POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
UPRAVA VEČERNIKA- V LJUBLJANI SPREJEMA DO 18. URE TUDI OGLASE ZA MARIBORSKI VEČERNIK- KI BODO OBJAVLJENI NASLEDNJEGA DNE ZA OBJAVO ISTEGA DNE V LIUBLJANSKEM .VEČERNIKU" SPREJEMA UPRAVA V LJUBLJANI OGLASE DO 12. URE. OSMRTNICE IN DRUGE NUJNOSTI SPREJEMA DO 14. URE . SPISE OBJAVLJAMO SAMO ENKRAT V LJUBLJANSKEM ALI MARIBORSKEM LISTU. ZATO NAJ SE ROKOPISI ODPOŠILJAJO SAMO NA ENO UREDNIŠTVO, BODISI NA UREDNIŠTVO .VEČERNIKA" V LJUBLJANI ALI V MARIBORU • LIST IZHAJA OB DELAVNIKIH PO PRIHODU MARIBORSKEGA BRZOVLAKA
LJUBLJANSKI
DNEVNIK
VEČERNIK
LETO 1.	Uredništvo in uprava v Frančiškanski ulici št. 6 Telefon 41-77	LJUBLJANA, 5. decembra 1939	NAROČNINA: Ljubljanski „Ve£ernik“ prejeman skupaj z mariborskim stane mesečno 16'— din	ŠTEV. 3
Pred krizo švedske vlade
V Švedski vladi Je prišlo do težkih nesporazumov - Intervencija ali neumešavanje Švedske?
STO CK HOT M ^ RfMlter V k n h n cnmn nr»!rp»hr»vnl« orožifi in v.nulpHnvflli VQP vrvin^	_:	.j	..:	_ •	/-Vi	111.	.v	r.	1
STOCKHOLM, 5. dec. Reuter. V švedski vladi je prišlo do velikih razlik v gledanju na sedanjo zunanjepolitično situacijo. Vlada jc imela razburljivo sejo in verjetno je, da bo prišlo celo do krize. En del ministrov, ki imajo vso oporo v vojski, pravi, da bi bilo ne samo bolj častno, ampak tudi bolj pametno pomagati Finski sedaj ter zadržati Sovjete na Finskem, kakor pa čakati, da bodo prišli do švedske meje. Druga skupina ministrov zatrjuje, da se nima Švedska prav nič bati Sovjetov, ker zahtevajo le zgodovinske meje na Finskem. Tretja skupina, ki predstavlja predvsem finančne kroge, pa pravi, da se Švedska ne more finančno minirati, ker ji bo potrebna finančna moč,
ko bo sama potrebovala orožje in obrambo. Navzlic napadom na Sand-lerja ter tudi navzlic možni krizi vlade pa ni pričakovati izpremembe zunanje politike.
STOCKHOLM, 5. dec. DNB. Vsi tukajšnji listi razpravljajo danes c rekonstrukciji švedske vlade in setavi koncentracijske vlade. Listi enodušno izražajo prepričanje, da jc sedaj prišel čas za rekonstrukcijo. »Stockholm Ti-dingen« pravi, da zahteva sedanji položaj združitev vseh narodnih moči. Narod, piše list, želi vlado, ki bo uživala splošno zaupanje in ki bo lahko poslovala daljši čas. Švedska potrebuje ljudi, ki imajo hrabrost in ki prevzamejo odgovornost.
Šved&lci prostovoljci
RIiM, 5. dec. Stefani. Posebni dopisnik »Messaggera« na Švedskem poroča svojemu listu, da se je samo v Stockholmu doslej priglasilo 1500 švedskih dobro-voljcev, ki se hočejo boriti v finski vojski, dočim se je v drugih mestih v notranjosti države priglasilo na tisoče dobrovoljcev. So to povečini visokošol-ci, precej pa je tudi delavcev. V šved-
skih vojaških krogih smatrajo, da se bodo lahko Unči dobro upirali, zlasti zaradi svoje odlične opreme in oborožitve, kakor tudi zaradi zemljepisnega položaja in prilik letnih časov. Odpor Fincev bo tern lažji, ker sovjetska vojska ni tako sijajna, kakor se je mislilo, kar so najbolj pokazale poslednje njihove operacije na Finskem.
