sodni! vtaknila v preiskovalni zap r, marveč sta bila smo za n egov trud dolzm mnogo hvale. Želimo dan y nekaterih so pomešani pripadniki; oddana v preiskovali,ico, kjer bodo zdravniki si, tla b. letos imel večji uspeh, kakor ga te do- 'j, t,.eh sekt ki se med mrzijo £ često ugotovili, kaj je dovedlo čudaška možaka do tega, segel lansko leto, m da b. mogel za nas Slovence tudi spopadejo. Vse sekte adventistov imajo da sta kradla za druge. Da ni v njunih glavah Splošno presenečenje je vzbudila blagajniška knjiga, v katero je Jo čudno društvo obstoječe Samo iz dveli članov, beležilo vse dohodke'trr izdatke. Dohodki so izvirali iz prodaje nakradenih draguljev, pod rubriko izdatki so pa bila zabeležena vsa darila in podpore varšavskim mestnim siromakom. Nadaljnja preiskava je dognala, da sta industrijec in tvorničar res porabila vse dohodke za mesine siromake. Zato ju policija ni tukaj na Porurju še več doseči kakor lansko leto. svoje knjige in razne misijonarje, ki hodijo od hiše do hiše, razpečavajo svoje verske spise in vsakomur, ki jih je voljan poslušati, razlagajo svojo vero, ki je seveda tudi edino zveličavna. Vsi adventisti imajo zapoved ponovnega krsta. KANADSKO PISMO. L e v a c k, februarja. Prosimo Vas za nekoliko prostora v «Domo-1 KdoV hoče^pdstOpiti "kTijTi'.'.,^ mora" viim, da tudi mi povemo, kako se nam god., zahajati k njihovilll verskim zborovanjem, na kar tukaj v Kanadi. Dela je precej, samo je nekatero i ga vodijo k bJižnji reki iu pi.edstojnik sekte delo prav težko. Pisec teh vrst opravlja kmetij- ponovno krsti. Krščenec mora stopiti v vodarn Ska dela m zasluzi jedva toliko, da ima za hrano prekrižati roke, medtem ko krstitelj izgovarja in druge potrebščine. Mnogo pa je rojakov tukaj, besede: «Ljubljeni brat! Danes te krstim v imenu ki trpijo pomanjkanje. Očeta in Sina iu Sv. Duha> ter mu pri tem po- Opozarjamo tiste, ki mogoče nameravajo priti tisne glavo malo v vodo. za nami, da naj prej dobro premislijo, kaj počenjajo. Naj nihče ne misli, da se tukaj denar kar grabi, čeprav ta ali oni rojak pošlje tu in tam par tisoč dinarjev domov. Vsak prihranek si moramo tukaj enostavno pristradati ob težke® delu. W Največje zanimanje vzbujajo adventisti med ljudstvom s svojim prepevanjem. Zbirajo se na gotovih mestih in zavijajo svoje čudne BoKežar: «Baš zato! Naj riromak potem misli, da je manj izgubil...» Ni vedel, čemu se je obesil. Jurij Nadloga je prišel k reki v trenutku, ko se je vrgel v vodo neki samomorilec. Hitro je skočil za njim ter ga z nevarnostjo za lastno življenje izvlekel na suho. Medtem ko se je Jurij sezuval se je trdovratni samomorilec za njegovim hrbtom obesil na drevo. Jurij se ni za obešnjaka dalje brigaj temveč je odšel k orožnikom javit dogodek. Orožnik: »Zakaj pa mu niste zabranili obešen ja?» Jurij: »Mislil sem, da se je obesil samo v ta namen, da si posuši obleko...» Vzklik moža. govanfe telesa se poitazuje Fellerjev pran b