r llkAf* i* rum nedelj in pitni kov. jednote: Issacd Jt(ly *K*pt' Sundaps **MoUd»)t _____CPCAGO, UX. TOREK I. APRILA (APKIL) tttt P—tt c* M«) «dh«i»a » «. t* « po- Enoletno vojno de lo vlade |e ogromno. sojilo svobode )u 200 mest J1PBVIDAK ipISALO ZADOLZNICE NAD PO LOČENO VSOTO Moto Far Hills nadkrilllo vsa druga mesta. Waihmgtou, D. 0. — Po poroki prihajajo ia Vaeh krajev Jenih dršav v glavno meato, povsod pričela kampanja za posojilo svobode z velikim ijem. V velikih mestih in plinih središčih eo obdr-__ pohode po mestu, kjer je i mogoče, so ae vršile tudi vo-parade. Točno ob devetih dne to zatulile parne pišča-. zapeli io zvonovi, naznanja da je pričela kampanja za .Ji posojilo svobode. Naatopil: i govorniki na javnih mestih, ki oditvu razložili pomen tre-posojila svobode, ri dan ao došla poročila h kot 150 mest o podpisovanju aakupu zadolžnic tretjega po-i svobode. Zvezni uradniki .o, da je nad 200 meat podpi-i več posojila prvi dan, kot ga tviln prebivalstva odpade Nekaj minut po devetih je prvo poročilo, da je meato slo več posojila, kot ga je II o nanj. Razume ae, da so i mestu pridno agitirali sa posojilo svobode, ie preden ifela kampanja, t .Ban Franeisca je doŠla vest, \ io mnoga mala mesta ob peci nem obrežju podplaala več | kot ga je odpadlo nanje, ilo našteva mestna imepa. sporočili, da jc ... N. j., podpkaato posojila, kot ga jc dlo nanj. Meato je imelo »ti za $11,700 poegjila. Ce-mesto Petensburg v Ala-snanja, da je podpisalo vaoto posojila, kot je ddlo-tanj. Hla so vzpodbujoča in u-upajo, da bo tretje poeo->»vobode podpisano, še proden tfa Štiritedenska kampanja. Najvažnejši del kampanje je idvomno tvoril govor prednika Wikona, ki je z ozirom na d t Rusijo in teptanje Slova-dejal: "Nočem biti brezobziren tudi v 1 trenotku in ne maram soditi ivično. Sodim le po delih •ga orožja, kar je atorllo v pokrajini, katere ae je do-Kaj nam je tedaj etorl- aimada šteje nad 1,000, 000 MOŽ. Vladni departmentni so dokaaali, da so kos laiki nalogi '» tiče mene, sem še «mi- tudi v tem trenotku prt-\ diakutirati o poštenem «nem miru, o miru, ki pri-i odkritosrčno ponudbo iu ka-* bodo enako deležni močita dabejši. Ali ko aem pred-J« je prišel odgovor Poveljnikov iz Ruaije in m razumem pomen tega ft »jaamboj! Vem, da ga t u-LVejaete. Vee avet mora « «•* K* sprejeli Oovorll »»»/večjem požrtvovetfju in ^jevanju, e katerim bo-1kar ljubimo ln kar l odrešimo avet in ga N «a svobodno življenje lih ljudi. ' *-še «rani j« torej mo-*e„ odgMptj ^gim Hi-dUTSu brez meje, "^»teiumfirajoča aila, ki Fmesti svetu zakone pra->•> raagnaU v prah vaako l^podstvo," ■■•»»ode so jasne: Na k «„ n* mor* * dru-k7?Vor|u kot . .Uo. Nemči-ET^1* Ru*ii°' ^ je le ^1« njo Po sklenjenem h p0t,4lt in a» kru1lm *®vražni-istsJJT1 fovorM drugače 7* • w«lo vreme; la-1 » se»erovzkcdal ve- Washington, D. O. — V soboto je minilo leto, odkar ao Zdru žene države vstopile v avetovno vojno. Po poročilih, ki ao prišla v javnost, je vlada v tem kratkem čaau izvršila sledeče: Armada ae je od 9,524 oficirjev in 202,510 mož pomnožila na 123, 801 oficirja in 1,528,924 mož. Naraala je tudi mornarica. Ob napovedi vojne je štela 4,792 o-ficlrjev in 77,940 mož, zdaj je pa v mornarici 21,000 oficirjev in 330,000 pomorščakov. * Registriranih je ekoraj še 10, 000,000 mož in fantov, ki jih lahko potrdijo po potrebi v narodno armado. Število bojnih ladij se je ekoraj početirilo, druge pa še gre de. Vseh smrtnih elučajev v ar madi je bilo v prvem letu 1,191. Od teh jih je padlo 132 v akciji in 237 jih je umrlo na transportih Ranjenih je bilo 404. ujetih pa 28 mož. V mornarici je umrlo v prvih devetih meacih pet oficirjev ln' 139 pomorščakov, deset je bilo ranjenih. Prvo leto ao Združene države izdale $12,067,278,679. Do 12. maroa t. L je vlada po-eodfla zaveznikom $4,436,329,750. Zakladniški department je raz-pjaal za $6,616,532,300 posojila svobode. Poziv za novince izdan« v aprilu pokličejo 100,000 mož ih paktov v armado InltrukoUe aa poalv odpoalaaa go ver nor j am. Washingtoa, D. 0. — General Crowder je izdal odredbo, da po-kličejo v narodno armado 150,-000 mož v petih dneh. Poziv pri-čenja z dnem 26. aprila. To ja prvi korak, ki pokazuje odziv na poziv Llod Georga, angleškega ministrskega predsednika, da Združene države pohite a odpoši. ljanjem čet v Franeijo. Novinci, ki bodo poklicani v armado, bodo aa vzeli mesta enakega števila mož, ki odrinejo v Francijo. Šest grednjezapadnih dršav bo dalo £,026 mož: Illkois 8,801 moža, Michigan 6,590, Indiena 5,-962, Wktconein 3,736, Mkineeota 3,513 in lowa 3,412. Čete vedno prevažajo v priata-nišča in vojaška taborišča. Kedaj odrinejo čete v Francijo, ali koda j ao že odrinile ve le vlada iu prizadeti uradniki. Če take veatl pridejo v javnoat, bi