LETO (AÑO) XL VIH (42) Štev. (No.) 48
ESLOVENIA LIBRE
■ % 11 ' ■■—■■■■■■■.
Slovenski narodni odbor ob pretresih v domovini
V dneh, ko je svet priča dogodkom, ki z vedno večjo silo govore o rušenju vsega, kar je bilo grajeno in vzdrževano z nasiljem pod komunističnimi režimi v državah vzhodne in srednje Evrope ter dokazujejo odločno voljo narodov, da temu stanju napravijo konec, ko se je zrušil sramotni berlinski zid, ko na češkoslovaškem spet govore o praški pomladi in išče Evropa novo politično ravnovesje, spremljamo s posebnim zanimanjem, zavzetostjo in skrbjo dogodke v domovini. Ob njih ponovno
pozdravljamo vsa gibanja in stremljenja po demokratizaciji narodnega političnega, gospodarskega in družbenega življenja. Prepričani, da je svobodno delovanje političnih strank v okviru nove svobodno izvoljene slovenske ustave edino zagotovilo resnične demokracije med nami, vabimo vse rojake, da se pridružijo skupnemu iskanju osnov za narodovo bodočnost, nalogi kateri posveča SNO skrb in napore vsa leta svojega obstoja.
Ugotavljamo, da zahtevajo hitri političnih premiki na evropski celini premišljenih, a naglih odločitev slovenskih demokratičnih sil, da nas dogodki ne prehite in da naš narod ne bo ponovno objekt med silami, ki se bore za premoč na novem političnem zemljevidu Evrope.
Odobravamo v celoti odločno ftjavo komisije Pravičnost in mir, z dne 31. oktobra 1989, in se pridružujemo njenemu pozivu, da je treba pogumno delati za resnično in popolno demokratizacijo Slovenije. Ob tem poudarjamo, da je po krščanskem družbenem nauku mogoče pričakovati vrednih sadov pri uresničevanju te globoke družbene preosnove le tedaj, kadar smo vsak zase pripravljeni na osebne odpovedi in napore.
Obsojamo izjave visokih jugoslovanskih vojaških osebnosti, ki skušajo z grožnjami zavirati težnje narodov po suverenosti, pravici do samoodločbe in popolni politični demokratizaciji. Vojska, ki ščiti le koristi totalitarne manjšine ter se obrača proti narodovi volji in njegovim zahtevam, je v bistvu narodu sovražna vojska. Obsojamo pa tudi vedno pogostejša narodnostna izzivanja, ki jih organizirajo komunistični . organizmi drugih republik ter ponovno izjavljamo, da nosijo ti za svoja dejanja in njih. posledice popolno in nedeljivo odgovornost.
Opozarjamo rojake v zdomstvu, naj dogodke v domovini spremljajo s pametno presojo in treznostjo in naj ne nasedajo na videz razveseljivim, a v resnici večkrat varljivim ukrepom predstavnikov vladajočega sistema, ki sredi propadanja še vedno iščejo, kako bi ohranili tudi v novih razmerah čim več oblasti. Naj ne sprejemajo darov in miloščine od tistih, ki so krivi ne le njihove nesreče temveč dolgoletnega trpljenja vsega naroda.
Svobodno bodočnost naše domovine je mogoče graditi le na neokrnjenih demokratičnih osnovah. Dokler teh ni, se bomo vsi svobodoljubni rojaki doma in v zdomstvu zanjo borili, pri tem pa nikakor ne bomo podpirali samovoljnih sklepov režima, ki pet desetletij ni maral priznati pravice narodu suverenega odločanja.
V novembru 1989.
SLOVENSKI NARODNI ODBOR
Rudolf Smersu	dr. Peter Urbanc
predsednik	podpredsednik
Zelo pomembna resolucija
V ponedeljek, 2. oktbra, se je v deželnem svetu Julijske Krajine-Fur-lanije .zaključila razprava o programskih izjavah nove deželne vlade, katero ponovno vodi demokristjan Biasutti. Slovenska skupnost je tudi tokrat član večine in ohranja predsedstvo komisije za kulturo in šport. Novost predstavlja dejstvo, da sta v programsko večino pristopili zeleni z znakom marjetice in Lista za Trst.
Resolucija uvodoma poudarja, da mora osrednja vlada konkretno odgovoriti na zahteve Slovencev, in sicer s primernim zakonom. Deželna večina priznava slovenski manjšini v Italiji in italijanski v Jugoslaviji nenadomestljivo vlogo pri ra:. zvoju medsebojnega razumevanja, kar naj privede do utrditve in razširitve sodelovanja ob meji.
Deželni svet — pravi resolucija — obvezuje deželni odbor, naj odločno posreduje pri rimski vladi, da ta sestavi zaščitni zakon za slovensko manjšino, kot je predvideno v 6- členu ustave. Takšen zakon naj zaščiti kulturne in etnične posebnosti manj-
šine. Svet odklanja vsako obliko preštevanja manjšine, kajti zaščita ne sme biti odvisna od števila pripadnikov manjšine. Konačno deželni svet zahteva, naj vlada čimprej sprosti že nakazanih 36 milijard v korist slovenske in italijanske manjšine.
Takšna, je torej vsebina resolucije, za katero so glasovali krščanska demokracija, socialisti, socialdemokrati, republikanci, liberalci, Slovenska skupnost in zeleni, ostali pa se glasovanja niso udeležili.
Resolucija je gotovo najvažnejši dokument v zvezi s slovensko manj-šno, kar jih je deželni svet odobril v zadnjih letih. V tem dokumentu je še zlasti pomemben odstavek, ki govori o preštevanju manjšine, ki so ga še pred kratkim zahtevale tudi nekatere stranke večine (liberalci in republikanci). Sedaj pa sta tudi ti dve stranki podpisali resolucijo in s tem uradno uskladili svoja stališča s tistimi ostalih vladnih strank. Lista za Trst pa je ostala osamljena pri zahtevi, naj se izvede preštevanje manjšine.
Komunistična partija ni glasovala
Razmere
Na knjižnem sejmu v Cankarjevem domu se je Jože Smole v otvoritvenem govoru zavzel za sprostitev u-voza celotne literature vseh Slovencev v zamejstvu in po svetu. Torej tudi emigrantske. Jožetu Smoletu se v tem predvolilnem času za njegovo velikodušnost zahvaljujem, hkrati pa upam, da se bo v času še bolj razplamtele predvolilne kampanje ne samo zavzel, ampak tudi aktivno sodeloval pri spremembi zakonodaje, tako da bo končno že enkrat dovoljevala vsem Slovencem v svetu, ne-glede kakšne ideološke opredelitve so, brezskrbno potovanje v svojo domovino. Sploh pa se ne smemo preveč čuditi, če bodo to v kratkem, zaradi istega vzroka kot pri Smoletu, naredili komunisti. Svojo rdečo-krva-vo barvo že spreminjajo, tudi prazen grob za svoje žrtve so že ponudili svojcem neznano kje pomorjenih iz dachauskih procesov. Eno. so procesi (božični, dachauski, Nagodetov), povsem nekaj grozljivejšega, predvsem zaradi množičnosti in brezobzirnosti pa so likvidacije nasprotnikov po celi Sloveniji.
Začele so se javne zahteve za razkritje povojnih množičnih likvidacij v Kočevskem Rogu, Teharjah in po'
Mitinga
V soboto, 2. decembra, smo iz telefonskega sporočila izvedeli, da prejšnji dan v Ljubljani ni bilo mitinga, ki so ga dolgo pričakovali in pripravljali srbski „mitingaši“, da bi z njim pretresli slovensko pomlad.
Notranji minister slovenske vlade Tomaž Ertl je razglasil izredno stanje, prepovedal zbiranje ljudi na javnih prostorih, in prepovedal prevažanje množic na manifestacijo. Vse to je povzročile', da so mitingaši odpovedali zborovanje, na katerega so imeli namen pripeljati kakih 40.000 manifestantov iz Srbije. Tako so organizatorji stisnili rep med noge in niso prišli v Ljubljano. Le kakih 50 prenapetežev se je zbralo, okoli njih pa veliko policije in časnikarjev. Izgredov ni bilo.
Vendar pa je' Srbija odgovorila na. drug način Socialistična zveza delovnega ljudstva Srbije je oklicala splošen bojkot vsem gospodarskim, političnim in kulturnim stikom s Slovenijo. Pri tem pa je ostala o-samljena, saj se njenemu koraku ni pridružila ne Hrvaška, črna gora, Makedonija niti ne Bosna in Hercegovina. Ostala je politično izolirana.
Da povemo nekaj o zgodovini tega mitinga. V začetku meseca novembra šo srbski „mitingaši“, kot ime-
za resolucijo in se pri tem sklicevala na napake pri postopku. Res je, da je bil postopek nekoliko neobičajen, vendar je bilo popolnoma jasno, da je zahteva po-glasovanju politične narave; za preštevanje so bili samo neofašisti in Lista za Trst, kot se je hotelo dokazati. Komunisti so se distancirali od večine in sta pri tem bila, kot je čudno slišati, najbolj aktivna prav slovenska svetovalca Bratina in Budin, ki sta prva napovedovala svoje vzdržan j e in to odločitev utemeljla z napako v postopku. če je torej po eni strani res, da je do ,te resolucije prišlo zaradi notranjih sporov v večini (KD j,e namreč nasprotovala preštevanju in je to hotela vključiti v program nove deželne vlade, s tem pa niso soglašali socialisti, ker so želeli k programu privabiti tudi Listo za Trst) je po drugi strani prav tako res, da bi morali pri Slovencih prevladati splošni interesi slovenske manjšine.
