SI L V. 49. MliSLČNA PRILOGA »NOVICE V SLIKAH« LETO 43
V LIUBLIANI. DNE 4 DECEMBRA 1930
Cen« >8 Din /.a celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka I Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor <0 Din. Izhaja is«ko sredo Spisi in dopiši naj se pošiljajo Uredništvu >Doinoljuba«. narofnina. reklamacije in inserati Unravništvu »Domoljuba« v Ljubljani
Dr. M. Krek:
Zavarovanje kmetskega ljudstva za starost.
Vprašanje javnega socialnega zavarovanja kmetskega ljudstva se je načelo že v začetku tega stoletja in je 1. 1904. bivša avstrijska vlada izdelala tozadevni zakonski načrt, toda stvar je naletela na velike nasprotnike in težave, tako da niti ta zakonski načrt, niti kasnejši 1. 1908. ni postal zakon. Po vojni so se nekatere države zo-pet odločno lotile tega vprašanja, in ie zlasti <5SR 1.1924. uzakonila najmodernejše zavarovanje vsega kmetskega ljudstva za slučaj starosti, onemoglosti in nezgod; izvršen in oživotvorjen, pa žal tudi ta zakon | še ni. ■
Ti zgledi kažejo, da imamo opravili z i izredno težkim problemom, ki zahteva ne le do dobra premišljenega sistema in velikih denarnih žrtev, ampak vestno in vneto so-j delovanje vseh, ki naj bodo kakorkoli ude-; leženi.
Potreba zavarovanja
Vendar moramo tudi pri nas odločno | delati na tem, da to misel izvedemo. Go-| tovo je, da moramo premagati predvsem še | velike težave, ki so na pr. v ČSR že davno odstranjene. Tako n. pr. bo kmetski stan mogel izvesti in odločilno voditi svoje starostno zavarovanje šele, ko bo stanovsko in strokovno dovršeno organiziran. Stanovska kmetijska zbornica je po mojem prepričanju predpogoj za vsako drugo veliko, socialno gospodarsko organizacijo kmetov, zlasti pa za zavarovanje. Javna uprava mora za kmeta dobiti več sredstev in virov, državni proračun mora imeti značaj proračuna agrarne države, kakršna naša država je in hoče ostati.
Vse te predpogoje, ki jih zahteva organizacija socialnega zavarovanja, je Jugoslovanska kmetska zveza na svojih zborih že ponovno podčrtala in izvršitev v svojih resolucijah in sklepih, zahtevala. Zato je Prav, da sedaj pristopimo kot največja stanovska organizacija slovenskih kmetov k ; razglabljanju vprašanja našega starostnega ! »varovanja.
Kmetje so za starost redno sami poskrbeli in je še danes taka starostna preskrba na kmetih pravilo. Vendar je le preveč slučajev nesrečnih in po človeški krivdi povzročenih, ko taka preskrba odpove. Le preveč je starih in onemoglih revežev, ki so v svojih dobrih letih na kmetiji in za kmetijo delali, pa na starost od tega dela nič nimajo in so prisiljeni beračiti od hiše do hiše. Koder se občine nimajo urejene preskrbe teh revežev in jih pošiljajo od hiše do hiše, tam so ti berači najbolj žalosten pojav in velika žalost kmetskega stanu. Da kmetsko delo ne nudi zadostne preskrbe na starost, hažejo še bolj kričeče slučaji. kmetskega delavstva, pastirjev, hlapcev, dekel; ti se lahko ubijajo vse življenje na kmetski grudi, pa nimajo na starost nič, če ji mni Bog dal posebne sreče, da so dobili dolgo let dobrega gospodarja, ki je zraven še toliko imovit, da jih more vzdržati tudi v letih, ko mu ne zaležejo za vso delovno silo. Dejstvo, da si pri kmetskem delu ne ntoreš prihraniti za starost, je ena največjih gonilnih sil, ki preganja delavne moči s kmetov v industrijo, z dežele v trga in mesta.
Vedno modernejši, hitrejši in nestal-nejši način pridobivanja ter vedno večja povezanost in odvisnost v gospodarstvu na-pravlja tudi tako zvani kot in preužitek, kot starostno preskrbo za vedno bolj neprimerno in nezadostno. Zlasti v naši deželi, ki žal, vsled svojega siromaštva mora iskati pomoči in zaslužka v industriji, obrti, tujskem prometu itd., segajo te izpremembe prav živo v večino naših kmetskih selišč in izpreminjajo leto za letom vrednost kmetskega dela. Danes izgovorjen kot in preužitek je čez par let, takrat ko ga je stari gospodar komaj uživati začel, ali za očeta popolnoma nezadosten in neprimeren ali pa za sina velika ovira za potrebne izpremembe in preureditve v gospodarstvu.
Socialno zavarovanje kmetskega stanu za slučaj starosti bi moglo biti lepo izpolnilo vseh teh nedostatkov naturalne pre-
skrbe za starost. Korist tega zavarovanja ni pomembna samo za vsakega posameznika, ampak za vso javnost. Za posameznika pomeni prisilno štedenje. Težko se utrpi 50 par ali en dinar vsak dan, pogosto se zdi nemogoče, da bi vsak dan dal 50 par na stran, če pa to moraš in se privadiš in ti postane dnevna potreba, te ne.boli več, in če je belič v hiši, bo šel za zavarovanje za starost, ne za cigareto, ne za tobak, ne za alkohol in ne za druge take navidezno potrebne nepotrebnosti. Ta vzgojni pomen starostnega zavarovanja je ogromen. To zavarovanje zbira od beliča do beliča ogromne zneske za starostno preskrbo kmetov in daje kmetskemu ljudstvu sladko zavest, da je ta stan zasiguran z velikim, močnim finančnim zaledjem.
Naše občine bi z uvedbo starostnega zavarovanja čutile blagodejno razbremenitev glede bremen za preskrbo ubogih. Vsega prebivalstva v Sloveniji je okroglo 1 milijon 200.000. Kmečkega ljudstva je v Sloveniji polovico vsega prebivalstva, to je okrog 600.000. Od tega je približno 200.000 kmečkih samostojnih in nesamostojnih delavcev in okrog 400.000 svojcev, to je družinskih članov. Z uvedbo zavarovanja kmečkega ljudstva bi bilo torej polovico vsega našega prebivalstva preskrbljenega.
Razvoj in zgledi drugod
Današnje prisilno zavarovanje se je razvilo iz prostovoljnega. Posamezni stanovi so uvideli potrebo vzajemne zaščite za slučaj starosti, pa so se združili, zbirali sredstva in iz skupnega fonda dajali potrebnim svojim članom. Skušnja pa je pokazala, da je sebičnost človeška tako velika, da uniči še tako lepo in mogočno zavarovalno ustanovo, če zavarovalna obveznost ni zakonito obvezna za vse pripadnike do-tičnega sloja prebivalstva. Zato so vsa današnja zavarovanja socialnega značaja urejena z državnimi zakoni. Malenkostne izjeme imamo le v Skandinavskih državah.
Kdo naj bo zavarovan?
