¡aguad daBy «SM Sundays sad PROSVETA Ä v GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški ln upravnlškl prostosti MST South Lawndate Ar«. Office of Publication: 1667 South Lawndole Am Telephon«, Rockwall 4004 J ^to-yea» jnovn Cana lista ja 66.00 Mw January 1«. INS. al (he poat-attk» tha Act o< Cooaraaa ot Marek S. im. CHICAGO 23. ILL.. ČETRTEK. 24. MAJA (MAY 24), IMS Subscription 66.00 Y«arly ŠTEV.—NUMBER 102 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for 1« secUon 1106, Act of Oct 6, 1617, author lied on Jum 4. 1916. Umik japonskih čet iz kitajskih pokrajin Sedma ameriška pfehotna divizija zasedla peto največje mesto na Okinawi po 1 juti bitki z Japonci. Priprave za napade na japonske komunikacijske zveze« Ameriške sile izvojevale nove uspehe na otoku Luzonu. Avstralske in holanddce čete čistijo ozemlje na Tarakanu. —Kitajci prodrli 22 milj daleč v ofenzivi v provinci Kwangsi. Ostanki japonskih sil v Burmi uničeni«—Okrog 84,000 ameriških vojakov se vrača domov iz Evrope pričela zadnji petek, dosegli več Čungking, Kitajska. 23. maja. _Iz sem dospelih poročil je razvidno, da se japonske čete pripravljajo za umik iz skoro vseh južnih in južnovzhodnih kitajskih pokrajin. Japonske sile bodo ostale, kakor vse kaže, v severni Kitajaki, Mandžuriji in Koreji. Možnost je, da se je japonsko poveljstvo odločilo za revizijo strategije, da se podaljša vojna in ustvarijo pogoji za sklenitev pogojnega miru. Japonske vojaške avtoritete so odredile evakuacijo japonskih civilistov iz kitajskih obrežnih krajev med Sanghajem in Hangčovom. Guam, 23. maja.—Sedma ameriška pehotna divizija je zasedla Yonabaru, peto največje mesto na Okinawi, po ljuti bitki z Japonci. To je prvo ključno mesto v japonski trdnjavski Uniji, ki je padlo v ameriške roke. Ameriške čete so okupirale tudi višine pri Rioiju in Itaraahi-ku, ki ležita pol milje od Yona-bara in dominirata Shuri, trd- ter W. Nimitz je naznanil, da ameriška sila na Okinawi uklju-čuje pet divizij, okrog 75,000 mož. General Roy S. Geiger, poveljnik tretje divizije pomorske pehote, je dejal, da bodo japonske komunikacijske zveze na Okinawi kmalu pretrgane. Ko se to zgodi, bodo japonske sile izolirane. Sedeminsedemdeseta divizija je okupirala Tkira-Machi, stra-tegieni kraj v bližini Shurija. Japonci so izvršili več protinapadov na pozicije te divizije, a so bili vrženi nazaj z velikimi izgubami. Japonska letala, ki ao se pojavila nad ameriško linijo, so bila razpršena. Manila. Filipini. 23. maja.— Ameriška pehotna divizija, katere poveljnik je general Clar-ence Martin, je udrla v Malay-balay, glavno mesto province Bukidnon na Mindanaoju, dru gern največjem otoku Filipinske grupe. Odpor s strani japon *ih sil je bil zdrobljen. Japonske topniške baterije na višinah okrog mesta bruhajo izstrelke na ameriške pozicije. Ma-laybalay ima 18,000 prebivalcev. Na vzhodnem obrežju Luzona, največjega otoka Filipinake gru-f*'. j»1 prva ameriška oklopna divizija zavzela Port Real, križi K* ceste, ki vodi v Infanto. Japonske čete ao bile potianjene v trikot ozemlja na aevemi atrani Port Reala. Operacije ameriških JH podpirajo bojna leUla z bombardiranjem japonakih pozicij. . Avstralske in holandske čete c'»ktijo ozemlje na Tarakanu i bližini otoka Borneoja. Avstral letalci ao napadli japonsko "rodovje v bližini Celebesa, ho-'ftftdskega otoka. Bombe so po-t"pile dve jsponaki ladji, tri pa ("škodovale. Avatralake čete ao v *kciji proti Japoncem na Novi ' *vir,oji. Zasedle ao Cape Moem 7 "hijo japonsko mornarično ba v sektorju Wewaku. r ungkiag. Kitajska. 23. maja Kitajske čete prodirajo naprej srri«ri japonske komunikacij "" linije, ki spaja KiUjsko a francosko Indokino. Uradni komunike pravi, da so prodrle 22 miij dsleč v zadnjih 4S urah Kitajci so v ofenzivi, ki ae j« uspehov. Pozorišče ofenzive je provinca Kwangsi, 150 milj severno od Indokine. V obrežni provinci Fukien so kitajske čete pognale Japonce iz vseh krajev na južni strani reke Min po okupaciji Fučova, prista-niščnega mesta. Zdaj se bližajo Dionglohu, drugemu prista-niščnemu mestu, kjer se nahaja močna japonska vojaška posadka. Kalkuta, Indija. 23. maja. — Britske in indijske čete so uničile razpršene ostanke japonske sile v Burmi. Vse ozemlje med Tounggojem in Siamom je pod kontrolo teh čet. Tounggo leži 150 milj severovzhodno od Ran-goona, glavnega burmskega mesta. Indijske straže so prekorsčile reko Sittang v bližini Mokpali-ne po porazu japonakih čet. Brit-ska bojna letala ao potopila pet aponakih parnikov v bližini iangoona. Parifc 23. maja.—Okrog ftliHM) bodo psaAUŽo^i." ameriških vojakov se bo vrnilo domov ta mesec, pravi uradno joročilo. Pričakuje se, da bo v uniju dospelo v Ameriko čez 250,000 vojakov. Več tisoč častnikov in vojakov prve ameriške armade je na x>ti domov. Nekateri izmed teh jodo poslani na Pacifik po dopustu v Ameriki, ki bo trajal 30 dni. Enote nekaterih ameriških divizij so bile direktno poslane iz Evrope na Pacifik. Razpust nemškega vrhovnega poveljštva Pariz, 23. maja—Zavezniški glavni stan je naznanil razpuat nemškega vrhovnega poveljstva Čigar aedež je v Flenaburgu. Admiral Kari Doenitz, katerega je Hitler imenoval za svojega na aiednika, feldmaršal Wilhelm Keitel in drugi viaoki nemški čaatniki se bodo vrnili v civilno življenje in pozneje bodo morda obtoženi kot vojni zločinci. Rusi bodo zahtevali 16 sedežev Načelnik ukrajinske delegacije razkril namene San Francisco, Cal« 23. maja. —Delegacija avtonomske ukrajinske republike je naznanila, da bo sovjetska Rusija zahtevala šestnajst sedežev v svetovni organizaciji, ki naj bi vzdrževala in ščitila mir na svetu. Načelnik ukrajinske delegacije na konferenci Združenih narodov je Dimitri Z. Manuilski. On je tudi zunanji komisar v ukrajinski vladi. Delegacija je pojasnila, da bo Rusija vztrajala pri zahtevi, da mora šestnajst republik v okviru Sovjetske unije dobiti sedeže v svetovni organizaciji. Manuilski je v svojem govoru zagovarjal aretacijo poljskih političnih voditeljev, obenem pa je naglasil, da je Rusija za ustanovitev močne in neodvisne poljske države. ''Ukrajinci se zanimamo za obstoj Poljske kot močne in demokratične države," je rekel Manuilski. "Poljska država mora biti tako močna, da se bo s pomočjo Sovjetske unije lahko branila pred Nemčijo, svojo sosedo na zapadu, v slučaju agresije. Mi se ne zanimamo za formiranje take Poljske, kakršna je bila pod vladama Pilsudskega in Becka, temveč tako, ki bo ustanovila podlago za kooperacijo s sovjetsko Ruaijo. Ukrajina je priprav-ljens ns vzpostavitev diploma-tičnih odnošajev z vsako državo, zlaati pa z Ameriko. Naš na-alov je Kijev, znan vaem, in upoštevali bomo predloge, ako nam Zavezniške čete v Julijski Krajini Konferenca diplomatov v Caserti indija postala veliko vojaško taborišče Cez dva milijona doma-činov V armadi BRITSKA POLITIKA NESPREMENJENA New D«lki Indija. 23. maja. —Zadnji meseci v Indiji ae lahko imenuejo meaeci velike mobilizacije z vojaškega stališča, čeprav ao dejanske aktivnoati bile neznatne v primeri z obae-gom vojne. Vsa znamenja kažejo, da bo Indija v bližnji bodočnosti postala center značilnih akcij. Parniki in letala stalno dova žajo vojake in vojaško opremo v Indijo z zapada. Poatala je že ogromno vojaško taborišče. Vojaške čete se nahajajo v vaeh krajih dežele. Civiliati aploh ne dobe prostora v hotelih indij skih mest, ki ao natrpani z vojaškimi častniki. Čez dva milijona domačinov se je prijavilo za službo v arma di, čeprav ni obvezna. Prostovoljci trumoma Stopajo v arma do. Letalski sili ae ponuja več prostovoljcev kot jih more spre jeti. Značaj indijske armade, ki je petkrat večja od one pred izbruhom vojne, se je spremenil Prej so jo skoro Izključno tvorili domsčini iz aeverosapadnlh indijskih provinc, sdaj pa jo tvorijo možje iz vseh krsjev dežele govoreči različna jezike in dija-lekte. Ta mogočna sils Indijcev in Angležev sa nfctfestano veiba za dan, ko bo poalana v akcijo za dosego gluvnega cilja—ponovno osvojitev vse južnovzhod ne Azije. Indijska politična zagonetka še ni razvozlana. Biatvene smernice še niao apremenile, ko je maršal Wavell naaledil Linlith Hershey naznanil vojaške olajšave Molki v starosti 30 in več let ne bodo pozvani v armado Waahlngton. D. C.. 23. maja. —General Lewia B. Hershey, di rector federalne naborne admi-niatracije, je naznanil, da moški v starosti 30 in več let, ki oprav ljajo važna civilna dela in v voj nih industrijah, ne bodo posvsni v vojaško službo. Mlajši moški bodo morali prevzeti glsvno breme v vojni proti Japonakl. Hershey je že dal zadevna navodila krajevnim nabornim ura dom. Pozval jih je, naj snižajo število vpokliccv moških v starostni grupi 30 do 37 let. V tej grupi je najmanj 1,800,000 moških. General je tudi pozval naborne urade, naj revidirajo aeznam regiatrirancev v starosti 18 do 25 let. Od 1. julija naprej bo poklicanih v armado 90,000 moških v tej starosti, 30,000 man, kot doslej. "Krajevni naborn uradi imajo popolno oblaat \ odločitvah," je rekel Herahey "Ti bodo odločali, kateri mošk ao lahko izvzeti iz vojaške alužbe." Rim. 23. maja.