korietile ao-vražniku, ki preži s potapljačami na tnuuporte. Kdor dala v takih erajih, da vidi, da se vkrcajo čete, naj ne pove tega dejetva alti avojemu najboljšemu prijatelju. j&nid ostane. TAKO PRIPOROČA POSVETO VALNI ODBOR POLJEDEL SKEOA TAJNIŠTVA. •onatorju Ooretu ni priporočilo všeč. Waahingtoa, D. 0. — Poaveto-ralni odbor poljedelcev ln živinorejcev, obstoječ ia tri in dvajset Članov ia vseh krajev Združenih držav, je po konferencah s poljedelskim departmentom in živilsko opravo podal poročilo, kl vaebujc razna priporočila. V ceni pšenice naj ne bo spre kueutbe. Bušelj pšenice naj ataue $1,20. Ako je potreba, naj žlvilaka u prava rekvlrira pšenico, ki jo prše farmarji od trga. Če se cena aa pšenieo, to je $2.20 aa bušelj, kl jo je določil predeednik WHeon so leto 1918, spremeni, ne bo pomnošlla produkcije zimske pšenice, spomla flanake pa ne, več kot sa 10 Piatokov. To ao priporočila, kar fOrmarjl zahtevajo,, naj ee oena aa bušelj pšenice v letu 1918 do-Wi ne $9.50, $2.75 ln $3.00 Poročilo priporoča, da vlada prevzame nadzoratvo nad klavnicami na trgovaki način; neopra 'vičen proftl med produeentom In ..u^iuu iiojuuijkuiiu piljbieiju. ' -----i------ —— Nemški vohuni ao povsod in nihče konzumentom naj ee odpravi ih ladij, ki noeijo 700, ton. Brodovna korporacija je rekvi-riralu 425 jeklenih ladij in je od-dala v gradnjo 720 jeklenih ladij, kl odrinejo ekupaj 8,164,508 ton vode. Oddala je nadalje v gradnjo, leeene ladje a 1,715,000 toaami mrtve tele. |#dijeki odbor je dogradil dva jekleni ladji a 17,000 tonami mrtve tele, v vodo je epuatil tri jeklene ladje e 26,400 tonami mrtve teže in 17 leaenih ladij. Opreumi department je preekr-bel 1,400,000 pušk in 17,000 atrojnlh pušk. Pomnožil je letno pro-dukcijo atrojnlh pušk od 20,000 na 225,000. Letna produkcija 3Va n 9 palčnih topov je pomnožena od 1,500 na 15,000. Letal za vajence ao zgradili to-Jiko, kolikor ao jih potrebovali. Zaveanlkl sdaj oskrbujejo ameriško armado a bojnimi leteli. Boj. na letala ao šele pričeli grediti v večjem številu, ki bodo opremljena z motorjem avobodo, kl ee je pri preizkušnjah Izkaaal kot velik ^Pogled v minolo leto pokazuje, kaj ao Izvršili razni vladni do-partmenti v tem kortkem čaau de-o, ki noeijo odgovornost, da vojna konča z uspehom za Združene države. Ameriško ljudstvo je lah-to zadovoljno a tem delom, ker »okacuje, da tem departmentom načelujejo možje, kl oo koa pre-vseti ln težki nalogi.^ UREDNIK ftavl" v kaptaoi. Chicago, DL — Dnevniki poročajo, da ao bUl med gledalci, ki so gledali vojaško parado v eobo-to, tudi Uki ljudje, ki niao po-sdravili polkovnik zsaUv/Med te-ml ljudmi je bil tudi mr. John Senica. urednik "Hrvatske Ze-etave." Ko eo ga prijeli zvezni o-gentje, zakaj ni poadravll zaeta- ve, eejc opravWl.de je mklll, de mora pozdraviti le prvo zaatavo v povorkL Podučili ao ga, kake se obnašati v bodoče. TJ^d ob « 21 a. m.;|banki od Tretje neredne banke v ^ ^ 7:23 p tSt. Loalau. Mo. vkpoimr po§tar Herria, DL —Poiterjs Alfonao Borena ao odvedli pred zveznega komkmrja v Caire, ker je oboo-žen, de je poaeveril $15^00, W ae bili paalani Mestni narodni nima'na čelu zapisano, da je špi-, on. Zato je najboljše, da vaokdo molči o tem, kar vidi. Neki ofieir bil degradiran, ker je avojhn staršem sporočil datum odhoda. Slovenski fantje in mošje, ki alu* žijo v ameriški armadi, naj ne sporoča nič svojim starišem, sorodnikom, prijateljem ln anan lakko služilo sovraž ea informacije. Ravnaja aaj so po izreku: Molčati je alato, govoriti je erebro. Od 150,000 novincev, ki jik po-zovejo v aprilu v armado, je 116-700 belopoltnežev ln 33,300' aa-morcev. Po državah je število novlneev razdeljeno takole: Alabama 3,301, Arizona 47, Ar-kansaa 2,735, CalifornU 4,367, Coloredo 1,029, Conneetleut 2,-279, Delaware 141, Dkit. of Oo-lumbla 492, Florida 3,350, Ooor-gia 6,856, Idaho 604, Illlnola 8, 801, lndiana 5,968, Iowa 3,412, Kansas 1,921, Kentucky 3,396, Louialana 4,549, Maine 919, Ma ryland 2,120, Maaaohuaetto 5,810, Michigan 6,590, Minneaote 3,513, Miasimippi 2,004, Missouri 4,078, Montana 1,302, Nebraska 1,460, Navada 179, New Hampshire 576, Near Jorsey t,137, New Meiiko 405, New Yoric 10,171, North Ca rollaa 5,054, North Dakota 1,037, Ohio 10,302, Oklahoma 2,291, Ore-gon 923, Penneylvanla 10,956, Rhode laland 851, Sottth Coroli-na 1,969, South DakoU 720, Tsn neaaee 4,751, Teaae 7,117, Utak 618, Vermont 421, Virginlo 1,065, Woshington 1^96, Weot Vlrglnla 1,039, Wisconsin 3,73«, Wyoming 335 Inktrukcije goveroerjem ee bi-le poslane brsojovno, tako da bo vae pripravljeno, da poeovejo no-vlače r armado ob določenem če- Do koncem leta jih poeovejo v armado 800,000. Koliko jik pozo vajo vsak mesec v narodno arma do, bo odvisno od prostora v vež bališčnih taborih