Our Write U« Today Advertising RATES are REASONABLE____ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ji NA DAN DOBIVATE ' w #C"liLAS]NARO»A- i* . PO POŠTI NARAVNOST NA ^ SVOJ DOM (InM mMj ta 0$ * — praznikov). li ZA S6— NA LETO NAD 300 EDA J „ Toleplione: CHelsoa 3-1242 Altered m Serond CIsm Matter September Z 1st. 1903 at the Post Off!*« at Hew Xorfc. N- under Act of Congrew of March 3rd. 187». No. 185. — Stev. 185. NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 8, 1940 —ČETRTEK, 8. AVGUSTA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIli. UALJANI PRODIRAJO V SOMAUJO Mehanizirana armada dospela že Politična kampanja 50 milj v notrajnost Z veliko premočjo v tankih, topovih in aeroplanih so včeraj Italjani prodrli 50 milj v angleško Somalijo, ki so nahaja ob Aden.-kcm zalivu med A besi nijo in italjansko Somalijo. Njih cilj ji* pristanišče Berbera. V pondeljek j«' nek italjan-ski oddelek zasedel pristanišči* Zeila, ki se nahaja lo milj od meje. Istega dne so Italjani vkorakali v llargeiso, ki se nahaja okoli ,'>0 milj sove rim ud aho>iiiskc meje. je H N» jtaljanskih vojakov s tanki in okiopnimi avtomobili zabilo Oadweino, vzhodno od Hargeise, Hargeisa se nahaja <»b glavni cesti, ki |M*lj<» bz .Vbesiniju v angleško Somalijo ter fveže inesti Berl>ero in IV/idzigo. Mesto so nahaja 44 11 i presenečeni in prodno se jo mogel dvigniti kak nemški aeroplan ali pa pričel streljati kak protizračni top, je vrgel bombe na aeroplane in tanga rje ter je zopet naglo izginil v oblakih. Včeraj pa no, naj člani unije avtuih delavcev, druge največje CIO u-ije, {»odpirajo tretji termin predse« Uiika Roosevelta. Delegatje so s pretežno večino odobrili resolucijo, ki obljublja brezpogojno r.vest«iC»o New Deahi in poilporo pred- , sodniku Franklinu I >. Roo>e-voltu. Za resoluo-ijo j«* bilo Uvf> V."/"1 Ibergh, ni demokratskega .so- ravnatelj Amerike delavski natorja Lucasa iz Illinoisa sa *™.rke (Aniens Labor Parmo presenetil, ampak ga je <>" jopr^lsedTU-navdaH« grozo. ka^i-latura \\ endella L. Kakor znano, se je letak* Willkieja v,sek kampanje, ki Liiidbetrfi v nedeljo po radio l *» J« vpnzonli orga,oziram zavzefl za mirnejše presojanje imtor^1 Pratl deIav' evrupskega položaja ter nami- *tvu. ,n napredku. •i ii - i ' • - .. Ta O iverova trditev je v gnil, da bi se v sfcrajiiem času ...... . . ■ morale Združene države pofeo 1Prvi kl *trank.- tati z Ev roj k), ki bi .prišla pod j kl nemško vlado. Poljedelski tajnik se veseli nominacije. i44The American Labor Party — ('e ameriški narod išče v tej uri negotovosti, — jo rekel senator Lucas — svetovalca in voditelja, naj so varuje tega mladega moža, ki so je preko noči spremenil v napo-vodovalea. Kot letalca ga štujem, nikakor |>a ne moreni pritrditi njeg<»vim nazorom o trojni, Willkie izvoljen. — napoveduj** Oliver, — bo izgu biJo delav-tvo (vse, kar si j«* priborilo z Wagnerjevo postavo, prodvf-'etn pa |H>stavo gle«lo najnižjih plač. Od s«»cial security postavo bo ostala po Will-kijevi i>r. olitvi komaj senca. — Willkie'jeva kandidatura ogrožfi politiko New Deal a pn*erg3ia I «*e,iene elektnenc sile. da je bila resolucija klofuta za žl>o precej ]>o fašizmu. — Kot proti deželi nevar- .T(Aina Ti. Lowisa, kateri je ojočasno pretil »Rooseveltu z ustanovitvijo tretje stranke, če bi se odločil za ponovno kandidaturo ter mu je napove- nost, — je dejal. — ni treba mladih ljudi siliti v armado. Ko bo treba, bomo deželo pro-I >1«4voljno branili. je namreč enostavno imenoval voditelja pete kolone v tej deželi". — V nekaj urah, nekaj dneh ali nekaj mesecih, — je rekel Pepper, — se bo moral ameriški narod odločiti, če bo sleil general Pershing ml voditelja nemškega zračnega zln>ra nobene kolajne. Nemški aeroplani nad Anglijo Nemški aeroplani so zopet letali skoro nad celo Anglijo. Prejšnjo noč pa so nemški Je-talci spuščali zadnji Hitlerjev govor v angleščini z naslovom: "Zadnji Hitlerjev poziv k pameti.*' Ob jugovzhodnem obrežju so Nemci bombardirali različne kraje in več »poslopij je pogorelo. Bitka v južnem Atlantiku Iz Victoria v Braziliji prihaja poročilo o novi i>omorski bitki med angl. imuiiožuo kri-žarko Alcantara in neko nemško -bojno ladjo. Že pred nekaj tedni je bila križarka Alcantara v bitki z nemško bojno ladjo zelo poškodovana in je 'bila popravljena v Rio de Janeiro. Z morja je bilo slišati močno grmenje topov in po radio je brazilska ivlada prejela obve- Ameriške ladje bodo prevažale angleške otroke Poslanska zbornica v Wash -ingtonu je včeraj sprejela llenningsovo predlogo, ki dovoljuje, da smejo ameriške ladje prevažati angleške otroke v Ameriko. Zbornica pa je tudi sprejela resolucijo, ki zahteva, -tla vsaka ivojskujoča se država jamči varno plovbo vsakega parnika, ki vozi otroke. Poleg tega pa morajo sta-riši otrok biti odgovorni za to, kateremu ameriškemu državljanu izroče sivo j e otroke v o-skrbo za časa vojne. Srce romunske kraljice Kot ipravi neko poročilo iz Bukarešte, bo ostalo srce pokojne kraljice Marije v zlati posodi v Balciku, navzlic temu, da bo Balcik prav gotovo odstopljen z južno Dobrudžo Bolgarski. V Balciku je imela pokojna kraljica krasno vilo in je v .ivoji oporoki izrazila željo, da naj njeno srce ostane v majhni kapelici na vrtu vile. Njeno truplo pa počiva v kraljevi grobnici v Cureta-de-Ar-ges. Knez Starhemberg v Londonu V LonVlon je dospel bivši avstrijski podkaneler knez Ernst Starhemberg. Ko je bila Avstrija priklopljena Nemčiji, se mu je posrečilo pober gniti v Francijo. S seboj ima ženo, bivšo dunajsko gledališko igralko Noro Gregor, in šestletnega sina. Ko je napovedala Nemčija Franciji vojno, je 'knez prostovoljno vstopil v francosko vojaško službo. Weygandov sin pobegnil Kot pravi poročilo iz Vrdhy-ja, je prišel v francosko začasno jiirestolico sin bivšega zavezniškega vrhovnega poveljnika generala Maxime Wey-gamla, .stotnik Jacques Wey-gand, ki je pofcegnil iz nemškega ujetnica v severni Fran- _________ _______ . _ ciji. Hodil je skoro 300 milj, stilo, da se blizu oibali naliaja-' p red no je prišel na svoj cilj. to dve bojni ladji. ! Stotnik Weygand. ki so je | ves ^>as voJne 'boril z armada mi, katerim je .poveljeval nje Ako nimate Priročni Atlas, [ gov oče, je takoj, ko je prišel laihko ga dobiti /samo za 25 cen-1 v Vichy, zapet nastopil svoje v gotovini ali znamkah. mesto v i vojnem ministi fvu. Angleški vojaki .v udobnih stanovanjih | Angleški vojaki, čijih oče | tje so morali tekom svetovne vojne životariti v zakoprh, polnih nesnage in mrčesa, J>odo i-meli prihodnjo zimo na razpolago najudobnejša angleška stanovanja. V Londonu je več tisoč elegantnih hiš praznih, kajti stanovalci so pobegnili na deželo. Vse te hiše oziroma stanovanja je prevzela vlada, in gospodarji so -zadovoljni z malenkostno najemnino, češ, bolje nekaj nego nič. Stanarina, za nekatera stanovanj, v katerih toodo stanovali angleški vojaki, je znašala pred vojno do 15 tisoč dolarjev na leto. 