GEOGRAFSKI OBZORNIK K O L O R A D S K A P L A N O T A IN K A N J O N S K E POKRAJ INE J U G O V Z H O D N E G A U T A H A Jur i j Kunaver UDK: 551.43(792); COBISS: 1.04 IZVLEČEK Koloradska planota in kanjonske pokrajine jugovzhodnega Utaha Avtor v članku opisuje utaški del Koloradske planote, v katero je zarezano razvejano omrežje srednjega in predvsem zgornjega toka reke Colorado ter njenih pri- tokov Green River in San Juan. Geološko je ozemlje bolj ali manj enotno zgrajeno iz 2400 m debele sedi- mentne skladovnice, ki so jo reke različno globoko pre- rezale, najbolj v Velikem koloradskem kanjonu. Ozemlje je zato edinstveno za proučevanje izredno dolgega geološkega in geomorfološkega razvoja. KUUČNE BESEDE Jugovzhodni Utah, geologija, geomorfologija, geo- morfološki pojavi, naravni spomeniki, J. W. Powell. ABSTRACT The Colorado plateau and the canyon lands of the Southeast Utah The author describes the Utah part of the Colorado plateau which is intensely dissected by a branched river system of the Colorado, its central section and the upper reaches in particular, and two of its trib- utaries, the Green River and the San Juan. The area is geologically rather evenly composed of2400 meters thick Cambrium to Tertiary sediment layer which is dissected by numerous rivers to different depths, most deeply in the Great Colorado Canyon. Therefore, it is unique for the study of its extremely long-lasting geological and geomorphological developments. KEY WORDS Colorado plateau, geology, geomorphology, geo- morphological phenomena, natural monuments, J. W. Powell. AVTOR Jurij Kunaver Naziv: dr., prof, geografije, redni profesor v pokoju Naslov: Hubadova 16, 1113 Ljubljana Telefon: +386 (0) 1565 81 20 E-pošta: juri j. kunaver@ ff. uni-lj. si, jurij. kunaver@siol. net U v o d . Doživetje jugovzhodnega Utaha ter obmejnih pokrajin sosednjih zveznih držav Arizo- ne, Nove Mehike in Kolorada, ki mejijo v znani točki Four Corner Point na točno 109° zahod- ne zemljepisne dolžine in 37° severne zemljepi- sne širine, je zaradi izjemnih geoloških, reliefnih in podnebnih razmer nekaj posebnega. Gre za obsežno pokrajino Koloradske planote, ki je geološko sestavljena iz debele skladovnice v glavnem vodoravnih sedimentnih skladov s predkambrijsko podlago. Reliefno je to veči- noma planotast svet v višinah med 1500 in 2 0 0 0 m, ki je z množico kanjonskih dolin raz- rezan v številne večje in še številnejše manjše planote. Le na obrobju Koloradske planote se pojavijo posamezne osamljene gorske skupine, kakršni sta na primer Henry Mountains (3540 m) in Manti La Sal ali Abajo Mountains (3880 m) na severovzhodu Koloradske planote. Pokraji- na jugovzhodnega Utaha, imenovanega po indijanskem plemenu Juti (v izvirnem oz. angleš- kem zapisu Ute), je izredno bogata z različnimi naravnimi znamenitostmi, narodnimi in regijski- mi parki ter naravnimi spomeniki. Predstavlja- jo jih posamezni kanjoni oziroma kanjonske pokrajine, različne geološke in geomorfološke posebnosti, kot so naravni loki in naravni mosto- vi, erozijski in denudacijski osamela, kot so mese in buti, ter številni sledovi stare indijan- ske civilizacije Anasazijev. Njihovo ogledova- nje je odvisno od razpoložljivega časa, a zaradi raztresenosti teh spomenikov po zelo obsežnem ozemlju si je za oglede treba vzeti vsaj nekaj dni, kar je tudi izkušnja pisca tega prispevka. Pisec bi rad vsaj delček tega posredoval bralcem Geografskega obzornika, zlasti učite- ljem geografije, kar naj zveni tudi kot povabi- lo na podobno potovanje. Nikomur pa ne bi svetoval, da se na kakšni avtobusni ekskurzij i prek teh predelov, razen če ne gre drugače, zadovolji samo s kratkim postankom, na primer na glavnem razgledišču v kraju Grand Canyon nad Velikim koloradskim kanjonom na tako ime- novanem Južnem robu (South Rim). To opozorilo je zapisano tudi v knjigi Seymourja L. Fishbei- na (3), kjer avtor pomiluje tisoče popotnikov, ki jim samo za prav kratek čas dovolijo pogle- dati v globine kanjona z urejenih razgledišč. 