Požar v romunski rafineriji
zasledovali vse vojne operacije, pripovedujejo, da se rdeča vojska doslej še ni nikdar posluževala tankov najtežjih tipov. Najtežji v vseh dosedanjih borbah je bil sovjetski pettonski tank. V snežnih metežih imajo sovjetske čete velike težave. Finske čete, ki jih tvorijo prvovrstni smučarji, se lahko naglo zbe-ro na ogroženih področjih, dočim sovjetski motorizirani oddelki le s težavo
pridejo naprej. Otoki blizu južne finske obale, o katerih so sovjetska poročila trdila, da so bili »zavzeti po pomorskih borbah«, so bili, kakor zatrjujejo nevtralni in angleški vojni strokovnjaki, prostovoljno evakuirani od Fitacev že poprej in zaradi njih sploh ni Ibilo bojev. Finci so sami zapustili vse otoke, ki niso bili zavarovani.
Sovjeti nočejo poslušati obtožnice
PARIZ, 5. dec. Havas. »Petit Pari-sien« pi'še o odklonitvi Moskve, da bi sodelovala pri razpravah v Ženevi na seji sveta Zveze narodov. Pravi, da ji
je sedaj nerodno, da bi sedela na obtožni klopi in poslušala obsodbe, kakršne je včasi ona drugim delila.
Imperialistična faza sovjetske politike
LONDON, 5. dec. AA. Znani angleški publicist Vernon Bartlett misli v današnji številki lista »News Chroni-cle«, da bo nastop Sovjetske Rusije proti Finski imel najmanj iste posledice, kakor dogodki 15. marca t. 1., t. j. zasedba Češkoslovaške. Člankar sodi, da bo sovjetska vlada v kratkem ne samo zapustila Čangkajška, ampak da bo celo nastopila proti njemu. Razen tega so-
di Rartlett, da bo Sovjetska Rusija začela vznemirjati še druge evropske države, če ne bo dosti reakcije na sovjetski napad na Finsko. Člankar pravi, da sc je zdaj začela izrazito imperialistična faza v sovjetski zunanji politiki. Člankar pravi dalje, da je Stalin s svojim ravnanjem dal veliko potuho imperialističnim težnjam širom po svetu.
BUKAREŠTA, 5. dec. Havas. V rezervoarju ene izmed največjih romunskih petrolejskih rafinerij je snoči nenadno izbruhnil požar, ki se je naglo razširil in zavzel velikanski obseg. Nastopili so številni gasilci, ki pa se jim
snoči do 23. še ni posrečilo, da bi ogenj zadušili. Ni znano, če so bile pri požaru človeške žrtve. Škoda je zelo velika. Uvedena je preiskava, ki naj ugotovi vzroke nesreče. Danes zjutraj požar še ni bil pogašen.
Danes dopoldne v Ženevi
ŽENEVA, 5. dec. Havas. Na mizo glavnega tajnika Zveze narodov danes že ves dan note kar dežujejo. Glavni tajnik Avenol je že prejel odgovor Molotova. Značilno je, da je bil odgovor sovjetskega zunanjega ministra objavljen prej v Moskvi, kakor pa dostavljen tajništvu Zveze narodov. Glavni tajnik je sprejel tudi note Argentine, Kolum-
bije in Uruguaya. Venezuela pravi, da ne bo prisostvoval seji, ker jc izstopila iz Zveze narodov, toda odobrava finski korak. Končno je prispel še telegram finske vlade, ki pravi, da je začela utrjevati Aalandsko otočje, čeprav je to po konveniciji prepovedano. Finci polagajo tudi mine okoli Aalandskega otočja.
Finci ujeli 1500 sovjetskih vojakov
HELSINKI, 5. dec. Fin. tel. ag. Snežni metež nad Helsinkijem je prenehal, vendar pa vreme še ni ugodno za zračne napade. V okolici Petsama so hudi boji. Obema nasprotnikoma se je posrečilo pripeljati rezerve. Finske čete so doslej ujele preko 1500 sovjetskih vojakov. Večje število sovjetskih letal se je potopilo v ladoškem jezeru, ker se je vdrl led.