ln odhoda čet onkraj morja. To je aedaj drugi poaiv is dru gaga nabora. Dne 29. marea je bil ir/isn prvi poziv za 95,000 mož. od katerih jih je pripadalo 36,000 k drugemu pozivu. mljovakju oDUrtnfAO — »letni mlljoaar, ki last aje ogromna zemljišča v Te-u io Novi Mehiki, je prosil, da __ aremeete v drag naborni mr nsd Neboms ko«Wjs je edkU allo njegovo prošnjo Nemci nimajo sreče z drugo ofenzivo. Francozi odMH nemški navaL , j, v L 1. ,u(.v, . , v--I ||M Nemški vohun v ameriški uniformi prijel. ■ žene naj ae opravljajo teškega dola na polju, ampak naj nadomestijo delavce v mestih, ki naj n vrnejo na farme. Vlade naj suspendira nopotreb-4o delo v mestih, da aa delavoi lahko vrnejo na fsrme. Poročilo dalje priporoča, da aa Uvede boljši sktem za rapečeva-nje mleka, da se ftthko mleko prodaja po nižji ceni. Senator Gore ni zadovoljen a [>oročilom, ker pravi, da v leto 1918 aadoetuje cena $2.20 aa bušelj pšenice. Dejal jo, da poaveto-valnl odbor nima pravioe govoriti v imenu farmarjev. Pradlošll jo reaolucijo, ki nalafta poljedelskemu tajniku, da predloži senatu zapienik o razpravi, ko ja bila aprejete cena $2.20 za bušelj pšenice. V rezolucijl aahU-va, da aaplanlk ne eme biti urejen. Z drugimi beeedaml bi rekli, da mora bi original po etenogre fičnem zapisniku. ____ OH j, * David T. Beela Jr ODLOČNI FARMARJI SO PRE FBlAZLI IEOREDE Havana, ID. — O Edmundu ---------- Hpeckmanu, mladem farmarju, et/*$*J& ofendvnlb operacijah t na-nu nemških starišev, se je raaue- * m m ae Nemei aa- sel glas, da je govoril nelojalna. ObtoHI ga je Clarenee Rengs torff njegov blvil šolski tovartf na vlijl šoli. Zbrala ae ja večja množica ljudi, da povalja Spoek-mana po emoll in perju. Ze atvar ae lavedeli tudi farmarji, In kakih petnajst farmarjev, njegovih prijateljev, ea je obralo no domu Spoek mena a lovskimi ki drugimi puškami. Strela oo je zdela premočna drkali In kmalu eo je razšla, ae do bi prifto do kakih Izgredov. NBEOODA VA ŽELEZNIŠKEM KRIŽIŠČU t Fort Wajrae, Ind - Aest oseb je bilo ubitih, štiri ronjene, zla U uro in $700 je bilo resetrešenih po želesniških tirih, ko je oeobnl vlak udaril ho križišču v evtome bil. v katerem je sedelo deoet o* seb. Stroj je vlekel nekotere mrtve* | do 1000 čevljev daleč, neki mri vae je pe ležal spredaj no lo» komotivi , Policaji ao pobrali ol> tirik ffptlfl. * BIL/ARDNIOE IM IORALMIOB ZATOČIŠČE KLACNEŽEV, | — Agent ji la uradniki jvstkčnega depart nsenta ao aretirali do l/IOO oeeb v Mljavdnieak la Igralnieak, kl ai-ae Imele regtotrovalnMi listkov ell dragih lakesov, da w registrira- London, 8 .epr. — Angleški vojni stan dones poročs, da so Neme prejšnjo aoč pričeli a napadom na petlndvajaet milj dolgi fronti mod Lenaotn in Armontieraom; ta črto jo precej proti severu od bojišče uo piekardiekih ravninah. Obenem so Nemei ponovili vroč ortilerijek napad na val vzhodni ln eevero-vzhodni črti od Amlenaa. Infato* rijako bojevanja je doslej še brea pomena, toda razvija ae večja bit ka. | Paria, 8. apr. — Franooaki vojni etan je danea ajutraj eporočll, da je franoooka artMerija popolnoma uetavila nemške napade v okoli* Iu Hangard-en-Santerra, ki ao * vršili v nedeljo. Severno od Moni didiera tudi niao imeli Nemei are-če a avojlml napadi; vroč ogenj franooakih topov jih je poveod pri-držal na maotu. Nemški nopad na verdumki fronti v okolišu hriba štev. 344 ja bil tudi odbit. HUndon, 8. apr. — Angleško čete eo pridobile nakaj ozemlja južno od Somme pri včerajšnjem bo. jevanju. Vahodno od Valre-Soue. Corbija ao Angleži pomaknili svoje pozicije naprej. Severno od Somme oo Aaglešl ujeli 1*0 Nem cev in vplenUJ več strojnih pušk. Hovralna arUlarija je bila vao aoč aelo aktivna na vel angleški Hmšml_1 "kraja In vahodno od Vmoutloraa Hlndenburgova ofenziva je šola jako klavrnauapehA Berlinsko poročilo pravi, Tla so nemlks čete okupirala dve vaai — Ulerroman-de in Kolenibrajr na julnem bre gu roke Oise in to js vee, s čimsi ae morajo Nemol pohvaliti po toll-klh pripravah, ki jih je oananjalo njihovo allovlto bombardiranje pred aplošnlm napadom. Poveod je Hlndenburg naletel na atrato-gišnl odpor gonerolo Foeho. Obenem pe govori nemško poro. šilo o močnih ln aelo roategnjenlh zavezniških napadih na 36 milj dolgi fronti med Nojronom in Moptdldlerom, katere eo Nemci odbili. V angleškem ln fronoo-Aem poročilu le nI čltat! o kakih noeti vaa franeoaka armada med Romeom tn Verdunom, da jI prida eovražnik aa hrbet; čooepa Fran-ooaom pooreči prodreti neaaj ao deani breg in tamkaj aabltl aago-*do v nemško fronto, tedaj lakko pridejo Fookove armade Nomeem so hrbet ln Hindenburgovo kampanja ob roki Somme bi konSalo o katastrofo. Na vprašanja: "Ali bodo Nemci dobili Amienst" je včeiaj odgovoril neki višji šoatuik v Pariau sledeče: "Mogočo gs dobo, ako ae bo odelo generalu Fochu, da lohko zmečka več nemških divhdj v A-miensu, kakor pa še ao eunaj me ota, Noroabite gHaado ao vaMlM kakor po moota ia aamljovid ša ae kaže, kaj ae jo vee zgodilo v tej bitki. Kdor oodl aamo po gopilja-vidu v časopisju, vidi ,da iagieda kajzerjeva pridobitev kot debelo, sončnsta hruško ,all kajaer ve, je to hruška aelo puhla. Ooneral Ludendorff Ima lo a^kliaj opraviti a malo več kakor našimi četami kritje, no po a našo glavno araig. do. Kljub tarna, da oo govoričettju o najkrajšem čaau, aem naeproten nervoanoma vpričo umikanja »oših aena smejo pustiti hlpuotl uradnih poročil. Dnevni ki kalejo več oll manj volno e dokhve oši umikanje ^o v modjl lk v jovneet!