3 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Zemljevid kaže obsežnost Koloradske planote, ki meri v vzhodno-zahodni smeri približno 580 km, v severno-južni pa 650 km (prirejeno po (5jJ. Pri tem imajo priložnost le za hipec uživati ene- ga najmogočnejših razgledov na svetu, ni pa jim dano, da bi si v informacijskem središču podrobneje ogledali vsaj nekaj od tistega, kar je o tej enkratni pokrajini napisano, kaj šele, da bi se sprehodili po njej. Za pokrajine kot je Koloradska planota, si je namreč treba vze- ti dovolj časa (in tudi nekaj denarja). Jugovzhodni Utah je po 2. svetovni vojni v času hladne vojne in tekmovanja za vojaško prevlado na svetu užival poseben sloves zara- di intenzivnega izkoriščanja tamkajšnjih najbo- gatejših zalog uranove rude v ZDA. Zdaj je to že skoraj pozabljena zgodba tega še vedno navidez docela naravnega okolja, na redko poseljenega z Indijanci in v manjših mestih tudi z belci, izkoriščanega v glavnem za turizem. Iskanje čim bogatejše uranove rude na brezvod- nih in odljudnih prostranstvih jugovzhodnega Utaha je bilo takrat podobno zlati mrzlici v Kaliforniji in na Aljaski ob koncu 19. stoletja. S tem obdobjem je povezanih mnogo tipično ameriških zgodb o čez noč obogatelih ali tra- gično propadlih posameznikih. Sledovi iskanja in kopanja uranove rude so še vidni v številnih odkopih in ostankih jalovine, pa tudi v tovar- niških kompleksih, namenjenih bogatenju rude. Pokrajina je izjemno bogata tudi s kameno soljo, ob njej pa se v globinah najde tudi nafta, kar dokazujejo neredka črpališča. Naj tu omenimo tudi mormone, saj so koloni- zirali prej z Indijanci le redko poseljeno pokra- jino. Utah kot celoto, še posebej pa njegov jugovzhodni del, svet tako podrobneje pozna šele od druge polovice 19. stoletja dalje. Na Koloradsko planoto oziroma severno od Veli- kega kanjona Kolorada španski konkvistador- ji namreč niso mogli seči, je pa v 1 9. stoletju severno od Kolorada obstajala tako imenova- na Španska pot (Spanish trail). Letošnje zimske olimpijske igre v Salt Lake Cityju so vsekakor dober razlog za povečano zanimanje širše oko- lice za to mormonsko in zdaj tudi olimpijsko pre- stolnico. Geološka z g r a d b a in k a m n i n e . Jugo- vzhodni Utah pripada tako imenovani Kolorad- ski planoti (v literaturi se omenja kot Plateau Country, Plateau Lands ali kot Indian Country), znani po reki Kolorado (Colorado River) in nje- nih številnih pritokih, ki so planoto razrezali v neštevilne kanjone. Planota, ki obsega velike dele Utaha, Kolorada, Nove Mehike in Arizone, je po geološkem nastanku in razvoju bolj ali manj enotna in razmeroma enostavna; zato lah- ko služi za pojasnjevanje marsikatere splošne geološke zakonitosti. Svetovno znana je postala predvsem zaradi 3 5 0 km dolgega, do 1800 m globokega in na najširšem mestu do 28 km širo- kega Velikega kanjona reke Kolorado (Grand Canyon). Kanjon zdaj velja za najpomembnej- šo med vsemi svetovnimi geološkimi znameni- tostmi zato, ker je v najglobljem delu prerezal