Zavarovani bi naj bili vsi kmetje, iz-vzemši morda veleposestnikov in vsi, ki se zaposleni pri kmetskem delu. Vsak zavarovanec mora izpolniti 17. leto, mora biti seveda naš državljan in mora stalno prebl-
vati v naši državi gotovo dobo let, recimo pet let. Po avstrijskem načrtu so bile žone izvzeti od obveznega zavarovanja. Razlogi so, ki govore za zavarovanje žen, pa tudi proti. To vprašanje bi bilo reški po izčrpnem uvaževanju vseh razlogov. Nimamo danes nobene točne statistike o številu lcmet-skili domov in gospodarstev, vendar je mogoče trditi, da bi tako zavarovanje v dravski banovini imelo od 600—700.000 zavarovancev. Od teh bi bilo okrog 200.000 samostojnih gospodarjev, ostali pa bi bili družinski člani In posli.
Koliko bi bilo trclia plačevali?
Osnutek iz lota 1909. je predvideval za vsako delazmožno osebq povprečno nekaj manj kot en krajcar dnevnega prispevka za osebo. To bi odgovarjalo današnji vrednosti okoli 25 par. Zal brez točnih statistik ni mogoče postaviti nikakoga točnega računa, koliko bi stalo starostno zavarovanje v celoti in liri>z statistike ni mogoče postaviti nobenih mnenj in predlogov, kako naj se prispevki smotreno razdelc. Vendar itio-l enio reči, da jo pri dunašnjih razmerah za ta ro sin o zavarovanje potreben prispevek ~)0 par dnevno za osebo, če hočemo dobiti od 60. leta dalje mesečno rento v znesku 100 Din. Čini višji prispevek, tem višja renta. Kdor bi plačeval recimo okrog enega dinarja dnevno, bi mogel od 60. lota dalje dobivati rento v znesku 200 Din mesečno. Ti prispevki so seveda zelo visoki. Kmet l»i moral plačati zase cel prispevek, za vsakega družinskega člana in posla, ki je zavezan zavarovanju, vsaj polovico. Drutp polovica bi odpadla na delavca. Gotovo je, da naš mali kmet te obremenitve v celoti ne prenese, zlasti še, če pomislimo, da jc to šele samo starostno zavarovanje in da je onemoglostmi in invalidno zavarovanje vsaj za 50*; dražje, posnu tninsko zavarovanje za vdove in sirote pa istotako.
Gotovo je tedaj, da ni govoru o tem, tia bi mogel vsak naš mali kmet in kmečki delavec sam nositi breme teh zavarovanj. Najmanj polovica stroškov in kritja tega zavarovanja se mora dobiti od drugod. Povprečen račun kaže, da hi moreta za Starostno, invalidno, onemoglostno zavarovanje prispevati v dravski banovini javna uprav vasaj 150 milijonov letno, za samo starostno zavarovanje pa okoli 40 milijonov letno. Te številko so veliki, ne smejo pa nas prestrašiti, da bi veliko misel zavarovanja zaradi tega pustili pasti. Z dobrim gospodarstvom, zlasti z dobro naložitvijo denarja je že mogoče znižati te vsote in pri-gospodariti eno tretjino celotnega prispevka. Za drugo kritje je treba pač poiskati virov. Več predlogov j'e že padlo v naši javnosti. Tako n. pr. eni predlagajo, naj se vsi eiarični in veleposestniški gozdovi dajo na razpolago in v eksploatacijo zavarovalnemu fondu in dohodki porabijo v zavarovanje. Zastopniki našega kmetskega ljudstva že 20 let propagirajo drugo misel, naj se namreč vse zavarovanje proti elementarnim ne-, zgodam in neprilikam spravi v službo sploš-nosti In pod javno upravo. Danes mora imeti vsako hišo, gospodarska poslopja, živino in polja ter končno tudi svoje življenje zavarovano pri zasebnih zavarovalnicah, ki kujejo iz te splošne, neizogibne ljudske 2l
potrebe svoje zasebne dobičke. Ti dobički niso majhni. Že pred vojno so se glavnice zasebnih zavarovalnic obrestovale po 10$. Sedaj se obrestujejo povprečno nad 20%. Ves ta dobiček plačujejo po ogromni večini kmetje a previsokimi premijami, katere bi se znižale na pravilno in pravično višino, če bi bilo zavarovanje javno in obvezno. Pri nas je položaj se ta, da vsi dobički po ogromni večini gredo v inozemske žepe. Slovenci imamo namreč eno samo popolnoma našo slovensko zavarovalnico, namreč Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani, poslujejo pa med nami cela vrsta inozemskih zavarovalnic, in sicer: 1 češka, 2 italijanski, 2 avstrijski, 3 francoske, 1 angleška itd. Naj nosijo te zavarovalnice še tako lepa imena in firme, denar in uprava, z drugimi besedami dobiček, je vendar le v rokah tujih kapitalistov.
Naše načelo mora biti: Vestransko in popolno osamosvojiti slovenskega kmeta v vsakem oziru, zlasti tudi v zavarovanju. Z uvedbo javnega zavarovanja proti požaru, toči, kužni bolezni pri živini itd., bi sc* prihranilo na znižanih premijah toliko, da bi bilo mogoče s temi samimi prihranki izvajati v popolni meri starostno in posmrtno zavarovanje celokupnega našega kmetskega ljudstva.
Kdo naj zavarovanje upravlja?
Če hočemo doseči, da bo zavarovanje imelo svoje korenine in svoje neprestane žive zveze z zavarovanci, mora vsa uprava organizacije zavarovanja biti v rokah kmetov in kmetskih delavcev samih, oziroma njihovih zastopnikov. Organizacija mora sloneti na načelu samouprave. Uprava sama mora biti čim enostavnejša, da je čim najcenejša. Nižje upravne edinico so pri nas prav laliko občinski uradi. Kaj več o orgaiuzaciji in upravi takega zavarovalnega zavoda seveda tu ni mogoče govoriti.
Če jc pred vojno bila podana nujna potreba po zavarovanju, je danes tembolj. Vse razmere so sc razvile v škodo malih gospodarjev, zlasti malih kmetov. Kapitalistični gospodarski sifteni ubija malo kmet-sko gospodarstvo, ga napravlja nerentabilnim, ga upropašča. Taka gospodarstva niso zmožna posamič prenašati bremen svojih obnemoglih in ostarelih članov, človeška družba pa je dolžna preskrbeti jih, dolžni so zlasti tudi tisti, ki v sedanjem gospodarskem sistemu bogate na škodo splošnosti zato je tudi zahteva, da država tudi tc prisili, da prispevajo za starostno zavarovanje kmeta, popolnoma upravičeno.
Resolucija:
Jugoslovanska kmetska zveza poziva kraljevsko vlado, da čim prej vzame v pretres vprašanje starostnega zavarovanja kmetskega ljudstva, in sicer, da se izvede tako starostno zavarovanje kmetov-gospo-darjev, kakor tudi njih svojcev in kmetskili delavcev. Za kritje in vzdrževanje zavarovanja prispevaj država polovico prispevka, ostala polovica pa se razdeli med zavarovalne zavezance. Za starostnim zavarovanjem naj se postopoma uvede tudi zavarovanje za slučaj onemoglosti in smrti.
V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«! "9C
Franjo Neubauer:
Brezmadežni,
V zemeljski raj je sovražnik prišel prekanjen, straiin, greh je storjen bil in človek bil je iz raja pregnan.
Ti pa »i čista ostala, strla si kači glavo, Sinu-Boga si rodila, nam pa odprla nebo.
Vrata so rajska odprla: prestol se Troj lesketa, glavo Ti venec obkroža zlatih, blestečih zvezda.