AMERIČANI POŠILJAJO OROŽJE FINSKI
NEW YORK, 5. dec. Reuter. »Ne\v York Ilerald Tribune« piše, da je treba Rusiji čisto jasno povedati, da Zedinjene države Finske ne bodo pustile na cedilu, ampak ji pošiljale še več orožja.
»MORALNI EMBARGO«
NVASHINGTON, 5. dec. Reuter. V političnih krogih ise poudarja, da je prava sreča, da je bil zakon o prepovedi izvoza orožja iz U,SiA preklican, ker ni delal nobene razlike med napadalcem in žrtvijo. V primeru sedanjega sovjetskega napada na Finsko bi bil po-
polnoma zgrešen. Poudarja se previdnost in modrost predsednika Roosevelta, ki je uvedel »moralni embargo«, t. j. da
se napadalcu iz lastne iniciative ne pošilja orožja.
SNEŽNI METEŽI NA FINSKEM
STOCKHOLM, 5. dec. Reuter. V velikem delu Finske so silni snežni me-teži in jc ta nagla vremenska sprememba dobrodošla za Fince, ki so takega vremena bolj vajeni in na nagle vremenske preobrate tudi bolj pripravljeni kakor pa sovjetske čete. Razen tega ima finska pehota večje število dobro opremljenih in izvežbanih smučarjev, kakor edmice svojetske vojske. Švedski vojni strokovnjaki hvalijo dobro organizacijo evakuacije civilnega prebivalstva iz raznih finskih krajev in področij. Zelo dobro jc bila organizirana tudi evakuacija za obrambo nesposobnega prebivalstva v glavnem mestu, kjer je ostalo še okrog 50.000 ljudi. V velikih zakloniščih sc prirejajo večkrat konference in politična zborovanja ob sodelovanju članov vlade. Strokovnjaki, ki so
AMERIŠKI VELEPOSLANIK OSTANE V MOSKVI
VVASHINGTON, 5. dec. Reuter. Po poročilih iz krogov, ki so blizu Bele hiše, vlada Zedinjenih držav nima name na, da bi odpoklicala ameriškega vele poslanika v Moskvi. Nekateri opozicij ski republikanski krogi, na čelu z biv-šir predsednikom Zedinjenih držav, Hooverom in senatorjem Van den Berg hom namreč trdovratno zahtevajo od vlade, da energično reagira na sovjetski napad na Finsko in naglašujejo, da je najmanj, kar morajo Zedinjene države storiti, da dajo javni in službeni izraz svojemu nezadovoljstvu s tem, da pre kinejo diplomatske odnošaje med Wa-shingtonom in Moskvo ali pa, da vsaj odpokličejo poslanika brez izrečne pre kinitve diplomatskih odnošajev. V omenjenih krogih izjavljajo, da nikakor ne soglašajo s stališčem republikanskih prvakov, nego, da nasprotno smatrajo da je vprav zdaj potrebna navzočnost ameriškega poslanika v Moskvi, ki bi lahko s svojo avtoriteto v danem primeru pomagal pri kakem morebitnem posredovanju za mir.
ANGLEŽI IZGUBILI 4 % LADIJ
LONDON, 5. dec. Reuter. Angleška mornarica je od 21 milijonov ton doslej izgubila le 4 %.
POLOVICA NEMŠKIH PODMORNIC UNIČENIH
PARIZ, 5. dec. Havas. Današnji Ma-tin« piše, da je najmanj 30 od 60 nemških podmornic uničenih. Nadalje pravi, da je na Angleškem 144 nemških mornarjev, ki so jih angleške ladje zajele, s podmornic.
HOLANDCI SE VOZIJO V KOLONIJE IZ ITALIJE
RIM, 5. dec. DNB. Nizozemska ladja »iSarabaj«, ki je prevzela novi nizozemski poštni in potniški promet z Nizozemsko Indijo, bo odplula danes iz Neaplja. »'Sarabaj« pripada rotterdamskemu Lloydu, ki bo odslej enkrat mesečno iz italijanskih pristanišč, namestu iz nizozemskih opravljal zvezo z Nizozemsko Indijo.