Po Novem listu,
Trst, 5. 10. 1989
postajajo
mnogih drugih krajih po Sloveniji. Tako je ljubljansko Delo (9. 11.) celo na prvi strani objavilo zahtevo celjskega društva za varstvo okolja, da se pojasni streljanje ljudi v Teharjah, v Košnici in Medlogu. Skupina prirediteljev komemoracije ob Lipi sprave na Žalah pa je v Delu (9. 11.), Večeru in Demokraciji objavila peticijo skupščini SR Slovenije, naj razišče vse likvidacije ter omogoči svojcem ter javnosti obiskovanje skritih grobišč.
Kot izgleda, bodo v predvolilnem boju do aprila prihodnjega leta, 'ko bodo volitve, prav grozodejstva dikta-torskegega komunističnega režima v Sloveniji glavna tema, s katero se bo skušalo komuniste omejiti v civilizacijske okvire.
Po propadu t. im. okrogle mize opozicije in komunistov, ki je bila zaradi nepopustljivosti komunistov le „klepetalni klub“, je prišlo do formiranja dveh dokaj ločenih opozicijskih blokov. Zmernejši, ki mu mnogi pravijo tudi „prorežimski“ blok, saj ima že sedaj precej oblasti v svojih rokah, sestavljajo ZSMS, Zeleni Slovenije in Klub 89. Pravi opozicijski blok, ki ga pa prej imenovani ozmerja z „narodnjaki“, pa sestavljajo. So-
ni bilo
nujejo ta krog, okoli Slobodana Miloševiča, začeli načrtovati ta miting v Ljubljani, s katerim so imeli namen Slovencem raztolmačiti „prave“ namene srbske politike glede Kosova, Jugoslavije in bratstva in edin-stva. Najprej je bilo govora o kar
500.000	Srbih, ki naj bi prišli, zatem so število zožili na nekaj deset ti-sočev. Tudi so najavili željo, da bi prenočili pri slovenskih družinah. S takimi mitingi kot primernim političnim orodjem je uspelo Miloševiču' vreči krajevne vlade v črni gori in Vojvodini, odstraniti neprijateljska partijska vodstva in razvneti množico-. Poleg tega je lahko domnevati, da bi ta miting služil kot priprava za kak incident.
Tu v Argentini smo lahko brali daljši članek 30. novembra v La Na-eionu, ki je podrobno pisal o prepovedi mitinga in o prekinitvi stikov med srbskimi organizacijami in Slovenijo. Kot pravi komentar iz Evrope, je ta srbska iniciativa prvi konkretni korak k razsulu Jugoslavije.
V torek, 5. decembra pa je dal Miloševič smešno - čudno izjavo, da je „Slovenja zadnji otok konservatizma v Evropi“!
---------------„mn..	.....
Tolstoy izgubil tožbo
Po zadnjih novicah z dne 3. decembra se je v Londonu končala tožba, ki jo je lord Aldington naperil proti grofu Tolstoyu in drugim, ker so mu očitali, da je vrnil kozake in domobrance v roke komunistov, vedoč, da jih pošilja v smrt.
Kot poročajo, je tožbo lord Aldington dobil in so bili obsojeni Tolstoy in drugi na 1,5 milijonov funtov šterlingov, to je nad dva milijona dolarjev, kar je dosedaj najvišja indemnizacija v zgodovini angleškega sodstva.
Nimamo, še natančnih poročil, a vse kaže, da predmet debate in obsodbe ni bilo v glavnem dejstvo vračanja in pobijanja protikomunistov, ampak dokazovanje, ali je bil Aldington tisti oficir, ki je vse te dejansko izročil. Verjetno obtoženi tega niso mogli dokazati, saj je Aldington trdil, da je dva dni prej odšel nazaj v Anglijo.
BUENOS AIRES 7 de diciembre ■— 7. decembra 1989
jasnejše
cialdemokratska zveza Slovenije, Slovenska demokratična zveza, Kmečka zveza in Slovenska krščanska demokracija. Zanimivo, ali pa tudi ne, je, da postaja gonilna sila te združene opozicije, kot se ta blok imenuje, Jože Pučnik, oseba torej, ki so jo komunisti imeli zaradi t. im. „verbalnega delikta“ kar sedem let v ječi, nato pa je moral emigrirati. Pučnik se je pred kratkim vrnil iz emigra-cijie in sedaj uspešno nastopa v javnosti. Obstoj združene opozicije, ki jo koordinira Pučnik, vsekakor narekuje naslednje leto zelo zanimive volitve.
V Sloveniji je trenutno pravo obsedno stanje ob nesramnih zahtevah srbskih fanatičnih nacionalistov s Kosovskega, ki bi radi organizirali
1.	decembra sredi Ljubljane t im. „miting resnice“. Ogromno in preveč energije se troši z ukvarjanjem s tem „problemom“. Slovenska politika, kot že tolikokrat, bojazni svojega naroda uspešno kanalizira na svoj (predvolilni) mlin.
Sedaj, ko je Miloševiču uspelo pošteno skregati narode v Jugoslaviji, se je znašel pred zidom resnice. Na eni strani katastrofalno stanje srbskega gospodarstva, na drugi pa vedno bolj odločna opozicija proti njemu, ki je, razumljivo, sestavljena predvsem iz srbske inteligence. Na volitvah je sicer zmagal, vendar spet s pomočjo krvi, ki je ti(k pred tem tekla na Kosovu. Miloševičeva klika, dela ta trenutek s klasično stalinistično sodno farso proti Albancu Vlla-, siju Jugoslaviji nepopravljivo Škodo. Oči vse svetovne javnosti se raje ozirajo na Poljsko, Madžarsko, Vzhodno Nemčijo in že tudi na češko in Bolgarsko, balkanska blaznica. z Miloševičevim ortodoksnim komunizmom pa je vredna le posmeha, vsekakor pa tudi ekonomskega ignoriranja. Tudi s-lovenski človek je obubožan, vendar ima ta trenutek vsaj vzpostavljeno takšno politično razmerje sil, ki je optimistično, ampak kaj nam to pomaga, ko pa Miloševič na primer na vprašanje Reuterjevega časnikarja po komentarju o skrajno revnih rezultatih srbskega ljudskega posojila mirno in jasno odgovori, da. se prav zato v Srbiji toliko borijo za integriteto Jugoslavije.
Gre torej za nadaljevanje delitve ali jasneje rečeno, jemanja s krožnikov tistim, ki na njih sploh še kaj’ imajo.
Gorica, 18. novembra 1989
Vinko Levstik
RUPTURA INTERNA
Dos repúblicas yugoslavas, Eslo-venia y Serbia, se sitúan al borde de una guerra que no podrá tener lugar, debido a que carecen de ejército, mientras que las Fuerzas Armadas Federales, de oficialidad ma-yoritariamente serbia siguen insistiendo en que son “estrictamente yugoslavas”.
Serbia, la mayor de las seis repúblicas yugoslavas, confirmó que desde el pasado -viernes rompió todas sus relaciones económicas con Esío-venia, la más desarrollada de las repúblicas, debido al apoyo que las autordades eslovenas conceden a los nacionalistas albaneses del Kosovo serbio.
'Las autoridades eslovenas prohibieron la manifestación por considerarla una forma de presión del “Go-liath serbio contra el David esloveno”, según un diario esloveno, y por temor a disturbios. La asociación de ex combatientes de Eslovenia había afirmado días antes que si la suspendida manifestación hubiera tenido lugar “podría marcar el principio de la guerra civil”.
Dr. Vinko Brumen-80 letnik
Visoka staroistna leta je te dni dosegel naš znani predavatelj in filozof dr. Vinko Brumen. Delaven že fz domovine je spremljal slovensko usodo predvsem na pedagoški ravni, predvsem po vojski na Primorskem in med nami v Argentini.
Naj navedemo nekaj kratkih oznak o njegovi življenski poti. Rodil se je
9.	decembra 1909 v Šalovcih pri Sre-dišču ob Dravi. Pozneje je študiral pedagogiko na ljubljanski univerzi, kjer je diplomiral leta 1935, leto pozneje je istotam dobil doktorat z disertacijo o kulturno-pedagoškem po menu Slomškove knjige Blaže in Nežica. Nato se je posvetil profesorskem poklicu, predvsem na učiteljišču v Ljubljani. Zadnje leto vojske je bil pri šolskem svetu v Gorici, po vojski pa je — kljub komunističnemu proti vi j en ju — prejel in izvrševal važno delo. ravnatelja slovenskega učiteljišča v Gorici. V filozofiji je bil učenec dr. Franceta Vebra.
V Argentni je postal z leti direktor oddelka za publikacije iz humanističnih strok pri Editorial Kape-lusz, znani šolski založbi. Tudi je postal izredni univerzitetni profesor na ukrajinski univerzi v Buenos Airesu, kjer je predaval občo pedagogiko v španščini, za slušatelje slovenskega oddelka pa še zgodovino slovenske, filozofije.
'Že v 'Sloveniji in na Primorskem je izdal vrsto pedagoških učbenikov (nekatere v ciklostilu): Obča pedagogika, Psihologija, Pedagogika in didaktika, Psihologija in pedagoške vede.