___________ moro. O lavno je, kako ai toli__, ta poročila tleti, kl vodijo bojne pcmpA$". ' Mm ro Amsterdam, 8, apr. — Berlinski " Lokalanaciger" javlja, da je maršal Iliadenburg poročal kaj* ser ju vhjemo r aačetku bitke" v Franciji olodočeV "Moramo počakati. Bitka je šiva atvar ln aoto vsame čae, da doaori. Naš aalrt jo i/.delan oo veliko oporaeljo la po. trebuje Česa" trudili a ponovnimi napodi kt da oo angleške četo reokupirele nekaj iagubljenih pozicij. Moj bolj trdovratni oo bili Nem-d o svojimi napadi vuhodao od Noyona.^fojna črta jo Um podobna trikotu, jd jo saptften v nemško fronto; ona otraa trikotnika drli proti MoatdkMoru la draga oo o-pira na črto eeverno od Boloeoneo. Hlndenburg bi eeveda strešno rad isravnal dotlčno črto, da bi logi-nll trikot, se to pa tamkaj nepre* nekome ponovijo silovite napade na glede ne krvovo ceno. Včerajšnji nemški naped v tem okolišu jo prinossl Hlndoaburgu dve vedri, otal go je po ogromne Isgube. I^endon, 8, epr, — PonovtU slediti napadi med Albertom ln Montdldlerom dokazujejo, da oo hočejo Nemci no vsek nečki in oo vsako ceno polastiti Amienea, kjer je loloaalško križišče angtaflke la fraaccake §rmMd». V aednjih petih dneh, odkor oo Nemci pričeli_____________ drugo ofenzive, ee napredovali oo telefonirali poveljniku kake tri milje preti Amloneu In kompoaije oo pejeonile. Odgovor oddaljeni ao še oaem milj Njihovi jo bil, da oe posneje takege va-večji topovi le lakko doeešejo me- jake Posneje jo M sto bt kolodvor je le bS pod vratnim ognjem Kljub temu, do je Amiens zelo----- v aina poetejanka, eo še drage Lunevillu v zadnjem Američani odbili dva napada. Z ameriško ermado v Franciji, 8. apr. — Ameriške šoto oo vflergj ajutraj odbilo dvo nemška napada severnoaapadno od Toula. ameri-lani oo imeli plinsko msake ao o-braalk In borili oo ae hrabro. Nem* ri so laviilli dvo napoda — kl sto bilo pravzaprav le vpada ds se maščujejo nad Američani, Iti go prajšnjl don ujeli vol njihovih mož. Prvi vpad je bil odbk s na-vsdnlmi Hi strojnimi puškami j Nemri aa imeli nekaj m rt vik la va-njenih. Pri dragom vpada ao jo po sovrofolk sovorovol s topniškim kritjem, toda bil jo porolen o protlkrftjem stojnlh pušk Posneje oo Nemci pričeli bombardirati ameriške pozicije o toA klml topovi. Ameriško onlloHjo jo takoj odgovorile In uničilo dve sovralnl beteriji včeraj ujeti nem-škega vohuna, ki je Ml oblešon v ameriško unifoAno Klatil oo je V Milini francoskih pozicij la ka eo go prijeli, je dojel v dobro m^ gieščini, da ee je laguktt ad aa»-riške partije, ki jo tom patrulji rolo |»r*jinjo iiim' (iovoril je selo prepričevalno la bres sodrage, o kljub temu ee f raa seski šeetaAki otvori, kl se večjega pomena, kot pa usodo tage ometa. Glavna v tej bitki je, kak« Izpad' Mtka ob roki Obe. Zdaj je te reka "ntlegaro | 1 mM aasalka In francoske armado Ako bi Nemri prodrli na levi breg reke, jo lakko v aever • . 4.u,« lie- » ii omiv - * . de je vohun lfniforme In indentl flkorijska znamko jo vool šklmu vojaku, kl je Ml ete vili so go ob sid — In oodaeo je Mla končana. Topniški dvoboji v Uaigi tka. S. aar - Italijonokl vej-| de ee oo pojavili aa A otr. L kol) ans PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNI PODPORNE JEDNOTE labela dnerne iS 8 V BT A 'la8tnina hl/ovfcnhke narodne podporne jbpnot« '.•rudnina: ZedinJ.n. drl.,« (.zven Ch.ciro) fateMftMMM, 01.10 m pil Maia 7kuM bwm«; Chlesge la tsMsmsSro M »0 SS lele, lt.fi se pol lota* tl i« - trt OMacaOt__ amai. Z h ■ Niilwr aa br I-PROSVETAw ■ ■lUCHT&MMENT" Oraaa lassed dailf axc*pt Sonda? and Holidaya Ovm4 bp tbe llerasla MoUo—I S—«t SobacriptioD: United Ststea (ezcept Chteago) and Caaade M p« cmeago and forelfa coaatrisa^ |4.»0 TRETJE POSOJILO SVOBODE. Kampanja za tretja posojilo svobode je pričelo v soboto in traja Štiri tedne. Čas je kratek in zato je treba, da se vsakdo požuri z nakupom ali podpisovanjem zadolžnic tretjega posojila svobode. Nemški princ !Lichnowsky, bivši nemški poslanik, je s svojimi spomini odkril, da je kajzerjeva Nemčija provo-cirala to