Lepše, čistejše od zvezdic Tvoji pogledi žari.
Lilije tudi pozimi Troje poganja srce.
Lilije popje le drobno meni, Brezmadežna, daj! Cvetko, lep<) razcvetelo, nekdaj prinesem Ti v raj!
Novice iz Belprada.
Minister za notranje zadeve je podpisal
uredbo o izpremembi meja upravnih občil
Sv. Jeronima, Motnika in Trojan v dravski banovini. Iz -upravne občine Sv. .k ronima se izločita katastrski občini Gornji Motnik in Zaplanina. Katastrska občina Gornji Motnik se priključi upravni občini Motnik, a katastrska občina Zaplanina pa upravni občini Trojane.
Minister pravde in prosvetni minister sta predpisala uredbo
o delu in vzgoji v držav, poboljševalnicab za mlajše mladoletnike.
V kratkem bodo začele po sklepu finančnega ministra vse davčne uprave preko pošt pošiljati
davkoplačevalcem opomine,
linančne direkcije pa sklepe reklamacij-skih odborov. Opomini in sklepi se morajo osebno izročiti naslovom ali njihovim opol-nomočencem. Opomini bodo rdeče barve, obstoječi iz dveh delov. Na eni polovici bo opomin, druga pa bo služila kot potrdilo prejema in se mora vrniti davčni upravi, ki ga je poslala. Istotako kot opomini-so rdeče barve sklepi reklamacijskih odborov. Opomini in sklepi, poslanim privatnim osebam, niso oproščeni poštnih taks, radi česar se mora za vsak opomin m sklep plačati po en dinar poštnine.
Minister za šocijalno politiko je nikarjem izjavil, da je
zakon o socijalnem zavarovanju popolnoma dokončan in predložen ministrskemu svetu. Pospešno se dela tudi na zakonu o naseljevanju in izseljevanju__
II V Kdor rabi vr««e KBPt J«" B0''
11 UUIIa Ljubljtmg . Slomškova «Ho» M*
PO SVETI)
Železna kača » Diisseldorfu ob Reni kaže najvišjo mejo poplav. Letos je bila zopet v vodi.
Amerika se brani tucev. Ameriški senator David Reed bo predlagal zakon, ki bo najbrže sprejet, po katerem v prihodnjih dveh letih ne bo smel nihče v Združ. države. S tem hoče preprečiti brez-ooselnost. ki |e tudi v deželi dolarja zelo velika.
(tusl)a.
s Boljševiški Neron. To iine vsekakor zasluži neomejeni diktator Sovjetske Rusije, Stalin. Mož nima nobene izobrazbe, je pa zato satansko trmast in hoče, da brezpogojno njegova obvelja. Tisoče in tisoče nesrečnih žrtev je napisanih na njegovi vesti, če se pri tem možu sploh more govoriti o njej. Te dni se vrši pred boljše-viškem sodiščem v Moskvi velika razprava
Višinski, rektor moskovske univerze — predsednik v Moskovskem procesu.
Kry tenko — glavni drž. pravdnik v Moško v ■ v procesu.
tllK"'""
Geneul alucher, eden najboljših sovjeisKm generalov je bil nedavno upokojen in zaprt. Menda ni dovolj zanesljiv.
KMETJE, PRISTOPAJTE
V KMETSKO ZVEZO !
Amerikanci imajo sušo, a ne v žepu kot nji, pač pa v grlu. Zato pa je sosednja Kanada za njih obljubljena dežela. Lani je šlo na »izlet« preko meje nad tri milijone avtomobilov. Ko so se ga navlekli, pa zopet nazaj.
Hi ivamzin, glavni obtoženec v moskovskem p. očesu, ki se je začel proti industrijcem, čet d« ti nalaič ovirajo razvoj ruske industrije.
. — gospodar Rusu..
proti inž. Ramzinu in tovarišem, ki so obtoženi protirevoluoijonarnih dejanj. »Po-streliti se jih mora kot pse«, to je načelo. Stalina in bo gotovo tudi pravdorek bolj-ševiškega sodišča.
Nemčiia.
s Raje z boljše viki kot z nami. Poročali smo že, da sta se sestala v Milanu ruski zunanji minister Litvinov in italijanski zunanji minister Grandt. Iz Milana je odšel tovariš Litvinov v Berlin. Tam je mešeta-ril z nemškim zunanjim ministrom Curti-usom, ki se mu je »slučajno« pridružil tudi madžarski Bethlen. 0 čem so se pogovarjali, si lahko mislimo. Nas in Francijo gotovo niso hvalili. Sicer pa nas sestanki, kjer se druži ogenj z vodo, prav nič ne razburjajo.
s Velike zahteve. Naj bo kakorkoli, gotovo je, da je svetovni mir v prvi vrsti odvisen od Nemčije. Tega se Nemci zavedajo. aato stavijo velesilam za ohranitev miru pri vsaki primerni priliki kaj ostre zahteve. Zadnjič je prineslo časopisje sledeče nemške pogoje: 1. Najprej zahteva Nemčija, da bivši sovražniki prekličejo očitek, da js samo Nemčija kriva zadnje svetovne vojne. 2. Nemčija stoji na stališča, da morajo deset let po versajskem miru bivše sovražne veiesiie izpolniti svojo obijubo in se razorožiti do iste višine, na kateri se nahaja nemška armada. V nasprotnem slučaju pa se mora Nemčiji glede oboroževanja dati popolna svoboda. 3. Nemčija ne more zdržati plačevanja vojne odškodnine. Zato se mora najti način, ki jo ho razbremenil. 4. Nemčija zahteva popravo vzhoda« meje. Poljski koridor mora izginiti, mesto Da&zig mora biti nemški državi vrnjeno, Poljski pa se ponudi svobodna luka in posebno mednarodno jamstvo za njene manjšine, h, t o tako se mora m*meijski okraj odstopiti Nemčiji. Nem-iia hi pristala na novo ljudsko glasovanje, ki j bi obsegalo vse ozemlje od vzhodne P ustje pa došlezije. Med nemške zahteve soiida tudi Posaarje iti Kupen ter Maline-. dy v Belgiji. 5: Vse prekomorske kolonije, katere s» bife Nemcem odvzete, se jim morajo vrniti. Nemčija bi bila pripravljena pristati na to, da bo svoje bivše kolonije vladala pod nadzorstvom Društva narodov. 6. Manjšinsko vprašanje mora biti rešeno prijateljsko in manjšine same pa"sti, pol detansko kontrolo Društva narodov. 7. Dovoli ri.aj se.ljudsko glasovanje o vprašanju,'če se naj Avstrija pridruži Nemčiji ali nej
Kalila.
s Razno. Tržaška banka vBanca della Veneifia Giulia« je ustavila poslovanje. Banka je imela več podružnic v Istri, ki so tudi ustavile svoje poslovanje. Tudi podružnice omenjene banke v Postojni, Pazinu, Pulju, Poreču in Opatiji so zaprte, Veliko število naših ljudi je prizadetih, ker so banki zaupali prištedene novce.