Poleg tega se je predvsem v Argentini posvetil tudi razmišljanju o problemih slovenskega naroda, o naši usodi zdomcev in problemov integracije v argentinski svet. Napisal je o tem veliko člankov ter imel vrsto predavanj; glavni del o tem pa sta knjiga Iskanja ter Mi in naš čas, obe pri Slovenski kulturni akciji. Tudi v naš list Svobodno SIo-venijo je napisal več člankov, kakor tudi je spremljal Zbornike od vsega početka.
Drugo važno delo dr. Brumna pa je bilo njegovo zanimanje za velikega Slovenca dr. Janeza E. Kreka. Že v Sloveniji se mu je začel posvečati, tako da je pripravil peti zvezek njegovih zbranih spisov (prve štiri je uredil dr. Ivan Dolenc) a so mu Nemci uničili celotno že do-tislkano naklado. Ohranili so se le krtačni odtisi, od katerih je objavil pozneje uvod v Vrednotah. O dr. Kreku je izdal v Argentini tudi obširno knjigo, ki je kot prVa v slovenskem kulturnem svetu obširneje govorila o tem duševnem velikanu,
pod naslovom Srce v sredini. Tudi za Zbornik Svobodne Slovenije je za leto 1966 uredil celo poglavje — 60 strani — Ob stoletnici rojstva dr. Kreka; vanj je napisal tudi vrsto posebnih člankov. Pred kratkim je v Ljubljani revija Tretji dan objavila pogovor z njim o Kreku.
Poleg tega je bil iskan govornik na raznih prosvetnih slavjih, kakor tudi z bolj filozofskimi temami pri kulturnih večerih Slovenske kulturne akcije, kjer se je v .zadnjih časih posvečal predvsem debati o znanstveni dokazljivosti božjega bivanja. Pri SKA je sodeloval z mnogimi članki v Meddobju in Glasu. Tu je bil tudi vodja filozofskega odseka, pri Katoliškem starešinstvu pa dolgo vrsto let podpredsednik.
Veseli smo, da spremlja še vedno duhovno čil našo zdomsko problematiko ter se — če le more — udeležuje skupaj s soprogo Milko raznih predavanj.
Prepričani smo, da bo še dolgo lahko sodeloval ter koristil naši skupnosti in vsemu slovenskemu narodu iz svoje bogate zakladnice — pedagogike, filozofije ter krekologije!
TDml
Slovenščina
KAJ SE VAM ZDI?
Čudno se mi zdi. Res, meni se čudno zdi.
'Se vam ne zdi, da je dovolj jasno in razločno?
V šoli smo se učili, da moremo o-sebne zaimke v dveh odvisnih sklonih okrajšati, če se nam zdi, da niso potrebni posebnega poudarka, mene - me, tebe - te, njega - ga, njim - jim...
Tudi povratno — osebni zaimek se lahko na enak način skrči: sebe - se, sebi - si.
Tudi povratno — osebni zaimek rabimo seveda samo takrat,. kadar govorimo o tistem, ki je nosilec dogajanja ali stanja v stavku. Vsak naj pometa pred svojim pragom. Vsak naj sebi pred pragom pometa. Vsak naj svoj prag pometa.
Pomagaj sam sebi. Sam si pomagaj.
Res čudno, da nekaterim' ni bilo dovolj jasno, kaj tak način govora pove. Nihče ni zapisal, kdaj se je začelo usodno nezaupanje. Tudi nihče ne ve, kdo je bil prvi, ki ni zaupal enemu samemu od teh izrazov v enem in istem stavku, da je začel
Tone Mizerit
|Ji 17 21101 VIA V ARCINTINI
Razvoj je vedno enak: najprej pri-čno govorice v „informiranih krogih“; nato o tem potiho razpravljajo „poučeni opazovalci“, nato pa se govorice razširijo in široka javnost prične debatirati o< zadevi. Vedno bolj raste občutek, da nekaj res ni prav, dokler se končno vsi ne prepričajo o polomu, in zadnji ostanki u-panja razpadajo, dokler kaka nova poteza ne obnovi upanja — do bodočega spotika.
MOČ DOLARJA
Tako se je zgodilo tudi to pot. Govorimo o „sodobni zgodovini“ dolarja v Argentini. Ko je nastopila sedanja gospodarska ekipa, so dolgo časa računali, kakšna naj bi bila vrednost ameriške valute. Vrednost naj bi trajala dolge mesece In določili so jo za 650 avstralov na dolar. Da, menili so najprej manjšo številko, a jo v zadnjem trenutku povišali — za vsak slučaj.
Ko se je v argentinsko gospodarstvo vrnil nek določen red, se je dirka okoli dolarja umirila. Da, celo na črni borzi je bil cenejši od uradne
«•■■aaauaaaaaaaaaaaaaaaaaa
-moj jezik
ponavljati in kopičiti: najprej prvotno, dolgo obliko, potem pa še o-krajšano:'
Da ne bo kdo mislil, da nisem trdno odločen: meni mi ne bo nihče ukazoval! Meni mi... ?
Takšen način zatrjevanja pa le dokazuje, da je tistega morda strah, da bi kdo ne zaupal njegovi samozavesti. Vsekakor pa dokazuje, da r.e pozna slovenskega načina izražanja. V slovenščini nikdar ne sežemo po obeh oblikah, ena od teh je vedno dovolj, (je se nam zdi skrajšana oblika preslabotna, poslužimo se prvotne, neskrajšane. Ta bo gotovo v vsakem primeru povsem dovolj.
Prav mene je moralo vse to doleteti.
Vedno je njim zaupal.
Opazujmo se, opozarjajmo se! Naj nam ne bo nerodno! Te in takšne napake nas oddaljujejo od lepega izražanja in nas navajajo na malomarnost, ki je morda pri drugih jezikih dovoljena. To nam ne more biti nagib in opravičilo. Biti Slovenec pomeni tudi v najbolj polglasnem izrazu biti zvest in hoditi po pravi poti.
Milena
valute. Mnogi so jih kupovali na 'črno in prodajali v bankah. A temu je bilo kmalu konec. „Črni“ dolar je nato nekoliko, prav malo, nadkri-lil uradnega — in tam obstal. Prebili smo najhujše dneve, nekaj mesecev, in prehitro, res prehitro je življenje zadobilo videz urejene družbe, urejenega gospodarstva.
Prvi alarmni zvonec je zazvonil, ko je prišlo do problemov v Glavni delavski konfederacji, C'GT. Ofenziva na Ubaldinija je povzročila tudi hud poskok dolarja, vendar so računali, da bo z zmago menemističnih sindikalistov zadeva urejena. Ni bilo tako. Ločitev v sindikalnih vrstah je slabo vplivala na stabilnost av-strala, ki si že ni več opomogel.
Ko je dolar presegel 700 avstralov in se bližal osemsto, so se v Centralni banki pričeli tresti. Pa se je nekemu prebrisanemu funkcionarju posvetilo: če pričnemo prodajati do-larje, bo njih cena padla. Prodaja je trajala dva dni, in cena je res padla, a padale so še hitreje dolarske rezerve: ponovili so besedilo drame, ki je Alfonsinu pomenila smrtni u-darec za „pomladanski plan“. Vlada je hitro pognala na cesto „prebrisanega“ funkcionarja, objavila, da ne bo prodajala dolarjev, ne novih dolarskih bonov, ne ničesar podobnega — a prepozno. Med gospodarskimi veljaki ni bilo več zaupanja.
MOČ ŠPEKULACIJE —-SLABOST NAČRTOV
Tedaj se je vrglo na dolar „vse kar leze ino gre“. Kraljestvo špekulacije je znova zavladalo, in vsi, ki so ostali ob strani vladnega načrta, so s silo pritisnili na tuje valute. Vladi izgleda, da ni ostalo drugega kot da je segla po receptih, ki so že v preteklosti neštetokrat pokazali svoj učinek kot dvorezni meč: monetaristična strogost, kontrola cirkulacije denarja, zvišanje bančnih obresti...
Novi predsednik Centralne banke, Egidijo Ianella, je nastopil, ko so z gospodarskega ministrstva že tisoč in enkrat zatrdili, da bo sedanja u-radna vrednost dolarja (650 avstralov) ostala nespremenjena do marca. Takoj nato se je pričela rast obresti. Dosegle in presegle so 25% na mesec. Vrnili smo se čase, ko je bil najboljši ,,'kšeft“ celo za majhne kapitaliste, vlagati denar v banke na določen rok, ker je bil izkupiček visoko nad inflacijo. Tudi sedaj, medtem ko se inflacija isuče okoli 6 do 7 mesečno, so obresti nad 20% mesečno.


Brez svobode ni odgovornosti
Pogovor z dr. Antonom Stresom
Kako gledate kot vizitator lazaristov na ta vaš enklave v Lanusu, o-ziroma najnovejši poseg v Bariloče?
Razmere so nas pripeljale do tega, da je dušno pastirstvo med izseljenci sestavni del delovanja slovenskih lazaristov, saj imamo poleg Argentine sobrate tudi v Kanadi, v diaspori po Srbiji in Makedoniji, slovenski škofje pa želijo, da bi prevzeli še kakšno izseljensko dušno pastirstvo v Evropi. Koliko lahko temu ustrezamo, je odvisno od ljudi, ki jih imamo. Za Argentino lahko rečem, da bomo pri tem delu v Lanusu in Bariločah vztrajali, dokler bo mogoče, se pravi, dokler bo kaj novih poklicev iz tega izseljenstva samega. Enako velja tudi za Kanado.