celotno skladovnico vodoravno ležečih mezo- zojskih in paleozojskih sedimentnih plasti, poleg tega pa se je zarezal še v predkambrij- sko podlago. To je v drugi polovici 19. stolet- ja kot prvi ugotovil geolog J. W. Powell in tako, kot bomo videli pozneje, prišel na sled pomemb- 4 GEOGRAFSKI OBZORNIK nemu geološkemu spoznanju. Geološka zgradba kanjona je povsem primerljiva z ostalimi območ- ji planote, le da so v višjih in bolj obrobnih pre- delih zastopane mlajše kamnine. Prav pojav kanjonov ali dolin s specifičnim stopničastim prečnim prerezom je poleg rdeč- kaste obarvanosti kamnin najbolj značilna reliefna poteza tega dela Severne Amerike in tega dela sveta sploh. Kanjon (canon, v španš- čini ozka in globoka dolina) je vsaka dolina, ki ima na obeh straneh strma, stopničasta poboč- ja, izdelana v vodoravnih skladih. To je glav- na značilnost severnoameriških kanjonov, ki imajo stopničasta pobočja ne le zaradi vodo- ravnosti skladov, ampak tudi zaradi njihove spremenljive odpornosti. Menjavajo se namreč bolj in manj odporni skladi, zato so v odpor- nejših oziroma trših kamninah, večinoma peš- čenjakih ali apnencih, nastali navpični odlomi, v manj odpornih skriljavih muljevcih in meljev- cih pa položnejši pobočni odseki. To je učinek izbirne erozije oziroma denudacije, ki se tu kaže v nešteto različicah. Pobočne stopnje so torej sestavljene iz položnejšega (ne iz vodorav- nega!) odseka, ki ga imenujemo denudacijska terasa, in navpičnega odseka oziroma odloma (slika 3). Sedimentni kamninski skladi so nastajali v zelo različnih okoljih, večinoma pa v plitvo- morskih, obrežnih ali celo kopnih. Precej pogo- sti so kremenovi peščenjaki, ki so nastali iz puščavskega peska, kar dokazuje njihova križna sedimentiranost. Za večino teh kamnin, zlasti tistih kopnega nastanka, je kot že omenjeno, značilna obarvanost od rumene do rdečkaste barve, le apnenčasti skladi so svetlejši. Rdeč- kasta barva je posledica tanke prevleke iz žele- zovih oksidov na površini kremenovih zrn. Za apnence v utaških kanjonih je znano, da zakrasevajo prav tako kakor apnenci kjerkoli drugod. Pravzaprav malo drugače, ker je apnen- čevih skladov razmeroma malo oziroma so na obeh straneh, zgoraj in spodaj, obdani z nepre- pustnimi kamninami. Zato je njihovo zakrase- vanje omejeno le na nastanek posameznih vodoravnih jam, po katerih se pretaka podze- meljska voda in si išče izhod na piano. Tudi v Velikem koloradskem kanjonu se tu in tam vidi- Slika 2: Pogled na kanjonsko pokrajino v porečju reke San Juan (foto: Jurij Kunaver). 5 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Denudacijske terase, sestavljene iz navpičnega odloma in poševne police, so posledica menjajoče odpornosti kamninskih plasti (foto: Jurij Kunaverj. ¡o jamske odprtine, iz katerih teče voda v glav- no rečno dolino. J. W. Powell in odkrivanje ter razi- s k o v a n j e ka n jonov . Koloradska planota in Veliki koloradski kanjon sta tesno povezana z nastankom ideje in teorije o geografskem ciklu znamenitega ameriškega geomorfologa Walterja Morrisa Davisa s konca 19. stoletja. John Wesley Powell je bil eden tistih, ki so s svo- jim pogumom, radovednostjo in bistrino duha ter z izčrpnimi in natančnimi geografskimi opisi pripravili podlago za to teorijo. Prav on je bil tisti, ki se je z neverjetnim pogumom z deve- timi člani odprave in štirimi čolni leta 1 8 6 9 odpravil raziskovat Veliki koloradski kanjon in njegovo okolico, do takrat praktično povsem neznano in neraziskano območje ZDA. Veliči- na