—Ameriške in britske čete prodirajo v Julijako Krajino na 20 milj dolgi črti od Trsta v smeri Gorice brez vidnega odpora s strani jugoslovanskih sil, ki ao zbrane na tem ozemlju. Poročilo pravi, da so čete zasedle več krajev, med temi Dornberg in Trnovo v bližini Gorice. Enote drugega ameriškega ar-madnega zbora so se združile z enotami osme britske armade v goriški okolici. General Alfred M. Gruenther, šef štaba pete ameriške armade, je obiskal zavezniške čete v Trstu in v bližini Gorice. Poročilo pravi, da so ae zavezniški diplomati sestali na konferenci v Caserti ln razpravljali o situaciji v Trstu. Konference so se med drugimi udeležili Noel Charles, britski poslanik v Rimu, ameriški poslanik Alexander Kirk In Harold MacMlllan, politični svetovalec britskega feldmaršala Alexandra. Trst 23. ms ja.—Napeti položaj v Trstu se Je ublažil, čeprav so ameriške in britske čete raztegnile kontrolo na ozemlje na severni ln vzhodni strani reke Soče. Dasi nI znano, kakšne ko- indllskl kongres, Btranka nacionalistov, nima legalnega prizna nja ln njegovi glavni voditelj ao še v ječah ali pa pod policij skim nadzorstvom. Muslimanaka liga, kstere vodja je Ali Jinnah, je prišla na dan z zahtevo, da morajo indij ake province, v katerih musll mani tvorijo večino prebivalcev dobiti samostojne vlade. Ta se je izrekla proti združitvi s Hin duti, ker jim ne zaupa Amerika na poti v imperializem Kanadski diplomat se pritožuje Program angleške I delavske stranke Rusija povečala pritisk na Turčijo Utrditev solidarnosti balkanskih driav Istanbul. TurfctJs, 23. maja.— Politika sovjetske vlsda vznemirja turške kroge. Sevjtftsks Ruaija hoče imeti ob svoji meji prijatelje, ne sovražnike. Is tega razloga vodi kampunjo proti Turčiji, ki ni naklonjena aovje tom. Moskva je povečala pritisk na Turčijo, katere predsednik je gowä kot podkralj Indije. Vse4lsmet Inonu, po porazu nemških Japonci pošiljajo balone z bombami v Ameriko Waahington, D. C., 23. maja.— Vojni in mornarlčnl department sta razkrila, da Japonci pošiljajo balone z bombami v Ameriko. Veliko število jih je padlo v zadnjih mesecih na tla v zapadnih državah. Prebivalci so bili po-avarjenl, naj ne pobirajo balonov, če jih najdejo. Japonška zanika mirovna tipanja San Franciaco, Cal., 23. maja. —Radio Tokio je zanikal poročila, da Japonaka tipa pri Ameriki in Veliki Britaniji za akle-nitev miru. Sado Igučl, besednik vlade, je dejal, da bo Japonska vztrajala v vojni do konca. •■ t i Sirija zahteva umik francoških Čet _ Damask, 23. maja.-ZunanjI t~J~'v~AVštraliji minister Jamil Mardsm zahte- "anu " ' va umik francoskih čet is Sirije. Melbourne Avstralija. 23 ms- faM'fuSrZ i^itih podaljšanje^e^ovnega^tedna* na Amer»ka> itopila n. „H impe-lBtddle In Truman sta bila ...........v. ^VUH. ilbanona bo ^ ur Izjavili ao da je to p<> rtallzma. krr se ljudstvo ne za- krat v konfliktu, ko )e bil sled- kate.ih in ranjenih. Vlada I^benona bo 46 ur **ewm —' T ZJZ iI s,~iu da ie še druga in boljš«!nji član višje kongresne zbor čet. Ottawa. Kanada. 23. maja. — W. D. Herridge, bivši ksnsdski poslanik v Ws*hingtonu, je svojem govoru v tem mestu de jal, da je Amerika že na poti ki vodi v imperializem. Na to ni krenila kot posledica žel^e ljudstva, kongresa ali administracije, temveč- zaradi nastalih okolnosti. "Ako bo Amerika vztrajala na tej poti ln Kanada Igrala paslv- ----------no vlogo, tedaj je gotovo, da nas rake bosta podvzell Amerika ln ^ dublu »osed« in prija- Velika Britanija, poročilo pravi, « potegnila v svoj krog," da je maršal Tito v noti, katero j# Herrldtfe. "Ml amo ne-je poslal v London ln Waahlng- j wolno ljudatvo. Pokrajinski ton, pristal na predlog glede mir- pnJb|rmit povezani a plemenskl-ne Izravnave apora glede kontro- ■ mt M omaj»|i našo šibko avto- oboroženih ali v Evropi. Inonu je znan kot nasprotnik komunistov. Kontrola Turčije Je atrate-gične važnoatl za Ruaijo, ker Turčija dominira Dardanelsko ožino. Ruaija ae še več let trud v naporih, da dobi izhod Iz Cr nega morja v Sredozemsko mor je skozi to ožino. Turčija je pr merna skakalnica za gibanja na Balkanu, vojaška in drutfačna Rusija bo gotovo storila vse, kar bo mogla, da nevtralizira to ska kalnico. Očitno je, ds Stslin ne bo zamudil nobene prilike, ds potisne Turčijo v levičarsko bal kansko fronto, katero zdaj snu J® Turčija je alarmirana v /«ves ti, ds ne more pričakovati veli ke pomoči od Velike Hritanlj in Amerike. Rusija širi svoj pO litični in diplomatiČnl vpliv tepi kraju sveta. Edini dejanski korak, kstere ga je Rusija doslej podvzela proti Turčiji, je bil preklic pri Jsteljskegs pakta. Gotovo J« da bodo temu sledili drugi Rus ki listi ne napadajo turške vlad direktno, temveč le kroge In ča sopisje, ki podpirsjo vlado. Radio Moskva Je poveličeva sklenitev pakta med Rusijo ln Jugoslavijo ln naglasil, ds bo postal ogelni kamen miru na Balkanu, kakor tudi solidarnosti balkanskih držav. Preprečil tx provokacije ln poteze reakcionarnih krogov ter lutk zunanjih Interesov. Domače vesti la Auburna Auburn, lil,—Dne 17. maju Je )o daljši bolezni uinrl Antun Jolenc, star 66 let in doma iz S« turta pri Skofji Loki, odkoder e prišel v Ameriko pred 43 leti. Tukaj zapušča ženo, tri hčere, dva sinova (oba pri mornarici) in dva bratu, v stari domovini pa NoNtro. Uli Je član druš tva 335 SNPJ. — Sgt. Tony J. Brain, ki je bil 17. dec. 1044 ujet v Nemčiji, je pisal sturšem, da je bil osvobojen in du se kmalu vrne domov. Tudi on je član društva 335 SNPJ. « Is Clevelanda Cleveland.—V nedeljo je Collinwoodu umrl Rudolph Koželj, stur 62 let in domu iz Aj dovcu nu Dolenjskem, odkoder Je prišel v Ameriko pred 44 leti. Bil je član $DZ in delničar Slo venskegu domu nu Holmes uve. Po poklicu je bil mizar ln rud je igral nu hurmonike. Zu pušča ženo, pet sinov (cnegu v armadi) in štiri hčere (eno v oboroženi aill).—Družinu Thomas Sta kich iz Collinwooda Je bila ob-vcščcnu, da je bil 0. murcu na otoku Okinuwu ubit njen sin mornarlčnl oficir Mike J. Sta kich, Btsr 30 let in pri morns rlct od Ista 1028, Poleg atsršev ¡¿spušča ženo In dve hčerki (v Ssn Plegu, Cul ), tri brste (dvs v vqjnl) in tri aaatra.—Pri družini dr. Leonard Janchar so ae ustavile vile rojenice in pustile ainčks,—Frances Hehler Iz Ku-clidu se je po 25 dneh zdravljenja v bolnišnici vrnilu domov. Grška vlada krši pogoje premirja Britske avtoritete drže levičarje Alana, Grčija, 23 maja.—Voditelji grške levičarske stranke so obdolžili Krško vlado kršenja pogojev wklenjenc«a premirja, ki je zaključilo civilno vojno, Sestavili so spomenico in jo poslali nadškofu Dameskinosu, grškemu regentu, in poslanikom zavezniških držav v Atenah. Spomenica trdi, da vlada zatira levičarske liste, odr«Ju aretacije brez zapornih dovoljenj in jMKjpiru desničarske in fašistične elemente, ki so sodelovali I nemškimi vojaškimi avtoriteta mi v času okupacije. Med temi elementi so člani bivših "zaščit nih bataljsnov," ki so pomagali nemškim gesta po v ce m v nava lih na levičarske oborožene gru pe. Atenski listi so objavili poročila o novih spopadih med enotami državne policije ln levi čarskiml grupami V bilki i Volu je bilo več ljudi ubitih in ranjenih. Državni policaji so izzvali bitke s streljanjem na levičarje. V Solunu, pitstuiilščiifm mestu ob Kgejskem morju, so desničarji napadli levičarje in ra/tr gaII sovjetsko zastavo. To Je povzročilo intervencijo s strani luakega vojaškega častnika. Izrekla še je za podr-iavljenje induštrij PREMIER CHURCH-ILL RESIGNIRAL LONDON. 23. msla.—Premier Churchill 1« daaaa rasigatral la a lom a lomil koalicijsko vlado v vojnam čaau ter omogočil prva g«n«raln« volitve po daaaltk letih. Pričskula a«, da bo kral) JurlJ poveril Churchillu iorml* rani« sačaane vlada, ki bo lav** čovsla funkcija do obisve Islds volitev. London. 23. majs.