vojno, da ubije vstajajočo demokracijo med nemškim ljudstvom in zasužnji šibkejše narode. Po najnovejših vesteh pride Lichnowsky na zatožno klop, ker je izdal to "tajnost", za katero so vsi vedeli, ki so gledali z odprtimi očmi na dogodke in niso spali. Zdaj, ko je zastor potegnjen raz to "tajnost", da jo lahko tudi tisti spoznajo, ki je niso uvideli do sedaj, mora biti jasno vsakemu, da mora biti kajzerjeva Nemčija poražena v interesu demokracije in človeške civilizacije. Da se to zgodi, mora Amerika organizirati svoje moči in jih vreči na bojišče. Za organiziranje moči pa potrebuje vlada Združenih držav denar. Razpisala je tretje vojno posojilo svobode, da dobi potrebni denar. Ce ni denarja, ne morejo ameriške\amade na bojišče, ne morejo Združene države zgraditi pptrebnih ladij za prevažanje čet na bojišče in njeni raafuševalci in brzo-plovne ladije ne morejo loviti kajzerjevih potapljač, ki more na visokem morju celo žene, otroke iij ranjence. Jasni so vzroki, zakaj vlada pdtfebuje denar in nihče se ne more izgovarjati, da mu niso žnani. Vlada se obrača do ljudstva, da kupi zadolžnice svobode. Obrnila bi se lahko do bankirjev in finančnikov in dobila bi potrebni denar. Vlada ne stori tega, ker je to ljudska vojna za ljudske pravice in civilizacijo človeštva. Na zaupanje vlade je treba, da ljudstvo odgovori z zaupanjem. Ljudstvo izkaže svoje zaupanje najložje vladi, če prične takoj po zapričeti kampanji podpisovati in kupovati zadolžnice tretjega posojila svobode po znanem slovenskem reku: Hitra pomoč, js dvojna moč. Vsakdo lahko podpiše ali kupi zadolžnice tretjega posojila svobode, kjer mu je najbolj pri rokah: v tovarni, na banki, pri svojem društvu, sploh povsod, kjer jih prodajajo ali pa sprejemajo podpisovanje tretjega posojila svobode. Z. IZZA KAJZERJEVIH KULIS. Počasi prihajajo v javnost spomini princa Lichnow skega, nekdanjega nemškega poslanika v Londonu. Drobec za drobcem je treba vtihotapiti prek m^j nemške drža ve, da zunanji svet izve, da so nemški vladajoči krogi pro-vocirali to vojno na zločinski način, da zatro doma počasi vstajajočo demokracijo, iz kajzerja in njegovih satelitoV pa napravijo Boga in polbogove, da jih časti in moli nem ško ljudstvo. Kajzer in vladajoči krogi so se zavedali, če ostane razvoj miren, da šibka, vzklijajoča demokracija lahko postane močija in nevarna vladajočim krogom. Kajzer ih njegovi junkerji so hoteli imeti vojno, čeprav ni nihče ugrožal od zunaj interese nemškega ljudstva. Sodili so, če se ohrani mir, da ae demokracija nekega dne na domačih tleh rasvije v tako krepkega orjaka, da spodi kaj zerja in junkerje. Poslužili so se najradikalnejših sredstev, da ubijejo vstajajočo demokracijo doma, pa ni šlo. To je vznemirjalo kajzerja in junkerje in sklenili so, da je treba provocirati vojno. Grmenje topov, bojna slava, pridobitve v vojni in vojni plen bodo zakrili gnilobo avtokracije in nemško ljudstvo bo vsaj za eno ali dve generaciji videlo v kajzer ju svojega nepremagljivega, božanskega vodi- razširi do Perzijakega zaliva. Pogodba je bila spisana eno leto pred izbruhom svetovne vojne, in ko jo je bilo treba podpisati, je princ Lichnowsky dobil ukaz iz Berlina, da je ne orne podpisali Ta dogodek pojasnjuje, da za izbruh svetovne vojne ni nihče drugi odgovoren kot nemški vladajoči krogi s kaj* zerjem na čelu. >1 * > Z. Čemu se razburjale? "Clevelandaka Amerika" ao v avoji 38. številki pritožuje, da pristaši Slovenskega republikanskega združenja nazivajo člane Slovenske narodne zveze "mo nsrkistom" m kar je še hqjle in predrznejše, U naslov je "izna-£el cesarsko kraljevi poročnik avstrijske armad« v rezervi, ki ni niti ameriški državljan", pravi C. A. V Združenih državah imamo zakon, ki zahteva od vsakega petletno bivanje v tej deželi, predno more postati državljan. Ali ni to res, goepod je f Ali sc vsm ne zdi tako, zabavljanje, ka-koršnega bruhate po vaših listili skrajno umazano in nedoetojnot Nam očitate peovanje in natolcevanje, pri tem pa najbrže mislite sebe in svoje pristaše. Kaj pa, če bi po vaših listih pobrali, recimo eno etotinlko psovk, ki ste jih iz bruhali v zadnjih par letih na nas. Saj se menda še spominjate svojih infamnih del, če ni to sploh prelep izraz, po vaših listih. Le sberite skupaj vaše liste in naše, ps jih primerjajte in potem boste, če imate še kaj dostojnosti v sebi, gotovo prenehali s vsakim očitanjem o zabavljanjih v naših listih. Človek je večkrat celeČM zabljiv, zato se mnogokrat ne spominjs svojih dejanj, pa jih v svoji pozabljivosti očita drugim. V Ameriki je precej Slovencev, ki so "elužili cesarja" in tu di pri Slovenski narodni zvezi jO precejšno število tekih ljudi. Saj deluje za vsa tudi neki bivši av strijski oficir, ki tudi ni ameriški državljan