Priporoča se prvi slovenski »rod
Vzaicmna zavarovalnica
Ljubljana
v lastni pata« ob Miklošičevi in Masarykovi cesti
PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, Starčevičev trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI. puka 22, Beograd, Pnincarcova 3
Čehostovašfea.	<
s Iz izjave pranega nadškoia. Te dni je podal praški nadškof Franc Kordač daljšo izjavo, ki obsega na koncu sledeče važne stavke: »Mi se danc-s nahajamo na pre-okretu zgodovine, kakršnega še ni bilo od preseljevanja narodov. Preseljevanje narodov je razrušilo grško-rimski svet. Tedaj je krščanstvo vstalo iz morja prelite krvi. Veliki dogodki vstajajo cesto iz krvavih spopadov. Taki predznaki velikih idejnih borb so tudi danes, ko ruski sovjeti z vsemi silami skušajo zanetiti svetovno revolucijo in priklicati nad Evropo nesrečo, ki bi zrušila vse dosedanje idejne temelje. Gorje narodom, katerih državniki ne predvidevajo lega. Gorje narodom, katerih državniki sicer vidijo grozečo nevarnost, a ji ne posvečajo zadosti pažnje. Naš čas je zrel za svetovno revolucijo. Ako ne bodo vladajoči in kapitalistični krogi sprejeli krščanstva, bo ves svet ugonobljen v rdečem morju ognja in krvi.« Izjave nadškofa je v celoti ponatisnil tudi vatikanski list »Osservatore Romano .
Drobne novice.
Dretretpasko večino je dobil Pijsud-ski pri volitvah v poljski senat.
Radi nasiljstev pri volitvah v poljski parlament se bo pritožila Nemčija.
4 milijone škod« je aapr&vil požar v donavskem pristanišča Komornu.
Dva italijanska dwkovtika-misijooarja 'so zopet ubili roparji na Kitajskem v pokrajini všenzi.
7 in pol urni delavnik so uveli za rudarje na Angleškem.
I Število brezposelnih v Franciji je v
enem tednu naraslo od 1663 na 2244.
80,000 ton koruze bo dobavila Romunija Franciji.
Delavske plače v Angliji so dvakrat tako velike, kot v Italiji, Španiji in Av-istriji..
Trgovsko pogodbo s Sovjetsko Rusijo je podpisala Grčija.
Na italijanski pritisk je odstopil albanski zunanji minister Fika.
Zopet je bil velik potres na Japonskem.
Stavke in upori so še vedno na dnevnem redu v Španiji.
Bivše poslance opozicije na Poljskem so po izvršenih volitvah začeli izpuščati na svobodo.
V privatna podjetja hočejo preurediti državne železnice na Poljekem.
Kitajski razbojniki so ubili nadškofa misijonarja p. Soggija.
50 smrtnih žrtev je že zahteval mraz v Združ. državah Amerike.
Poljska vlada je odstopila. Piisudski pojde na dopust.
Radi nasilnih volitev v poljski Šleziji je izročila nemška vlada spomenico Društvu narodov.
Vaagoinova avstrijska vlada je odstopila, Novo sestavi menda kršč. socijalec dr. Ender.
V vsako hišo Domoljuba!
Radio«
Vsak de!a> uik: 12.15: Plošče. 12.45: Dnevu, vesti. 13.00: Čas, plošče, bona 17.30: Popoldanski koncert. 22.00: Porodila in časovna napoved.
<>trtck, 4. dec. 17.30: Otroška ura, 18: Plošče 18.30: Gfnmastične vaje, 19: Srbohrvaščina, 1fl.3oJ Geologija našo remije, 20: Vzgoja otrok, 20.30: Prenos koncerta "Sloge', 21 s Koncert pevskega kvarteta Glasbene Matice (o!) priliki proslave 4i>. letnega pevskega delovanja Janeza Zavržana), 22.1."): llavvai-jazz. —'Petek. 5. dec. 18.80: Vrenienoalove, 19: Francoščina, 19.30: Gospodinjska ura, 20: Miklavžev večer, 21: Kadio-orkester (otroška glasba). Sobota, G. dec. 17.30: Plošče, 18: V dolini gradov, 18.30: Kadio-orkester, 19.30: Angleščine, 20: Prc. nos opere iz Beograda. Nedelja, 7. dec. 8: 0 o,-u-sevanju zemlje, 8.45: O tuberkulozi otrok, 9.13. Versko predavanje, 9.33: O evropskem gospodarskem življenju, 10: Prenos iz stolnice, 11: Dopoldanski koncert. 15: O kmetski ženi, 15.30: Koncert kiavioliiie s petjem, 10.80: Humoristično Slivo, 17.00: Veseloigra: Loterija, 19: Prenos iz Prago (opera vLucerna-). Ponedeljek, 8. dec. 9: Pomeni l; s prijateljico vrtn, 9.30: Versko vprašanje, 10: Prc-nos i 1. stolnice. 11: Dopoldanski koncert. 15. Kmet-ska žena varuhinja domače pristnosti, 15.30: Pevski koncert Save- 1 Jesenic. 1050: Kadio-orkester, 20: Koncert godbe dravsko divizijo. Torek. !>. dec.: 18.30: Kako določuje svet vrednost blagu, 19: .Mladinska ura, 19.30: Nemščina, 20: 0 Belgiji, 20: J0I1, Straussov večer radio-orkestra. Sred«, 10. dec, 18.30 Poglavje is sociogrogralije, 19: Kušfina, 19.80: Prenos iz Prago: Koncert češko filharmonij*, in pevskega <irušiva Hiahol .
NAZNANILA.
kmetovalcem novomeške«« okraja. Dobivam poročila, da jc Dolenjska /a ;lnji čas preplavljena po agCntiii, ki si" izdujujo m /nstnpiizke Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani. i jitdjc, v dobri veri, da imajo opravk i /. V/ujeraim, uwč«» potnikom svoja zavurora-nj«, ponajveč požarna, fc/ nekaj dni pa pivj-mejo poteče <00 raznih Uljili zavarovalni«'. -Da sc tata zloraba naše domače Vzajemne za-\arova|uoQ prepreči, priporočam, <la zahtevale u:i po>tajjkor pooblastilo, ki jih «®dajajo zaviir. družbe svojim zastopnikom. Posebno oiio/nr-jam na potnika »Vzajemne samopoano; i , »i 'Irankam pripoveduje, tla je z Vzajemno /.»• vamvalnteo v zveri, kar jo neresnica. Skratka: priporočam največjo previdnost pij oddaji zavarovanj in prosim, da se oklenete edinole domače Vzajemno zavarovalnice, ki je osnovala v Novem mestu glavno zastopstvo, ki ga sn'11 vodiim. V vseh zavarovalnih postiti sc obrača ji« na mene. Kot potnik jo nastavljen g. Viktor Sonc. ki mia pooblastilo Vzajemne. Sle j konici s.> Vam j »a na razpolago krajevni zastopniki*' »koro' vseli župnijah. — Josip Miuida, ravnatelj Ljudske posojilnice v Novem mestu.
n Prosvetno društvo v Velikih Laščah priredi dne 8. dec. 1930 ob 3 popoldne v dvorani Zadružnega doma v Velikih Laščah št. 9J dramatično legendo v petih dejanjih »Sv. Vid«, spisal dr. J. Zore. — Priiat«J& iskrene zabave vi udno vabljenj,
n Katoliška pr«*vcln« društvo Sv. Jakol) Savi vprizori v nedeljo 7. dec. dramatično prol'
stavo »Živ« pokopana . Vabljeni.
*
Listnica uredništva.