—Delavska stranka je na avoll konvenciji v Blackpoolu osvojila program, vsebujoč dvanajat točk, čigar končni cilj je uatanovltev socialističnega ustroju v Veliki Bri-tunijl. Program označuje delavsko stranko za socialistično in določu podržavljenje Industrij, zlustl premogovnikov, železnic In vseh drugih oblik trunsportaclje, kakor tudi Jek-larn, Državnu banka naj bi prišla v okvir Javnegs lastništva. Premier Wlnaton Churchill je demonatrirai nezadovoljstvo, ksr je delavaks strsnks savrnlla njegov predlog, nsj sedanja ko-ulicijsks vlsds ostsna na krmilu do končsnjs vojna s Japonsko. lx tegs rssluga se Ja odločil sa rsspla splošnih volitev, ki naj bi končala trenje med člani kabineta. V pismu Clementu AttUeju, podpredsedniku vlade in voditelju d e I u v s k e stranke, ni Churchill omenil datuma voli-lev, al | do prve po čukuje se, da bo parlament kmalu razpuščen. Delavska strsnks je za odložitev volitev do prihodnje Jeseni, Churchill je zavzel stališče, da je potrebna takojšnja odločitev, ker so nekateri člunl koalicijske vlade izjavili, da ne morejo več kooperlrsti z njlin. Premier Je dejul, du bi dol«a volilna kampanja kvarno vlivala na položaj. Vsebina Churchlllovegs pisma Attleeju Je bila objavljena kmalu potem, ko so debgstl na konvenciji delavske atranke osvojili progrum. mi emu omenil uuiumu von-r, todu mnenje prevladuje, da bodo vršile 5. julija. T« boni vc po desetih letih. Pri- I/.gleda, du naalednji korak še vedno zuvisi od Churchilla. Storjen bo, ko bo premier pozval kralju Jurija, nuj razpuati parlament. Churchill Je Že prej dul zagotovilu, da bo Imenoval "oakrbniško vlado," katera bo l/vtševulu funkcije do odločitve pri volitvah, Na podlagi dogovora članov sedunje koalicijske vlade bo kralj nu/nunil razpust parlamenta, nakar se bodo vršile volitve. Glasovi I »odo prešteti šele dvajset dni po volitvah in IMitem nu/nanjffii izid, Attlee je v pismu Churchillu naglasil, du lil volitve, ako bodo tukoj i a/pihane, omsjsle oblast vlu< le. Dalje pravi, da s« Je pre-uiici uklonil pritisku konservativne Mtrunke. Bi Itaki tisk, ki je priporočal .,< »tanek med Chuuhlilotn, Sta' Slednji je poslal oster protest |(nom |n Trumanotn, na kate-vladl v Atenah, ki je |sjtem da-, f#r|| ^ j,, w vršile razprave o la zagotovilo, da bodo knvci a-1 |M«|jMk«-m In drugih problemih, letirani in kaznovani. ' /4ÍttJ (r(j, »estanek ne more London. 23 maja - Zunanji VfA|l| |>tPt| iVgustom zaradi no-minlster Anthony Eden je P^^-i (ratij*- politične situacije. tudi zahtevala umik francoskih čet. le Trata I nomljo. Kanada nima pozltiv Bataljon ameriške divizije, ki nrtjM ¡n konstruktivnega progra- , , je držal grad San GlusUi v Trstu mit j* p^jvna In v konfuzljl | JU »t it m tajnih leden dni, ae je umaknil Iz me- wr ¿.^ nš v<»dstvo. Prišel bo Biddle rešigniral niš ln se ponovno združil z dl- Uat, lu, se bo morala dvigniti ts vl7iio stagnacije, da») še ne ve, kdajl WuahlngUm, D C., 2J maja ....... __in k.ko Očitno Je, da smo v,Federalni justlčni tajnik Prsnclsj mñ\t fltt britske avtoritete v se. P nA otilante delovnega •ekonomskem, političnem in so- ( Biddle je odstopil, Pričakuje s«,' Vrrni Afriki drž« 12,000 Grkov, Laborll Ifugh Dalton Je na ' a -a f" 1 os I nem oziru izpostavljeni vsa- da bo predaedmk Truman ime-j,,.,,! „„ onm Uviearjev konvenciji or »o i^-l kontrolo biitakih menlu :»47 sedežev, «lelavska pa pot, demokratična pot." nlc«. č«t. I 17Ü trebno, da se pi«b»d oy Sloeena Hanoael Se~fU S~te«y Naročnin« » Zdrusau. Jrša*. I «••• CI"^LJf . «. ,.,o f3.00 sa pol Uta. II S« ttrt Irte; M Chicago te Telo loto 63.7* « pol tete, « M"¡ Subscription rote.: lor Iba Uolted ^ ^ r^UOO por r.-r Chicago .od Cook Cow 67J6 P" (ortiga counlrte» M-00 por yaar. . - pesmi Ud.) m »roajo poiUjalalju K v riutoi«. 6« »o prilošd OD agraemaaU-Maaiucrfpis of comœunicallo«. •uch a. »torte, ploy»- * f «i*n Kcompuu^ by >ad Naslov m tm. kor Im« slik s Itoloov PROSVETA 2f57 69 So. Lawndale Ave.. Chicago 23, Illinois MEMBER Of THE FEDERATED PRESS Glasovi iz naselbin Franko se še šopiri Španski klerofašistični diktator general Franko je zadnje dni zopet proslavljal svoj krvavi režim. Ko smo čitali Izčrpke njegovega povora na kongresu španskih veleposestnikov v Valladohdu, » v rojstnem mestu klerofašistične falangistične stranke, se nam je zdelo kot bi se ta blagoslovljeni krvnik cinično rogal v obraz zmagi zavezniških sil nad nemškim nacizmom in italijanskim fašizmom. Sigurno je, da se je rogal v obraz vsem demokratičnim silam in španske republikance v zamejstvu blatil z navadnimi kilminaici. p jed par meseci je vsaj navidezno izgledalo, da ,se je s krvjo oškropljeni španski trinog začel tresti za svoj prestol, za svoj to-taiitarski režim Ko je začutil, da so Hitlerju in Mussoliniju šteti dnevi in da njun poraz ni več daleč, so iz Španije pričele prihajati vesti, da se je Franko začel "spreobračati" in nagibati k— "dorrokracijl." Obljubil in tudi proklamiral je nekakšne politične "reforme" in se pričel odevati v svetniško haljo. Bila so tudi ugibanja, da bo spoznal preteča znamenja na nebu in se mogoče sam umaknil s pozornice. * * * To je bilo pred pur meseci, ko se je med španskimi republikanci v zamejstvu, predvsem v Mehiki in Franciji pričelo gibanje za sestavo provizorične republikanske vlade v Mehiki, ki naj bi se pi oglasila za edino zastopnico demokratičnega španskega ljudstva in odprto delovala za prevrat v Španiji. Istočasno je tudi španski prétendent v Švici izdul poziv na španski narod, naj strmoglavi Frankov režim, nakar se on vrne domov z "demokratično monaihijo"! Baje je Imel na svoji strani tudi vplivne torije v Angliji, kjer so se ogrevali /a to "solucijo" španskega vprašanja. Pritisk na Franka je bil torej z desnice in levice. Proti njemu je od pito nastopil tudi OUI Kobels, znani španski multimilijonar, ki ie z Mussolini levo in Hitler jevo pomočjo posadil Franka na tron in financiral njegovo klerofusistično revolucijo. Vsled tega so te Franku pričele tresti hlače In proglasil se je za—"demokrata," fašistično Španijo pa za—"demokracijo"! Seveda za klero-fašlstično "demokracijo"! Obenem je naznanil amnestijo okrog tisoč političnih jetnikov, druge tisoče pa še vedno drži v zaporih— menda kot talce. Španske ječe so namreč še vedno natrpane s političnimi jetniki, tisoče in tisoče ou je bilo zadnja leta pomorjenih— nekateri domnevajo, da dva milijona, odkar je Franko na krmilu. Zadnje čase je španski diktator oči vidno začutil zopet bolj trdna tla pod nogami. Na falangističnem shodu v Valladolidu 20. maja se je zopet repenčil In rogal v obraz vsem demokratičnim rila m, domačim »n tujim. O kaki politični spremembi ali reformah ni v tem govoru nobenega sluha. Falangistl (klerofašisti) »o po njegovih besedah "rešitelji" Španije in bodo skrbeli, da sedanji režim tudi ostane. Za svoje inspiracije se ozira v preteklo» t, v 15. stoletje, "ko je bila Španija daleč pred vsemi državami in le pod pokroviteljstvom katolicizma ustanovila zdravo demo-kiacijo . . ." Ta "zdrava demokracija" je bila španska inkvizicija, katrio je Franko šc izpopolnil in povečal v velike dimenzije. ★ * * Ampak zdi m* nam, da m- Franko šopiri kot petelin na dvorišču predno mu mesar glavo odseka. Čeprav se je zadnje čase zopet okorajžil, so dnevi fašistični Španiji šteti. Mogoče bo vzelo še več mesecev, mogoče Še pur let predno bo v Španiji zopet zavrelo, toda da bo Frankov krvuvi režim strmoglavi jen, o tem ni nobene-gi< dvoma. In strmoglavile i'u bodo sledeče sile: V:»a razbita Evropa bo v povojnih letih definitivno krenila na levo in se oklenila nekakšni ma socialističnega ali morda tudi komunističnega totalitarskegu programa. Drugega izhoda zanjo ne bô. V deželah, kjer )c v korenin jena demokratična miselnost, se bodo mahe oklenile socializma; v deželah, kjer je demokratična miselnost liol) šibka, ruski vpliv oa velik, se zna razširiti totalitarni komunizem. Tega razvoja ne ImikIu mogli preprečiti ne torijska Anglija ne k*|Htsli»ti< nu A umi i kii l.ulik<> ga seveda zadržujeta, mu mečeta polctia i*«! noge in ustvarjata kaos, toda preprečili ga ne bosta, k« r Evtopa ne more nazai v totalno *kiuhiiani kapitalizem; od ir.kutit nega totulitarstva pa i< preveč trpela, da bi se ga hotela o j/t ijt 11 Vsaj široke ljudske mase se bodo prej oklenile tudi to-Ulitaiskega komunizma, k' bo /arije mamše zlo kot fašizem. Sigurno je tudi to, da revolucionarna Evropa ne bo tolerlrala lišističncga gnezdu v Snùnip mi tudi ne na Portugalskem. Vanj tv bo yaganjala z enako srditostjo kot se je fašizem zaganjal v bur/vezne demokratično dišave, dokler si jih ni podvrgel. In kak^r Je zavezniško orožje stilo Hitlerju in Musaolinija, tako bo tudi ieviiltinoti.iina Evrooa stila klerofašističnl režim v Spanlj* in na Portugalskem Tega ne Ihi mogla preprečiti ne angleška, nc uniči if k.i rvuketja. * * * Koliko ča*.* se b' kivmk Fianko še šopiril v S|»aniji, je več ali manj odvisno tud» <«pivali ali imeli opravkov z ženskami, če jim ohrani življenje. Neki vojak iz Floride je vedno nosil s seboj biblijo ali sveto pismo, katerega je neprestano či-tal. Kadar pa smo bili v nevarnosti, je svaril druge vojake, naj nikar ne stoje v moji bližini, češ, da bom prvi zadet, toda usoda je storila baš nasprotno: priletela je granata in mu zbila biblijo iz rok, pozneje pa je bil ubit. Pozneje smo prišli na tisto pot, kjer smo se ponoči v avtomobilih prebudili. Prizor je bil strašen: vse križem so ležali razbiti Mjeepi" in mrtvi vojaki. Mislili smo si, ko bi Nemec si pal svinec in ogenj na naše avtomobile kot na te, bi pobili na stotine nas, zaspancev, kajti na tistem bregu se ne bi mogli nikamor skriti," tako je pisal in pozneje pripovedoval moj sin Pavel. « Dne 14. aprila zjutraj pa je pozvonil telefon. Moja žena ga je odprla in oglasil se je Pavel z besedami: "Halo, mama!" "Kdo je na telefonu? Pavel? Saj ni mogoče, da bi te tako dobro slišala iz Anglije/' je vsa radostna in presenečena dejala moja žena. "Jaz sem v Pittsburghu," ji je odgovoril Pavel. MV sredo zjutraj sem dobil povelje, da se pripravim na odhod, v četrtek zjutraj pa je letalo že pristalo v New Yorku. Sedaj smo na poti proti Louisvillu, Ky.f a je nas vihar prisilil, da smo pristali v Pittsburghu. Poizvedel