'Amerikanci so tukaj f Dasj se delavska stranka še ni definitivno odločila, se sliši, da bo državni strankin od'bor, ki jo pod kontrolo desničarskih člani iv, odobril demokratskega kandidata Roosevelta. Kaj zval stotisoč članov svoje unije, naj postavijo na tiket Delavske stranke Roosevelt o;v o ime. # Predsednik Amalgamated je Sidney Hillman. Baš ta organizacija je spočetka prispevala največ članov in denarja Ameriški delavski stranki. Vzhodni glavni stan republikancev V Grand Central Terminal poslopju v New Yorku je bil včeraj odprt vzhodni glaivni stan za republikansko predsed-ni-šiko kampanjo. Vodil ga 'bo ! Samuel F. Pry or iz Connecti-cuta. V glavnem stanu l>o imel isvoj urad tudi narodni predsednik republikanske stranke, kongresnik Martin. Demokratski kandidat za ] odpredsednika Zdri držav Ilenrv Wallace. Socijalisti in narodna obramba Po mnenju izvršilnega odbora socijalistične stranke je v sedanjem času nape d na Zciru žene države naravnost nemogoč. — Socijaliza-cija industrijalnega življenja. V Montreal je dospelo iz Anglije letalo "Clare" in Odletelo daljo proti New Yorku. Pilot je rzročil tamkajšnjim oblastim dve vreči pisem, poslanih iz Anglije ter velik zavoj angleških časopisov. Jjondoraski dnevnik "Daily Express" ima natisnjeno na prvi strani z .velikimi črkami: "Amerikawi so dospeli!" Napis je imel očijvidno namen vzbuditi v Angleških vtis, da so Združene »države poslale Amerikance Angliji na pomoč. V poročilu je pa le z majhnimi črkami omenjeno, da je bilo v oddelku, ki je nedavno dospel iz Kanade tudi nekaj mladih mož vz Združenih držav, ki so »prostovoljno vstopili v kanadsko armado. "Hoover in Willkie sta si slična" , Na konvenciji United Automobile Workers (CIO) je govoril predsednik organizacije R. J. Thomas ter vzel na nmrho republikanskega predsedniškega kandidata Wendella L. "VVillkieja. — Willkieja bi se dalo primerjati Herbertu Hooveru, — je rekel, — razlika je le ta, da je Willkie bolj uglajen (stream lined) kot je Hotter ter je bolj zvit, .prdbrisan in iprikupnejši kot .pa Hoover. V 'bistvu jo pa Willkie manipulator z javnimi utilitetami, mož, ki dela s takimi ntilrtetami dobičke, in je sovražnBk delavstva. Lewis obsoja obe stranki St. Louisu je na konvenciji iJvtoinoihiLskili delavcev, k i predstavljajo drugo največjo unijo CIO, govoril John L. Lewis*, da obe veliki ameriški stranki nista zmožni rešiti problema nezaposlenosti in da ne moreta zajamčiti milijonom delavcev primeren dohodek. Značilno je, da ni Lewis imenoval po imenu niti republikanskega, niti demokratskega predsedniškega kandidata. Lewis ej zatrjeval, da je v deželi še veil no 10 milijonov 7!:: o RooseveltMve admini ir češ, da vodi taka ]»- ! !;a \ imperijalizeni in \ \"jno 1 <-r da predstavlja ogron :m s*'-o-ske za ameriški delav^k i z-red. Odborniki na-ftrot nje in to-talizaciji v kakršnikoli * ' "u —nacijski, fašistični ali i- nistični — ter izražajo ir> je, da bo angleškeiuu nai'o iu u-sipolo odbiti nacij-kega naoa dalca. Amerika se mora zavzeti z:i Vojne žrtve ter za Ki .i ■» je uspelo pdltegniti i/.p<"i I'm-stičnega jarma. So-ijal— 1 Initio podpirali vsako gihan.ie. ki je naperjeno proti diktatorjem. V i'zjavi je pa tudi rečeno: •— Prepričani smo, da je v tem času vojaški napad na Z Iru-žene države praktično nemogoč. — Proti vojaškim in ekonomskim napadom e\ n»p-kih zj;nvil, 19 WEST 13tb STREET, NEW YORK. H. Y. Telephone: CHelsea S—1242 POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI UST m tem, ,v strateškem pogledu velikega pomena. Oiforaltar^ko pristanišče že ^4daj ni varno za angleško brodovje v Sredozemlju, Z'i slučaj napada bo pa brez vsakega pomena. Treba bo torej novega pristanišča. Edino, ki pride vpoštav, je Lizbona, glavno mesto Portugalske stare angleške zaveznice. Lidbonsko pristanišče ob ustju reke langus je obširno in dobro opremljeno. V ujein so trije suhi doki, v katerih je mogoče popraviti vse neprevelike ladje. Lidbona je oddaljena 285 milj od Gibraltarja. Zelo dvomljivo je, da bi v sedanjih razmerah Portu-gnlska z fveseljem dovolila Angležem i>osluževati se Lizbone. Angleži tie je pa tudi ne upajo zavzeti, ker bi s tem izvali ta kojšnjo akcijo Nemčije in Italije. Na drugi strani p« uacfji utegnejo zavzeti Lizbono in okupirati Portugalko. To .bi bil hud udarec za angleško sredozemsko brodovje, .ker bi ne imelo nobenega primernega o-porišoa, kajti obramba Gibraltarja je že »daj »redno težavna. Anglija se že dolgo zaveda šilfltosti Gibraltarja kot niorske baze, kajti že pred izbruhom -sedanje vojne je brezuspešno poskušala najeti Lagos, majhno južno portugalsko pristanišče. V slučaju nenišk?ga napada na Portugalsko bi bil tudi Lagott brez pomena. Zavzetje te dnžave, ki ji fvlada diktator dr. Antonio Sa lazar, bi imelo i>a še druge posledice. Nemčija bi dobila rtb Atlantiku nadaljne strateške važne baze za submarine in letala.. Življenska črta angleškega iui|>erija teče zdaj mimo Južne Afrike Ido Indije in Avstralije, namesto po Sredozemlju. Zdaj teče ta črta mimo Portugalske, ako bi pa Nemčija za^xpodarila Portugalski, bi morale angleške ladje pluti par sto milj dalje proti zapadu. Lizbona je edino važnejše evroi^ko pristanišče, kjer sc še smejo ustavljati ameriške i>otniške ladje, kajti soglasno z ameriško nevtralnostim |>ostaivo, so razen »portugalskih in severošpanskib pristanišč vsa druga evropska pristanišča a-ineriškim ladjam nedostopna. Nekaj ameriških tovorni!) pamfltov se ustavlja v Vi-go in Bilbao na španskem. Kakorhitro bi se Nemčija poslužila ftpanske in Portugalske v $voje namene, bi ameriške ladje ne smele več v evroprfka pristanišča. Velika ameri-ška letala vzdržujejo redno jioštno in potniško službo med New Yorkoiu in Lizbono. V zgoraj omenjenem slučaju bi tudi ta služba prenehala. Ameriškim ladjam ni .dovoljeno pluti -po vodovju voj-rkujočih se *troje tri tisoč, tekstilne tovarne .pa sedeni tisoč delavcev, Plačilni seznami tovarn so se imvečali skoro za dva odstotka. 