ANGLEŠKI KRALJ NA FRONTI
PARIZ, 5. dec. Havas. Sinoči je prispel angleški kralj Jurij v spremstvu Gloucesterskega vojvode v Francijo, kjer bo v teku današnjega dne obiskal angleške čete za in na fronti.
PAPEŽEV BLAGOSLOV V PETEK
VATIKAN, 5. dec. Stefani. Sveti oče bo v petek po radiu poslal vsemu svetu blagoslov.
DEMONSTRACIJE V RIMU
RIM, 5. dec. Reuter. Italijanski študenti so davi že tretjič v dveh dneh demonstrirali proti Sovjetom ter klicali Finski.
ZADNJA NAVODILA ZA BLOKADO
LONDON, 5. dec. AA. Snoči opolnoči so vse enote francoske in britanske vojne mornarice dobile poslednja podrobna navodila o poostreni blokadi Nemčije, sklenjeni v odgovor na nemško minsko vojno.
SOVJETSKE KRIŽARKE NE POPRAVLJAJO V TALINU
TALIN, 5. dcc. Stefani. Estonska telegrafska agencija je sporočila, da dobro obveščeni krogi demantirajo vest, po kateri so privlekli v pristanišče neko sovjetsko križarko zaradi popravila poškodb, ki jih je menda dobila v pomorski' bitki pred otokom Hange.
»ADMIRAL VON SCHEER« POTAPLJA
LONDON, 5. dec. Reuter. Misli sc, da jc nemška križarka »Admiral von Scheer« potopila v južnem Atlantiku angleški parnik »Doric Star«. (10.000 t.)
GDINJA JE VOJNA LUKA
BERLIN, 5. dcc. DNB. Gotenhafen (G din ja) je proglašen za vojno pristanišče.
PLINSKE MASKE ZA TELEFONSKE POGOVORE
BUDIMPEŠTA, 5. dec. Reuter. Na Madžarskem so uvedli posebne proti-plinske maske, ki so napravljene tako, da je mogoče navzlic maski voditi telefonske razgovore.
Stran 2.
»V e č e r n i k«
V Ljubljani, 5. decembra 1939.
Omejitev avto-prometa v praksi
Najbolj je prizadeta Slovenija, avtomobilskega
Ljubljana, 5. dec.
Ljubljana je nudila v soboto popoldne in v nedeljo precej neobičajno sliko. Avtomobilskega prometa sploh ni bilo na cestah: posledica nove uredbe, po kateri ni dovoljeno obratovanje privatnih avtomobilov od sobote od 14. do ponedeljka do 8. zjutraj. Uredba je torej omejila avtomobilski promet, da bi na ta način prihranila bencin in nafto, ki jo je zaradi vojne začelo primanjkovati. Uredba je znatno prizadela ne samo privatnike, ampak tudi razna podjetja, o čemer bomo govorili pozneje. K tej uredbi se je pridružila zdaj še nova nevšečnost. Družba Shell, ki zalaga naše trgovce s tekočim gorivom, je naureč trgovcem, ki so pri nji1 naročili bencin, sporočila, da ga zaradi majhnih zalog ne more dobaviti, ker ga mora najprej! dostaviti direktno konzumentom. Uredbi državne oblasti o omejitvi avtomobilskega prometa je torej kartel na lastno pest izdal še novo uredbo, ki omejuje tudi prodajo bencina, kar je očitno v nasprotstvu z obstoječimi zakoni. Zakon namreč pravi: če imaš obrt in če postre-žeš enega, moraš tudi drugega. Dopis petrolejskega kartela trgovcem pa kaže, da hoče kartel iz nadrobne prodaje popolnoma izločiti trgovce in prevzeti vso prodajo sam. Trgovci s tekočimi gorivi so že tedaj, ko je bila sklenjena pod Stojadinoviičevo vlado pogodba med državo in kartelom glede uvoza tekočih goriv, opozarjali, da so z njo močno prizadeti trgovski krogi, ker bodo morali plačevati bencin znatno dražje kakor kartel, razen tega pa preti tudi nevarnost, da se bo kartel polastil tudi nadrobne prodaje.