bom, koliko časa bomo tu čakali in vam dal vedeti, če me lahko pridete obiskati." Pavlova brata Matt in Frank sta bila doma še v postelji in ko sta slišala mater imenovati Pavlovo ime, sta planila iz postelje in se malo pogovorila z njim. Veliko veselje in presenečenje je vladalo tisti dan v naši hiši, čez tri dni pa je Pavel prišel na dopust za 30 dni. Sedaj je še vedno doma, a predno bo ta dopis priobčen, bo že nazaj v bolnišnici. Pavel je član .našega društva. Ko mi je pokazal nogo, kjer je bil prvič in najhujše ranjen v Italiji, sem dejal, da je sramota za naše oficirje, ki dovoljujejo, da se tako težko ranjeni vojaki še nadalje bore na bojiščih. Toda sin mi je dejal, da je bila nekoliko njegova krivda. Ponudili so mu lažje delo, toda ne more dolgo sedeti in premestili bi ga od padalne čete, toda padalstvo ga je vedno veselilo in ga še danes. Pavel se je tudi sestal z bratoma Viktorjem in Johnom v Belgiji. Kakor kaže, se je vojni vihar v Nemčiji zaenkrat polegel. Hitlerja in Mussolinija so menda ukrotili za vselej. Kaj pa njuni sopotniki, kot so rimski papež, goriški in ljubljanski škof in mnogi drugi? Ali bodo ostali za seme, da bodo pomagali tudi v bodočnosti sejati vojne? Predlagam, da se jih izroči Rusom. Matt Tušek. f / * Skupina voditeljev CIO. Id ae je udeležila konference upravo« ga odbora, na kateri so bila Izdelana pravila sa novo strokovno iniarnadonalo. ki bo imela sedeš v Parizu. Od leve na desno *> Jamea B. Carey, tajnik-blagajnik CIO. podpredsednik Allan s! Haywood, Albert J. Fitzgerald, predsednik United Electrical. Ra dlo h Machine Workers. Joseph Qurren. predsednik unija mornarjev, Emil Reve, predsednik unije tekstilnih delavcev, in JoMph Green, predsednik unije ladjegradniških delavcev. Mali SloUn. iugoalovanska volna sirota. Deček ne lagleda. da bi bil alar tri leta In pol. kajti poetarala In oalablla sta ga letlka In podhranjenje. Takih otrok |e 600.000 v Jugoslaviji. Ameriški odbor sa jtigoalovanakl rellf (SI Park Ave. New York 16. N. Y.) vodi kampanjo, da sbere milijon dolarjev sa pomoč tem sirotam. dva v maju pa smo imeli zopet muhasto vreme: ledeni vetrovi, dež, slana. Tudi sonce se je malo pokazalo in zopet skrilo, kakor da bi se norčevalo iz moje salate, ki se je zvijala v mrzlem vetru. Zadnje dni pa je videti kot da se je narava končno iz-divjala. Vreme je končno prišlo v normalni tir, če je . . . a Naše mesto se posti, ker ni mesa. Prašičje noge od prvega členka doli, lahko kupiš, kam gre «stalo svinjče, ne vem, vem pa, da puste samo parklje v naših mesnicah. a Zadnji teden sem kupil kozo od nekega farmarja. Ko mi je pokazal prvo kozo, sem ugovarjal, da je predraga, on pa je trdil, da je dobre pasme, zato visoka cena. Potem mi jč pokazal kozlja, ki ni bil tako drag, ko pa sem se mu približal, me je podrl na tla. "Koliko je ta kerelc?" sem vprašal farmarja "Desetak," mi je odgovoril. Pogodila sva se, toda ko je potem žena kuhala meso, je bilo tako trdo, da je skoraj porabila za desetak električnega toka. S politiko sem ne bom več vbadal. Preveč nas je in za vse ni prostora in kruha. Sedaj bom pričel kopati vrt, tako da bom tudi jaz nekaj prispeval za mednarodno prehraho. Mlchael Cholt. VABILO NA KONFERENCO Milwaukee.—Te vrstice pišem, da povabim Milwaučane in druge zastopnike na konferenco Prosvetne matice, ki se vrši v nedeljo, 27. maja v tem mestu Zborovanje se bo vršilo v Šošta-richevi dvorani, 539 So. 6th st., pričetek ob desetih zjutraj. Na to konferenco pridejo iz Chica-ga, Waukegana, Sheboygana in razume se, da tudi iz Milwau keeja. Posebno priporočam Mil-vvaučanom, da ne pozabijo priti na to zborovanje. Frank Primosich. TAJNICA ŠT. 119 SNPJ POROČA Waukegan. 111. — Po dolgem času je vendar utihnilo grmenje topov na evropskih bojiščih. Mnogo naših mladeničev in mož je darovalo svoja življenja za to zmago. In sedaj z veseljem in skrbjo v srcu pričakujemo, kdaj in kakšni se bodo vrnili domov vsi, ki so bili v tej strašni, moderni vojni. Pred kratkim je bil častno RAZNI KOMENTARJI Canton, O.—Ameriški državni podtajnik pravi, da je potrebno rešiti več vprašanj kot so: Istra,1 odpuščen od vojakov član naše-Prlmorska in Trst, da jih je tre-1 Ka društva Andy Lenarsič. Vi-ba preštudirati. Čemu jih štu- del in poizkusil je veliko, ven-dirati, ko so vendar že znana dar pa ga je spremljala sreča, nekaj stoletij vsakemu otroku! da sc je vrnil domov brez veli- Američani so že od nekdaj slabi kih poškodb. Dobrodošel, Andy! ------- ------ --- poznavalci evropskih razmer, po-• Med čitateiji Prosvete je ve-1 prideluje, dočim tisti, ki n< -sebno pa manjšinskih vprašanj,1 l>ko zanimanje za konferenco lajo nobene koristi, lepo čeprav so ta vprašanja na vidi- Združenih narodov v San Fran-j V starem kraju so nas ucw. ku že nekaj stoletij. a seji pa bomo imeli kartno zabavo in tombulo. Oddali bomo nekaj nagrad. Vse članice so vabljene, da se seje udeleže. Seveda, tudi nase članice so podvržene boleznim. Pred kratkim se je vrnila iz klinike Roch-ester Frances Bučar. Prestala je operacijo na obrazu prav dobro in se sedaj zdravi doma. V bolnišnici Victory se že dalj časa nahaja Frances Klavžer, na domu pod zdravniško oskrbo pa se zdravijo Josephine Podboj, Jennie Zeleznik in Magdalena Drinka. Vsem želimo, da se jim zdravje čim prej povrne. (Dospelo prepozno za priobčitev v uradni številki Prosvete.—Ured.) Antonia Bezek. tajnica. PISMO PRIMORSKEGA SLOVENCA Boston, Mass.—V ujetniškem taborišču Fort Andrews se nahaja več primorskih Slovencev, med njimi tudi jaz. Prosveto čitamo redno. Moram povedali, da smo čitali tudi tisti članek, ki ga je napisal Mirko G. Ku-hel, tajnik SANSa, o primorskih Slovencih, ki se nahajajo v Ze-dinjenih državah kot italijanski ujetniki. Na tem mestu se zahvaljujemo Kuhlu. Lahko si sami predstavljate, da nam ni prijetno, da nas imajo za Italijane, kajti mi nismo in ne maramo biti Italijani. Grdo so italijanske oblasti v stari domovini postopale s Slovenci in nam niso niti pustili, da bi se učili svojega materinega jezika. Lahi se sedaj trudijo, da bi še nadalje obdržali Trst, Gorico in druge slovenske kraje. Ali n> že pozaibli, kako so požgali le-jae slovenske vasi in pobili ali pa odgnali naše ljudi v koncentracijska taborišča? Lah je zvit kakor maček. Upajmo, da bo maršal Tito priključil vse slovenske kraje k Jugoslaviji. Sprejmite najlepše pozdrave in tudi od drugih primorskih Slovencev, ki se nahajajo tu. Vladimir Turk. GLAS S FARME Neelyville. Mo.—Letos so nam res vremenski bogovi naklonjeni .. . Meseca marca je bilo vreme zelo lepo in gorko, tod» za sejanje je bilo še prezH8!* v aprilu pa je pričelo deževati in tako tudi tedaj nismo mogli pričeti z obdelovanjem P°JJ-Sedaj pa smo že sredi maja. ampak ne dežuje samo po malem, temveč kar lije kakor iz skal». En dan je lepo, drugi dan oblačno, tretji pa dežuje. Voda se * ne odteče, že zopet dežuje. Pravijo, kogar ima B<>i: ^ tistega tepe. Ne morem razumeti, zakaj tepe farmarja. w ciscu in mnogi Sprašujejo, kaj' da moramo moliti, da narT1 se je zgodilo s poročevalcem Bog da! srečo. Poznal sem i F nika v Šoštanju na spodnje* Štajerskem, ki ni hotel izmoiu O vremenu nisem še nikoli pi- Antonom Žagarjem. sal. Mislil sem si vedno, da je 1 Da se naše članstvo poleg res- ................. to delo narave in ne moje. toda n«h stvari zanima tudi za šport, niti enega očenaša, ako m prošla zima je bila precej vih- je pokazal zadnji kcgljarski dal vsaj krone. Delavec ps ^ rava in prav tako spomlad, zato turnir. V Waukeganu moramo bi trdo delal, potem p« M naj omenim nokaj dogodkov, ki »meti največ kegljarskih skupin,1 stonj molil. k|J so se mi prepitili. je bilo geslo naše mladine in tu-J Tudi v Ameriki imam« ^ V zadnjih dneh meseca janu- di starejših. In res so uspeli po takih, ki so tako sit"». ^ arja sem se peljal na nočno delo Številu. Na kegljišču je bilo ži-' bodo mogli niti umreti, a y in zaletel sem se s svojim avto- vahno in veselo, kakor tudi zve-'jaz Imel moč in dovoljen; mobilom v aneženi zamet. Vze- čer pri vecerj^ Veliko je bilo take ljudi poslal v streU ^ lo je pet ur predno sem izkopal truda, da smo v teh časih pri- ke. pa se Jim bi kaj hl r° "šajtergo" . —. .. je p bil je svetovno izobražen mož, ki se je zanimal za vedo in umetnost. Zaradi svojih podjetij se je bavil s prirodoznanstvom, iz ljubezni do naroda pa V literaturo. V svoji hiši v Ljubljani je zbiral vse, ki so se zanimali za našo kulturo, bili so to: Jurij Ja-pelj, ki je prevajal sveto pismo, Blaž Kumerdej, ki je organiziral naše šolstvo, in Anton Lin- riženil na Trato pod Goro nad Dravljami k hiši 2ibert. Potle hart> kl Je na Zl"swvu besedo nakupi hišo v Šiški na Jami, s se- ¡J prinese ime v letu 1730, umre 1774, star osemdeset in t iet. Je rad delal in vino pil. Večkrat mi je sam pravil, kako sta on in njegov oče Miha hodila na Hrovaško, kupčevala s prešiči, vinom in platnom, zraven dober kup v oštarijah živela Večidel Vodnikovih je doživelo pozno starost; dva brata in ena sestra mojega dedca so mene dostikrat pestovali