Rolko vaših bogoslovcev z Argen-tine študira v Ljubljani? Bodo ostali v Sloveniji, odšli v misijone ali se vrnili med nas?
Iz Argentine je doslej prišlo študirat ,v Ljubljano kar lepo število bogoslovcev. Trenutno sta dva: Toni Burja in Pavle Novak. Dosedaj so ti sinovi argentinskih rojakov odhajali v misijone ali pa so se vrnili nazaj v Argentino. Tako bo verjetno tudi v prihodnje. Z ene strani mislimo na potrebe, ki se kažejo, z druge pa na željo sobratov.
Vi ste predsednik slovenske komisije Pravičnot in mir. Koliko moral-
ne avtoritete ima ta oziroma koliko jo oblastniki upoštevajo?
Komisija Pravičnost in mir je pravzaprav kot poluradni glas vodstva katoliške Cerkve del tiste slovenske javnosti, ki si prizadeva za čim popolnejšo demokratizacijo. Ker pa so slovenski katoličani pomemben del slovenskega naroda, imajo njena stališča nujno pomembno težo. Del sredstev javnega obveščanja v Sloveniji prinaša naše izjave in jih tako posreduje širši javnosti. Zadnje čase kvečjemu radio in televizija naših izjav ne prinašata, zaradi splošne usmerjenosti teh naših druž-_ benih občil, čeprav bo letos za božič na televiziji prvikrat tudi maša. Ker, pa se pri nas vse zelo hitro spreminja, se bo prej ali slej morala tudi televizija še bolj cdpreti vsem glasovom.
V zadnji izjavi komisije kličete Slovencem, da se naj bolj politično osvestijo, zanimajo in odločajo. Je to v Sloveniji velik problem?
Kjer ni svobode, ni odgovornosti. V-eč kot štiri desetletja večje ali manjše odrinjenosti katoličanov iz javnega življenja, predvsem pa vseh nekomunistov iz političnega udejstvovanja, so naredila ljudi precej nepolitične. K temu je treba dodati še precejšnjo mero prestr.ašensti, posebno pa veliko nezaupanja. Mnogi
ljudje še . ne verjamejo, da bo iz vse te „slovenske pomladi“ res kaj pravega nastalo. Zato je tako pomembno, da se začnejo zavedati, da je tudi od njih odvisno, kakšna bo naša prihodnost. Nič se ne bo zgodilo samo ■od sebe. Končno pa je najbolj zaskrbljujoče to, da je te pasivnosti kriv tudi praktični materializem mnogih ljudi. Porabništvo je največ-ji nasprotnik idealizma, pripravljenosti na tveganje in požrtvovalnosti.
Kaj mislite o novih strankah ali gihanjih, osnovanih na krščanski podlagi?
'Slovenci smo del Evrope, kjer politične stranke niso tako svetovnonazorsko neopredeljene kot npr. v anglosaksonskem svetu. Tudi z.a liberalizmom in za socializmom stojijo določeni pogledi na svet, tako imenovani „svetovni nazori“ in filozofije o človeku, da ne rečem ideologije. Zato je razumljivo, da se kristjani ne morejo pridružiti kateremu koli političnem gibanju, razen če mu skušajo vtisniti tudi svoj pečat. Kristjani smo tudi prepričani, da so krščanske moralne vrednote nujno potrebne za narodovo preživetje in za človeka vredno celovito družbeno življenje. Politično gibanje na krščanski podlagi pa ima tudi več možnosti, da pripelje kristjane do tega, da se bodo začeli politično u-dejstvovati. Zato se mi zdi prav, da se tudi .krstjani pojavijo v političnem življenju kot enakovreden subjekt. Drugo pa je vprašanje, če je prav in primerno, da nosi njihova „stranka“ tudi zunanjo oznako krščanstva,
krščansko ime. Seveda ne iz kakega oportunizma ali pomanjkanja krščanske samozavesti, temveč zato, ker se je bati, da bo zaradi tega prihajalo do številnih nesporazumov: eni se takemu gibanju ne bodo pridružili, ker se nimajo za kristjane v polnem pomenu besede, čeprav bi še strinjali s cilji gibanja, drugi bodo enačili Cerkev s stranko. Cerkev pa ima seveda drugo poslanstvo kot politično gibanje.
Sedaj poteka v Ljubljani debata o slovenski katoliški literaturi. Kaj mislite vi o tem?
Ob tem bi bilo treba reči veliko stvari, npr. kaj je „katoliška literatura“? Za to tukaj ni prostora. Vsekakor pa se ne morem strinjati s tistimi, ki bi nam radi dopovedali, da se v preteklosti tudi katoliškim literatom ni dogajalo na njihovem področju tisto, kar se je dogajalo slovenskim katoličanom v celoti, čeprav je res, da je kulturni prostor pri nas še najmanj ideološko obremenjen in stojijo danes ravno kulturniki v prvih vrstah boja za demokracijo. Ne smemo pa pozabiti, da je bila ravno katoliška inteligenca, z njo pa tudi pisatelji, po vojni odstranjena iz domovine. En so bili pobiti, drugi so se moral izseliti. Lep primer težav, na katere so naleteli katoliški ustvarjalci, je npr. kipar Gorše, kateremu so pred leti onemogočili razstavo v Kostanjevici. Pred nedavnim se mu je slovenska kultura vendarle skušala oddolžiti z razstavo v Ljubljani, vendar je sam kipar ni več dočakal.
A posledice take politike so nam tudi že znane. Trpeli smo jih ves čas Sourrouiljevega gospodarjenja. Take obresti ubijajo kredit, brez kreditov pa ni industrije, ki bi nemoteno delovala, ne obratovanja, ki bi mirno uspevalo. Nihče ne vlaga kapitala v proizvodnjo, in brez proizvodnje ni „produktivne revolucije“ na kateri naj bi slonel uspeh Mene-movega vladanja. To danes vedo strokovnjaki, pišejo po časopisih; tega se zaveda narod, in prvi nevarni pesimizem nad uspehom današnjih naporov se je zagnezdil v srcih.
IMedtem se je Jorge Born, vsemogočni vodja močne korporacije, že dvakrat bliskovito povrnil v državo, da osebno nadzira potek dogodkov. Dolgourni so njegovi sestanki s predsednikom. Iščejo izhoda iz teh zagat, a ga doslej še niso našli Govori se res, v velikih orisih, o novem socialnem paktu, v katerem naj bi bili' zavezani vlada, celotno občestvo podjetnikov in gospodarskih činiteljev, pa seveda delovni svet. Tukaj se poraja nekaj težav. Izredno težko bo doseči enotno mišljenje med podjetniki. Še težje soglasnost med sindikalisti. Ko socialni pakt niti še ni rojen (saj še ni spočet), mnogi dvomijo o trdnosti njegovega zdravja.
MED SINDIKALIZMOM IN POLITIKO
Zato je razumljivo, da je vlada sprožila nov napor glede na sindikalno enotnost. Notranji minister je vodja te strategije, medtem 'ko sta oba dela CGT že določila svoje zastopnike za pogajanja. Prvi sestanki so prešli, vendar ni vidnih uspehov. Še več, pogajanja so bolj podobna pretepom in medsebojnim obračunavanjem, kot pa resnemu iskanju e-dinosti. Minister Bauza bojuje ta boj „ibrez upa zmage“, saj celo v resnih sindikalnih krogih trdijo, da, če pride do zedinjenja, tega ne bo pred marcem prihodnjega leta. Tedaj bo morda že prepozno.
A sindikalizem je tesno povezan s politiko, in dobro vemo, da „v politiki je vse mogoče“. Ko je pred leti sedanji buenotsaireški guverner . CafierO', v imenu peronistične obnove, navalih na sindikalno gardo, nihče ni predvideval, da bo kdaj pri njej iskal zavezništva. A spremembe v peronizmu kažejo v to smer. Me-nemistične formacije v provinci Buenos Aires vedno bolj bojevito nastopajo proti guvernerju in njegovim krogom. Cafieru je uspelo spremeniti provincijsko ustavo, in to s pomočjo radikalov. Sedaj je možna njegova ponovna izvolitev.
Zadnja novica: Uradni dolar bo veljal po novem: 850 avstralov.
Kot sourednik Celovškega Zvona nom lahko kaj poveste o sedanjem položaju, težavah pa tudi uspehih revije?
Celovški zvon je nastal iz utopične, skorajda „nore“ ideje združiti vse Slovence iz zamejstva, izseljenstva in Slovenije znotraj jugoslovanskih meja. Dejstvo, da kljub temu izhaja že vrsto let, je uspeh. Njegova največja težava je prihajanje v Jugoslavijo. Težave so gospodarske in politične. Gospodarske, ker prodajna cena v Sloveniji še zdaleč ne pokriva stroškov, zato je to za revijo čista zguba. Bolj pa bolijo politične ovire, ki jih povzroča sedanja zadevna jugoslovanska zakonodaja. Za vsako številko posebej mora priti dovoljenje iz Beograda. Kaj to pomeni v sedanjih izredno zaostrenih odnosih med Ljubljano in Beogradom, si ni težko predstavljati. Nekatere številke niso dobile dovoljenja, druge pa pridejo v Slovenijo z večmesečno zamudo. Vsaj v začetku pa verjetno krivci niso bili samo v Beogradu, temveč tudi v Ljubljani. Težave bodo rešene, če nam bo uspelo tiskati revijo za naročnike v Sloveniji sami. Na to mislimo, toda tudi tukaj bodo težave, in sjce.r tokrat predvsem finančne. Pri sedanji inflaciji je namreč nerešljivo vprašanje, kako pobirati naročnino, ko izgubi denar v nekaj mesecih polovico vrednosti. Vendar pa se revija uveljavlja. Naš čas je pa tudi takšen, da naravnost kliče po vsaj eni krščanski kulturni reviji, ki je obenem še vseslovenska.