15. junija je delalo pri WPA projektih 1 milijon 695 tisoč delavcev, oziroma "244 tisoč delavcev manj kot pa 15. maja, in 938 tisoč delavcev manj kot 15. junija 1939. Ali je Curran komunist? Nedavno je bil Joseph Curran, predsednik Narodne mornariške unije, imenovan za j >redse< In i ka Indus* ri ja 1 nega councila v New Yorku. Pisatelj in časnikar Charles Vale Harrison pnnvi, da je Curran komunist, dočim Curran to obdolžaitev odločno zanikuje. V socijalističnem tedniku "The New Leader" je Harrison objavil do'katze svoje trdi tve: fotografični posnetek po-- trdila o plačanih prispevkih komunistični ftranki; na potrdilu je Curranovo ime; pismo (baje s CurranoVim y*odpi-som), da se bodo komunisti kmafu polastili kontrole nad unijo; izjavo, ki jo je baje podal Curran ne nekem linijskem zborovanju, da bo unrja kmalu kontrolirala vse ameriške ladijske pošiljatve. Neki Curranov zastfrtpnfk pravi, da so vsi dokazi o zvezi med Curranom in komunistično stranko, breiz podlage. S to zadevo se je že temeljito ba-vil Diesov odbor. Če je Curran res prsal dotično pismo, s tem še ni rečeno, da je član komunistične stranke. Pred dnetvi je Harrison pozval Currana, naj ga toži. — Tako mi bo že vsaj mogoče,— je dostavil, — dokazati resnič-no?*t teh dokumentov. Narodna mornariška unija je nedavno tožila časnikarja Walterja Winchella, ker je pisal oziroma po radio govoril, da nameravajo njeni člani vprizarjati na ameriških ladjah sabettažna dejanja. Za mornarja je namreč največja razžalitev, če mu kdo o-čita, da skuša iz zlobe poškodovati oziroma da je j^oskodo-val ladjo, na kateri je zaposlen. Organizirano delavstvo l>o z zanimanjem zasledovalo nadalje razvoje v tej zadevi. bilo precej čudno Zločin je plačal z življenjem :J9. julija je država Florida izvršila -smrtno obsodbo nad 301etnim Thomasom Cochra-nom, 'ki je bil obsojen na smrt za rail i posilstva in umora. Iransko poletje je prišel Cochran ivs Florido ter se predstavil 17 letni Ruth Dunn in 1K letni Jean Botou kot zastop nik neke filmske družbe. Hva lil je njuno lepoto ter jima obljubil, da bosta dolbili službo pri filmu. Ko jima je rekel, da ju bo odpeljal v Miami Beach, kjer ju bodo fotografirali, sta v dobri veri sedli v njegov avtom obil. Zapeljal ju je pa -v neko go-Scaivo, kjer ju je privezal k PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Carin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Kruh se bo podražil v Kanadi Kanadski tpeki pravijo, da bodo morali podražiti ceno kruhu, ker sta se pšeijica oziroma moka podražili. Zafdnjo besedo pri tem načrtu bo imela vlada, ki nika kor noče, da bi bilo prebivalstvo prizadeto pri najnujnejših žrvljenskih "potrebščinah. Ko obnovite naročnino, pošlji te še posebej 25 centov za priročni zemljevid, ki je nujno potreben, ako hočete natančno slediti današnjemu razvoju vojne. Peter Zgaga DOB K K SPOMIN Rojakinja mi piše iz Cleve- j ^umničenje, da me je spomin SIR JOHN DIU*. O tsira John Dillu, novem britanskem šefu generalnega štaba trdijo, da je izreden strateg 4tl>aily M'ail" trdi o njeni, da je najboljž i f^t-noral po vojvodi Mal'borou«fliškein. •Doma je iz Ulstra in se je udeleževal že bursk<* vojne Šteje 58 let, je visok in vitek, zelo inteligenten in ljubezniv. landa: . — Kaj pa je vendar s teboj zadnje čase, Zgaga.' Pred leti si se včasi kakšno smešno in krepko povedal, zdaj si j>a za čel v svoji koloni politiko raz predati, ali pa kaj tako me»v-žaatega pišeš, da gre človtJku bolj na jok kakor na smeh. Marsikdaj sem si mislila, da ne boš nikdar račnpal svoje zaloge opominov na prijetne, vesele in smešne doživljaje, ki si jib moral imeti v življenju nešteto, zdaj pa vidim, da si že zdaivnaj povedal vse, kar veš, aili te je pa v tej vročini spomin zapuKtil. Torej, če te ni fipomin zai|wistil, povej uani k:ij zabavnega in kaj veselega, kar nam bo prav prišlo v teh kislih in žalostnih dneh. Rojakinja se ni podpisala, toda zdi se mi, da jo poznam. Ker pa nisem gotov, če je tista, o kateri mislim, da je, ji bom tako odgovoril, da bo razen nje mogoče še kilo drcngi bral moj odgo»vor. Najprej f>dločno zavračam V svetovni vojni je pripadal dreves in stekel do fcolegra. kritskeirm -lavnemu Ktanu, po-Muss Bolton se je posrečilo po-1 toiu j0 v jmdiji in ko se begniti in obvestiti policijo, ki1 je našla Dunnovo mrtvo poleg močvirja. Zdravnik je ugotovil, da je bila posiljena in u-streljena skozi prsi. Coclirana so knia>ln prijeli, in porota v Pa I ni JBeaehu ga je lanskega septembra spoznala krivini umora po prjvem re-du. Zaradi silstva je imel že enkrat prej opravka z oblastmi in sicer ko mu je bilo šele šestnajst let. Svoječanno se je iporočil z neko Californičanko, |>a jo je zapustil, ko je imel ž njo dva otroka. Važno za avtomobiliste 'Doslej je veljal v provinci (Quebec predpis, da avtomobi-Listi ne -smejo voziti bolj naglo kot trideset milj na uro. V bodoče jim bo dovoljeno voziti 40 milj na uro, razen po o-rikih in gorskih cestab, kjer naj znaša naglica samo dvajset milj. Po širokih ravni'h cestah, ob katerih ni hiš, smejo avtonio-bilisti divjadi, kot se jim pač izljubi. Proti postavi je bilo več pritožb, če«, da s "polžjimi" tri-destimi miljami ni mogoče nikamor dospeti. je 19.% vrnil domov, ga je posla,! 