in še več takih; ki niso državljani in med njimi ao taki, ki tudi ne misijo postati, ker je njihov namen vrniti se v kraje, kjer so bili rojeni. Kljub temu jih ne napadate, toda z vašega logičnega staliftča bi morali kem napadati ene kot "Člani Slovenske na *e ao še od nekdaj nastopni proti tiranski vladi katerekoli" vrate, najsibo v kraljevini, ceaarstvu a-11 republiki," pravi C. A. To je vse lepo, ampak; da bodo take trditve verjetneje, so dobri do kazi. Pri tem je treba imenovati oeebe, ki so kje, kedej in kako nastopale v tej borbi proti tiraniji. To je vselej dobro, da se pove ln dokaže resničnost takih trditev. Mi se ne vemo spominjati, d* so slovenski ameriški duhovni ih katoliški lajlki, kl so danee na čelu vaše organizacije, "bili že od nekdaj" v borbi proti tiranskim vladam. Če se ne motimo, so bili v tem oziru zelo, zelo mlačni. Saj ni treba drugega, kot da se pogleda njihove liste za par let naaaj. In Avstrija je bila takrsV ravno tako tiranaka, kakor je danes. Morda je to tudi vam znano. "Slovensko republičanako adru-žnejc ae je apomnilo Šele v letu goepodovem 1917, da je potrebe nokaj takega, ksr ae Imenuje -f-svetovna demokracija",'1 pravijo učenjaki pri elevelandeki tetki. Seveds, oni so to vedeli, že dolga leta poprej, da je potreba demokrat iairati sv*T. Ampak Slovcu-ako narodno avezo ao ustanovili šs poaneje, oziroma jo šele usta« navijajo — kot pa ml republlčaa-sko adružeuje. Zakaj niste "že od nekdaj" Imeli take orgsnlzacljp, ki bi vodils vsše boje t VI morda ae veste, da eo v S. R. Z. ljudje, kl eo bUl valed avojega pro-t iavatrijskega deloven ja politif no preganjeni in da so jih av-strdke oblaatl seznanile s ječami ln aodnljskitnl procesi in v vaših vrstsh so ljudje, kl ao to početje svntrijskih oblasti odobravali. Nihče nam ne more dokassti, ds nlatno delovali "proti tiranskim vladam" tudi mi. Zs juga-slovansko federstlvno republiko se je delnvslo že preeej čess pred kaj vpogleda v starokrajske politične razmere, znana. Ce so sedaj politični elementi med Jugoslovani, oziroma mod Slovenci spremenili svojo taktiko, je to znamenje, ds je tudi zanje postala mera brezpravnosti in zatiranja polna. Za nas je bila že davno poprej in v našem boju za so-cijalno pravičnost ljudstva med Jugoslovani so naa oviralo poleg avstrijskih oblasti še lojalne stranke, ki so prisegale zvestobo rju. Vi veste, ds trdits neresnico, če prsvite, da ne delujemo in da nismo delovali za principe demokracije. Delovali smo vedno in povsod v toliki meri, v kolikor so nam dopuščale sredstva in naše moči. Čudežev pa pri nas ne znamo delati in tudi pri vas ne, dasiravno nekateri gospodje verujejo vanje. Seveda, tudi mi priznamo, da ni težko pisati za republiko v republiki, pa tudi propaganda za monarhijo v kaki inozemski drŽavi in nobena težka stmir. Če ne boete hodi, vas zagotavljamo, da bodo e časoma poetale vse drža ve in tudi Jugoslavija, republike. V tem smo prepričani in ker ve mo, da je republikanska forma države eden glavnih pogojev za razviajnje demokracije, tudi de lujemo zanjo. Vsakdo, ki mu je izraz "monarhiat" zopern, ima v današnji časih lepo priliko dokazati, da je vse kaj drugega kot pa pristni monarhije. Saj vendar vedno kričite, da je kraka dekleracija priznana po vseh zavezniških vladah. In v tey deklerociji stoji jasno in določno* kakšno državno formo bo imela bodoča Jugoslavija, ki se pa ne bo imenovala Jugoslavija nego "kraljevina Srba, Hrvata i Slo venaca". V nji ni prav nikjer z najmanjšo, črko zapisano, da bo forma države taka, kakoršno ai bo narod aam določil, kajti forma je že določena in to taka, ki je žrdavnd'zastarela za pristaše do-tpokracije. Ako bi imela vaša dd klaracija mesto kraljevine točko "Državna formo bodoče Jugoela vije bo taka, kakoršno ai bo izbrale ljudstvo na splošnem glasovanju," pa bi ne imel nihče varo-ka očitati, da ste ;a monarhijo. Sami ste se že večkrat izrekli, da se ne strinjate s programom krfske deklaracije in da bi se vam mnogo bolj dopadel program za republiko. Toda kljub temu delujete akupno z ljudmi, ki ao isdali to deklaracijo. Pravite, "da je akrajno sumljivo vprašanje, da ameriška vlada ne imenuje članov Slovenske narodne aveze monarhiste." Čemu? Saj ne propagirate za monarhijo v Ameriki, nego ravno nasprotno, pri vsaki priliki zagotavljate svoje republičanako prepričanje ameriški tTnlji. Je ie res, da je krfska deklaracija znana vladam raznih držav ln tudi ameriški, ni pa res, da so jo natančnejše študirali. Naravnoat bres-mlselna pa je trdlteV, da je krfska deklaracija v soglasju z ameriško deklaracijo, To, če vlade ne nastopijo proti takim deklaracijam vendar ni še noben dokaz, da so v •soglasju s konfttitucijo, posebno kake republike. Nobena konštitucija monarhistične države ni v soglasju i ustavo ameriške republike. Ustava države, ene ali druge, je v dlplomstičnih krogih smstrana kot notranja zadeve posamesnih držav. V vseh državah, pa če so bile še tako pro-tlrepubllkanske, so imele Združene države svojo diplomstične zastopnike ln trgovske pogodbe. 