Pogovarjal se je Tine Debeljak
MARIBOR — Nov hotel so dobili v Mariboru. K hotelu Orel so prizidali prostore, v katerih bo 132 novih postelj. Prej je tam stal hotel Zamorec, ki ga je „Orel“ pohrustal ...
NOVO MESTO — Na Kapiteljski njivi so po novih odkritjih dognali, da so na tem kraju pokopovali svoje mrtvece naseljenci celih sedemsto let: od devetega do drugega stoletja pred Kristusom.
STUTTGART, ZRN — Petnajst
del v mešani tehniki je razstavljala mlada slikarka Marjeta Godler. Na ljubljanski akademji likovne u-metnosti je diplomirala leta 1984, nadaljevala podiplomski študij, obenem pa že razstavljala po raznih za-hodnonemških mestih.
MARIBOR — Medaljo Edstrom za
zasluge pri razvoju in raziskavah v varilstvu je dobil dr. Pavel Štular, izredni profesor mariborske univerze. Nagrado podeljuje Mednarodni inštitut za varjenje v Helsinkih, ki pa jo je v 40. letih podelil le 14. strokovnjakom.
LJUBLJANA; — Meseca avgusta so našteli v povprečju 20 prometnih nesreč na dan. Sicer pa so miličniki imeli tudi dosti dela z drugimi prekrški, ropi, umori ali tatvinami, ki so v vročem poletju kar številni. Še bolj pa je žalostno dejstvo, da so našteli tudi petnajst samomorov.
PTUJ — Festival domače zabavne glasbe so :že dvajsetič pripravili v Ptuju. Za najboljši ansambel je žirija letos izbrala Štajerskih sedem iz Slovenskih Konjic, občinstvo pa Bratje iz Oplotnice in pesem Za materin praznik.
LJUBLJANA — Zunanjost ljub-ljanske stolnice so temeljito popravili. Lani so popravili pročelje in zvonik, zdaj pa ostalo. Zadnjič so jo temeljiteje popravili pred skoraj štiridesetimi leti. Zdaj so v svetlobnici odkrili freske Mateja Langusa, do sedaj nepoznane. Žal pa ni bilo ne časa ne denarja za restavriranje, zato je ostalo delo za kdaj drugič.
LJUBLJANA — Sto številk revije Arhitektov bilten je že izšlo. Izhaja že devetnajst let in v tem času je zrasla v pomembno revijo, ki je vplivala na cele generacije slovenskih arhitektov.
VRHOVO — Za hidroelektrarno
na Savi je zmanjkalo denarja. Prvi člen spodnjesavskih sedmih elektrarn je ostal nedodelan, gradbišče se prazni, in ni izgleda, da bi pritekal denar za končno izdelavo Vsa groba gradbena, dela so narejena, mnogo opreme je že tudi pripravljene, vendar zaenkrat ne bo vgrajena.
ŠAHOVSKI TURNIR
Za zaključek leta so šahisti iz Slovenske vasi g pomočjo Slovenske šahovske zveze pripravili drugi šahovski turnir, tudi tokrat v sedmih kolih po švicarskem sistemu. Tega turnirja, ki je bij igran vsako soboto v Hladnikovem domu, se je udeležilo tudi precej igralcev iz drugih naših Domov. Zadnjo igro so odigrali
2.	decembra. Po nekaterih zanimivih in napetih igrah so se končno pokazali rezultati.
V tem- turnirju je prepričljivo zmagal nas odlični šahist iz San Justa Jože Marolt, ki si je s solidno igro — in kot edini nepremagan že na predzadnjem kolu zagotovil prvo. mesto.
Lestvica je naslednja:
točk
1.	Jože Marolt
2.	Stane Škerlj
3.	Dani Kunc
4.	Jože Mehle
5.	Lojze Črnak
6.	Dani Sušnik
SJ 6 EM 5 SV 4 1/2 SJ „ sv „ sv „
Obletnica v
Berazateguiju
UMRLI SO OD 6. do 11. oktobra 1989:
UUIBLJAiNiA — Frančiška Kos; Franc Geiger; Mihael Pirnat, 85; Helena Biber roj. Vrilšer, 9(2; Franc Prošek; Jože Trontelj; Vinko Bencik; Terezija Povhe roj. Javornik, 81; Ladka Bajc Orlova; Venčeslav Jazbec; Milka Pust roj. Valjavec, 86; Jože Žitnik, 92; Zofija Ulčar; Ciril Kristan; Mirko Rože; Terezija Žitnik roj. Zupanc, 78; Fani Oplotnik roj. Župec; Andjelka Keržan; Marija Reven roj. Smrekar, 91; Tončka Jurman roj. Švigelj, 80; Angela Filipič roj. Mestnik; Anica Balas roj. Pelc; Robert Jedlovičnik; Jelka Pr-kič; Aleksander Martelanc, 86.
RAZNI KRAJI — Srečko Vernig, Bled; Romana Šterak, Maribor; Stanislav Logar, II. Bistrica; dr. Franc Logar, Logarska Dolina; Vida Tavčar roj. Puc, Nova Gorica; Jožef Suhadolnik Ošpajnov ata), Niževc; Fani Celestina roj. Potočnik, Sopota; Fanika čuden roj. Mihelin, 73, Celje; Marija Suhadolc roj. Belec (Kozamernikova mama), Toišiko Čelo; Marija Butohmeister, Litija; Ivan Bečan, 67, Križe; Jože Beton, Britof; Rezka Turk, Fara; Branko Špindler, , Vojnik; Ivan Kanc, 81, Mengeš; Alojzija Hrovatič roj. Turk, 80, Stranska vas; Pavel Ulčar, Zg. Gorje; Albin Završnik, Bled; Alojlzija Rejc roj. Rajner, 91, Gabersko; Jožefa Štiglic, Radeče; Pavla Tomec roj, Čepon, Mengeš; Valentin Benedik, Vače.
Najmanjši od naših prosvetnih domov, ki združuje naše družine v Berazateguiju v trdno skupnost, je 5. novembra praznoval svojo obletnico. Lepo vreme, mladinski dan ter obisk prijateljev iz Kanade je pripomogel, da se je na lepem sončnem vrtu zbralo precejšnje število gostov, ki so prihiteli že zjutraj na mašo.
Pod velikim napuščem, ki so ga postavili pred letom dni, so pristopili k oltarju delegat dr. Alojzij Starc, krajevni dušni pastir Jože Guštin ter superior lazaristov v Torontu Plazar, ki je prišel tudi s kanadsko skupino.
Po maši je pod velikim napisom: V nas živi naša Slovenija pozdravil goste Ivan Korošec, potem pa je bilo pripravljeno dobro kosilo pod senčnimi krošnjami dreves, ki krasijo Dom. Ob tem so gostje imeli priliko govoriti ,s svojimi znanci iz Kanade, mladi pa so nato nadaljevali z igranjem nogometa.
'Popoldan je pričel kulturni program, ki ga je izvedla mladina Najprej je nastopila Pavlinka Korošec-Kocmurjeva in 9 mladih recitatorjev, ki so z besedo našega umetni-
IIVIIIIIIBIIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIII
SLOVENCI V ARGENTINI
Osebne novice
Poroka: V soboto, 25. novembra sta se poročila v baziliki sv. Antona v Villa Devoto Janez Leskovec in Elba Chayves. Za priči sta bila Lojze Leskovec in ga. Tilka Leskovec roj. Borštnar. Poročil ju je župnik Matija Borštnar.
'Čestitamo!
.Smrti: V Buenos Airesu: Jože Mavrič iz Bariloč; v Mendozi prof. Božidar Bajuk; v Torontu Otmar Mauser, član S'N'0.	____
Novi diplomant: Na ekonomski fakulteti buenosaireske državne univerze je končal študije Janko Gorše in postal javni računovodja (contador puhlico). Čestitamo!