in potle hvalili, kadar sem pridno v solo hodil. Devet let star popustim igre, luže in drsanje na jamenskih mlakah, grem voljan v šolo, ker so mi obljubili, da znam nehati, Kadar hočem, ako mi uk ne poj-de od rok. Pisati in branje me jc učil šolmaster Kolenec 1768; za prvo šolo stric Marcel Vodnik, frančiškan v Novem Mestu 1768 in 1769. Od 1770 do 1775 poslušam pri jezuitarjih v Ljubljani šest latinskih šol. Tega leta me ženejo muhe v klošter k frančiškanarjem, slišim visoke šole, berem novo mašo, se z obljubami zavežem; ali 1784 me je ljubljanski škof Herberstein ven pošlje duše past. Kranjsko meje mati u£ila, nemško latinsko šole; lastno veselje pa laško, francosko in sploh slovensko. Kamenje poznati sem se vadil leta 1793. ? očetom Markom Pohlinom, diskalceatom, se izznanim 1773, pišem nekaj kranjskega in za-krožim nekatere pesmi, med katerimi je od Zadovoljnega Kranjca komaj enmalo branja vredna. Vselej sem želel kranjski jezik čeden narediti. Baron Žiga Zois in Anton Linhart mi v letu 1794 naročita kalender pisati, to je moje prvo delo, katero tukaj vsem pred oči postavim, da se bodo smejali in z menoj potrpljenje imeli. Če bom' živel, hočem še katero noro med ljudi dati; naši nastopniki bodo vsaj imeli kaj nad nami popravljati in brusiti. Pisano v Gorjušah v bohinjskih gorah 1. rožni cveta 1796." vajo v predmestnih gostilnah. Tako je bilo tudi v Šiški, ki je bila komaj predmestje Ljubljane. Mladi Vodnik posluša domače pesmi in gleda preko Po-savja na ponosne gorenjske gore: Rodila me Sava Ljubljansko polje, navdale Triglava me snežne kope. Brezskrbno mu tečejo leta mladosti. In leta 1773 se zgodi nekaj nenadnega. Seznani se z očetom Markom Pohlinom. To je zanj važen dogodek. Marko Pohlin je bil bosopeti avgušti-nec, slab jezikoslovec, a dober vzgojitelj. Leta 1768 je izdaj "Kranjsko gramatiko", ki ima na sebi vse napake svoje dobe, ker uči in razlaga jezik na napačni podlagi, a ima to dobro lastnost, da v predgovoru poudarja ljubezen in spoštovanje do rodnega jezika s prav navdušujočimi besedami. "Šolska mladina," piše oče Marko, "se zdaj ne priganja tolikanj k latinščini kakor k izvoljeni nemščini. O, da bi se po-prijela tudi prave kranjščine, ker ji bo po dokončanih šolah v tem jeziku skrbeti za lastni blagor, ba tudi drugim v prid. To smo doslej zanemarjali: torej ni čudo, da nas tujci v naši lastni deželi zasmehujejo . . . Nikar se ne sramujmo, predragi rojaki, svojega materinega jezika, ni tako' slab kakor si ga mislite .'. . Naš tako blagi, tako koristni, tako sveti jezik je v vojvodini kranjski za nekaj let tako upadel, da bi ga stari Kranjci jedva še poznali. Kaj je temu vzrok?" Marko odgovarja, da to, ker nismo imeli slovnice in slovarja. Oboje je izdal, da bi s svojim delom druge vzpodbudil. To se mu je posrečilo, zato se začenja z njim nova doba v našem slovstvu. Marko pa je pridal svoji slovnici tudi nauk, kako se zlagajo pesmi. Ker je bil vnet za dobro stvar, je vabil k sebi študente, da so se vadili v pesni Ta življenjepis je napisal štvu. Tako je prišel k njemu tu-Vodnik lastnoročno na prvo di petnajstletni Vodnik. Posku-stran svoje "Velike pratike" in sil je svoje pesniške sile po tujih je v njem povedal vse, kar je verzih. Slo je trdo in nerodno, bilo zanj važnega, ko se je iz ! A v njem je spala domača pe-daljnjih bqjiinjskih gora tako ' sem, pesem posavskega polja, in nenadoma predstavil svojemu je privrela na dan nehote v "Za- tu« .v . ■ j „..„1 i^poninll'1, narodu. Bilo mu je že skoraj 40 let, ko je prihajal na neobdelano njivo narodovo. In vendar se nam zdi, da se je vso mladost pripravljal na svoj veliki poklic. Usoda sama je jasno začrtala njegovo pot. Izhaja iz rodu, ki je krepkega zdravja in vedrega srca. S se-H nosi že ime, ki mu določa vodilno vlogo v slovenskem narodu, kajti pesnik sam je v svojem prvem podpisu naglasil i, torej: vodnik. V njegovi družini so dobri pevci in pivci: če se zamislimo v življenje, ki je vla-|*> naših cestah okoli Ljubljane pred 150 in več leti, vidimo cele vrste težkih voz in veselih voznikov, ki vozijo na sever in dovoljnem Kranjcu Od straže hrovaike mi solnce gor pride, v vinograde laike popoldne zaide. To je bilo nekaj domačega, naravnega, preprostega, to se je dalo peti kakor se pojo gorenjske narodne pesmi. Te pesmi §o izšle v zbirki "Pisanice", ki so jih izdali Markovi učenci (1780) Vodnika pa so med tem muhe pognale v klošter in potem je šel na kmete duše past: v Soro, v Ribnico, na Bled in Gorjuše. In zopet je dobra usoda poskrbela zanj in za nas No Gorenjskem Je imel baron Zois svoje fužine. Se danes vidimo njih sledove. Zois ni bil sa- JUK na vzhod in zapad in prepe-' mo posestnik rudnikov in fužin: pisal prvi dve slovenski gledališki igri: "Županova Micka" in "Veseli dan ali Matičesk se ženi" (prva se je igrala o božiču leta 1789). Vsi skupaj pa so zlagali slovar in novo slovnico, po kateri bi se spopolnil naš narodni jezik. Bolj kot vse jezikoslovne učenosti je rabil naš narod takrat dobrih poučnih in zabavnih knjig. To je čutil Zois in iskal človeka, ki bi znal tako pisati za narod. Kmalu sta se seznanila Vodnik in Zois na Bledu. Začelo se je živahno dopisovanje med baronom in kaj^ffnom. Vodnik sam sebi ne zaupa, a baron ga navdušuje, prosi ga, naj nabira besede med narodom in se vadi v pesništvu. Dne 20. marca 1794 piše Zois: "Govoril sem pred par dnevi s Kumerdejem in Linhartom glede vaših prispevkov. Sedaj sprejmite skupno mnenje vaših prijateljev o vseh zadevah našega skupnega delovanja. Mi priznavamo brez zadržka, da vsi do§lej v slovenščini izšli poskusi še niso nič važnega podali glede prosvete preprostega ljudstva. V resnici so to le odlomki za dokaz, da se more ta jezik — razven v duhovnih cerkvenih stvareh—tudi v drugih strokah rabiti, da se s tem da narodu pouk in da se tako požlahtni okus in narava. Primerna dela iz zemljepisja, prirodopisja, pesništva itd. nam še popolnoma manjkajo ... Najboljše sredstvo, da damo našim ljudem malo pojma o zemljeznanstvu, bi bil koledar ali pratika. To dobi vsak v roke: vsak gospodar se posvetuje z njo. Glavna stvar bi bila, da bi se taka pratika obogatela z nekaj odstavki, v katere bi spadalo marsikaj, kar se tiče zemljeznanstva. Tam bi se mogli podati razni pregovori, agronomska pravila, kratke pesmi itd. Spočetka malo, potem vsako leto več in važnejše stvari." Ali slišite našega barona, kako skrbi za vzgojo ljudstva? Vodnik mu je poslal nekaj gradiva in pesem "Dramilo mojim rojakom". Zois popravlja, bodri, vzpodbuja. "Vse, kar pride iz vašega peresa, mora biti pissno v narodnem duhu in za ljudstvo . . . Mislite na čas, na položaj svojih rojakov glede pojmovanja, okusa in razumevanja . . . Zdi se, da vse svetuje, da svojih strun ne napenjajte previsoko. ... S prevodi in posnetki nam ni nič pomagano. Čas zahteva originalnosti." Obljublja mu podporo pri delu: "Za pregledovanje določenih sestavkov stojimo vam vsi in jaz poaebej z vso svestobo in vnemo na razpolago. Tako se je rodila "Velika pratika" leta 1795, ki Ji Jc Vodnik dal na čelo pesem: Slovenec, tvoja zemlja je zdrava, za pridne nje lega uajprava. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede. Pratika je izhajala tri leta in izpolnila nade Zoisove družbe. (Se nadaljuje.) f Zakaj poročevalci mrzijo cenzuro , V» - V Napisal Virtor Blanatock Načelnik iriozemakegu oddelka ONA se je pred kratkim vrnil iz Evrope in tukaj na nedvoumen način pripoveduje, zakaj vsi poročevalci tako od srca mrzijo cenzuro, s katero se nahajajo v večni borbi. Cenzorje in cenzuro sovražim in imam radi tega največjo simpatijo do onih stotin ameriških poročevalcev, ki se morajo no-piestano boriti z njimi, da bi vršili svoj posel, katerega naloga je, da preskrbi čitateljem doma čim več informacij o stvarnih dogodkih, ter pomen teh dogodkov /a dežele onstran morja. Kot staremu veteranu tega ■ . večnega btga, ki je pretrpel tu pridevek so ml črtali nekoč V Naw Yorku se je nedavno vršila konferenca delavaklh vodi- mnQgQ krut|h udurcev, mi je le v eni mojih brzojavk, teljev in drugih, as kateri ao bili Udalanl načrti aa kampanlo sa piTdobro znano, proti čemu se Britanci seveda niao aprejetla aakonov. ki naj bi pripomogli k odpravi raane in verake nmrajo borili. Danes se poro-diskriminaclje pri upoalevaniu delavcev. Govornik na aliki Je A. Philip Randolph, predsednik ieleanlšklh poatreičkov. Domača fronta Office of War Information Waahington, D. C. PET ZAHTEV STRICA SAMA Washington.