Najnovejši dogodki' kažejo, da je bila bojazen trgovcev upravičena. Kartel je kmalu začel postavljati svoje črpalke in zdaj se dogaja, da samo nje zalaga z zadostnimi količinmi bencina, dočim prejemajo ostali trgovci tako neznatne količine, da ne morejo zadovoljiti svojih odjemalcev. Trgovci se upravičeno pritožujejo, da se kartel spušča v nadrobno prodajo, kar po zakonu ni dovoljeno.
Uredba o omejitvi avtomobilskega prometa je močno prizadela posamezne činitelje, zlasti pa dravsko banovino ih se je sploh v marsičem pokazala za pomanjkljivo. Dravska banovina ima namreč nad 25 % vseh avtomobilov, kar jih ima Jugoslavija in v enakem razmerju je tudi potrošnja bencina. Čeprav imamo torej v naši banovini toliko avtomobilov, ni v odboru za določanje bencinskih cen niti enega zastopnika Slovencev. Ta odbor sestavljajo zastopniki države, 2 člana kartela in po en zastopnik avtobusnih podjetnikov in Avto-kluba, dočim nimajo trgovci nobenega zastopnika.
Pomanjkljivost uredbe se kaže na primer pri trgovcih z avtomobili*. Po uredbi morajo že v naprej (do 15. decembra) sporočiti število evidenčnih tablic voz, ki jih nameravajo prodati, čeprav je nemogoče že v naprej vedeti, koliko avtomobilov bodo prodali. Trgovci pa dobe bencin le po številu evidenčnih tablic in se tako lahko zgodi, da interesentu, ki hoče kupiti avto, ne bodo mogli voza predvajati, ker bo bencinski tank prazen. Posledica tega bo, da ne bo kupčije.
Uredba tudi ne upošteva raznih industrijskih podjetij. Industrijski stroji imajo namreč lastnost, da se od časa do časa pokvarijo, Ker obrat ne sme zastati, je seveda takoj potreben monter, ki bo napako popravil. Če slučajno do-tični obrat nima lastnih monterjev — in takih podjetij je obilo — bo pač moral z avtom poslati ponj v najbližje mesto. Kaj pa tedaj, če se stroi pokvarijo v soboto popoldne, ko je uveljavljena uredba o omejenem prometu? Kako bo podjetje dobilo monterja? Torej prav zgovoren primer, ki ga dotični, ki so uredbo sestavljali, niso prav nič upo-
na katero odpade četrtina vsega prometa v državi
števali. In potem še druga podjetja. V uredbi ni nikjer govora, kdo bo dobavljal petrolej tiskarnam, klišarnam in podobnim obratom, ki nikakor ne morejo biti brez njega. In kako bo s tujskim prometom v Sloveniji? Kako bodo tujci dobili bencin, ko vendar nimajo bencinskih nabavnic? Uredba na to ni pomislila in je zaradi tega izmed vseh banovin dravska najbolj prizadeta. To je
treba vsekako na kak način popraviti, kar bo z nekoliko dobre volje pač mogoče — saj so že o priliki proglasitve uredbe izrečno naglasili, da bo spremenjena, če se bo pokazala potreba. Nu, potreba se je že pokazala, čeprav smo navedli samo nekaj primerov. Upamo, da bodo na današnjem sestanku v Beogradu, ki sta ga sklicali ministrstvi za trgovino in finance, upoštevali upravičene želje, ki jih bodo predložili zastopniki trgovske zbornice, ki je bila prvič vabljena na tak sestanek. Slovenijo zastopa na tem sestanku g. Vilko Laznik iz Ljubljane, predsednik Osrednjega odseka za tekoča goriva.
Železničarji pri vojnem ministru
Pozdrav vojnega ministra vsem železničarjem
Kakor za zboljšanje svojega gmotnega položaja, tako se železničarji vztrajno borijo tudi za zboljšanje službenih razmer. V tem pogledu so zlasti člani železničarskih strokovnih organizacij na merodajnih mestih že mnogokrat razložili najvažnejše zadeve železničarskega stanu ih železniške službe. V zadnjem času je bilo pri prometnem ministrstvu več deputacij in ministrstvo je sklicalo tudi anketo, ki razpravlja o predlogih železniških strokovnih organizacij.