Ga. IVANKA VIDMAR - umrla
2. novembra je v Ramos Mejiji do-trpela ga. Ivanka Šinkovec por. Vidmar. Rojena, je bila kot sedmi izmed devetih otrok v verni kmečki družini družini v Višnjah pri Ambrusu na Dolenjskem. Po poroki s krojaškim mojstrom Ivanom Vidmarjem sta se naselila v Ambrusu. V srečnem zakonu sta se jima rodili
hčerki Ivica in Minka, pa je že za-divjala revolucija in razdrla družinsko življenje. Mož Ivan se je pridružil vaškim stražarjem, se iz obleganega Turjaka „čudežno“ rešil in se potem maja 1945 umaknil v begunstvo, 4 njeni bratje domobranci pa so bili vrnjeni iz Vetrinja in ubiti. Ga. Ivanka se je s hčerkama vrnila v porušeno hišo in se v bridkih povojnih letih borila za preživetje svoje družinice, dokler se ni lahko leta 1955 pridružila možu v Rosariu v Argentini. Družina Vidmar je vsa leta povezovala rojake v mestu in nudila pok. msgr. Oreharju vsako leto zatočišče, ko je pastoralno obiskoval rojake v Rosariu. Enako gostoljubno so nudili v.so oporo tudi delegatu dr. Alojziju Starcu^ ob pastoralnih obiskih v Rosariu. Proti koncu lanskega leta je zaradi glavkoma zgubila vid, v začetku letošnjega leta pa sta se z možem preselila ,v Ramos Mejijo, kjer sta ji poročeni hčerki Ivica Jeriha in Minka Štefe z njunima družinama nudili vso oskrbo .in domačnost. Blago in globoko verno, a v življenju hudo preizkušano slovensko ženo, bomo Vsi, ki smo jo poznali, ohranili v spoštljivem spominu.
ka Ivana Cankarja spremljali slovensko pot skazi naš čas. Iz njegovih črtic so prikazali misli o materi, Vrhniki, Ljubljani, Sloveniji, domovini, slovenščini, O hlapcu Jerneju in njegovi pravici, o poetu in umetniku, o beli krizantemi ter o lepši bodočnosti.
'Slavnostni govornik mladi inž Andrej Grohar je v svojem nagovoru med drugim dejal:
^Slovenija je doma in Slovenija je v svetu. Vsi imamo odgovornost graditi skupno bodočnost. Slovenska bodočnost se gradi tudi v naši skupnosti tu v Argentini in povsod kjer Slovenci žive. In prav današnja obletnica, te naše trdnjave v zdomstvu, to dokazuje.
V	tem in v vsakem našem slovenskem Domu je zgoščena zgodovina naše zdomske skupnosti kot dopolnilo zgodovine slovenskega naroda.
Naš Dom v Berazateguiju in vsi naši Domovi trdoživo vztrajajo v ljubezni in zvestobi do Slovenije, ker smo del slovenskega naroda
Majhen po številu članstva a velik po ohranjevanju in posredovanju, tretjemu in že četrtemu rodu, naše vere, kulture, jezika, ljubezni in zvestobe do našega naroda, po zgledu dvanajstisočih, ¡ki so umrli za tiste vrednota za katere živimo mi kot pričevalci te zgodovinske re-nice. Tu je naš zaklad, te so naše vrednote zaradi katerih smo se rodili mi tukaj in iz njih črpali vsa ta leta.
V	matični Sloveniji se naši rojaki prebujajo iz dolgega komunističnega uspavanja, enakopravnosti brez osebne odgovornosti, ki ga je vsilila partija. Narod spoznava, hoče živeti, samoodločati. Slovenija hoče postati območje človekove resnične svobode.
Prav tako tukaj v Argentini doživljamo nagle spremembe, ki povzročajo negotovost med nami.
Naša skupnost z zaskrbljenostjo zasleduje vsak neokretni korak preobrazbe, ki se nanizava na poti v novo osnovano bodočnost družbe v Sloveniji in Argentini.
A zaskrbljenost nam ne sme zamegliti naših ciljev, ker vemo, da V prelomnih časih razpade vse, kar je neplodnega a je tudi čas preporoda, katerega osmislimo mi, ko okle-njeni naših poglobljenih resnic osvetlimo mngoobetajočo bodočnost Slovenije in Argentine. 'Zavest tega nam daje program, da si kljub težavam zavihamo rokave ter primemo še trdneje za delo, ker smo prepričani, da je edina preobrazba družbe, ki bo resnično po meri človeka tista, ki jo napravi vsak človek sdm
DR. PETER URBANC	Mladina št. 33; 29. septembra.
Naše delovanje je usmerjeno v Slovenija
(Nadaljevanje in konec)
TRŽIČ — Na šuštarsko nedeljo so
odkupovali staro obutev za bodoči čevljarski muzej. Odkupili so nekaj parov, ki so — dobro ohranjeni — dosegli stai*ost „Abrahamovih sandal“.
7.	Franc Zupančič	SV „
8.	Viktor Rot	SV 4
9.	Vinko Klemenčič	SM „
10.	Anton Pavlič	SM „
11.	Franci Sušnik	SV 31/2
12.	Jože črnak	SV „
13.	Gregor Verbič	SM „
14.	Zdenko Rot	SV 3
15.	Dani Grbec	sv „
16.	Toni Strah	SV 2
17.	Franc Novljan	SV „
K temu bi lahko omenili, da je bil ta turnir za Francija Sušnika eden najslabših, kar pa je popolnoma razumljivo glede na zdravstvene probleme na domu.
Drugače so rezultati kar v redu. Škoda je le, da je turnir precej trpel zaradi odsotnosti, saj je bilo v začetku prijavljenih 22 udeležencev.
V soboto, 9. t. m., bo razdelitev nagrad. Veseli nas, da se je letos zanimanje za turnirje tako poveča-
lo..	Kaže, da je švicarski sistem primeren za nas, tudi to, da se vsak turnir priredi v drugem domu, tako da lahko igra več domačih igralcev. Praksa je pokazala, da je treba začeti s turnirji dovolj zgodaj v letu, ker je oktober že prepozen. Upajmo, da bo mOžno prihodnje leto prirediti tudi dva turnirja — ali ceio več.
TDml.
0 Pravite, da v Slovenskem narodnem odboru ni bistvenih razlik. Vendar se programa vodilnih strank v določenih točkah vendarle razlikujeta.
Pri gospodarskih vprašanjih v demokratski stranki dosledno zastopamo pravico do zasebne pobude, izve-nene skoraj do skrajnosti. Država in družbeni sektor naj prevzameta samo tiste dejavnosti, ki jih zasebnik noče ali ne more prevzeti. Prav tako dosledno vztrajamo pri ločitvi cerkve in države. Ne govorimo o krščanski etiki, ker sta za nas vernik in nevernik popolnoma enakopravna. Pri SLS dajejo precej teže zadružnemu gospodarstvu, kar seveda ni narobe, vendar ga mi posebej ne poudarjamo.. Razlike so morda tudi v taktiki: če je treba, z odločno besedo opozorimo duhovnike, ki potem dobro premislijo, preden se odločijo iza določeno potezo. Liberalna stranka je danes prav tako. v manjšini, kot je bila nekoč, vendar ima možnost prodora, kar je brez svobodnih volitev doma nemogoče. V politični emigraciji je razmerje znano nekdo pa mora prevzeti položaj tudi v Slovenski demokratski stranki. Vse stranke so glede glavnih vprašanj enotne; želijo in zavzemajo se za politični pluralizem, svobodno gospo-
darstvo s čim manjšim nadzorom države in za pravo suverenost slovenskega naroda.
0 Vam je korporativizem blizu?
Gospodarstvo spremljam s praktičnega vidika, zato na korporativizem ne dam veliko. Najbolj mi imponi-rajo „štirje tigri iz Azije“ — Južna Koreja, Tajvan, Singapur in Hongkong. Bil sem v teh deželah, ko je vladala huda revščina. Ko sem čez nekaj let zopet prišel v Hong kong, skoraj nisem mogel verjeti. Imajo standard, ki presega celo standard nekaterih evropskih dežel, da o vzhodnem bloku sploh ne govorim. Vem, da so napredovali samo zaradi zasebne pobude. Država skrbi, da ne pride do prevelikega izkoriščanja ljudi, posli pa normalno tečejo naprej.
0 V kolikšni meri povezujete politike in gospodarsko uspešnost?
Ne strinjam se z vašim namigovanjem. Tudi če bi danes prebivalcem v Sloveniji podarili mercedese, vile z bazeni in še kaj, bi bila to zame drugorazredna svoboda. Temeljni pogoj je svobodna in demokratična družba.
0 če sem vas prav razumel, vam južnokorejska pot ni najbolj všeč?
Hočete reči, da v Južni Koreji ni
v svojeni srcu, ko sinhronično utripa s svojimi rojaki’in iz vsemi ljudmi, v bližini katerih živi.
Mi smo se odločili za življenje, za obrambo človeka, ki ljubi in se žrtvuje za svoj narod. Ta naš zaklad nudimo vsem rojakom ter jim zatrjujem®, da je naša narodnost vrednota, ki je navezana na vse druge trajne vrednote, katere so v nas vzklile v tisočletni zgodovini in bile zgledno preizkušene in ž domobransko krvjo potrjene. Na teh vrednotah se je in se bo še pisala slovenska zgodovina.