'tedanji šef britskega glavnega «tana, sir Devorell, naj se takoj «pet vkrca in odpelje v Palestino, da prevzame tam poveljstvo. V Palestini je arabskim upornikom pognal takšen stnah v ko^ti, da je eden njihovih vodij, razpisal nagrado 500 funtov šterlingov za tistega. ki "bi m'u Dilla izročil živega ali mrtvega. Po povrat-ku iz Palestine je bil vodja vojne Šole v Alder-hotu, kjer se je vzorno zavzel za mladi vojaški naraščaj. . ' fV s«idanji vojni je bil pod lordom Gortoml poveljnik pi*ve-ga britskega arnuidnegji zbora na Francoskem, potem so ga pozvali v Anglijo v glavni stan ki mu je sedaj postal vrhovni vodja. Sir John Di-'.I je neutruden delavec, ki se prikaže ob pol osmih zjutraj v vojno ministrstvo, in ga zapušča šele o-krog 1 po polnoči, če ne upoštevamo malih prenrorov za ol>e-de. Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno Politična kampanja (Nadaljevanje s 1. strani.) padal New Deal, predsednika Roosevelta in tretji termin. To poročilo ni nikogar presenetilo, kajti Al Smith je že leta 1936 izkazal s lično uslug.) republikanskemu kan did a t u Landonu. Smith je odločno trdil, da jr še vedno član demokratske stranke, po vol ji mu ni le manjšinska skupina, ki se je povapela k moči. Po njegovem mnenju je zapel na demokratski konvenciji »v Chicagu demokratski stranki mrtvaški zvonec. Veliki Atlas sveta Vojujoči se narodi v Evropi vstvarjajo zgodovino. Svetovnih vesti pa ne morete razumno zasledovati breiz velikega in zanesljivega zemljevida, kot je naprimer Hammond's New Era Atlas of the World. "Res," boste rekli, 4'toda po končani vojni semljevidi, ki so sedaj < izdani, ne bodo več dobri." Toda vse drugo je ros, kot ta tr- In tukaj pride poglavitna stvar. Z atlasom boste prejeti izkaznico, s katero boste proti plačilu 25 centov -dobili dodat- pogodbe, in jib boste prejeli te- kom 60 dni po zaključku vojne in ko bodo podpisane mirovne pogodbe. (Listek, ki je treba izpolniti in poslati naravnost na zalagatelja, je v vsakem atlasu.) Ti dodatni zemljevidi vam bodo do zadnje natančno sti izpolnili vaš svetovni zemljevid, ki bo natančno kazal Evropo pred vojno in po vojni v celi knjigi. Ta atlas velja sa- ditev, ako vpoštevamo ta atlas* mo $2.75 sa Združene države in $3.— sa Kanado. Ta veliki atlas dobite pri KNJIGARNI "GLASA NABODA", 216 West 18tk St„ New York. ne zemljevide, ki kažejo pre-; Z vsakim naročilom priloži menjene meje vseh držav, ki knjigarna brezplačno 5 sloven-bodo prizadete vsled mirovne «kih knjig, ki jik izberite is darilne pošiljatve v JUGOSLAVIJO m ITALIJO DIN.---$ 2.30 DIN.---I 4.40 DIN.---$ 6.50 DIN.---$ 8.50 DIN.---$10.25 DIN.---$30.— DIN. —--$39.— V DINARJIH V LIRAH tesnfona na zadnji *tnlista. 100 LIR---$5.90 200 LIR — — — $11.50 300 LIR--— $17.— 500 UR---$28.— 1000 LIR---$55.— Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati Vried razmer v Evropi ni mogoče v Jugoslavijo in Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, tem vet samo v dinarjih os. Urah. loto -velja tudi sa vse druge ev-ivpdn drfavo. SLOVENK? PUBLISHING CO. tt t POTNIŠKI ODDBLBK s is 216 West t8th Street, New York zapustil. Moj spomin je še ravno tako o^ter in živ kot ga je imela Podobnikova Jera v mojem domačem kraj«. Zi vo in v vseli ijNidrobnostili se spominjam vsejra, kar sem 'lož^vel izza svojega petega leta. *Se v četrto ali tretjo leto včasi medlu zaslutim kakšen dogodek. Takih, ki se /Av bralcem vesele in zabavne, sem že dosti povedal, nikakor pa še ne vseh. Samo nekoliko pomisliti mi je treba, .pa >c* razvrste pred mojimi duševnimi očrni kakor prešerna, smejoča se dekleta. Mladost je šla in ž njo vred zHnuvji*, spomin je pa ostal, četudi večkrat želim, da bi sjMMnin odšel v pozabo in da bi mi prvo dvoje ostalo. Toda sedanji čas se mi ne zdi primeren za uganjanje burk. Bin k cz, ni v mizeriji posebno za želji v gfK^t. K tem bi bil moj ' odgotvor clevelarulski rojakinji zaključen, ker sem pa v uvodu omenil Podobnikovo .Jero, moram pač ipovedati, kako 'je bilo ž njo in z njenim spominom. Ko sem jo jaz poznal, je bila stara že nad osemdeset let in takrat se je tudi tista reč zgodila. Jera je bila majhna, koščena, nagubanega obraza, živih o<"*i in »tnrpeuejjfa jezika. ' V tem pogledu je prekosila marsikatero svojo pet dere t let mlajšo tovarišico. Navzlic visoki starosti je bila pripravim vsako delo, in je, če je le hotela, [vedno ujela kakšno žr-nado. Samo v eni stvari se je popolnoma razlikovala oil svojih, tovariši«*: — moških ni mogla trpeti. Vso, kar jf nosilo hlače, ji je bilo /.oporno. Niti gospod, niti sodnik, niti soldat niso bili izjema. Pravili so, da jo je nekdo zapeljat. ko ji je bilo dvajset let, in takrat je napovedala boj : moškemu svetu. Tistemu, ki ga ni mogla opikati s dvojim ostrim jezikom, se je izognila I v velikem ovinku. Še ko ji je bilo osemdeset let. je sovražila moške iz dna svojega srca. Nekega vročega julijske dne so babico Sulgajko klicali k mladi rudarjevi ženi na Bru-sovše. Bil je strašno težak porod, toda razen babice in mlade matere nobene druge ženske v bližini. Takrat pa prid robi mimo hiše Podobnikoma Jera. — Sam Bog te je poslal! — je zakliče stara Sulgajska skozi kuhinjsko okno: — Pojdi pomagat, Jera! Jeri ni 'bilo treba dvakrat reči. Dasi ni bila vajena takega dela, ni mogla babica izbrati boljše pomočnice. Kakor bi trenil, je pripravila vodo, platnene krpe in plenice. Ko je prišel mož cpoldne s šilrta, je bilo pred hišo in v veži že [Kalilo radovednežev. Saj vekte, taka stjvar se v majhnem kraju hitro razve. Vse je nestrpno čakalo. Slednjič se je pa oglasil iz kamre močan jok. — HKala Bogu, — se je oddahnil mladi oče. — Vse je po sreči, oba sta zdrava, mati in otrok, — je prišla Jera razglasit na prag. — Kaj je' — je vprašal presrečni oče: — Ali je pob ali zjala. (V Iriji namreč pravijo fanta "pOb", dekfletfu pa "zjala"). Talk rat je pa zasikala Jera: — Osemdeset let sem že stara, toda v zadnjih šestdesetih letih me še ni tzaipugtil spomin. Stkoro bi rekla, da je — pob. J ■ $» mm' "OLA S NAROD A" — New YerE M prioMu)« ttcfflko naj bodo ▼ t mdt zjutraj. Vesti iz Thursday, August 8, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY iz mojega Življenja v starem kraju Večkrat čitam v časniku, da kdo piše o »rojeni življenju, kako se mu je godilo v otro£kib letih in kitko je bil vzgojen in tako naprej. Tudi jaz lni rada nekaj povedala iz mojega življenja. Ne -žem nisva mogla več pomagati. Postalo j<* tako hudo, da ne morem popisati, £»e tisto žito,, kolikor smo ga pripravili, so nam vzeli in vso živino, razen eno krave. Vzeli so tudi drugim*. kajti nikdo ni sme!' imeti več kot eno kravo, f'e jo kdo kako /iviitče potreboval za delo, je moral >osed posoditi so-sr»du. Žito >1110 po lio-tah za kopali in poskrili, kor nam niso pustili več. kot toliko, kolikor je bilo dovolj za ljudi v družini. (Pri neki Iiim je bila žena na smrt bolna in so v njeni po vojaki, žensko prenos1 i na drmro poste Ijo. pš .riico pa >0 vzeli. Moža ni bilo doma. kajti doma so bili -nmo pohabljenci. Gori v hribih. na Rudnlci, >0 prišle divje svinje in so ves krompir izni-vale in požrle vso pšenico. V vasi je bil samo en mož. ki je imel eno nogo itolovieo krajšo kot drugo. Sel je po puško in jo šel na njivo ter čakal tako dolgo, da so prišlo svinje. Ko pa jih je zagleda^ je tako 'bežal, da j«> skoro hlače izguiril. V tistem siraišnem času je bil moj mož župan. Vsak dan so prihajali vojaki, ki >o po občini popi-ovali in pobirali žito, in živino. Vsled toga je imel mož toliko dela, da je nazadnje zbolel. Dobil je raka na želodcu ter je čez pol lieta umrl. Ostala som sama s* tremi že od ras liani otroci. G run-1 a nisem mogla več obdelovati. Dala sem ga zetu; obdržala sem si samo malo njivo i-n vinograd in eno kra-vico. Vr.jne pa ni hotelo biti konec in vso jo šlo vnič. Imela sem dva brata in soju mislila tla liM1 bosta kaj pomagala. ]>a sta oba v enem tednu umrla, tako da nisnio imeli več nobene i pomoči. Denar re pa je tako izpremenil, da som po vojni plačamjožu za oranje |hi 10 kron, medtem ko sem prej plačala samo eno krono In tako je bilo pri vsaki stvari. Kdor je iiitjel kaj prodati, je bil srečen; kdor pa je moral kaj kupi'i, je postal berač. Pri mojem sosedu >ta bila dva fanta, ko jima je umrla mati. Po njej st;i imela vsak fx> 1000 goldinarjev dote in ta denar je bil v hranilnici. Po vojni pa sta do-I ila toliko, da sta si mogla kupiti vsak po eno ob oko, pa je hilm koni4o na tisoče in mogla bi napisati cele knjige. . Revščina mo jo slednjič prisilila. da sem pisala -voji sestri in svaku, ki sta bi a že prej v Ameriki, ako bi mi mogla kaj pomagati. T«*daj j»- bilo tukaj š<- zi^lo dobro in l>oljši» kot pa j«-sedaj. Sestra in svak *-ta mi pisala, tla l»o za mene najlioljše, ako pridem in sta mi posla a parobrodni listek t<»r -eni pri šla s >vojjo hčerjo. Sedaj pa jo tudi tukaj vedno shtbše. Pa. dokler imamo našega dobrega in pravičnega predse inika Roosevelta, smo še vedno pre- 40' letno preiskušn jo IMA t ugro slo v ansk a J KATOLIŠKA JEDNOTA ELY. MINNESOTA KI IMA 22,000 članov in dva miljona in pol dolarjev premoženja. Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Jugoslovanski kat. jednoti, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti Ako je društvo JSKJ v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, če ne, pišite na glavni urad, Ely, Minnesota. VABILO NA piknik ki ga prirede JUGOSLOVANSKA PODPORNA IN KtLTlRNA DRIŠTVA IZ NEW YORK A IN OKOLICE V NEDELJO, 11. AVGUSTA, 1940 v MITSCHELERS PARK, USHh St. ami 14th R<1,. COLLEGE POINT, L.I. Gorilm Jazz Band in taml>ura*ki zl>or "Banat" Vstopnina 40t\ Prioetek ol> 1 jx»p. Kažipot : Na Times Square Flushing vlak za Roosevelta ker tako po očetovsko -krbi za nas. Mi revni in stari "ljudje. ki m* moremo več delati, bi ira tu/orali s .sklenj -nioii rokami zahvalili za njegovo dobrosrčnost. ljubezen in usmiljenje. 'Marv Negro, Hollsopple, Pa. prihodnje prireditve naših društev v new yorku Kot jo bilo ža naznanjeno v "Glasu Naroda**, privede veliki piknik pr .i ;dnu: n del;o 11. avgusta v (u!I?ge Po«nt. L. I. naša • lokalna jugoslovanska kulturna in .»odporna društva iz Greater Nov Vorka in okolice. Ta veliki piknik sc prične ob 1. uri poi»o!dne. V-topni-na 40 centov za o-ebo. Igrale ho i';> kar tri i .»dbe ill sice-* dve jar//, bands in laniburica. Prostor t< ga ve'Ikega pikuikn so imenuje ii Muenschier i'ark" ki so n^'iaja na lli)t!i S-. in na obisku pri prijateljih VABILO Povabljeni ^to vsi rojaki od blizu in daleč na — PLESNO zabavo 10. AVGUSTA v Plesni Dvorani v Westline, Pa. Začetek ob S. zvečer. Igral bo JOK ROLI11 ORK ESTER Vabi Va> — Jennie Bradelj POZOR ROJAKI! l ljiidno vabimo vse stare in mlade odlegeI (x»ško 1' tni rojak Arthur Kočevar. Nesreča se je zgodila v nedeljo julija, ko >e m,u je prevrnil avto. Z njim se je vozil rojak Louis Vidmar, kateremu se ni pri tem nič zgodilo. /Pokojni, jo bil rojen v (*hi>-bolniu, Minn., kjer zapušča mater. dva brata in dve sestri. "ODPRTA NO C IN DAN SO GROBA VRATA . . A" Rook Springs, Wyo, je u mrl rojak Anton Za vršni k v starosti fin let. V Ameriko je prišel prod 35 leti iz okraja Sfara lxtka. Zapušča ženo, dve hčeri in pet sinov ter brata v Elk. Wash. Bi'I je nroč-nik *4Glasa Naroda.'* Loui« Tanchar. t f V lStral>ane, Pa., je umrl Štefan Grmadnik, ki je bil rojen v Trbovljah. V Ameriki jo živel 27 let in zapu.ši"a ženo, sina, 2 hčeri in brata. + V IxK'kport, 111. jo pred dnevi umrl Frank Piku^, star 77 let in douia iz škofje Loke na Gorenjskem. Bil je samski in v Ameriki jo živel let. %>likost 9 H x 14 U inčev 48 velikih strani; 'i>olnoma o-zna('enih ; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaže eell svet in tudi: RAZDELITEV PtU-ISKE MEI» NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PKiKurriTEv SKK K NEMČIJI NOVA FINSKO R1TSKA MEJA Cena 25 centov PuSljite svoto v znamkah po 3 •oz. |»o 2 renta. Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki pa dohlte z atlawia in ko jra izi>olnite in pošljete k Izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dohite dodatne zemljevide z novimi mejami vojskujočih se driar, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni. Naročite Atlas pri: ••GLAS NARODA" 216 WEST lttb STREET NKW YORK, N. I. 14tli Road, CVllege Point, L. I. Se razume, da na te>m pikniku sodelujejo tudi nekatera društva, lued (ka>terimi je všteto tudi društvo sv. Jožežfa j7 K. S. K. J. Xa pikniku bo vsestransko preskrbljeno tudi kar se tiče izborne kapljice najboljšega kalibra, kaJcor tudi razne naj-okusnejše je-tvine, meil katerimi je šteto tudi na ražnju pečeno ja^rnje. Kažipot: — Rojaki iz Brook-ivna najlej*še pridejo tja, ako vzamejo na Wcykoff and Myrtle Avenue Flu-bin^ karo do 'zadnje postaje v Flushiiiiru, tam pa vzemite bus št. 110, ter izstopite na 14-th Road v College Poinu. fY nedeljo dne 2">. avgusta pa pri rede veli ki piknik naša Združena siloven^ka društva v Now Yorku in sieer v znanem Charles Ganlen Parku na 60-18 Metropolitan Ave., Ridgewood. Brooklyn. N. Y. Začetek ob 2. uri j »opoldne. Vstopnina samo 2(> eent(»v za osebo. Razume se. :da'lH> tudi na tem pikniku iirra-la izvrstna »rodba za ples, kakor t ud i bo vsestransko kar najboljše [>nsskrbljeii(» kar »m1o deležni okusne l>ečenke na ražnju pečenih jair-njetov. Xa tem pikniku sodelujejo polog večjega levila na-ših slovenskih poomnito da samo enkrat n;i leto priredijo naša Združena slovenska društva v Xi>\v Yorku -voj piknik. Pokažitn.o jim na tem pikniku, z veliko udeležil. da smo zavedni Slovenci in Slovenke, ter pokažimo .s svojo navzočnostjo na tem pikniku da se zjivetlamo svo je na-j rodne dolžnosti in da smo vi <1-I no pripravljeni sodelovati za -kupno s?ogo Združenih slov. 11 ruštev v New Yorku. j .Piknik, eden kot druiri se vr-j šj ob vsakem vreimrnu. Torej vronfie vas naj nikar ne obdi-ži doma. Obiščite oba piknika v velikem Številu! Xmlalje si štejem v jirijetno čast sporočiti n;tši javnosti, da j se je posrečilo s] »os I o vat i našemu agilnomu in požrtvoval-nemu rojaku Mr. Jerry Kopriv-š<'kii Jr., stalno službo kot organist pri 'znani veliki žup-' niji cerkve sv. Brigite na St. jXicholas Avenue in Grove St. J v Ridgewood. Brooklyn, X. Y. Xa tem mestu Jerrymu čestitam in mu iz srca želim v nje-i^fjvi sedanji, precej odgovorni službi obilo pročo in napredka. 1'virjen sen k, da bo tudi našim slovenskim društvom enako nakV>njon v bodoče, kakor do-seo nam bile v očeh. (Sedeli snn pod veliko in košato li]»o pri d hišo, >(» razgo-varjali in tudi marsikatero zapeli. Gospa Turnšekova nam je pridno točila pristno domačo in dobro vinsko kapljico ter sns > eden drugemu napivali na ilobro z fravje jn Št- na dol-> in veselo življenje. iXe moremo najti b -e<|, s ka-teriinii bi se moirli zahvaliti spei Turn-ekovi za tako veliko gostdljul»no-'t. Mr. im TurnŠe.ka fxr/nauu» že mnogo let in vemo, da sta oba dve dobri <1iim. Tudi naši drugi rojaki oba zelo spoštujejo in jih pri'hajajo obiskovat na prijazni griček. In vsi so vedno kar najbt.ljše po>? leženi. | 'Bog jima daj še mnogo let! ■Ob tej priliki smo tudi imeli east spoznati st^tro go-pe Trunškove, Mrs. Buta'a iz Detroit, Mich., ki j - bila na obisku pri svoji sestri. Tudi irospa ' Butala je zelo prijazna in go-stoljubna. TI koneu se se enkrat zaliva-lini«> za vso .prijaznost in go-stoljulumHt. ki smo jo bili deležni v hiši Mr. Turi* AI. E. L. D. SEYMOUR, B. S. A. Ena sama knjiga, ki vam nudi vsrbino rrlc vrste vrtnarskih knjig. Ta knjiga je bolj popolna, l>oij iiataiiriia. bolj razumljiva in bolj uporabiji-V>, kot katerakoli druga vrtnarska knjiga. <'uil:!i m- busti« in v» srii l»<»i<-, k«» Ih»>«i«' vMHi, kako natančno va? THE (.ARDKN E.N('V( LOPKDIA jn.iu-i .. \>;iki najmanjši i^lrob-»ti v otxleluVMiiju vita. Knjiga liila >kr?>in> >4->t:ivlji*nnf lak<> «ln |tit izi>u;i"f'in- prav ni«". k:ir je zanimivo in jtotn-lmo /a \rt. Kar je kfijisi. je I »I I *» vse skrl>no iirelskušeiin, f:iko |k»!iio, ja-|s-Ti<». |>rii»ro-;r«>. [>.i nataiK-no To nova vrtnarska prirofna knjiga — I>o|h>'.u:i. jiraktiena, priljudna in lat»k«» ni/uniljiva. 1'reMkusite ju kur najbolj ii:itain"no sami. 1'repriOitli l>- «I;i t>oljše vrtnar- ske knjige ni kot h> TIIK liAKDKN KM Y('I.OPKI>lA. Cena samo w $4 NAJZANIMIVEJŠA ZGODOVINSKA KNJIGA THE ILLUSTRATED WORLD HISTORY 1152 Strani — 1000 Fotografij Tu knjiga obsega ll.»2 strani hi ima okoli 1bno tuili zanimiva in koristna za uCi-nce v višjih jsolah. k»*r jim v vsakem oziru pomaga pri njihovem n ju. > Čl DILI SK HOSTK KO BOSTE KNJIbO VIDEM: VEZAVA je v najlepšem imitaeijskem usnju. Pomislite! Samo PRESKRBITE Si TO KNJIGO SE DANES! $1.50 V okolici Witt, 111., je pre KNJUJO DOBITI ZA TAKO ZMERNO CENO. SAMO (Poštnina plačana.) KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, New York, N.Y. žpni hčeri ter brata Fr. Lazarja. t Jetika je pobrala rojaka Johna PavILnca v Girard, O., starega r>8 IW, ki jo zadnjih S mesecev prebil v i^anatoriju. Zapušča ženo in v Warmick, O. brata. t V Little Falls. N. Y., je pre,* dnevi umrl Charles Marovšek. v starosti 64 let, ki je bil zadnjega marca težko poškodovan pri delu v tovarni. Doma je bil iz Slov. Gradca in v Ameriki je živel 'M let. Zapušča ženo. sina dvto sem nm postavila -pomenik v svojem srcu, in pred ta spomenik bom vedno polagala vence in nihče mi ne bo mogel zabraniti tega." Bedel- je tiho. nato je vstal. . , 44Prosim, pojdiva v park. Tukaj je zelo soparno." Šla sta počasi pod starimi drevesi. Začel je: 4'Eina, nekaj važnega te moram vprašati in od tvojega odgovora bo odvisno vse. Če bi sedaj še živel — oni drugi — in tudi jaz bi živel, katerega izmed naju bi vzela?" « iNasmehni a «?e je. < ^ 44Zelo mflad si še, ree, Karel. Seveda bi vzela tebe! To je bila že izza mlada moja želja." ' Vzdihnil je. k- 44Toda okrog mene ni takega kraljestva lepote." Odgovorila mu je prijazno: • H'Ne; kraljestvo okrog tebe je zdravniška veda. In to Kraljestvo je tudi prečudno lepo. Tvoji podložniki so tisti, ki si jih rešil bolečin, ki si jih iztrgat smrti, živi ljudje, ne r»odobc iz sanj." (Ves isrečen jo je hotel objeti. Ona pa ga je odrinila. I 14 4 Ne, tako dolgo ne; dokler no*i 111 to obleko. To leto je rajnkega." Žalofcten je korakal poleg nje. 41 Torej se bom poročil z vdovo — z vdovo po duši." . \ Nato pa se je zbral.. j i*4Govoriva o realnih stvareh. Razumela boš, da ne morem živeti od tvojega denarja. Ne le radi tega, ker je dedšči-na po drugem. Od tvojega denarja bi ne hotel, živeti tudi, če bi ga imela po očetu, ali če bi ga zadela s srečko. Tega bi ne mogel. Ženo naj redi mož, ne narol»e." 44Zakonci naj žive od skupnega premoženja," j1.