8 tem ps še nI bilo rečeno, ds ao bile ustave teh dršsv v soglasju ustave smeriške republike. I* Človek, ki ni zmožen ničessr misliti, more priti na dan s takim* trditvami Toliko bi ae menda Že tudi vi lshko nsučili, da ne bi triumfu poraza avtokratlteih sil bo vondarls odločalo ljudstvo in takrat Ugnbi krfska deklaracija svojo vrednost, kajti damo krači ja as bo nobenemu garanti rtig prestola, pa šs je bilo v njegov prid lidanlh stotine deklam dj. Med zavpdno maso slovenske gs ljudstvs ni bilo še nikdar ka-tega navdušenja sa monarhijo in vladarje po ralloetl božji. Vsi poenotilo avstrijski učni sistem, ki je-v cerkvi in šoli utepel mladini monarbiatičns vzgojo. Ta vzgoja je našla mnogo ugodnejše polje med hrvatskim ljudstvom, kot p$ med Slovenci Vzrok temu je, da se Slovencj nočejo pridružiti vaše mu delovanju, imajo aa to dobre vzroke. Oni ima{jo popolnoma o-pravičeno bojazen, da narod ne >o užival avobode, pa Če sc mu jo na papirji tisočkrat zajamei, pod vlado dinastije. Saj tudi avstrijska konštitucija garantira avstrijskim narodom "ravnoprav nost", ampak c. k. vlada ne izvr-šuje teh "ustavnih garancij", ljudstvo je pa, popolnoma brez moči, ker je ustava samo na papirju, vlada ae pa a silo železne avtokracije. C. A. vprašuje: "Ali ste že ke-daj slišali kakega odgovornega člana Slovenske narodne zveze, da bi agitiral za srbskega kralja ali jugoslovansko kraljevino T" To vprašanje je za vas popolnoma nepotrebno, četudi ste si kar sami dali odgovor, češ, da niste nikdar vršili take agitacije. Srbskega kralja so hvalili vaši govorniki na različne načine in to vedo tudi vaši čitstelji. Kako bodo vzeli na »nanje vaše vprašanje, to je njihova stvar. Program Londonskega odbora je vaš program in tega menda ne boete tajili; ta program pa zahteva jugoslovansko kraljevino. Nikdar še niste mogli dokazati drugače, četudi poskušate ta program na shodih zavljat\ na različne nači ne. AmpaK dokument je tak ka koršen je in ga ne morete spremeniti t napačnftni tolmačenji Edini način je, da spremenite deklaracijo samo in potem šele, ko boste imeli v rokah dokaz, 'da se v vašem programu ne zahteva monarhije, boste lahko šli pred ljudstvo brez zavijanj in očitanja o'monarhistih bodo prestala, ji Pravite, da je "Proeveta" zbirališče alovenakih modemih psovk.n Iz tega aledi, da vi sma trate dostojno piaanje našega 11 ata za psovanje: prosimo vss, katerem slovenskem listu pa je n? gromadenih več psovk, kot vrili hozana ruakim hTTi Za časa njfcoveg* v J* mo napram njim ved,,, šteno čattnikamko ' . - ......—dolŽseaiij jali smo, kar je bilo vredno ki odobravali, kar je bil« ^ ei sa svobodo la demokracijo tega programa niso podpirali. Saj posnete delovsnje »tarok rajaklh telj.. Utihnili bodo »ImovI (i.mokr^ij. v IjudMvu lk|Sgt ^^ ^j® prek Nemčije se razlije vsi reakcije. To pri)>ovcdujejo tako jasno spomini princa Lichnow-skega, da jih je nemogoče utajiti. Spomini Lichnowskega pravijo: Britanija je pri volji, da Nemčija kupi portugalske kolonije, in da dovoli, da se trgovska sfera Nemčije to vojno, toda toliko opevani bor »Previjali takih smešnic na papir. 'Do danes ne morete pokazati kake garancije za ispolnltev Vtšega programa na podlagi krflske deklaracije niti od ene zavezniške velesile, četudi eo svoječasno ne- asmeini rsdikalei, jo bila vendar oflsljalns politik s tek strank pri-jasna vladi, oairoma obstoju sv-stro-ograke državo. O tem bi ee dalo telo veliko pfcati, toda stvar je menda vaem, ki ss I rasli količ- ka terl člani Londonskega odbora, kl ao prihajali v Ameriko, trdili nekaj podobnega Le priznajte, da nimate nlkakih ofleljelnih aa-gottvil, t izjemo srbske vlade, se. priznanje vašegs programa Ob ravno v vašem. Če vi* ne smatrate takega pisanja za psovsnje, mi ne moremo pomagati. Sklicujete se n ena dopia, priobčenim v Pro-aveti glede shoda za S. R .Z. Sheboganu, Wis., češ, da ao bila tista poročila lašnjlva. Prečltajte še enkrat dopis iz Shebogana 68. številki Prosvete, pa vaa bo aram takih ljudi, kot je neki Sta-rič, ki ni do včeraj aploh vedel, da eksiatira kaj takega, kot slovenska narodnost. Kdaj so člani Slovenskega republičanakega združenja dajali v angleške liste taka lopovrfka poročila o vaših shodih, kot so to storili vaši pristaši v Sheboyganu t Naši dopisniki so vai soglašali v avojih poročilih, da ao gotovi ljudje, ala Starlč, poskušali preprečiti shod, na katera je govoril "avstrijski podanik £. Kristan". Seveda, na vaših shodih ne govore "avstrijski