tega dejanja je bila predvsem v tem, da pred njimi ni še nihče s čolnom premagal vsega toka reke Kolorado ter njenih pritokov San Juan in Green River od zgornjega do spodnjega toka. Poglavitna negotovost je bila v tem, da niso vedeli, ali jih na poti čaka tudi kakšen slap ali celo več slapov, ki bi bili lahko zanje usodni. Tudi brzice, ki jih v kanjonih kar mrgoli, so bile zanje dovolj velika preskušnja. Potovanje po reki je bilo namenjeno skrb- nemu opazovanju, zapisovanju, merjenju in risa- nju vsega, kar so med potjo videli. To je bila glavna zasluga vodje J. W. Powella, ki je bil med ameriško državljansko vojno od leta 1861 dalje artilerijski častnik v zvezni armadi, a je 6. apri- la 1 862 v bitki pri Shilohu izgubil desno roko. A invalidnost mu ni branila, da se ne bi vrnil v zvezno armado in se udeležil obleganja Vics- burga. Do geologa in znamenitega raziskoval- ca ameriškega zahoda je Powella pripeljalo njegovo zgodnje zanimanje za naravoslovje in še posebej za fosile, ki jih je zbiral celo kot vojak med državljansko vojno. Po njej je leta 1 865 postal profesor geologije na lllinoian Wesleyan University v Bloomingtonu. Njegova invalidnost ga tudi pozneje ni odvrnila od številnih odprav na ameriški Zahod, med katerimi je bilo razi- skovanje Velikega koloradskega kanjona naj- večje dejanje. Na odpravah se je pobliže 6 GEOGRAFSKI OBZORNIK seznanil tudi z nekaterimi plemeni ameriških Indijancev in nekaj časa celo živel med njimi (1 8 7 1 - 1 8 7 2 ) ter proučeval njihove navade in jezik; bil je poseben odposlanec za njihove inte- rese in rezervate. To mu je pomagalo do mesta direktorja zveznega urada za etnologijo, za katerega ustanovitev je dal osebno pobudo, poz- neje pa je prevzel vodstvo ameriškega geološke- ga zavoda (Geological Survey and Land Office), ki mu je prav tako pomagal pri ustanavljanju. Powellova odprava se je skupaj z opremo za desetmesečno odsotnost in blagom za trgo- vanje z Indijanci vkrcala v čolne pri Green River Cityju ob istoimenski reki, kjer je zdaj Powel- lov muzej. Odplula je 24. maja 1869 iz Green River Cityja, ki je bil od leta 1 868 že povezan z železnico. 29. avgusta istega leta je, potem ko je na reki premagala višinsko razliko sko- raj 1500 m, v spodnjem toku reke na sotočju z Virgin River izstopila i z kanjona. Komaj dva dni prej so trije udeleženci zaradi spora zapu- stili odpravo v upanju, da bodo nad kanjonom naleteli na kakšno mormonsko naselbino, a se je za njimi izgubila vsaka sled. Učinki Powellovega raziskovanja in geološki razvoj Koloradske plano- te. Med najpomembnejšimi geološkimi dosež- ki odprave je bilo, kot že omenjeno, odkritje granitne in metamorfne kamninske podlage, sta- re od 1,5 do 2,5 milijard let, v najnižjem delu soteske in v strugi tik pod debelo skladovnico sedimentnih kamnin, nekako tam, kjer je kanjon najbolj globok. Te predkambrijske kamnine, ime- nujejo jih formacija Višnu, so kazale znake nagu- banosti in so bile od erozije znižan ter uravnan ostanek nekega obsežnega gorovja iz predkam- brija. Za Powella in predvsem za kasnejše geo- loge in geomorfologe, zlasti pa za Davisa, je bil to neizpodbiten dokaz, da se v Zemljini skor- ji dogajajo nekateri procesi ciklično, v določe- nem pravilnem zaporedju. To je mnogo pozneje dokazala tudi teorija o premikanju litosferskih plošč. V koloradskem primeru, ki je precej samosvoj, je po obdobju erozije in znižanja predkambrijska podlaga deloma potonila v morje in na njej so se pričeli odlagati sedi- menti. To je trajalo ves paleozoik in del mezo- zoika; posledica so vodoravni skladi v skupni The J. W Powell River History MUSEUM Slika 4: Powellov muzej v Green River Cityju (foto: Jurij Kunaverj. 