Delo ankete ne napreduje tako, kakor želijo železničarji, ki se upravičeno pritožujejo nad raznimi birokratičnimi ovirami. Ker igrajo železničarji zelo važno vlogo tudi v organizaciji vojske in narodne obrambe, je včeraj delegacija železničarskih strokovnih organizacij obiskala ministra vojne in mornarice g. Nfediča, da tudi njega seznani z najvažnejšimi problemi železničarskega stanu in železniške službe. Vojni minister je deputacijo takole nagovoril:
— Dragi moji železničarji — tako vam lahko rečem, ker sem z vami sodeloval ter delil dobro in zlo med vojnami. V naj hujših vojnih časih ste se iz-
kazali z brezprimerno požrtvovalnostjo in so vas upravičeno smatrali za peto armado vojvode Putnika. Hvaležen sem vam, ker ste prišli k meni, in bodite prepričani, da vam bom iskreno pomagal, da pridete do svojih pravic. O vaših pravicah in težnjah bom govoril s predsednikom vlade in s kraljevimi namestniki. Prosim vas, sporočite vsem železničarjem moje tople pozdrave, kakor tudi pozdrave vojske, ki se zelo zavzema zato, da bi bili železničarji telesno in duševno sposobni za nove napore iu nova požrtvovanja, ako bo to zahtevala domovina, ker je železnica sestavni del vojske. Povejte železničarjem, da lahko name vedno računajo. Gotovo vam je znano, da se je na neki seji ministrskega sveta razpravljalo o težkem položaju železničarjev in da sem jaz branil vašo stvar ter predlagal, naj se v prvi vrsti zboljša položaj eksekutivnega osebja. Železničarji morajo dobiti povišanje prejemkov.
Zastopniki strokovnih železniških organizacij so izrazili g. ministru globoko hvaležnost za uvidevnost in naklonjenost ter mu razložili vse svoje težnje.
Važni sklepi ankete na banovini
Ustanovitev odborov za pobijanje draginje Predlogi za povišanje mezd in plač
Danes predpoldne se je vršila pod predsedstvom načelnika oddelka za socialno politiko in ljudsko zdravje g. Kosija v prostorih banske uprave anketa zastopnikov delodajalske in delojemalske skupine, katere naloga je bila razpravljati o smernicah, kako naj se zaslužki delavcev in nameščencev v Dravski banovini prilagodijo sedanji draginji.
Vsako skupino je zastopalo po 12 delegatov, in sicer: za delodajalce direktor g. Skubic, dr. Ples, dr. Golija, inž. Remec, dr. C. Pavlin, Ivan Ogrin, inž. O Dračar, S. Vidmar, J. Kavčič, inž. Zupanc, A. Lavrič: za delojemalce pa Stanko Jurij, Hafner. Jakomin, Rozman, dr. Kosti, inž. Košir, Višnar, Škerl Pavle, Ambrožič Anton, Kosem in Renjko.
Uvodoma je ugotovil predsednik, da je sklicana anketa v smislu ministrske uredbe o minimalnih mezdah, radi razprave o spremembi minimalnih mezd. To vprašanje naj se reši na bazi sporazuma, da ne bo treba g. banu nastopiti v smislu omenjene ministrske uredbe.
Referent Delavske zbornice g. Stanko Jurij je prečital referat.
Direktor TBPD g. Skubic je v imenu delodajalske skupine izjavil, da je referat Delavske zbornice izredno skrbno sestavljen. Vsebuje stvari, katere lahko takoj podpiše, so pa v njem tudi stvari, o katerih se mora šele posvetovati. Radi tega je predlagal, da se anketa prekine.
Pri nadaljevanju ankete je najprej govoril direktor Skubic, ki je pojasnil stališče delodajalske skupine.
V razpravi so še govorili razni zastopniki delavskih in nameščenskih organizacij. Predsednik nameščenskega odseka Delavske zbornice inž. g. Košir je prečital v imenu vseh nameščenskih organizacij izjavo.