* rekla. •4Xe," se je snlil. 44za koga drugega to velja, za naju ne. Ti si bogata, jaz pa revež. To se ne vjcnua. Xc, ne. Kina, imovino morava ločiti. S težkim srcem morami privoliti, da živiš od svoje pa. ,'az pn Imjiii z materjo živel od toga, kar pi bom sam pridobil. Xa pomoč pa mi prihaja svetel žarek. /',e dolgo časa vem, da imamo Čolnarji v studencu, ki vre na našem vrtu, dragocen zaklad. * Dal sem že pred leti napraviti prvo analizo. Dragocena voda, v kateri so imenitne sestavine in velika radioaktivna moč. Sele sedaj sem dal zopet napraviti novo analizo. Strokovnjaki so se čudili, vpraševali so me, kje je ta studenec. Jaz pa sem jim zamolčal. Toda kaj ti bo zaklad, če ga ne znaš izkoristiti! Kaj pomaga človeku, če najde v žgoči puščavi zlato, namesto vode? Dczdaj n)i je še vedno inpodletelo, če ^em skušal najti denarnih ljudi, Jki bi izkoristili studenec. Podjetnosti pa manjka za to ker ni denarja. Toda sedaj >e mi zJi. da je vzšla nova zvezda nad studencem, ki je bil do danes preklet in ki je prinašal samo nesrečo. Našel sem premožnega, sposobnega in mislim, tudi poštenega moža, ki se ho-V zanimati za to vtvar. Ce pa naj «?e ta reč posreči, je treba naprej mnogo denarja. In tega en sam ninta, tudi moj zaupnik ne. 1 Ustaviti hoče družbo. Moja rodbina naj bi bila kot prava lastnica udeležena z deležem ki je mnogo večji, kakor pa sem bil upal. In tako se luhko še vse obrne na bo jše. Nade so res prav povoljne," « 44In jaz?" je vprašala Krna. Ali se naj jaz ne udeležim tvojega podjetja T" <4Ti," je počasi odgovoril, "(llej, to je vendarle podjetje iz špekulacije. Kopališč in zdravilišč imamo že ninosro. Vsa-jco gnezdo, na katero meji malo gozda, se že imenuje 44kopa-Jišce" ali vsaj 44zračno zdravilišče." Vrlina nagega močnega vrelca je dokazana, treba bo poiskati še drugih vrelcev in jih izvrtati; okolica je krasna; vse sami čudoviti predpogoji, da se ustanovi novo kopa-išče. Toda najprej bo -treba vtakniti v podjeje .strašansko veliko denarja, žetev pa nas čaka šele čez leto, prav velika žetev, ki prav gotovo pride, toda šele po desetletjih." 1 44Na to prav veliko ž"tev računam," je mirno rekla Kina. 44zato se hočem udeležiti. Moj oče misli, da so lahko tudi i.a na-ših tleh vrelci . . ." 1 Pogled al jo je in veselo rekel: 44Najbrž. Zelo mo. . ... lotih je spravila na svet nad bila deklica nekoč druge vere. Mati in hči sta te dni odpotovali v Belšič. Seveda sta se s solzami v očeh zahvaljevali gospe j Gabričevi za vse, kar je storila diklici. Najstarejša in najpametnejša gos. V dobi velikih senzacij bi brez zanimanja poročHce iz SrMubora. ki .ga čitarno v hrvatskih list ill. Posestnik Luka Subnježič v Starem Vrbasu ima nenavadno gos, ki po starosti in obnašanju vzbuja pozornost daVč naokoli. Goska stara k't, s čimer je že do- J25 strahote vojne ČASU PRIMERNA KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani Cena 50 centov Dobite jo pri KNJIGARNI SI,O VENI C PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York je podajala Rozika, tem močnejša je bila njena želja, da bi kaj zvedela o svoji družini. Nekoga dno se jo, sedaj že 23 letna Rozika od'ločila, dati v časopis oglas, v katerem je popisala svojo usodo, da bi na ta način morebiti kaj zvedela o svojih stariiših. Slučaj jo nanosel. da je Rozikina malti, ki že leta živi v Belšiču pri Valpovu, dobila v roke časopjs, v katerem je bil dotični ogla-. Ljubica Turali-ja, — tako se piše mati — je šla, ko je njen mož padel na fronti s svojimi petimi ctroki na Madžarsko, kjer jo opravljala poljska defa. Nekega dne se je hudo ponesrečila in so jo morali prepeljati v bolnišnico. Ko se je vrnila iz bolnišnice, je našla doma samo štiri -otroke. Najmlajša deklica je na skrivnosten način izginila. Kljub vsem poizvedovanjem ni bilo mogoče najti nobene sledi za ii-u Rozikin oglas, je takoj pisala v Subotieo in prosila podrobnejšo podatke. Ko jih je prejela, je bila skoraj prepričana, da jo Rozika njena hčerka. Zadnji dvom je odpravilo vrojeno znamionje, ki jra je opazila na Roirikini bradi, ko jo jo v Su-botici poiskala. Navzoči so so komaj vzdržali solz, ko je od veselja jokajoča mata objela svojo najdeno hčerko. Rozika, 300 kljunov naraščaja. V Starem Vrbasu jo vsak pozna pod imenom Milka. Sest let že ne leže več jajec in tudi perje ji več ne odpada. Gospodarju je umrla žena in tudi otroci in mu je goska ostala edina prijateljica. Povsod ga rada spremi ia. in če pride gospodar pozno ponoči don>ov, ga goska vedno budno pričakuje in ga pozdravi z gaganjem in prliu-tanjom. Kadar gospodarja ni doma se obnaša kakor čuvaj; čim začuje kaj sumljivega, zač- Potor ob-ojen na 7 mesecev ječe in na plačan je stroškov. Ljubici to ni zadostovalo. Pričakala ga je pred sodiščem in oddala nanj iz starega samokresa pet strelov. Štirje so bili smrtonosni. Ljubica se je na to sanla javila sodišču. Žal mu je, da se ni prodal. IV »Siil>eniku živi Rade Stošič, ki ni znan samo po tem, da ima i srce na desni strani, vranico pa na Se vi. Znan je tudi po raznovrstnosti svojih obrti. Je kuhar, mornar, lekarniški pomen" ni k. mesarski pomočnik in mehanik. In vendar nima zaslužka. Ko je bil kot mornar v Buenos Aires ga jo želela "kupiti" neka medicinska u-stanova, da bi ga sleherni dan prikazovala znanstvenikom. Toda Rado se ni he'tel 44 prodati" lmjoč se, da bi sra ubili in šele nato razkazovali Sedaj, ko Nova zaloga— in tudi nekaj novih knjig in pisateljev SLOVENSKE KNJIGE CIGANKA Povest o mladi ciganki, ki so jo hoteli prodati, pa je pobegnila. cena 75c DAMA S KAMELJAMI Spisal ALEKSANDER I)l.MAS PisatHj sain pravi, da je knjiga uganka. Strmiš vanjo kot v zastor, ki zakriva oder, kjer se 1k> igral kos življenja. In v tem slavnem romanu se res igra velik kos velo zanimivega življenja. cena $1.75 ... , . . .. 