M. T., Jarše: Ne moremo priobčiti, ker je brei podpisa. Pošljite bvoj naslov! Kovač Vam je 1» razpolago!	..
Dobro ^olfo ...«
dosežemo najlažje z glasbo, ivesebno &' 1° laliko poslušamo »godno doma. Tudi Vi 1®»« igrate polom naših poučnih pisem, ki so N«"1 brezplačno na razpolago, /.ahtevajte ueotive«"« brezplačno knjižico „Kako postanem d«61 godbenik" ?
MEINEL A. HBROtD
tvornica glasbil ln harmonik,	^
prodajalna podružnica Maribor »«-
Varujte se pljučnega katarja
Če opazite, da Vaša pljuča niso v redu, si namažtte prsa s SLO AN L1NIMENTOM. Vtlranje Je nepotrebno, ker prodira sam v kožo in do obolelega mesta ter mu dovaja sveže krvi preganjajoč bolečine in neprijetnosti. Po težkem dnevnem delu, ali če ste se mudili zunaj, ali če se slabo počutite, je SLOAN izvrstno pomirjajoče sredstvo za boleče mišice In otrple ude.
Uporabljajte SLOAN zoper revmniizem, iSlas, bolečine v križu, v ledjih, zvinjenju ter kontuziji in zoper vsakovrstna mlSična obolenja.
Dobi se o oseh LFKARNAH tn D ROG ERIJAH,
SLOAN-ov LINIMENT
preganja bolečine.
K A I II NOVEGA
d Kraljeva zahvala. Na pozdravno brzojavko, ki so jo Nj. Vel, kralju poslali kmetje z zborovanja Kmetske zveze v Ljubljani je odgovoril v imenu kralja minister dvora B. Jevtič, ki sporoča kraljevo zahvalo vsem zborovalcem .
d Osemdesetletnico je praznoval 28. novembra novomeški kanonik gosp, Anton Zlogar. Naj ga Bog ohrani Jo skrajnih mej človeškega življenja.
d Sedemdesetletnico je praznoval 2, dec. znani koroški prvoboritelj in bivši slovenski državni poslanec Koroške v avstrijskem parlamentu gosp. Franc Grafen-auer. Želimo mu šc mnogo lepih dni V 2dravju in zadovoljnosti.
il V Belgradu s« bili te dni zagrebški nadškof dr. Bauer, ljubljanski škof dr. Rozman, djakevski škof dr. Akšamovič in splitski škof Bonefačič. Obiskali so merodajne gospode, nadškof dr. Bauer pa je v imenu katoliških škofov obiskal tudi Nj. Vel. kralja.
d Jesenice je zapustil okrajni šolsKi nadzornik in vodja deike osnovne šole gosp. Josip Vider Na njegovo mesto pride za šolskega upravitelja g. Leo Pibrovec;.
d Zaslužni boritelj za pravice viničar-jev g. Joško Rozman zapusti Maribor in pride v Ljubljano kot središni tajnik Jugoslovanske strokovne zveze.
d Stoletnico čudodelne svetinje so slovesno obhajali od 15 . do 17. novembra v bolnišnici v Krškem.
d Novo šolo so slovesno izročili svojemu namenu v sredo 26. nov. v Radomljah pri Kamniku. Stroški znašajo nad 409.000 Din, ki so kriti deloma z obstoječim stavbenim fondom, deloma z banovinsko podporo in posojilom.
d Profesorji državnih gimnazij bodo Hopet lahko poučevali na zasebnih zavodih. Tako ie nanovo odredil prosvetni minister, d Za dfeiop je prosft župan v Mirnt, g.
A, Golob.	„
d Prosvetni minister bo razveljavil svoječntmo Izdano naredbo, po kateri se na zasebnih Šolah nI »mela pobirati Šolnina.
d Narodni praznik L decembra so po celi državi kar najslovesnejše proslavili.
d Eno najmodernejših klavnic v naši državi so te dni ©tvorili v Celju.
d Redni proračun mariborskega mesta je bil 27. nov. sprejet. Znaša 18,479.550 Din. Izredni proračun za razna dela pa predvideva 24,002.000 dinarjev potrebščin.
d Tistim, ki mrcvarijo slovenski jezik in se sramujejo slovenskega imena, je g. ministrski predsednik Peter živkovič na pojedini v Skoplju povedal med drugim sledeče: »Jugoslovan more biti samo dober Srb, Hrvat in Slovenec.«
d Težki časi so nastopili za naše rudarje, posebno, pri trboveljskem rudniku, ki ima veliko premoga, a premalo odjemalcev. Delavstvo v rudnikih se je obrnilo na merodajne činitelje v Belgradu s spomenico. V spomenici se prosijo merodajsni čini* telji za pomoč, da se rudarske družine podprejo.
d Naša železsiSka uprava stremi za tem, da se na krajevnih (lokalnih) progah težki vlaki odpravijo in je zato naročila deset novih motornih vozov. Na ta način misli preprečiti konkurenco avtobusov v raznih središčih, V zvezi s tem namerava uvesti posebne avtobusne proge, kjer ni železniških zvez. Dalje namerava povečati število vagonov III. razreda, povečati hitrost potniških vlakov. Zlasti se namerava, da bi brzovlaki vozili s hitrostjo 80 km na uro, s čemer bi se proga Zagreb-Bel-grad skrajšala na 7 in pol ure.
d Zveza Slovenije i morjem. Zveza denarnih zavodov v Zagrebu in v Ljubljani bi bila, kakor se čuje, pripravljena dati za | novo železniško zvezo osemdeset milijonov posojila. Za zgraditev pa je potrebnih 200 milijonov Din. V kratkem se bodo merodajni činitelji posvetovali o tej zadevi z zastopniki denarnih zavodov.
d Žrebanje loterije Doma služkinj preloženo. Loterijski odbor Doma služkinj nam poroča: Ker od nekaterih strani, kamor smo pcslali srečke, še nismo prejeli zanje plačila, smo prisiljeni žrebanje, ki je bilo določeno na ponedeljek, 1. decembra, preložiti in sicer nepreklicno na nedeljo dne 11. januarja 1931. Je tudi želja ljubljanskih služkinj, da se vrSi žrebanje ni
nedeljo, ko imajo vsaj prosto popoldne. — Vse, ki imajo še neplačane srečke v posesti, uljudno naprošamo, da Jih čimprej raz-pečajo in dopoSljeJo znesek na zadrugo »Služkinjskl dom v LJubljanoy Semeniška ulica 2, da nobena ne pojde v izgubo v škodo tako koristne ustanove. Ker Je loterija radi velike važnosti naše dobrodelne ustanove in tudi radi lepih dobitkov (konj, sobna oprava, kolesa, šivalni stroji, v eeloti 185 dobitkov) vzbudila povsod zanimanje, smo si gotovi ,da bodo do 11. Januarja vse srečke razprodane. Razume se, da vse doslej kupljene srečke ostanejo veljavne. — Torej: 11. Jan. 1981 nepreklicno!
d Občni zbor mariborske Prosvetne zveze se je vršil 27. novembra v Mariboru Na zbor je prišlo nad 200 zastopnikov kato liŠkih izobraževalnih društev. Občni zbor, ki je v vsakem ozira izborno uspel, Je vodil predsednik Prosvetne zveze v Mariboru dr. Hohnjec.
d Delavcem JC. I. D, na Jesenicah
prete hudi časi. Večjemu številu delavcev so delo spet odpovedali. Vzrok je ta, kei
v tovarno uvajajo moderne stroje, ki nadomeščajo človeško delo.