Na koncu je bila izvoljena komisija, ki je sestavila komunike o današnji anketi.
Anketa se je zaključila s temi uspehi:
Anketa je soglasna, da naj oblast in ostala pristojna mesta, zlasti Direkcija za prehrano in Prizad, pokrenejo čim učinkovitejše ukrepe, da se zajezi sedanji draginjski val, pri čemer se zlasti ugotavlja, da se je najobčutneje podražilo baš ono blago, katerega imamo v naši državi v izobilju.
Anketa smatra, da naj se ne samo v mestih ter krajih, kjer je sedež okrajnega glavarstva, marveč tudi pri vseh občinah z razvito industrijo ali obrtjo ustanove odbori za pobijanje draginje v smislu obstoječe uredbe. Prav lako naj se ustanovi banovinski odbor za pobijanje draginje, ki naj ne bo le posvetovalni organ banske uprave, temveč naj razvije čim iniciativnejše delovanje na tem polju.
Predstavniki potrošnikov v te odbore naj se imenujejo iz delavskih, oziroma nameščenskih vrst.
Zbornica za TOI bo priporočila vsem svojim pripadnikom, da v okviru stvarnih možnosti in upoštevajoč produkcijske razmere v posameznih podjetjih, prilagodijo zaslužke svojih nameščencev in delavcev draginjskim razmeram, kolikor tega doslej še niso storili.
Anketa je obenem razpravljala o povišanju minimalnih mezd ter je osvojila soglasno mnenje, da naj se sedaj veljavna minimalna mezda poviša za 0,50 din, primerno upoštevajoč sedanje izjeme iz čl. 3. veljavne odredbe.
Anketa tudi soglaša z mnenjem, da naj se osnovna minimalna mezda z veljavnostjo za vso državo določi na tri dinarje.
Anketa se je tudi sporazumela v tem, da naj se po zaslišanju pristojnih organizacij določijo minimalne mezde tudi za zasebne nameščence in trgovske pomočnike.
Končno je anketa ponovila soglasni apel na vlado, da blagovoli upoštevati izredno težak položaj aktivnih in upokojenih državnih, banovinskih in javnih namešečncev, kakor tudi delavcev državnih podjetij, ki jih je draginja prav občutno prizadela in odobriti ustrezajoče zvišanje njih prejemkov in pokojnin.
Miklavž varčuje
V dveh vrstah stoje stojnice na Miklavževem trgu, vmes je ozek prostor. Tu se spre-
ajajo ljudje in si ogledujejo Miklavža. Na stojnicah je razstavljeno veliko bogastvo za vsem tem bogastvom pa stoje prodajalke in ga ponujajo mimoidočim. Toda zdi se, da Kar ne gre in ne gre kupčija. Ljudi težijo
nmdaiflJV bx'' 1)aj° sc sicer vabiti od prodajalke, ki našteva, kaj vse bi bilo primemo za sinove in hčerke, za brate in sestre, za dekle, za očeta in mamo ... In skrbni oče, ki so se mu še pred prvim osušili žepi ah mati, k, gre s trga, kjer je-po daljšem Prerekanju m pogajanju kupila od kmetice kilogram krompirja m nekaj glav salate za skromno kosilo, ali na priliko fant, ki bo moral najmanj teden dni varčevati pri hrani, te bo hotel svoji ljubi podariti skromno darilo, vsi ti poslusajo naštevanje prodajalke morda vzamejo celo kako stvar v roke in’ Plaho vprašujejo po ceni, pa ker je predrago ščajo	Kaj0 ciar,la ter se 'zmikaje opro-
»Kaj mislite, to jc vendar predrago! Pa v današnjih časih!... Za to dobim toliko bolj potrebnih stvari!... Ne. ne bom kupila,« pravi mlada gospodinja.
tosrčnor’ **'	nert>dno	povedati	odkri-
»Ne zdaj ne! Pridem kasneje. Morda bi c i a e na stran, da kdo drug ne vzame? Na svidenje!«
Seveda, prodajalka dobro ve. da je to samo lep izgovor, nič več.