Zato pa v našem srcu živi naša Slovenija. Zato si z veseljem znova in znova nadenimo naš narodni križ, ki raste iz Slovenije in se širi po celem svetu, ter ga nesimo po poti trpljenja(l v pričakovanju, da ne bo dolgo, ko se bomo otresli današnjega rablja, ter dočakali resnično veselje vstajenja našega slovenskega naroda.“
Globokemu govoru in njegovim mislim so poslušalci sledili z zanimanjem ter mu tudi izrazili priznanje. Zatem sta Pavlinka in Ivi Korošec zaigrala skupaj na flavto in kitaro, nato pa je predsednica SiDO Ivana Tekavec ob priliki 5. mladinskega dne v tem domu izrazila naslednje misli:
„Ko po svetu vidimo in slišimo, kako brezbrižnost, apatičnost in vladajoča slavna fraza „ne vtikaj se“ prevzamejo vse, mi obhajamo 5. mladinski dan Cankarjevega doma. Naše slovenske korenine so obrodile novo vejo, ki že ima sadove. Korenine mladih posegajo globoko v času in v duhu. Mi mladi delamo za dvanajst tisoč mladih rok, ki so bile za vedno zavezane. Delamo, govorimo, pojemo, se trudimo tudi za Slovence, ki imajo prepovedano misliti in spregovoriti besedo. A nevarno je, da se nam navdušenje obrabi, da se volja prelomi, ko vidimo, kako je veliko laže in ne zahteva nobenih napornih sil, če pustimo slovenstvo ob strani. Ali res mislimo, da bomo na ta način boljši Argentinci? če zavračamo slovenske korenine, naj bo to brez dvoma, da tudi Argentinci nočemo biti, ker ob naslednji priložnosti komoditete bomo tudi to zavrgli in se prilagodili lažji priliki na ponudbo.“
■S tem je bil kulturni del programa izčrpan. Prijetna senca ter postrežba pa je vabila goste, da so se prijetno počutili ter ostali še dalj časa. Končno so se kanadski prijatelji morali posloviti, seveda so morali prej malo zaplesati. Ta mali Dom, ki pa z močno voljo in delom kaže svojo slovensko zavest, je pravilno prikazal dejstvo, da se slovenstvo lahko ohrani neglede na število, samo da je prisotna prava ljubezen do naroda.
TDml.
demokracije? Drži, da sta se v preteklosti pojavila dva avtoritarna generala, toda osebne svoboščine niso bile bistveno okrnjene. Omejeno je bilo delovanje strank, toda razmere so se spremenile. Desne diktature za razliko od levih, sčasoma najdejo mirno, evolucijsko pot do demokracije. Na koncu te poti razpišejo svobodne volitve. Poglejte Brazilijo, Argentino, Španijo in Portugalsko. Še vedno pa čakamo prvo komunistično državo, ki bo omogočila prave, svobodne volitve. Upam, da bo Poljska prva, ki se bo otresla vseh atributov leve diktature po mirni poti. Vendar je sedaj težava v tem, da se bodo morali v času do treh let pokazati prvi znaki gospodarskega izboljšanja. Seveda ima demokratično izvoljena vlada neprimerno več možnosti za . vzpostavitev živahnega sodelovanja z Zahodom in pritegnitev kapitala od zunaj. Severnoameriški bankirji sedaj popolnoma resno ponujajo Južni Ameriki, da ji odpusti polovico dolga. Takšnih ponudb Jugoslavija, Madžarska in Poljska doslej še niso dobile. Ni težko ugotoviti zakaj. Jugoslavija lahko sprejme najliberalnejšo gospodarsko zakonodajo, ki pa ne bo delovala, ker ne bo zaupanja v monolitični režim. Ko sem se ukvarjal z borznimi posli, sem ugotovil, da tri četrtine u-speha pomeni zaupanje, šele potem so pomembne tudi cifre.
0 Jugoslovanska politika je ob očitkih, da je v bistvu realsocialistična, vedno uporabljala alibi „zgodovinske ,ne‘ Stalinu“ in govorila, (Nad. na 4. str.)
OBVCSTILG
PETEK, 8. decembra:
Romanje Ramoške in S&nm&rtinske
verske skupnosti v cerkev Marije Pomagaj ob 19.30.
SOBOTA, 9. decembra:
V Slovenskem domu v Carapachayu
zaključek šole ob 19. nato prihod sv. Miklaviča.
Sklep Rozmanove šole v San Martinu
ob 19. uri. Po prireditvi obisk sv. Mi-
Kulturni večer ob 40-letnici SDO-SFZ v Slovenski hiši ob 19.30.
NEDELJA, 10. decembra:
Miklavževa prireditev Slomškove šole ob 20.30.
Občni zbor SDO-SFZ. ob 10,30 v Slovenski hiši.
Sklep Prešernove šole na Pristavi ofo
19.	uri; nato obisk sv. Miklavža. TOREK, 12. decembra:
Sestanek učiteljstva z dr. Alenko Go-Ijevšček olb 20. uri v Slovenski hiši. ČETRTEK, 14. decembra:
Seja Upravnega sveta Zedinjene Slovenije ob 20. uri.
PETEK, 15. decembra: /
Kulturni večer SKA ob 20. v Slov. liši. Predava Marko Jensterle: O predvojnem sporu na kulturni levici. SOBOTA, 16. decembra:
Božičnica ZSMŽ ob 19 v Slovenski hiši. Božične pesmi poje zbor iz San Martina.
NEDELJA, 17. decembra:
Občni zbor Sanmartinskega doma
ob 9.30.
III.	Festival Ping-pong za vse v
Slomškovem domu ves popoldan. SOBOTA, 23. decembra:
Ob 19 slovenske melodije ob božičnem dreveščku na Av. 9 de Julio in Av. Santa Fe. Slovenski instrumentalni Ansambel.
■	SLOGA
:	i
:	išče za poletno sezono na
!	letovišču osebo, ki bi v ne-	s
i	deljah in praznikih skrbela	!
5	za red in varnost v območju	:
■	bazena. Poizvedbe v upravi	:
Letošnje tradicionalno
■	a
I SILVESTROVANJE I
■	ai
■	n
s sodelovanjem orkestra
ZLATE ZVEZDE
■	■
■	■
■	*
prireja za vas in družino
■	■
■	■
[ Slov. dom v S. Martinu \
REŠITEV KRIŽANKE
Vodoravno: 1. Kost. 5. Zvon. 9. Noč.
12.	Istra. 14! Rjaveti. 16. Trenje. 18. Misel. 29. Ihta. 21. Daleč. 22. Muc. 24. Ovil. 26. Kmet. 28. Ejp. 29. Snidemo. 31. Na. 32. Toči. 34. Jasa. 36. Sos. 36. Redko. 38. Elan. 49. Katra. 41. Onkraj. 43. Obroček. 45. Angel. 47. Sit. 48. Atom. 40. Oaz8,.
Navpično: 1. Ki. 2. Ost. 3. Stric. 4. Treh. 6. Vre. 7. Oj. 8. Nama. 9. Nesem. TO. Otečeno, lil. Čil. 13. Anton. 15. Vilko. 17. Javijo. 19. Smet. 21. Dlesen.
23.	Uporabi. 25. Ida. 27. Tast. 29. Sidro. 30. Malka. 33. četrt. 35. Snaga. 87. Kača. 39. Arno. 40. Kos. 41. Oko. 42. Jez. M. Et. 46. La.
POGOVOR Z DR. URBANCEM (Nad s 3. str.)
da gre svojo izvirno pot v socializem s samoupravnim sistemom.
Politiki so trdili, da „ste se v Jugoslaviji odločili za svojo pot“. Pa sploh niste mogli o ničemer odločati, ker so vas enostavno odslovili. Jugoslovanski komunisti bi še naprej ponižno capljali za Stalinom, če jih iz Kominforma ne bi odstranil. Znana je Kardeljeva izjava iz leta 1947, da komaj čaka na trenutek, ko ibo Jugoslavija postala ena izmed sovjetskih republik. Ne verjamem, da tega ni mislil iskreno. Vodilni komunisti — Tito, Rankovič, Kardelj, so ibili komunisti prvega razreda, ki so odločali o vsem. Nacionalna zavest jim je pomenila malo ali celo nič. Zanje je obstajala idealna predstava sveta kot zveza sovjetskih republik. Iz sedanje perspektive je spor med Stalinom in Titom koristil Jugoslaviji, toda tedaj je šlo bolj za muhavost nekega balkanskega lider-ja, ki je hotel postati „sam svoj veliki vodja". Slaba tolažba je primerjava, ali v Jugoslaviji manj kršijo človekove pravice kakor v nekaterih drugih komunističnih dravah. Pred tremi leti je bila Jugoslavija še na slabšem, danes pa je odvisno, v katerem delu države prihaja do večjih kršitev svoboščin.
• Ali v slovenski politični emi-graciji obstaja kakšen interes, da bi v prihodnosti SLS in SDS ustano-vili svoje podrdužnice v Sloveniji in samostojno! nastopili na splošnih volitvah brez omejitev. Je morda vaš
I	-
POČITNIŠKI DOM DR. R. HAAŽELIČA
sporoča vsem rojakom, ki žele preživeti počitnice v kor dobskih planinah, sledeče:
Stroški za stanovanja im hrano na osebo na dam, upoštevajoč razlike pri stanovanju, vplačani v SLOGI do 15. decembra 1989, znašajo:
			Otroci	Otroci	Otroci	Otroci
		Odrasli	od 12 do	od 6 do	od 2 do	od 1 do
			18 let	12 let	6 let	2 leta
		A	A	A	A	A
I.	¡Stare stavbe	3.300.—	2.925		2.080—	1.275—	480—
n.	Ohaleti	4.300—	3-900—	2.870—	1.800—	820—
IH.	Nova stavba	4.950—	4.380		3.290—	2.040—	1.150—
• Dojenčki zastonj!
■
Po omenjenem datumu se cene zvišajo za 20%.
■
POPUST: na 3. in 4. otroka 5 %, od 5. otrok* naprej 10 %.
■
Možnost vplačevanja s karto SLOGA.
V primeru odpovedi se predplačila za stanovanje ne povrnejo. Rezervirani datumi za prihod in odhod se upoštevajo dosledno.