—Ta teden mora naša vlada zahtevati od svojih državljanov naslednje: Odločite se zdaj takoj, da boste prebili Memorial Day doma. Prevažanje čet in muterijala, ter povratek ranjencev iz Evrope nalaga našim prometnim sredstvom taka bremena, da je potovanje za zabave še bolj neumestno kot kdaj koli prej. Javite vae cene, ki so nad maksimalnimi cenami svojemu OPA ration boardu. Prebitek teh cen gre v dobro črnim trgom in povzročajo draginjo. Dajte se zaposliti v rudnikih svinca ali topilnicah. Sedanje pomankanje svinca je nevarno za vojaške in civilne dobave. Ako ste izkušen mornar, vrnite se na morje, da boste na delu v tem velikanskem podjetju našega naroda. Ladje, ka tere spuščamo zdaj v morje, morajo najti vsaka svoje moštvo, da bomo mogli zmagati poveča ni promet na Pacifiku, da bomo mogli prevažati ranjence in prinašati potrebne dobave v opu stošene dežele. Dajte aobe, katerih ne potre bujete, v najem, bodisi dela v cem, ki delajo v vojnih tovarnah, dobldl rodbinam vojakov. Naznanite maksimalno najemnino v uradu OPA,-ako stanujete v okraju, kjer so najemnine pod kontrolo. s a KDOR KUPI NAJEM-NIŠKO HIÄO— Washington. — Posestniki, ki 80 kupili hišo, katero dajejo v najem potem, ko je bila na Jemnina že registrirana v lokal nem najemninskem uradu, morajo javiti temu uradu svoje ime in naalov, in sicer na posebni tiskovini, katero dobe v uradu To objavo je izdal Office of Price Administration. Tiskovino Je treba oddati pred 31. majem 1945, ako Je bila sprememba posesti Izvršena med da tumom registracije in ft. majem 1945. Ako Je bila sprememba posesti izvršena po S. maju, Je treba odposlati poročilo v teku desetih dni p«) nakupu. • KUPUJTE BONDE Washington.—Secretary of the Treaaury Henry Morgent hau je na dan zmage v Evropi izda naslednje obvestilo: "Vsak Amerikanec lahko po maga slaviti zmago nad Nemčijo a tem, da kupi še vač vojnih bondov. Naš cilj je zdaj Japonska. Dan zmage nad Japonsko je morda še daleč, toda vsak bond, katerega !>oste kupili teku sedmega vojnega posojila nas bo nekoliko približal končni zmagi. "Zmaga nad Nemčijo r.kuVnt ni zmanjšala potreb« vlade po tem vojnem posqJiJu. Memea marca smo imeli največje vojne izdatke—noben meaec v tej voj ni nismo potrošili toliko Mnogo je znakov, ki nawVeduJe o. da bomo imeli le mnogo |ne»scev izredno visoke l»d*tko za vojno Na milijone moštva moramo prevesti na boj»1« polja Tihega oceana. Nova oprema in vcdn* j večje /aloge morajo /daj prek« največjega vseh oceanov n* sve-tu Naše dožaoMi napram onim, ki ao bili ranjeni v bitki ali ki Ko na kakšen di ugl način |>o-| ha bi jem, U»r napram onitn kl ao • bili odpuščeni Iz vojake, neprestano naraščajo "Prepričan aem, ds bo ameriški narod, naviuk*» red» /ma- tončali svoje naloge. Našim vo-iukom na Pacifiku pa bo dalo'vprašanje Trsta, katero ao preroke orožje za zmago. Na- tekli teden zastrle sredozemske znanilo bo japonskim militarla- oblaati s temno zaveso, all zu da bo sedmo vojno posojilo za-djučeno z največjim uspehom. "Ta uspeh bo povedal našim vojakom v Evropi, da ao dobro čevalel v Evropi nimajo več u-kvarjati z vojaškimi dogodki. Toda stvari, o katerih žele poročati, so ravno tako važne. Znanje in informacije ao največje važnosti za ljudstvo doma, kl ima poleg tega tudi pravico de tega, da zve. kaj se godi. Amerikancl imajo pravico do tega, da zvedo, kaj delajo njihovi predstavniki zunaj v svetu pa naj gre za eksplozivno tičnim mogotcem, da so njihovi dnevi šteti. In iNtočasno bo tudi najboljše jamstvo proti draginji. 'Govorilo bo o odločnem sklepu Amerlkqncev, da nameravajo končati posel, katerega so ao lotili—posla vojne, ki je /daj končan do polovice—in pripraviti vse potrebno za bolj dobrodošle naloge miru." a DELAVCI SO POMAGALI SKRAJŠATI VOJNO Washington. — Paul V. Mc-Nutt, načelnik War Manpower komisije, je izdal naslednjo izjavo: "Ves dvct se veseli, ker je prišel konec borbe v Evropi. Toda v tem trenotku ne smemo pozabljati, da jc vojna dobljena šele do polovice. Treba je usmeriti v nov pra-vec ves oni neverjetni napor, ki je s toliko silo zdrobil naciste, v pravec Pacilika, da tam čim hitreje dokončamo vojno in zmagamo. Dokler ao življenja naših vojakov na Tihen^ oceanu na kocki, jih naše delavatvo na domači fronti ne bo pustilo na cedilu. Nadaljevali bomo svoje delo in kovali orožje, dokler nam naši vojaški vodje ne bodo povedali, da imujo vsega dovolj. "Delavci svobodne Amerike— preko 50,000,000- no pomagali skrajšati trojno v Evropi. Predaja ni bila izvršena le napram našim vojakom na bojni fronti, temveč tudi napram onim, kl so tukaj delali od zore do mraka, na fronti dela, v tovarnah In livarnah, v tvornlcah letal In na farmah. Zdaj Jih tudi ne moremo pustiti na cedilu. edini krivci na tem polju. Med tem ko je njihovo postopanje še mogoče zagovarjati, ali pa vsaj razložiti In objasnltl a tem, da po svoje skrbe za avoje carstvo ln interese tega caratva, je težje zagovarjati Zedinjene države, ako ae lotijo politične cenzure. Pred letom dni nas je general-mujor Benjamin Franklin Gllea, komandant ameriških vojaških sil na Srednjem vzhodu, oaed-lal s politično cenzuro. General Gllea nam je takrat povedal, da ni naša naloga poročati o dogodkih tako kot jih najdemo, temveč da moramo objavljati edinole nuzlftnje vojnega pozo-rišča. Naznanil nam je, da poročamo preveč o grškem ln Jugoslovanskem vprašanju, ter da ne more več trpeti, da bi trpeli unglo-ameriški odnošaji radi nato kritike britanske politike napram Grčiji in Jugoalavijl. To Je men ta H teta, proti kateri se mora boriti časniški poročevalec.—ONA. Iz Čehoslovaške— načrti za obračun Pllsen. (ONA)—Novi češki župan v Pllsenu jo Joaip Ullrlch, l/aušene postave, kl je prebil šeat let v sredi strahot taborišč v lluchenwaldu in Dachauu. Z mirnim ln hladnim glaaom ml |e objasnil avoje "načrte" glede nekaj tiaočev geatupovcev ln SH-vojakov, kl ao bili ujeti o priliki osvoboditve tega meata. "Do zdaj jih še niamo začeli stvari, ki se utegnejo pojaviti v naši upravi Nemčije. Zavezniška vrhovna komanda je namreč ravnokar izdala različne določbe, ki bodo omogočile zatemnitev sllcnih zadev. Vojaška cenzura je nalezljiva bolezen—ki ima namen razsajati v Evropi Še dolgo potem, ko bodo sovražnosti že popolnoma končane, Cenzorjem se Je rodila misel v glavi, du njihov posel nI le to, da preprečijo objavo 4n formacij, ki bi utegnile biti nevarne ali škodljive v vojaš kem pogledu, temveč, da je nji hova naloga obenem tudi odlo čevanje o tem, Vuj smejo ljudje zvedeti, in kaj naj mislijo o vsaki posumeznl zadevi, kl se pojavi. Pripeti Ne tudi, da naletite na cenzuro—kot ona. katero so i/, vajale angleška oblasti na Sred nJem, vzhodu, kl je prod vsem političnega značaja in včasih celo orodje politike. Britanska cenzura na Sred nJem vzhodu je delovala pred vaem a prepovedi in navodili, katere je dajalo britansko zu- streljati," ml Je dejal brez vaa-nanje ministrstvo, britanske kegu razburjenju. "(XI Mona-smbaasde v Grčiji ln Jugosla- kovegu sem—ali se še apomi-viji in še pol tucats drugih ura- njate Monakovega?—ao trpinčili dov. Cilj je bil vedno lati— Jn morili naš narod. Takrat dovoliti svetu, du pozna vedno sevedu niso mlatili, da se utegne le eno sumo obliko, ull nnziru- stvar še enkrat obrniti proti nje o neki (»osebni situaciji. Ako ao Ne Npremenlll dogodki, nJim." Pu njegovi cenitvi Je bilo naj- den zameril uiigleškemu zunu nJemu mlniatrNtvu, imo ga sme li nuzivuti komunistu. Toda, a ko je potem nuNlednjl teden ju goNlovanskl maršal ugajul An gležem, Je bilo to ime takoj pre "Vojna je spremenila nvoJ ko-'povedano. Čim ao se jugoalo rak, todu smer je še vedno lata, vanaka uradna poročila nanaša premagati aovražnlka! Medtem la na meščunsko vojno, jih ni se Je spremenila tudi ungleška munj 15,000 prebivalcev Pllaena •enzuru. Ako se je Tito ta te-' pregnanih—bati no je, tla je ve-Imu zamoril angleškemu iuns-'člni» postala žrtve morilcev. Slavne Äkodove tovarne sem nI imel prilike ogledati Iz zraka. ko nam zastaja Napa, ko ao nu vdušujemo nad zmugo, katero smo dosegli, ml in naši junaški zavezniki, ae moramo tudi odločiti, da bomo nadaljevali borbo do koncu. Zdaj Je čas, da udu-rimo zudnje udarce na Pacifiku," • KRITIČNA LETA SO PRED NAMI Waahington.—CHeater Bowles, smo smeli nuvujuti, ukoruvno no biiu oddanu po radiu. V avojl najbolj žuloNtnl obliki se je pokazsls tu cenzura v grški tragediji, Večina zaveznikov ae je bulu slabih posledic angleške politike nu Grškam. Mili atno prepričani, du mora izbruhniti v tej nesrečni deželi meščanska vojna, čim bodo Nemci pregnani i/, nje. Prepričani niiio bili, da ameriška javnost ne bi bila mir- udmniiNtrutor pri Office of Price| (>" prenašala te politike m Or»-Administration, Je izjavil na slednje; Akoravno Je bila to morda naj-večja orožarna vse Evrope, je vendur vsu, popolnoma vsa uničena. Tu navzlic temu, da ao nadaU postavili v bližini kaniu-flažno tovarno pruznlh barak, du bi n tem prevarlll naše bombnike. Načrt Je bil apreten, a ae je popolnoma izjalovil. Na avoje laatne oči aem videl, da ni pudlu niti cnu lama bomba nu to tažl-tovsrno, To Je pač velik dokaz spretnosti naših bombnikov, obenem pa tudi izvratne organizacija češke informacijNke službe, Težave obnove ao velike. Primanjkuje pred vsem transportnih sredstev, prehrane ln za|*»- kem, uko bi jo lillu po/nalu In'alUv«. Čehoalovaška Je uradno i slutilu njene (»osledice. Toda, I <|t.