d Stoletnico je slavil 25., 26. in 27. novembra Marijin dom v Kočevju. Prvotno si-retišče, v katerem so prevzele leta 1895 u&miljenke oskrbo, vzgojo in pouk sirot, iz-prva dečkov in deklic, je v svojem obsežnem zavetišču vzgojil prav lepo števik mladine, od leta 1912. dalje samo deklice Šola, ki se je istočasno v njem otvorila, s« je do leta 1912. razvila že v sedemrazred-nico in je imela nad 300 učenk. Po prevratu se je leta 1919. preuredila v ljudsko in samostojno šolo. Želimo zavodu tudi za bodočnost najboljše uspehe.
d 0 bodoči veliki Ljubljani Je predaval te dni na povabilo trgovskega društva »Merkurc ljubljanski podžupan g. profesor Evgen Jarc. Iz zelo zanimivega predavanja naj posnamemo le sledeče: Ljubljana ima tri velike razvojne dobe. Prva je bila v začetku 18. stoletja, ko so v Ljubljani zgradili najlepše cerkve, rotovž z vodnjakom, semenišče in celo vrsto plemiških palač. Druga taka doba je bila po potresu 1895 in zdi se, da je tretja doba sedaj, ko se poraja nova in velika Ljubljana. Pred petdesetimi leti je štela Ljubljana 1300 hiš. Danes Jih šteje 3000. Takrat je imela 28.000 prebivalcev, danes pa 60.000. Neposredna okolica Ljubljane, to so: Vič, Zgornja Šiška, Šent Vid, Jezica In Moste, je štela leta 1880.1129 hiš in 7600 prebivalcev. Danes šteje 2886 liiš in 32.000 prebivalcev. Število prebivalcev Ljubljane se je torej podvojilo, okoliških občin pa početvorilo. Že to dejstvo kai-že razvojno smer. Sožitje Ljubljane in okolice je post a k) neprimerno tesnejše. Skupne zadeve sc: elektrika, vodovod, avtobusi, tramvaj, plin, gasilstvo, policija, telefon, trg itd.
d Cene mesa na ljubljanskem trgu je
pristojna oblast določila takole: Govedina se loči na dva dela: na prednji in zadnji del. Ta dva imata predpisano ceno in sicer za kilogram: mesa Ia pitanih volov sprednji del 16 Din, zadnji del 20 Din; Ila pitanih volov sprednji del 14 Din, zadnji del 18 Din lila pitanih volov sprednji del 10 Din, zadnji 12 Din. Prašičje meso n loči na dva delaš karč (karmenatelo),
P*
Franc G.-alcnaucr, bivši državni poslancc in prvo boritelj koroških Slovenccv.
ce sije na nas, ena ljubezen polni naša srca, en narodni penes nam širi prsi in eno ime se sveti pred nami: Jugoslavija. Bog jo čuvaj!
d Ž a berbo proti ušem in drugim škodljivcem sadjereje in žita je določila donavska banovina pol milijona dinarjev.
<1 Par dni se je mudil v Zagrebu član bivše avstrijske vladarske hiše Leopold W61Hing. To je bivši avstrijski nadvojvoda Saivator, ki je (lelj časa služboval v Zagrebu kot pod maršal. Saivator je odpotoval na Sušak.
d Za vožnjo o božičnih praznikih je najel neki nemški potovalni urad ladjo »Kumanovo , Večje število nemških izletnikov si namreč heče o božičnih praznikih ogledali znamenitosti naše jadranske obale.
d Radi dovoza ruskega lesa na jugoslovanski trg, so cene lesu v naši državi zelo padle. Lesni trgovci so v velikih skrbeh in so prosili vlado za pomoč.
d Vsi se gibljejo. Oni dan je imel staro-katoliški škof Marko Kalogjera predavanje o starokatclicizmu. Po njegovih navedbah je na svetu 15 milijonov starokatoličanov. V Ameriki imajo 16 škofov, na Filipinih pa 30. V Jugoslaviji jo starokatoličanov 43 tisoč. Zanje se je najbolj zavzemal Paja Ma-rinkevič, bivši poslanik v Bukareštu. Zadnjo nedeljo je bila v Belgradu prva staro-katoliška služba božja.
Nova šola v Dev. Mar. v Polju
narodno zdravje Nikola Preka je sprejel sklep, s katerim se ukinja odredba pravilnika o izvrševanju zakona o izseljevanju glede pobiranja glavarine, ki sc je pobirala od izseljencev, ki so se vračali v domovino, od vsakega po 3 dolarje
Kanonik Ant. Žlogar U Novega mesta 80-letnik.
šink in na ostalo meso. Meso in slanina hrvaškega prašiča mora biti ločeno od domačega prašiča. Cene so: meso hrvaškega prašiča 20 Din, kare 22 Din; meso domačega prašiča 20 Din, karč 24 Din. Slanina hrvaškega prašiča je dražja od slanine domačega prašiča in mora biti vidno označena s ceno. Konjsko meso: prednji del 6 Din, zadnji del 8 Din, brez priklade 10 Din za kilogram.
d 130.000 kmetov pride baje 8. dec. v Zagreb. »Kmetski list« poroča, da se bodo udeležili zborovanja tudi slovenski kmetje in naglasa, da se dobe brezplačni vozni listki v poslopju »Ekonoma« v Ljubljani (sedež bivše samostojne kmetske stranke) in pri dr. Rogini v Mariboru, odličnemu voditelju tudi bivše samostojne kmetske stranke.
d Američani ne bodo več plačevali glavarine Minister za socialno politiko in
Vei,u vuiucev.č, oivsi ministrski predseu,,!.,, polten politik in iskren prijatelj Slovencev je 27. nov. v Belgradu nenadoma umrl.
d Balkanski narodi bi se lahko sporazumeli, ako bi ne bilo izvenbalkanskih činiteljev«, je izjavil te dni naš zunanji minister dr. Marinkovič Kdo je glavni či-nitelj, ki noče miru na Balkanu, tudi vsi vemo.
d Navzgor gredo hitro, navzdol ne znaic V Zagrebu so sklenili, da ?e cene
Novi občinski dom v D. M. v Polju.
belemu kruhu znižajo na 4 Din, pol belemu na 3 in pol, črnemu pa na 3 Din. To pa tem bolj, ker so v zadrugi peki, ki prodajajo kruh po tej ceni in kljub temu zaslužijo. Proti pekom, ki se teh cen ne bodo držali, se bo uvedlo kazensko postopanje.
d Občinsko trošarino hočejo ukinili s 1. januarjem 1931 v Belgradu. Mesto trošarine bodo baje uvedli dcklade.
d Dve uri je bil te dni pri Nj. Vel. kralju minister za socialno politiko g. Nikola Preka.
d Misel edinstva. Trije smo: Srbi, Hrvati in Slovenci, a vsi trije smo eno: Jugoslovani. En Bog nas blagoslavlja, eno soln-
Dr. Josip Hohnjec, bivši narodni poslancc, predsednik Prosvetne zveze v Mariboru, ki je imela 27, nov. svoj letni občni zbor:
d Poročil se je ugledni posestnikov sin Anton Oberman iz Drašič z nevesto Mici Bajuk, ugledno posestnikovo hčerjo iz Ču-ril. Želimo obema na življenja poti božjega blagoslova.