■
:	Pismene prijave poslati na: Počitniški dom dr. ,R. Han želi ča
R. L. IFalcon 4158 Buenos Aires.
■
Za informacije so vam, na iuslugo: France Ranit tel. 629-3916 im Ivan Jerman tel. 769-0976
Kdor posluša mojo besedo, in veruje njemu, ki me je poslal, ima večno življenje in ne pride v obsodbo, temveč je prestopil iz smrti v življenje.
Janez, 5; 19
Vsem'prijateljem in znancem sporočamo, da je na prvo soboto, 2. decembra dopoldne v Gospodu zaspal naš dragi mož, oče, brat, ded in praded
prof. Božidar Bajuk
Naslednjega dne smo ga položili k zadnjem počitku na pokopališču Parque del Descanso v Men-dozi.
Posebna zahvala mendoškemu dušnemu pastirju Jožetu Hornu za pogrebno sveto mašo, prisrčne besede in molitve na pokopališču; župniku Ivanu Tomažiču ter farnemu župniku Robertu Juárezu za zakramente v zadnjih časih in molitve na domu. Zahvala tudi govornikom ob grobu.
Žalujoči :
žena: Cecilija
sinovi: Markoj Božidar, Jure in Andrej ¡snahe: Vera Ašič, Cvetka Grintal, Liliana Bohm „ in Kati Grintal
brat Marko z ženo Ino ter sestra Marija vnuki: Markoi z ženo Lidijo, Alenka z možem Davidom, Jure, Tine, Marjana, Ivan, Veronika, Cecilija, Marta, Milena, Marija Elena, Martin, Pafolo, Marija Ines, Anita, Tatjana, Andrej in Nataša pravnuk: Facundo nečaki in ostalo sorodstvo
Mendoza, Washington D. C., Buenos Aires, Ljubljana, Brestanca, Drašiči
nastop omejen samo na prostor „novih domovin"?
V okviru politike držav, v katerih živi politfična emigracija, nimamo ambicij, čeprav se nekateri posamezniki vanjo vključujejo. Naše delovanje in razmišljanja so vezana na Slovenijo. Vse od leta 1945 je naša želja, da bi SLS in SDS spet lahko delovali v političnem življenju. Vedno smo odklanjali subverzivno delovanje. Pozive k nasilnim akcijam, ki so prihajali tudi iz Slovenije (seveda se zavedamo, da so bile to lahko samo provokacije) smo zavračali, ker je takšna dejavnost nevarna. Zavzemamo se za večstrankarski sistem, v danih pogojih pa bi se politična emigracija tudi angažirala. Vsaj za SLS menim, da bi hitro zaživela, ker ima močnejšo organizacijsko mrežo kot SDS. Seveda si ne smete predstavljati, da komaj čakamo, kdaj bomo prišli... če smo čakali 44 let, bomo še nekaj časa.
• Če bi se osebno znašli v vlo-gi Tadeusza Mazowieckega, ali bi, nasprotno od njega, raje prevzeli položaj obrambnega ministra, resor za notranje zadeve ali kaj drugega?
Najodgovornejši resorji na Poljskem so prav gotovo gospodarski, industrijski in trgovinski. Podobno bi bilo v Sloveniji, čeprav bi človek o-kleval, preden bi jih prevzeli. Najbolj občutljiva je seveda policija, čeprav ima predsednik vlade pregled nad njenim delovanjem. Osebno takih aspiracij nimam, v šali pa lahko rečem, da foi bilo glede na moje znanje sedmih jezikov zunanje ministrstvo kot nalašč zame. Moj „publik
relation“ ni ravno na najslabši ravni, poznam severnoameriške politike...
• Kako si predstavljate demokratične Spremembe v Sloveniji?
Danes v Sloveniji ne veš, kdo je tvoj župan, kdo poslanec in kdo so ministri. Matevž Krivic je nekje zapisal, da bi moral volivec v sedanjih razmerah poznati okrog sto kandidatov. Namesto tega bi zadeve poenostavili tako, da bi kandidati morali zbrati 50 podpisov in položiti kavcijo kot dokaz, da se ne šalijo Imam občutek, da do svobodnih volitev ne bo prišlo, ker bodo komunisti spet do nezavesti zapletali. Toda minili so tisti časi, ko so komunisti obljubljali, vendar jih nisi smel takoj postaviti na laž. če v vseh teh letih niso bili sposobni doseči kaj več kot le današnji polom, je od njih težko pričakovati izboljšanja. Upam, da bodo spoznali, da niti politična emigracija niti alternativa ne mislita na obračune s sedanjimi Oblastniki. Njihova osebna varnost nikakor ne bo ogrožana, ker bodo lahko popolnoma enakpravno tekmovali z drugimi strankami. Morda bodo dojeli, da politični monopol ne omogoča niti bog-ve kakšnega posebnega materialnega izobilja. Inženir ali direktor v Avstriji ima trikrat večjo plačo od najvišjega ministra v Sloveniji, če bi prišlo do političnega obrata v smeri izohodnih demokracij, foi se razmere v Sloveniji v petih letih prav gotovo popravile. Prepričan sem; da smo Slovenci sposobni ustvariti evropski standard.
Pogovarjal se je Borut Meško
Slomškov dom
PREDAVANJE DR. MIHA STARIHA
V nedeljo, 1. .oktobra je v Slomškovem domu predaval zdravnik dr. Miha Stariha o bolezni današnjega časa „stresu“. Številen obisk poslušalcev je potrdil zanimanje in aktualnost teme. Dr. Stariha je poudaril, kako je stres tesno povezan z današnjim načinom življenja, predvsem v mestih. Nakazal je nekaj primerov kritičnih stanj te bolezni in nasvetov, kako se obvarujemo posledic. Dobro bi bilo, da bi si vsi vzeli k srcu tisto preprosto a veljavno resnico: Naučimo se živeti počasi.
MATERINSKI DAN
Mladina Slomškega doma je počastila matere in stare matere v nedeljo, 15. oktobra, ko se v Argentini slav materinski dan. Najprej je v imenu deklet in fantov pozdravila predsednica odseka Slovenske dekliške organizacije dr. Marija Avguštin ter čestitala materam k njihovemu prazniku. Nato je pa zborček mladcev in mladenk pod vodstvom Nancy Selan prisrčno zapel nekaj priložnostnih pesmic. Dekleta so materam darovale bogato okrašeno torto, ki je bila lep uvod v družabnost, ki se je nato razvila.
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentín B. Debeljak REDACCION Y ADMINISTRACION: RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N9 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1989:
' za Argentino A 6.000; pri pošiljanju po pošti A 7.000; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA. Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol.
V Evropi lahko kupite Svob. Slovenijo: v Trstu: knjigama Fortunato, Via Pa-ganini 2;
v Celovcu: knjigama Mohorjeve družbe, Viktringer 26.
TALLERES GRAFICOS "VILKO’* S.R.L., ESTA-DOS UNIDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES -T. E. 362-7215
30- letnico duhovništva bodo praznovali
Anton Pintarič, Matija Borštnar, France Grom
Vabimo k skupni sv. daritvi dne 20. decembra ob 20 v župni cerkvi Ntra. Sra. del Valle, Almagro 402, Barrio Gaona, Moron (višina Gaone 3900).
Slovenska kulturna akcija
il3- kulturni večer
Marko Jensterle
Predvojni spor na kulturni levici
Predavanje je prestavljeno na petek, 15. decembra, oh 20 v gornji dvorani Slovenske hiše.

““ “ Blagor mrtvim, ki umrjejo v Gospodu.
Spočijejo! naj se od svojega truda,
zakaj njih dela gredo za njimi. (Raz 14, 13)
Nepričakovano smo prejeli obvestilo iz Slovenije, da nas je 13. novembra zapustil in odšel h Gospodu naš brat duhovnik
Andrej Makovec
župnik v pokoju v Sloveniji
Pogrebne obrede s sv. mašo je opravil pomožni škof dr. Stanislav Lenič skupaj s številnimi duhovniki, ki so ga nato spremljali k večnemu počitku na domače farno pokopališče 'Sv. Vida.
Dolbri Bog naj mu bo dober plačnik za vse delo, žrtve in trpljenje duhovniškega delovanja, posebno v času narodne nesreče!
Priporočamo ga v molitev in blag spomin.
Žalujoči: sestra Ivanka,
sestra Mici por. Suhodolnik z družino, brat Ivan z družino,
bratranci in sestrične in ostalo sorodstvo. Št. Vid nad Cerknico, Begunje, Rakitna, Buenos Aires

Z globoko žalostjo sporočamo, da je umrl dne 4, decembra v Torontu naš dragi in za slovenstvo vneti rojak, gospod
Otmar Mauser
član načelstva SLS
Rajnemu, ki je bil eden od stebrov demokratične politične emigracije in zvest katoliški kristjan, naj Stvarnik povrne vse, kar je s svojo jasno besedo in dejanjem storil za naš narod.
Načelstvo SLS
Odšel je po plačilo h Gospodu naš dolgoletni in neutrudni član, gospod
Otmar Mauser
Iz zvestobe do vere in do slovenstva je prenašal težo begunstva in zdomstva. Zdaj, ko se svetijo nad domovino prvi žarki svobode, je omagal .sredi dela.
Naj ga spremljajo naše molitve in hvaležnost.
t
,	Slovenski narodni odbor