Ob zaključeni sekciji »Udejstvovanje kmečke žene v družbenopolitičnem in društvenem življenju v KS«
Sekcijo »Udejstvovanje kmečke žene v družbe-nopolitičnem in društvenem življenju v KS« smo ' organizirali »bazensko« v treh delih in pri tem skušali zajeti deset najbolj vaških KS v naši obči-ni. Tako smo 19. januarja vodili razpravo v Veli-kih Laščah za področje Velikih Lašč, Roba in Turjaka, 27. januarja na Igu za področje Iga, Iške vasi, Tomišlja in Zelimelj ter 9. februarja na Dobrovi za področje Horjula, Polhovega Gradca in Dobrove.
Ugotovitve in stališča
-  Najvažnejši pogoj za izboljšanje položaja kmečke žene je, da jo izobražujemo, strokovno usf)osabljamo, da jo prosvetljujemo kot mater, gospodinjo,   proizvajalko,   samoupravljalko   in družbenopolitično delavko.
-  Omogočiti ji moramo, da bo njen delovni čas krajši, da bo našla čas tudi za družbeno in politič-no angažiranost.
-  V to pomembno nalogo se morata vključiti tako sama krajevna skupnost in pa S^L kot najširša družbenopolitična organizacija. V ta na-men morata pripraviti smotrne in dolgoročne pro-grame splošnega seveda organiziranega in konti-nuiranega izobraževanja kmečke žene preko va-ških odborov.
-  V teh vaških odborih naj bi socialistična zve-• za izvedla tudi posebno anketo med kmečkimi
ženami in mladino, na osnovi katere naj bi ugoto-vili, kaj si kmečka žena sploh želi, katera so njena interesna področja!
-  Tu bo lahko pomagala kmetijska zadruga s strokovnimi predavanji in ekskurzijami, pa tudi kmetijska pospeševalna služba povsdd tam, kjer so že obstajali aktivi kmečkih žena jih tnora le ta oživiti, vendar ta oblika aktiviranja kmečke žene ne sme biti le ponovitev zastarelih kampanjskih poizkusov.
-  Razmišljati moramo tudi o ponovnem orga-niziianju raznih tečajev, kot so šiviljski, kuharski, tečaji za roaia dela ipd., saj to pomeni eno od oMik združevanja in sproščanja kmečkih žena, vse ob pomoči številnih institucij, ki so v naši ob&ni, predvsem s strokovnimi predavanji.
-  Podpreti moramo vsa prizadevanja, da se zagotovi kmečki iem ustrezna zdravstvena in so-ciaJna zaščita, kar bo odločilno pripomogk) k vse-stranskemu uveijavljanju kmečke žene. Prav se-daj je v javni razpravi novi zakon o pokojninsko-invalidskem zavarovanju in prav bi bilo, da se
kmečke žene vključijo v to razpravo.
-  Položaj kmečke žene bi izboljšali tudi z ure-jenim šolstvom. Sem sodi celodnevna šola, po-daljšano bivanje otrok, mala šola in vrtci. S tem, ko bi otrok v šoli opravil vse svoje obveznosti, uresničeval posebna nagnjenja, interese in želje za izvenšolske dejavnosti (razni krožki, sadjarski, vrtnarski...) bi kmečko ženo razbremenili in bi se lahko bolj posvetila svojemu delu, predvsem pa sebi in družini.
-  Poudariti velja tudi vprašanje štipendiranja kmečke mladine za šolanje v kmečke poklice. Iz razprave je bilo razvidno, da zadruge ne razpola-gajo s tonamenskimi sredstvi, zato bi morala predvsem SZDL stremeti, da posameznim kandi-datom s svojo intetvencijo poskuša preskrbeti štipendijo. iz združenih sredstev, pa četudi preko-račujemo cenzus!
-  Potrebno je preusmerjati kmetije, dvigati storilnost dela na teh kmetijah, potrebno je pove-zovanje v najrazličnejše melioracijske in živino-rejske skupnosti, ker bodo le na ta način lahko obdelovale več kot danes z manj delovne sile,
" lažje, imele več prostega časa, pa tudi odliv bo manjši.
-  Kmečko delo, posebno delo kmečke žene ni pravilno ovrednoteno, kar kažejo tudi opustošene kmetije. Kmetije preusmerjamo z najrazličnejšo drago mehanizacijo, kreditiramo izgradnjo najso-dobnejših kmečkih gospodarstev in drugih objek-tov, pozabljamo pa na možnost kreditiranja opre-me kmečkih gospodinjstev, saj bi tako lahko pre-cej olajšali delo kmečke žene.
-  Na osnovi vseh teh nerešenih problemov lah-ko rečemo, da je skrajni čas, da odločneje prične-mo odpravljati težave, s katerimi se kmečka žena srečuje pri svojem delu in da ji zagotovimo tisto mesto v družbj, ki ji kot ženi, materi in proizvajal-ki pripada!
Sele ko bomo na tem področju stvari premakni-li, bomo lahko od nje tudi pričakovali, da se bo vključevala v družbenopolitično in društveno živ-ljenje krajevne skupnosti in še to predvsem v vaški skupnosti, ki ji je najbližja! Socialistična zveza v KS naj bi v ta namen tudi organizirala sekcije odnosno problemske konference po tem vprašanju, z namenomv da bi se o teh vprašanjih pričeli širše pogovarjati odnosno, da bi le ta sploh prišla na dnevne rede njenih sej.
Stališča je na svoji redni seji 21. marca sprejelo predsedstvo OK SZDL, obravnavala pa jih je tudi konferenca SZDL jia seji 5. aprila.