d Okrog tisoč se jih It« izselilo. Iz italijanskega Zadia dnevno prihajajo naši ljudje, ki so naši državljani. I/. Zadra se namreč morajo do novega leta izseliti vsi jugoslovanski državljani, ki niso zaprosili za italijansko državljanstvo cz. niso dobili italijanskega. Tako so bo moralo do novega leta izseliti okrog K/09 našili državljanov. Sedaj prihajajo delavci, ki pripovedujejo, da je v Zadru življenje naših ljudi izredno težko. Sicer pa, da je Zader popolnoma mrtvo mesto.
d Sreski kmetijski re?ort nt z.t srez ili»voginjskf. Kr. banska uprava ljubljanska je postavila za vršilca dolžnosti sres-koga kmetijskega referenta za dravograjski srez v Prevaljah g. Alfonza Z dol šega, d< sedanjega pomočnika sreskega kmetijskega referenta v Kranju.
d Pojasnilo zadruge dimnikarjev. Glede na našo vest, ki se tiče dopolnitve pravilnika o opravljanju dimnikarske obrti, nam izjavljata zadrugi dimnikarjev v Ljubljani in Mariboru, da velja pravilnik o opravljanju dimnikarske obrti iz leta 19/6, v katerem jc ministrstvo trgovine in industrije dopolnilo čl. 7., le za kraje, kjer šc niso imeli zakonit h predpisov o opravljanju dimnikarske obrti; ta pravilnik v območju Dravske banovine ne velja, ker v tem pogledu obstojajo že od prej zakoniti predpisi, izdani na o-novi pri nas veljavnega obrtnega reda in požarno-polic.jskih redov. O tem obveščamo javnost, da ne bo nesporazumljenj.
d Bodite oprezni pri nakupovanju inozemskih strojev! Naše kraje preplavljajo .tgenti inozemskih tovarn in ponujajo razne stroje. Običajno podkrepljujejo svoje ponudbe z zatrjevanjem, da se stroji, kakor-sue ponujajo, ne izdelujejo v naši državi in da se torej morejo uvažati carine prosto ludi v primerih, v kater h bi morali vedeti, da njihova trditev ni točna. Ljudje največkrat verjamejo, da bodo mogli dotični stroj res brez nadaljnega uvoziti carine prosto in se odločijo za nakup. V zadnjem času se množe slučaji, da naročn ki inozemskih strojev še le ob dospetju strojev na carinarnico zvedo, da se naročeni stroji sploh ne morejo uvažati carine prosto ali pa, da morajo za carine prost uvoz šele prositi, če so za to sploh dani predpisani pogoji. S tem prihajajo naročniki inozemskih strojev največkrat v veliko zadrego, ker jim carina poviša ceno tako, da jo ali ne zmorejo, ali pa je strm tako drag, da ni za nje več rentabilen. Spričo tega je za interesente ino-
zemskih strojev, za katere reflektirajo na carinsko oprostitev, nujno potrebno, da se v vseh dvomljivih primerih še pred naročilom prepričajo, ali in v koliko so dani pogoji za carine prost uvoz dotičnih strojev. Take informacije je dobiti pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
d Kožni sejmi v Ljubljani. Dne 26. jan. .1831 se vrši v prostorih ljubljanskega vele-sejma zopet velika dražba kož vseh vrst div jadi. Dolžnost slovenskih lovcev je, da oddajajo divje kože svoji organizaciji in ne podeželskim prekupčevalcem, ker s tem škodujejo sebi in skupni stvari. Čim več blaga bo zbranega na tej dražbi, tem več kupcev pride iz inozemstva, ki plačujejo svetovnemu trgu odgovarjajoče cene.
d V Belgradu je umrl vel! ki prijatelj Slovencev bivši ministrski predsednik g. Velja Vukičevič. Naj mu Bog poplača vse, kar je storil dobrega za naš slovenski rod. Preostalim pa naše sožalje.
d V ljubljanski bolnišnici je umrla gospa Jožefa Gajeta, mati strojnega stavca v Jugoslovanski tiskarni. Naj počiva v mini! Preostalim naše sožalje!
d V Gorenji vasi nad Sko"je Loko je preminul nadučitelj v pokoju gosp. Ivan Pipan. Svetila mu večna luč!
d Na Orlah ie umrla ga. Jcrica Mlakar-po dolgi in mučni bolezni. Bila je dobra, poštena krščanska gospodinja in mamica. Bila je naročnica vseh krščanskih časopisov. N. p. v m.!.
d h Riuže so potegnili mrtvega J. Ho-gleria, brata posestnice iz Koblarjev pri Kočevju.
d Pri padcu z motornega kolesa se je
ubil 29 letni Janez Mandelj, šofer pri Magistru, stanujoč v Št. Vidu nad Ljubljano.
d Mrtvega očeta je odpeljal domov. — Dne 26. novembra sta peljala Cimerman Janez, posestnik v Jcrdni vasi, občina Šmi-hcl-Stepiče, in njegov 17 letni sin s parom konj s hlodi naložen voz na Malensčekovo žago v Črmošnjicah. Ko sta zavila z državne ceste na cesto proti Crmcšniicam, so kc-nji zapeljali precej vstran, tako nerodno, da je prišel obcestni kamen pod vaz, ki je povzročil, da voz ni mogel nikamor. Ko je Cimerman uvidel, da ne mote voza nikamor spraviti, je šel k nekemu kmetu po drug vez, tla bi potem hlode preložil nanj. Vez ie dobil in šel je odpenjat verige in ra-telj, ki sta držala hlode na vezu, tedaj pa se zvale tiije težki hlodi z voza nanj in ga zmečkajo. Cimerman je bil na mestu mrtev. Malo je manjkalo, da niso hlodi podrli tudi njegovega sina, ki je že pravočasno pdsko-čil. A kljub temu so ga hlodi oplazili po negah, vendar mu niso prizadejali posebnih poškodb. Mrtvega očeta je sin odpeljal domov.
d V ponikcvalnici v Kosezah pri Ljubljani so našli umorjenega 27 letnega Voj-nikoviča Srnajla, rodom iz Bosanske Du-bice, prekupčevalca stare obleke.
d Sreča v nesreči. Oni dan se je na cesti meti Fcčo in Goraždo ponesrečil avtobus, ki je vozil iz Fcce v Sarajevo. Pod cesto zija tu 20 m globok prepad. Ravno na tem najbolj nevarnem kraju je avtobus Srečal tovorni voz. Šofer je ustavil avtobus tik pred konji. Hotel se je izogniti, da bi ne 7avozil v konje, pa je zavil avtobus na desno. V tem pa se je avtobus nagnit in se prevrnil v prepad. Sreča je bila, da sta 5 in pod cesto rastli dve močni bukvi. Vanje se je zaletel avto in obstal. Štiri potnike je vrglo iz avtomobila in .so'se zvalili v prepad. Trije so bili težje ranjeni, eden pa le malo. Šoferju pa se ni nič zgodilo.
d Požar je uničil hiše in sko.ro vee poljske pridelke posestniku Josipu Rajnerju iz Beltinec v Slov. krajini.
d Na smrt je hii obsojen v Belgradu bivši orožnik Jurij Živaljevic, ki je nad Danico Milenkovičevo izvršil nasilje, nato jo pa ubil in zakopal.
d V zapore mariborskega sodišča so privedli žensko iz Loke pri Framu. Je osumljena, da je mc?ža umorila* ga polila s petrolejem in ga zažgala. Ogenj se je razširil, zgorela je hiša, zoglenelo truplo 27-lotnega viničarja pa so izvlekli izpod ruševin.
d 70 oseb sedi na zatožni klopi v Poža-revcu, ker sc podpirale hajduke. Pozvanih je 800 prič.
d Bratomora pred 21 leti obtoženi Kozjek je bil pred mariborskim sodiščem tega zlodejanja oproščen, pač pa bo sedel radi napeljavanja k požigu in krivem pričevanju 8 let.
d Apcstolstvo sv. €'irila in Metoda je otverilo svojo pisarno v Ljubljani, Napoleonov trg št. 1 (Križanke). V pisarni se dobivajo vse tiskovine, razglednice, podobice in knjige, ki jih je izdalo Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Odprta je (razen nedelj in praznikov) vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne.
d Nabožni list »Kraljestvo božje : se bo s prihodnjim letnikom tiskal v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani. Prenovljen bo po obliki in vsebini. Upravništvo je v Ljubljani, Napoleonov trg št. 1 (Križanke).