Gospodarske težave puščajo tudi na Miklavževem trgu vidne sledove. Prodajalke se s skrbjo vprašujejo:
»Kaj bo? Niti na svoje ne bom prišla druga leta sem zaslužila ... Ah, kako je bilo včasih ...!« In misli jim romajo po tisti lepi preteklosti, ko je bil še dober zaslužek, ko je bil Miklavž še radodaren in ni varčeval pri slehernem dinarju kot danes. Kadar ni kupcev, se zvijejo na stol in se predajajo sanjam o lepih časih in na prejšnja Miklavževa leta ter tiho tožijo same sebi, dokler jih ne zbudi iz sanj hrup otrok, ki so se medtem nabrali pred stojnico. Razigrani so in veseli. Občudujejo darila in kažejo drug drugemu, kaj bo komu prinesel Miklavž.
»Glej tistega rdečega parklja! Takega donim jaz!«
»In jaz takšne vojake, cel bataljon!... i ^tri°ci so nezaupno in malce zavistno po-voril 'eP0 ol5,ečeneaa dečka, ki je to izgo-
Sploh otrok na trgu ne zmanjka. Hodijo od stojnice do stojnice kar v gručah, občudujejo darila in se čudijo tolikšnemu boga-• Vu’ x •Je tu, razloženo. Silno so radovedni in hočejo vsako stvar vsaj otipat, če jim že m dovoljeno, da jo. preizkusijo, koliko je vredna. Prodajalke jih morajo s silo odganjati.
Gruča malih radovednežev ne jemlje hudih besed preveč resno. Odstranijo se že, pa ustavijo spet pri drugi stojnici ter pozabijo na očitke, da delajo napotje.
Miklavž varčuje... Starši to razumejo, otroci pa ne. — Kn
I. Uprava Hubadove župe bo imela 8. t. m. ob 10. dopoldne v sejni sobi poslopja Glasbene Matice sestanek vseh pevovodij in predsednikov ali namestnikov ljubljanskih in okoliških pevskih društev.
1. Sadjarska in vrtnarska podružnica ima jutri ob 19. uri v kemijski dvorani I drž. realne gimnazije (realke) v Vegovi ulici, pritličje, svoje redno predavanje s ski-optičnimi slikami pod naslovom: »Upoštevajmo zakone delovanja pri izbiri in vzgo-ji naših kulturnih rastlin.« Obravnaval bo to zanimivo in važno snov g. inž. Sergej Gorjup, kmet. svetnik pri Kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Ljubljani. Vstop prost.
1. Izum ljubljanskega obrtnika. Mizarski mojster g. Matija Perko je napravil zelo praktično pogrezljivo okno, ki je bilo pred nekaj meseci patentirano v Nemčiji. Okna njegovega zelo praktičnega sistema bodo vzidana na terasi kavarne v najvišjem nadstropju poslopja Bat’e.
CJublJansko gledališče
Drama. Sreda, 6. decembra: Zaprto. — Četrtek, 7. decembra: »Hudičev učenec«. Red četrtek. — Petek, 8. decembra: ob 15.: »Emil in detektiv«, mladinska predstava, izven, znižane cene; ob 20.: »George Dandin«, izven, znižane cene.
Opera. Danes zaprta. — Sreda, 6. decembra: »Gorenjski slavček«, red Sreda. Četrtek, 7. decembra: »Boris Godunov«. Red A. Gostuje Josip Križaj. — Petek, 8. decembra: ob 15.: »Pri belem konjičku«. Izven. Znižane cene; ob 20.: »Sabska kraljica«. Gostuje Josip Gostič. Izven. Znižane cene.
B I O S K O P I Matica: Blago Džingiskana. Union: Dr. Robert Koch. Sloga: Vihar med Azijo.
DEŽURNE LEKARNE
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli Dunajska 6; mr. Hočevar, Celovška 62; m«-Gartus, Moste, Zaloška cesta.
Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Ljubljani. Tiska Učiteljska tiskarna, predstavnik FRANCE ŠTRUKELJ v Ljubljani. — Oglasi po ceniku.
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6. — Telefon št. 41-77. — Poitni čekovni račun it. 11.409,
Rokopisov ne vračamo.