'je brez poda, pa >e nekoliko, ne zagati m prnutati in sosedie>1 • i prodal, takoj vedo. da je kdo prišel v V Sarajevu zidajo nebotičnik. hišo. Pravijo, da je to najstarejša in najpametnejša gos v Jugo-'lavi.ji. Zelo verjetno. Maščevanje oklevetane snahe. iV Baiu je kmet Pero Stoja-novič pred dvema IHoma okle-vetal svojo 35-lc*tno svakinjo Ljubico, čmš, il ZGODOVINSKI ROMANI SVETOVNOZNANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA Henrika Sienkiewicza PO POSEBNI CENI .(Nadaljevanje prihodnjič.) KRIŽARJI t. in II. zvezek, broš. . .. $3.75 MALI VITEZ Vezano $3.25 POTOP I. in II. zvezek, broš. . . $3.50 QUO VADIŠ I. in II. zvezek, broš. . , . $3.— ZA KRUHOM Broširano . . . 25c Z OGNJEM IN MEČEM Mehko vezano $2.— (Poštnino plačamo mi.) Slovenic Publishing Company 216 W. 18th Street New York Sarajevska želtzničarska zadruga zida veliko stanovanjsko psslopje. Imenujejo ga nebotičnik, ker 1h> tretje najvišje i stanovanjsko poslopje v Jugoslaviji. Višinski rekord ima še vedno ljubljanski ncibotičnik.l drugi je po v i-šini beograj ki, nebotičnik "Albanija" sarajevski nebotičnik pa je m visok in ima 0 nadstropij. Poslopje je 'lrilo slovesno otvorje-no 1. julija. Ženo je ubil, ker mu ni dala jesti, * [Pred veliki kazenski sonat v Zagrebu je stopil 57-letni Ste-J'an Martinko ia Laduča in je v svojo olbraiidbo povedal: ""Tri dni nisem ničesar jedel, žena me je gonila od hiše, kadar sem želel jesti. Tako je bi'o tu'ili usodnega dne. Bil sem, vinjon, pijačo so mi plačali noki znanci, zraven pa sem bil lačen, da so mi je mračilo v jrla-vi. Videl som lonec na peči in segel po njem. Pa jo p ris k o čila žena, vzela mi je lonec in zavpila: 'Tega ne boš jedel! Hotela mii je vreči lonec v gla vo. Zmrračillo se mi je prod oč mi in dalje ne vem, kaj se jc »erodi'Io." Preiskava je dogna la, da Martinko ni ibil jagnje v svoji hiši, marveč da jo samo pijančeval in od žene zahteva naj mu da jesti. Pa je bila ž<» na sita njcigovega obnašanja in ga je pognala iz hiše. Mož jo je zaradi tega nekajkrat uda ril z nožem. Hudo ranjena je še izpo vdelal a, kako jo je mož pogostoma prettepal, potem je 6. maja izdihnila. Ker sinovi in sosedje, ki bi ibili morali po jasniti to žaloigro, niso prišli na sodišče, je bila prekinjena razprava in se bo v kratkem nadaljevala. 'GLAS NARODA'J p počil jamo v staro do- ^ j| jamo. GROFOV JAGER Spisal Albin Hrovatin. 1'ovest iz ili>ma<"-ih hrihov. ali jM»ve»t o grofovrni ja-gru Jauezu Kresniku. cena 75c HUBERT Spisal Paul KrlUr. Koniuu iz lovskega življenja. cena $1.— JARA GOSPODA Spisal JANKO KERSNIK I.pjiše [tovesti, k»-l jo Jara <;<>s|HMla, hkoru ni nmjioče najti. cena $1.— JARI JUNAKI Spisal KAIM) MIRNIK Knjiga vwlmje 1- kratkih, Kiiifšnli | m »vest i iti !»<> vsakemu v veliko razvedrilo in zabavo. cena $1.— JERNAČ ZMAGOVAC Spisal sloviti polj-ki pisatelj I1KNHIK SIKNKIKWKZ Kakor vsi njegovi mniaui, j? tudi ta zelo zanimiv. cena JUTRANJA ZVEZDA Iz anglršlinr prevode! P. M. (ERMliOJ Ilmiian se vrši v K^iptu iti pisatelj |»r:iv zanimivo predstavlja zmagoslavje prave ljul>e/.ni nad velikimi ovirami in nevarnostmi. cena cena $1. KAKOR HRASTI V VIHARJU Spisal StrarhivHz. Zelo sinimiva imvest iz do- inaC*ega življenja. cena 75- MOJE ŽIVLJENJE Spisal IVAN CANKAR Najltoljši slovenski prii»ovedu;k iu pisatelj je Cankar, ki v tej knjigi pripoveduje marsikaj zanimivega iz svojega življenja. cena 75 c. ROKOVNJACl IZPOD TRATE Spisal Kazimir Pnerwa-Telmajer. Zelo zanimiva povest o divjem loveu isa tel j, v tem roma- • ' nu popisuje življenje in «l<»-godke na gradu l»vor v dolini Krke na 1 »olenjskem. K<»-man je zelo zanimiv od začetka o!jšc> aodobne pisatelje. — Samostanski lovec je najbolj mojstersko njegovo delo. cena $1.50 SODNIKOVI Spisal JOSIP STRITAR Starosta naših pisateljev iti pravzaprav of-e pravilne slovenščine v tem svojm romanu živo iu zanimivo popisuje življenje na deželi. cena $!.75 SREČANJE Z NEPOZNANIM Spisal MIRKO JAVORMK Pisatelj v knjigi |wive i-to. kot I*»ve na>bir; >re»*al se j»- z Ij'i- nekateri ie mrtvi, «1 riiiri š«> živi. Njihov* usoda je hila zanimiva, pri nekaterih tudi traci«"tia. I'r^d vs»'iu pa |Hipisuje resnično življenje po>ameznih. cena $ 1.— V ZARJE VIDOVE Spisal OTON Zl PANf If Najboljši in še živeči slovenski |N*siiik |M«laja s to zbirko zo|«-t nekaj umoiv«trov. pesmi so posvečene njegovi ženi Ani. cena $L— SI •— S1.— KRAJ UMIRA Spisal JOŽKO JURAČ Mladi koroški Slovenec zelo ja* suo in zanimivo jM>pisuje življenje kmetov ii. rudarjev. NA POLJU SLAVE Spisal HENRIK SIENKIEWICZ Pisatelj popisujo sijajno zmago poljskega kralja Jana Sobieske-ga nad Turki pri Hotinu iu s tem osvobojenje Poljske. S to zmago je bila končana turška sila. i>od katero so toliko trpeli tudi slovenski kraji. cena $ I.— OTROCI SOLNCA Spisal IVAN PREGELJ Poznani slovenski pisatelj popisuje čudovit svet med žarkostjo južnega solnca In senco hladne severne noči. cena $ I.— V LIBIJSKI PUŠČAVI Spi>aJ A. Conan I>ojle. Zelo xaniniiv roinnii, čegar dejanj«' se dogaja v Kgipta. v deželi bajnega Nila. cena 50c ZADNJI VAL Spisal HO Š4»RIJ Poznani slovenski pisatelj nuni v tej knjigi |M»laja zelo zanimive podatke o svojih doživljajih v Rogaški Slatini. cena ZNANCI Spisal KAIM) MI RNIK Poznani humorist v tej knjigi kaže razne značaje ter knjigo sam označuje kot "Povesti iu orisi." $1.25 cena ZIMA MED GOZDOVI Spisal Pavel Keller. V tem romanu Keller v svetlih barvah riši- dogodke na kmetih in posebno v gozdovih. cena $1.25 ŽITO POGANJA Spisal Rene Razin. Francoski roman zelo na-I»ete vsebine. cena 75c ZADNJI MOHIKANEC Spisal J. F. Cooper. I>ejanje se vrši v letu 17.V7, ko so se Indijanci kraljevali v lepi Mohawk dolini v kraju, ki obsega sedanji državi New York in Vermont. cena $1.— Naročite pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Poštnino plačamo mi. Rojakom priporočamo, da naročijo te knjige že sedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropskih razmer je težko dobiti ▼ tem času dokladek« - M