| onega ozemlju, katero bi mo-' nlkdur nam nI bilo dovoljeno, 1 m|| zasesti Rusi. Kljub temu I pa so ameriške čete, kl no oavo- Ko nam je na primer nekoč bodi le meato, še vedno tu— V imenu odborov si cene in racioniranje naše dežele ln vse- du to povemo, ga osebja OPA. (»ošlljam našim Ko nam je oboroženim ali a m najprlsrčnejše povedal visok angleški častnik,' oklopne enote prve In tretje u čestitke. Zdaj se bomo mogli da im« NAM pretežno večino(merske armade Nekaj ruskih po svetiti z rastočim zaupanjem naroda zu seboj, nam Je bilo oddelkov se Je pojavilo pred oatarikom našega velikega posla piepoveduno, da to povemo, tiekuj dnevi, tudu ««lAll so nena-/a čaaa vojne. Leto, ki ležj pred Niti tega nismo smeli reči, da Je doma, ne da bi bilo oznanjeno, nami, bo eno najbolj kritičnih KAM "mogoAen" pokret. Ratno> zakaj so/«»pet odpotovali, vae naše zgodovine—kritično bo na bojnem polju in kritični» pri j polaganju temeljev za stalni mir. Kritično pa tudi v borbi., proti najliolj nevarnemu aovraž-j niku na domači fronti—proti ne-! srečam inflacije ln naraščajočim cenam, kl ao povzročil* tolike hudeaa po prvi svetovni vojni.", • ELEKTRIČNE PEČI WM«hlngton O priliki nedav-ne seje Domestie Eleetru Ran ga Industr v Advlaorv Comrmtteeja, j m* naznanili uradniki Wat Pri* J duetlon IJonrda, da Je bilo Izdelanih v prvem četrtletju ItMf» nič manj kot 25 2TO električnih j i kuhinjskih štedilnikov —OWI «f IM* ' J Wt é ■ f JI\l mM í >i ;t / fu »53m jge nad nacisti in V spoznanju »j , " . ......ru.ka in ameriška vojaka v Nemčiji. r <• U borb. !• /• )a s velikimi d#monstrsclJaml prasnovaia spojna — nami tat Pa( l! lukor J e razvidno a alike. nami na Pacifiku, skr Ud za to General Thomas A. Terry )e v imenu armada In mornsrtee lar* - kol orgaal si ra noma delavstvu v Now Yorku, New Jersey)« In All at* »ar*6*al aa daevalk Dalawaru prianaale «• rekordno volno produkrljo. Okrog alega ,j "Proaveto f I'odpirallo av*l ta»«»1 le akuplna voditeljev CIO I« ADF. IZ MODERNEGA SVETA Spisal 7. S. FINŽGAR 1 (Nadaljevanj«) "Stari mentor! Imaš deloma prav!" "Čeloma, ne samo deloma. Le pridi še k meni po nasvete. Dober svet je sicer drag, a tebi ga dam zastonj!" Sluga se je za trenutek zamislil. Preletel je hipno vse besede prijateljeve, ki je bil že z vseučilišča znan kot zadnja instanca za pametno misel—in moral je priznati, da iz njegove šegavosti govori vendar mnogo modrosti. Priporočil se mu je, da ga še često povpraša to in ono. Nato sta prijatelja odšla iz kavarne. Pred čitalnico je stal voz. "Vinko, ali poznaš konje? Sedaj se lahko pelješ. To je ravnateljeva ekvipaža. Hčerke so pri plesni vaji. Kaka družba!" V tem sta prišla pred vrata in na pragu se prikažejo tri dame. Pozdrav-- "Gospod doktor, peljite se z nami! Prostora je dosti!" "Ce ne motim, milostna." Dame so sedale v voz. Vinko se je poslovil od Prosenca, ki mu je za slovo pošepetal: "Varuje se sugestije, sicer se kam zaletiš. Lahko noč!" "Gotovo, da ne!" Kočija je oddrdrala po grudasti cesti. Okna v vratcih so žvenketala, da je bilo treba dokaj glasno govoriti. Dame so se tesno zavijale v kožuščke. Alma je sedela ob zdravniku. "Gotovo ste se dobro zabavali, gospica?" "Brr—taka zabava!" "Naša Alma, gospod doktor, kot sem zadnjih rekla—večni križ. Nič ji ni všeč, nič ni prav; za njo bi moral biti ves svet izjema!" Pavla je razpustila drago krzno za vratom, da se je pokazala bela svila na prsih. Rahlo je zakašljala in pritrdila mami: "Alma je naravnost strašna!" "Le naprej! Jaz nič ne slišim, ampak premišljujem, kako mi je zmešali barve, da zadenem pravi ton za ožarjene planine. Prosim, dalje!" Alma ja vtaknila glavico med kožuhovino in sa naslonila v kot ekvipaže. "Gospodična je pač originalna! Vsak ima svoje nszore!" "Nazore, kaj pa; sitnosti so to. Kdor je dandanes prav poseben sitnež, pa mu pravijo— original. Le nikar je ne zagovarjajte! Potem bo še huje!" "Mama, prosim besede! Zagovarjati se hočem sama, da me ne bo gospod doktor napačno sodil. Prosim, poslušajte, kako sem se zabavala. Največ je plesal z mano sodni avskultant. Kako je ta človek natečen, to je groza. Povedati ne ve čitso nič. Zato se je danes naučil Stritsrjevo pesem in mi jo dvakrat prebrenčal mad plesom. In pomislite, katero?" "Stritar ima lepe pesmi!" "Zatorej ni treba izbrati najslabše. Tisto je deklamiral: 'Ti si moja domovina!' . . . Bedak! "Ti—dekle—ti, punca—ti si moja domovina!" "Ti Alma, saj ne razumeš! Če kdo zares ljubi izvoljenko in ji pravi,, da jo ceni više kot domovino, je to vendar samo izraz neizmerne ljubezni!" "Pavla, lepo te prosim, nikar! Domovina je domovina, punca je punca, žena je pa žena! Kdor meni kaj takega deklamira, tisti je ali laftnik ali pa Človek, ki ni spoštovanja vreden. Moj moi mora biti tak, naj bo še tako grd ali lep. to mi Je čisto vseeno, da bo tedaj, ko s^bo izrekalo njegovo ime, vsak človek lahko rekel: Ta človek nekaj ve, ta je nekaj storil, to je častivreden mož. Tak bo moj—ali ga pa sploh ne bo!" "Seveda, ministri pridejo po te!" "Ni treba! Umazan delavski kolovodja mi je ljubši kot takale avšica.—Gospod doktor, dajte mi cigareto!" "Alma!" "Veš, mama, kadar sem jezna, moram kaditi!" Dr. Sluga se je veselil zanimive filozofije, ki jo je razvijala Alma. Podal ji je cigareto in jo prižgal. Užigalica je razsvetlila voz za tre-notek, in zdravnik je vztrepetal, ko je pogledal v te čarobne oči Al me, ki so se svetile v kresu iskrene navdušenosti Alma je poslej pušila in molčala. Drugi so govorili nekaj vsakdanjih fraz. Skoro so ttidi zašumele zavornice na kolesih, kočija je obstala pred tovarno. Sluga je pomagal damam iz voza in se poslovil. Krog polnoči je odpiral Klešman vrata Semenu, ki je zastonj iskal zdravnika po gostilnah. Vratar mu je pomežikovaje pravil, kal^o se je zdravnik pripeljal iz mesta!—Seme je vrgel v sobi klobuk ob tla in zaklel. VIII. "Ponižno naznanjam, gospod doktor, da je Janez Lipovec ostal doma. Ženska je prišla povedat, da ima pljučnico. Pa da otroci tudi leže." "Kje stanuje?" "Na Prelazu št. 4." "Dobro!" Doktor se je obrnil k pisalni mizi, vtaknil v debelo strokovno knjigo list papir>a in knjigo zaprl. Klešman je pa stal za vrati, prestopal se z noge na nogo in sukal zelene oči, ki so stikale po vseh kotih doktorjevega stanovanja. "Želite?" Zdravnik se je obrnil proti njemu in ga strogo pogledal v lice. Takoj je pa odvrnil pogled od teh strašnih oči in se prestopil par korakov proti omari, Jpjer so bili instrumenti.' "He, prosim, počakam recepta." "Recepta? Saj moram prej bolnika videti, ali ne? Na slepo pač ne zapišem zdravil!" "Ah, mhe, gospod se vendar ne bodo trudili po blatu do bolnika. Saj mu bržkone ni nič sile. Lenuh je Lipovec. Kar kakšen prašek bi zapisali--" "Pojdite!" . Dr. Sluga je energično pokazal vratarju skozi vrata. Bil je nervozen, da se mu je tresel kazalec in glas mu je bil rezek; premagovati se je moral, da ni bruhnila iz njega jeza. Stopil je do vrat za hinavsko se klanjajočim Klešma-nom in mu s trdim stavkom dopovedal: 1 "Brigajte se za svoje dolžnosti, glede mojih so vaši nasveti nepotrebni in odveč! Zapomnite si to!" Klešman je mrmra je odhajal po stopnicah. Njegovo rejeno telo se je gugalo v sunkih naprej po dvorišču, v žepu je tiščal pest, oči so se bliskale in gledale v tla, v srcu se mu je rodilo sovraštvo do zdravnika. Zavedal se je svoje moči, ki je slonela na zlobnih spletkah njegovega umazanega Jezika. Bil je sicer sluga, kljub temu pa vendar strah vsem uradnikom. Marsikoga je že izgrizel iz tovarne in svest si je bil, da mora tudi tega človeka, ki ga je zasovražil prvi trenotek, ko ga je zagledal. Zdravnik se Je napotil takoj po grdem kolovozu, ki je vodil proti Prelazu. (Dalje prihodnjič.) GIGANT Odlomki Iz romana "Drugi dan" IIJ a Ehrenburg (Nadaljevanje) Zelo dobra knjiga. Ko sem jo prtčitsl, mi je bilo kot ds bi ze preživel eno življenje, da nisem samo Kolka Rjanov, temveč še nekdo drugI. Izvrstno je pisana. Toda s čitanjem je pri meni tska: čitam in se ne morem ločiti od knjige, s istočasno se mi upira. Mislim, da so o smrti pisali resnico. Videl sem namreč, kako je umlrsla moja m,iti Pri nas in pri njih ja ists. Na Življenje pa gledajo docela drugače: niso v nJem, opisujejo gs nekako r strani, neksko z viška. Vtisi, kl jih človek dobi, so silni. Is človeka napravijo orjaka. Toda nekaj manjka. Zgleda kot da ti ljudje ne bi jedli, ne delali, ne ljubili. Toliko je pri njih teh čuvstev, da se vedno sprašujem, kje ostsnejo ta čuvstva. Me razumeš? Ne nsjdem točnih izrs-zov. Oglejvs si njihovo ljubezen. Ce Je nesrečna. Jim še verjamem. razumem, da so tudi solze potrebne. Še mene Je v grlu stiskalo. Toda brez nesrc<. ni pri njih nič! Ali trpi Junak ns prevelikem samoljubju, ali mu je "ona" nedostopna, ali se sploh ne razumets, ali pa Je nekdo tretji vmes. Včssih se mi Je zdelo, du nsmenoma primešajo nekoliko nesreče, ds bi bila stvar bolj zanimiva. Sreča je pri njih nekaj prepovedanega, ljudje, ki se pri njih vesele, ae ob enem strsmujejo. Mlad I išče k mi ve o sreči psč več povedati kot oni. No, povej mi. čemu Je to?" Inna se je spomnila na Vo-lodjcve besede: "Živali trpijo radi pomanjkanja hrana, ali pa ker Jim ovirajo svobodno ploje-nje. To velja tudi za dvonogo pasmo!" Irina ga je takrat