7 GEOGRAFSKI OBZORNIK strukturne stopnje) ter skalne mize, skalne tera- se itd. Po njegovi zaslugi so se omenjeni izra- z i pozneje v geomorfologiji dokončno uveljavili. Koloradska planota z vodoravnimi plastmi, ki so bile brez večjih deformacij dvignjene v viši- no, in njeni brezštevilni kanjoni so zgodnjim raziskovalcem dokazovali v prvi vrsti moč reč- ne erozije, ki se krepi kot posledica narašča- nja potencialne energije zaradi enakomernega navpičnega dviganja območja. Tu se je izob- likovalo pomembno geomorfološko spoznanje o absolutni in lokalni erozijski bazi. Powell je med drugim tudi avtor pojmov antecedentna in konsekventna reka. Zanimivo je, da je bilo poz- navanje navedenih dejstev o pomenu porečja Kolorada za razvoj svetovne geologije in geo- morfologije pri nas doslej razmeroma malo znano. 1. Chorley, R.J., Dunn, A. J., Beckinsale, R.P. I964: The History of the Study of Landforms or the Development of Geomorphology. Vol. 1: Geomorphology before Davis. Methuen & Co Ltd, J. Wiley & Sons inc. London. 2. Chronic, H. 1997: Pages of Stone. Grand Canyon and the Plateau Country. Geology of Western National Parks & Monuments. The Mountaineers. Seattle. 3. Fishbein, S. L. 1997: Grand Canyon Coun- try, its majesty and its lore. National Geograp- hic Society, Book division. Washington D. C. 4. Powell, J. W. 1961: The Exploration of the Colorado River and its Canyons. Dover pub- lications Inc. New York. 5. Price, Greer L. 1995: Grand Canyon: The Story Behind The Scenery. KS Publications. Las Vegas. PLANOTA Slika 5: Temeljno razlikovanje med osamelimi planotami - mesami, osamelci z ravnim vrhom ali buti ter iglami ali stolpi (prirejeno po (2j) debelini do 2 5 0 0 m. Sredi terciarja je sedimen- tacija prenehala in območje Koloradske plano- te se je zaradi povečanih gorotvornih pritiskov v sosedstvu začelo navpično dvigati, predvsem v miocenu in pliocenu. Dvig za okrog 1500 m (največ do absolutne višine 3 0 0 0 m) je povzro- čil vrezovanje rek in nastanek kanjonov. To je čas, v katerem je nastalo zdajšnje obsežno reč- no omrežje reke Kolorado, ki obsega večji del Koloradske planote, in ko se je Veliki kolorad- ski kanjon poglobil do današnje globine. Zna- čilno je, da reka Kolorado zbira vode na skrajnem vzhodnem robu planote, pravzaprav že v Skalnem gorovju, tako rekoč tik ob preri- jah. Zato raziskovalci menijo, da gre za ante- cedentno reko, vendar v novejšem času nekateri domnevajo, da je zdajšnje porečje Kolorada nastalo tudi s pretočitvami. Mnogi geološki in geomorfološki pojavi, poj- mi in izrazi izvirajo iz pionirskih časov J. W. Poweila. Raziskovanje tega oddaljenega območ- ja, ki ga je Powell opisal v knjigi The Explora- tion of the Colorado River and its Canyons (1 875, 1 895), je v geologijo in geomorfologijo prineslo mnoga povsem nova spoznanja. Med geomorfološkimi pojavi Powell najpogosteje omenja kanjone, stene oziroma stopnje ali kli- fe erozijskega, strukturnega in tektonskega nastanka, vulkanske stožce in vulkanske neke, ki se kot številni osamelci dvigajo nad struktur- nimi planotami, erozijske osamelce mese, bute (but, iz francoskega butte, grič, hribček, je denu- dacijski osamelec ali ostanek) in strme hogbeke (hogback, angleško prašičji hrbet) ali položnej- še kveste (hogbek je strmejša nagnjena struk- turna stopnja, kvesta pa je položnejša oblika