podaniki" kaj! Ne bodite vendar smešni v toliki meri, da ee vam ne bodo smejali lastni pristaši. Taktika načina boja, ki ga vršite proti nam, je vašemu delovanju še mnogo škodovala, kar ste. menda lahko že tudi sami spoznali. Ker omenjate v vašem članku parkrat naše delovanja za demagogijo in de lovanje aa anatbiasan, vam dema gogijo ln anarhisem vračamo. Kij pa je vaše dslovsnje drugega, kot begamje ljudstva n k vsako j«! c načine, kl ae na more označiti z drugo besedo, kot demagogij« Zelo priljisbljena psovka, kl jo rabite proti nam, je "boljševlk" in n tem nss hočete slikati, kot nekakšna anarhiste v najnižjem pomenu besede. Pri tem ps kričite o propadu Rusije, "ki so ga za krivili boljše viti z Židi na čelu". Ofioijelna Amerika ni nikdar ka sala tskogs sovraštva napram ruskim holjševikom, peč pa vedno le prijazno lise. Ameriška di-plomscljs gotovo po ms ruskr razmere bolje, kot ps kski kričeči amerffkega kapitalist lenega čaaopbtje a i ti matom ns Bt. flair Avenue vred. Kdsj ps smo ml izklicujte. V Združb ^rj je vse polno Židov, ki m * odgovorna mesta in ie prt72 Ko jih je. Zato, če je #l0Vekj! ni še s tem rečeno, da je lUmB le m oziru so ai plemen* m jL enaki, kajti vsi amo lj«di» <. brijn slabi". Kdor hoče ^ obsojati, mora imeti vpo^j stvar, za katero se, gre. Tud, -1 povolji današnje bl<*tno g i v Ri»iji, za katerega «a firvi vrsU odgovorni staia r« avtokracija s svojim caru^ nemški militarizem in im^ij, zem. Padec oarizma in demafc tična rekonstrukcija Ru«j| vsled njenega velikega obsen, pravila velike notranje zm«k ve, kar je nekaj naravnega v volucljskih procesih. Že proti| cu carjeve vlade je kazala i tfka armada velike znake di«*j nizirane alabosU, ki so ae po« še povečali. S takimi, morate ničenimi armadami ae oe m vršiti uspešno vojevanje proti ki sili, kot jo predstavlja mili rizem Nemčije in Avutro-Ogs Saj imajo celo armado dobre gaiiiziranih zavezniških državi poren boj za uspešno odbiji nemške ofenzive. Sicer pa b« znejfia nepristranska zgodev sodila, v koliko je današnja ska vlada kriva nemške inv« Rusije in koliko več bi lahka i rila za obrambo demokraciji. Rusije. Morda pride kmalu i ko postane Rusija sila, ki ha magala k uspešnemu padca i zerizma, kajti zadnja poročila< kazujejo, da ruski revolucija ni elementi ne drže križem r Nesramna trditev C. A. je," je bilo mnogo voditeljev k p 6. meseci, ko se je Amerika iu jala v vojni, s krvjo in duio atrijskih pristašev." Pri tem že na Calumet, "kjer je vrbe vodja Avstrijcev sklical shod S. R. Z." Sklicanje tega shodi bila popolnoma njegova I in če sc hoče danes boriti mokracijo, vrši p tem le dolžnost in mi nismo pokli da bi mu tako delovanje fi. Ampak, zakaj ne pogle mo malo okoli sebe. Saj imafa avojš glasila liste, katere! aamo dtrkrat napadli za ull atrijske liste. Ce se kje ?b Avstrijski, potem jih ti kje drugje, kot v Slove republičanskem združenju, predni Slovenci niso bili b kdar prijatelji Avstrije, pa farovški ljudje, ki ao »e t nazivali za "Austriam" w vražijo našo organizacijo in i časopisje. To veste vi rano! dobro, kakor mi, mto je F" očitanje vredno tim vačje Kateri "mnogi voditelji « krvjo in dušo avstrijski šit" Čemu ne poveste imen.1 menom "mnogi" ni ie nif| vedano. Naši čitatclji n/im morajo| znati, da amo večina takih dov na našo organizacijo ia i ignorirali, ker smo vedeli, ameriške Slovence ne j* tistega učinka, kot ao P ravall napraviti naši Poleg tega je naš list izobrazbi, ne pa »trasi nikanakemu boju, na kaur izzivajo naši nasprotniki-» šnjili resnih časih je *w>r gegs, važnejšega dela^ ga moramo sdruliti nase posvetiti naše predale. . držimo poštenega ure> sta, stvarnih srgumentov stojne polemike. Po J mo vršili naše delo naprej ije demokracije tai J federativno republiko ^ ra na razne napade, ua ai ao kritično remi * sile, da m *** napeti T__tf nemikega milltertama. demokracijo in aevasa bodno razvijanje in drugih narod"^\ bodo ameriški »ev«£ ni v naših polni meri raz avtokracije »n kVscije. Slovensko združenje ae pe b® močnejšo ki p"t£» ;' cijo, ki bo p^^r ljudsko moč *™fn" cev. Vejakil" js »poročil svetu ljudskih komi drutotbka drama , j,«! ljuti topniški boji ob retfi | JJjd« uiorjs. V Albaniji je bil T^Jjttf" odbit avstro-nemški na »d. _ London, 8. apr. — Uraduo tur-to, poročilo is Carigrada se gla-L d* «e vrle siloviti artilerijski W ns obrežju Palestine do Pur- dsnij*. _ Iizm iz inozemstva. t « ,» 4 * > filionov govor je raojeafl Nemce svea- da aovjet hoče vedeti, kakšno ie Jah a ^-==--= njeno sedanje stališče. Dejstvo, da ^U bdLTklh ^V^l Taylor, ***** I so ao Japoncem pridružile anglJnll^ZTTi i* pn,ue*&" L1** Striktnega pravduika. ške čete, dokazuje, da je A^a ivU^n"V T^^ I "" « kkl vojni, v zvezi z Japonsko. čno P 1 Je tu