vpra-šala: "In ljudje?; Volodja JI Je tukrut odgovori^ "Ljudje ne trpijo rudi nečesa, ampak za nekaj. Samo trpeč človek ni enak svojemu bližnjemu." Tsko Je mislil Volodjs. Tudi stsrl piss-telji so nsjbrie tsko mislili. Irina je odgovorila Kolki: "Preprostih in naravnih čuvstev jih je sram. Ml gledamo drugače. Pa tudi ljubezen Je danes dni-ga." "Prav imaš. danes Imamo druge norme. Za nje Je bilo delo prokletstvo, mene je delo dvignilo in obudilo k življenju. Njihovi ljudje so mrliči. Vsi e-nako umirsjo, enako ljubijo in lenarijo. Mislim pa, da so tudi takrat preprosto ljubili. Brez mnogih besed, pa vendar tako, da človeka duši. Toda tega se ne da napisati . . ." Irina je tiho dejala: "Tudi povedati se tega ne da." Bala se je, da ji bo nasprotoval, toda molčal je. Njegov molk jo je vznemiril. "Mrzlo je," je rekla. "Dnevi so lepi, toda noči so tu mrzle. Vsa premraftena sem. Me boš spremljal? Stanujem gori." Spremljal Jo Je. Oba sta molčala. Pri slovesu jo je Kolka vprašal, če se bosta Itmalu videla Čutil je premraženo Iri-nino roko In JI stevoval, naj leže. "Da, bom Kolka," mu Je poslušno odgovorlls. Ko se Je zjutrsj prebudila, se Je čudila zakaj se je ustrašila. Veselo se Je nspotila v šola Tiho. toda nezaupljivo so Jo sprejeli otroci. Prečitsls jim je poglsvje iz romana "Vojna in mir." Dobro Jc čitala, pazljivo so jo poslušslt otroci. Ko je končala, je Koatja jezno siknil: "Zanič Je!" Irina je bila vesela, ds ja lshko nemoteno vodils pouk. t.ida vedels je, ds zmaga še ni dobavna: med njo in ytro- & School Equipment Drive Under Way A SCHOOLS Or THE NATION an fart la tfcs ci je zeval še vedno globok prepad. Delala je počasi, a vztrajno. Spomnila se je na umivalnike. Sla je na upravo, kjer so ji odvrnili, da imajo druge skrbL Ni se uklonila. Posrečilo se ji je, da je dobila nakaznico za štiri umivalnike. V "Standardstroju so ji obljubili, da ji pošljejo delavca, kar pa je Irina odklonila. Mimogrede je rekla Kostji: "Mislim, da si bil ti tisti, ki je zagnal toliko hrupa radi umivalnikov. Dobila sem jih štiri. Toda delavca ne dobimo, ki bi jih montiral. Morda prevzameš ti stvar?" Kostja se je čutil blaženega, ker so mu poverili tako odgovorno nalogo. Takoj je sestavil rokodelsko brigado. Prihodnjega dne je Irini svečano obljubil, da bodo umivalniki v treh dneh montirani. To so bili začetki zbližanja, toda o kakem medsebojnem prijateljstvu še ni bilo govora. Čez nekaj dni so poslali Irino v Grujevsk, da na tamošnji o-brtni šoli pokaže, kako se sestavljajo izpričevala za določevanje poklica. Vzela je s seboj otroke, med njimi tudi Kostjo in Miško. Po umazanih grujevskih ulicah so tekale oskubljene kure, toda ulice so nosile doneča imena. N. pr. "Prevoz ustvarjanja." Napis nad neko tovarno se je glasil: "Zavod za vlivanje in predelavo železa." Donelo je lepo, a ob enem smešno. Tovarna je bila stara, zgrajena v prvih letih preteklega stoletja. Pred sto leti so zanetili ljudje tukaj prvo visoko peč. Kurili so jo z lesenim ogljem, okoli pa se je razprostirala taj-ga. Tovarno so obdajali debeli jetniški zidovi z majhnimi iz-vidnimi stolpiči. Na zidovih v notranjščini tovarne so se poznali odtisi verig: v tovarni so delali nekoč kaznjenci. Očetomo dovi stoletja, ki je minulo. Ravnatelji so vedeli, da so ruske roke izdatnejše od prekooceanskih strojev. Mehanična vozila so nadomeščala stara kljuseta, ki so capljala preko dvorišča. Parni stroji so bili neke vrste spomeniki: nosili so častitljivo let nico 1859. Lesen žerjav je dvigal železne drogove. Stene so bile debele in brez oken. V delavnicah je bila trda tema. Na dvorišču, kjer so se grmadili kupi gline, je sopihala stara in izrabljena lokomotiva. Iznajd ljiv inženir je pričvrstil na njen kotel visok dimnik in opravljala je funkcije parnega stroja Otroci so opazovali leseni žerjav in stara kljuseta ter se smejali: mislili so na stroje v Kuznecku. Poročilo o delavcih-jetnikih so sprejeli kot dolgočasno lekcijo. Pred kratkim so videli okostje mamuta. Niso verovali v preteklost in v delo onih, kj ao že umrli. Prepričani so bili, da je pričelo življenje šale z njimi. Takrat se je namreč rodil v stepi tudi gigant Kuzneck Irina je pogledala na leseni žerjav ter se nehote nasmehnila: primerjala je "Morgana" _ tem pritlikavcem. Čutila je, kako hiti življenje. Preden se človek zave, se svet izpremeni. "Čudna tovarna, kaj ne?" je rekla otrokom. "Toda vi ne veste, da je delala in pripravljala tla za Kuzneck. Inžinirji so mi povedali, da bi bilo delo v Kuznecku brez Grujevska zelo otežkočeno. Tu so vlivali mnoge sestavne dele za stroje v Kuznecku. Tudi sedaj se kopičijo tu mnoga naročila za Kuzneck. Pozneje, ko bo Kuzneck dograjen, bodo tovarno ali prezidali ali pa podrli. Storila je svojo dolžnost: starka je, ki je pomagala svojemu mladiču." Preprosto, kot slučajno je iz-pregovorila te besede.l rilci, politični zločinci in podleži bi ViutU*dI je p7a7 radi teh°b^ so stali pri visoki peči in topili sed vzela otroke s seboj. Po železo. Nekateri so se ovekove čili v Puškinovih verzih: "Usoda trpeča- vam ni pozabljena." O nekaterih so pele pesmi potepuhov po nočnih zatočiščih in cestah. Na tovarni se niso poznali sle- seboj pozornosti, s katero so jo otroci poslušali, je sklepala, da so morda šele prvič pričeli spoštovati tudi delo svojih prednikov. Kostja je pokazal na lesen žerjav in zaklical: "Kako je močan! Ta dvigne!" Na povratku v Kuzneck, je šepnil Miška Kostji: "Ti, U pa ni slaba! Mlada je še, toda svojo stvar razume. Ni taka kakor Marja Sergejevna." Kostja se je samo namrdnil. Pri pouku jo je Kostja vprašal: "Čemu pravite vedno: Temu se ne pravi tako!" Čemu so U pravila?" Irina je pričela razlagati, kaj jf jezik. Sama se je ogrela za temo, ki jo je razlagala. Govorila je o tem, kako težko se najdejo kratke in udarne besede., (^nenila je glasbo. Izgovarjala je različne besede, otroci so jo napeto poslušali: besede so pele. Mnogo jih je bilo, kot drevja v gozdu. Nekatere so umirale, druge so rasle, gozd pa je šumel, gozd je ostal go?d. Nekoliko nemirno je citirala stihe: "Če omreži tavajoč oblak njegovo gosto listje, ----- že dež, strupen, lahak, razbeljen pasek poškropi." (Dalje prihodnjič) R«Mi mali oglasi Razni mali ogl^ izdelovalkTsvS^; senčnikov m Izkušene šivalke Vi^v» , REMBRANDT LAMP JHKUttt. Superior^ _ ---- " ŽENE in DEKLETA" fr*«** delo. P0m0(- v * J ss ar* ~ üí Uposlevalni urad v 3 nari«», MARSHALL field ts1 Suit-Wash^. Hišna gospodinja Splošno domačo hižno delo i osebe v družini. Privatna JJ kopalnica. Plača $30 00. Kličite HOLlycourt 8487 TOVARNIŠKI DELAVCI Stalno delo, 75c na uro. Čas in pol za nad 40 urno dalo. . Veliko nadurnega časa. FRANK MILLER & SONS 2250 W. 58th Street . - it Janitor's Helper91 Engineer POMOČNIK .. HIŠNIKU 416 ALDINE AVE. ZIDANA HIŠA, 4 sobe prv. in 4 •obe v drugem nadstropju. Sedaj "rooming house" prinaša $80.00 mesečno. Gorka voda gorkota in garaža. $8,700 z pohištvom vred. 2232 So. Keeler—po 5. uri zvečer. 2 NADST. zidana trgovinska hiša. 4 stan. in prodajalna. 2 kari garaža. Zmerna cena $5,200 na 2152 W. 21st St. W AOITOIAJTE ZA PHOSVErj delo dobe hišnice "janitresses ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSEH DELIH MESTA Dalovne ura od 5:30 Popoldne do 11 ura svat*. Vojno nujna industriji. Rabimo tudi pomočnice v Jedilnid VPRAŠAJTE prli ILLINOIS BEU TELEPHONE COMPANY- "EMPLOYMENT OFFICE" ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. Washington Street TISKARNA S.N.P.J. V tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitni*, časnike, ^njige^ koledarja, letake itd r slovanskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA HA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE MAROČA V »VOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarn« uaUsko dalo prve mfc Pišite po Informacije na naslov: SNPJ PRINT ERY JM7-IS S. Lawndale Avenue • • Chicago 23. lilla* TEL. ROCKWELL SSM ANY SOBTSS TODAY? s-- ■ J Jack * Illustrated by Uß Keaf naroČite si dnevnk prosveto ----1*. redne konvencije as lahko narešl as lial Prostata mNe sdss. dva. tri. fttiH ali pat tlaaev is «m drašiae k aal bmo* ■tek Lkt Preaveta stana sa vse enaka. sa Slane aH aačlaaa » 00 ■ bdao. Km aailaal «a plačala pri ssssaMatttllil« tete. sa Jim te prišteje k naretelaL Tanj sedal ai v«oka. nti |a «tat predrag aa člane SNPJ. List Presvets Ja vsša ta-tata« Is ftsve Je v vsaki drailnl nekde. kl M rad Ntal Uri vsak dan. Pojasnilo,-VeelsJ kakor hitre kateri teh članov preneha biti «•» SNPJ, ali če sa preseli proč od družine In bo cshtevsl Mm avoj Uat tednik, bede moral tisti ¿lan Is dotiCne družine, ki Je tako akupo« naročena na dnevnik Proaveto, to takoj naznaniti upravniitvu liata in obenem doplačaj dotifoo vsoto Ustu Prof veta. Ako u-i« » stori, tedaj mora vpravnlltvo znižati datum ss to vsoto narotniks. Ustu Proa reta Jat ri» ___vsoto dooarl« d Uat. kl |e vata iMtalaa. PROSVETA. SNPJ. SSSr Se. Laamdale Ava. ss. m. Pritetene poftlljani sa Hat vaota $ ČL Data vita te §e ***f I |ee kad a |mi ta Mrk ► Wne ateaip«. Vé BU .p