-k Gospa, te odrerite se kaki dobrini vsled koniodilete dragih. Ako želite imeti pravo terpen-tinovo milo (• a z e 1 n , tedaj ga zahtevajte toliko času, da ga dobite.
d Pri lenivosti črev, boleznih na jetrih in žolču, odebelelosti, protinu, kataru v želodcu in črevih, oteklini notranjosti debelega črevesa, obolenju zadnjega črevesa odstranja naravna »Franz - Josef« grenčica naglo vsako zastajanje v organih spodnjega dela telesa in to brez bolečin. Dolgoletne izkušnje v bolnicah dokazujejo, da raba »Franz-Josef« vode izborno urejuje delovanje črev. »Franz-Joeef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
d Naše žene in dekleta sc vedno iznova prepričajo, da je za njihovo zdravje vendar najboljše, če uporabljajo za nego telesa in lepote, higijensko čiste in temeljito delujoče Elsa proizvode lekarnarja Fellerja. Za kožo: Fellerjevo pomado ra
T .
IgKABNA	Priporoča za slabokrvne, oslabele in MedKnr
nni cu Miklavžu" rodno sveže
pri n,V£U noroelfeo Ulite ol9c
IfftCTAMlPlflfl M A IfBIfl	Islotam dobite tudi vsa domača in tuja 7,1 ra vila,
mineralne vode, kirurgične in obvezilne predmete,
kemikalijo za razne obrli, toaletne iu fotografske potrebščine. Izdajajo se zdravila na vse recepte »n na recepte bolniških blagajn. Oblastveno kon-cesijonirana oddaja strupa. — Naročila se izvršujejo tudi po posti.
..-ki razstavi golobov v Mer,........_____ (.iave umsKe pasme,
peruti merijo nad en meter.
.pele
P'
dot svoie icn8 ge fnia —
Dan današnji je potrebna knjiga pre-emu človeku prav teko kakor izoora-cu. sicer ne more prav imeti sodob-r r sveta n živ! enja, radi česnr se v tem i >vljenju in svetu ne more spoznati. N ijbo-1 -. posreduje in približuje dobra k.ijiga :• »-tanja. ki se tičejo človeške orirot e,
i	n;h slabosti in prednosti, skratka, člo-': ke du;e in človeškega tele . t kot ta-::i--<u ti-.- v zooiu človeV-e družbe in njene;'. v? ako Jnev nega napredovanja ua
"> »«-j h. i)rag;nja in gospo, arska sti-_ » dovodu.e človeku komaj nsjpoireb-i.v • in marriknleremu niti lega ne, da bi c nI'- svoje te o pri ž! vije-ju, skoraj one-
ii	iI >ča :-š'm platem ),udstva, da bi si k ; kn, £e. In vendar ie potreba po k..,iu v !a\r, vcl:ka. kskor po telesni h ..r,
;i;_o3iov£nska knjigarna v Ljubljani i ho<.c -..omagati najrevnejšemu kakor pre- , možnelremu. da si nakupi dobre knjige, ki j bndo pravi zaklad trajne vrednosti, da jih bo mogel s pridom hraniti v svojem domu za;e in za svoje potomce. Le tam, kjer je kr: ;,'- -,ia, ima dom svojo pravo veljavo. h tega preudarka je začela izdajati 5 raz-
nih zbirk knjig, ki bodo odgovarjale vrem potrebam.
Najboljše pisatelje vieh narodov v izvrstnih prevodih bo nudila odrislim in težjega čtiva vajenim Le-osicvna knjiinca. Ilzicle 6 knjig na leto, rccečno plačevanje po 15 Din za v plaino vez ne !2 50 Din za kartonlrane knjige).
Domačfe s ovensko slovs.vo bo zastopano v Zb:rki domačih pisateljev. V tej ^oirki bjc o izhajali vsi r.adalnji zvezki Izbranih spisov Ivana Preglja, nadalje nove, raztolmsc < ne in sk:b::e izdaje naših starejših pisateljev, najprej spisi Frana Levstika v 6 zvezkih, potem pa še druge knjige živečih naš h pisateljev. (Izidejo 4 knjige na ielo, mesečno plačevanje po 10 Din za v platno vezane knjige )
Za našo deco, ki je najbolj potrebna .....o' ■ "n • aken) rtl^du Uriooro*-
zaščito lica in kože »Elza-krema«, 1 lonček 12 Din. Za lase: Fellerjevo Elza Tan-noehina pomado za rast las, 1 lonček 12 Din. Za naprej poslanih 40 Din se dobi
2 lončka pomade brez vseh daljnih stro-
škov. Fellerjeva Elza mila zdravja in le-
pote, in sicer: lilijino-mlečno milo, lilijino
kreme milo, rumenjakovo, glicerinsko, bo-
raksovo in katranovo milo ter milo za
britje, 5 kosov v poljubni izberi 52 Din, če se denar naprej pošlje, sicer 62 Din s povzetjem, pri lekarnarju Eugen V. Fel-ler, Stubica Donia, Elsatrg 16. Savska banovina.
8l
ljivega čtiva, bo izhajala Zbirka mladin. sirih spisov. V tej zbirki boste našli najlepše mladinske knjige v slovenskem je! ziku, bogato ilustrirane in krasno izdane" V nobeni družini, kjer so otroci, ne sme manjkati Zbirka mladinskih spisov. (Izj. dejo na leto 4 knjige, mesečno plačevanje po 8 Din za v platno vezane knjige.)
Najrazličnejšim potrebam bo odgovarjala zbirka »Kosmos«, ki bo prinašala po-ljudno znanstvene in gospodarske spise spomine, potopise in druge zanimive knjige v pestri vrsti. (Izidejo na leto 3 razkošno opremljene knjige, mesečno plačevanje 10 Din za v najfinejše platno vezane knjige).
Za vse plasti naroda pa je namenjena Ljudska knjižnica, katero si mo-ra omisliti prav vsaka družina, vsak samec, bodisi kmet, obrtnik, trgovec ali uradnik. Izbor knjig za L j u d s k o k n j i ž-n t c o priča, da bodo naročniki dobivali samo prvovrstne knjige v skrbnih izdajat na dobrem papirju ter v okusnih modernih platnenih vezavah za skromnih mesečnih 12 Din naročnine. V enem letu izide šest kujip,, vsak drugi mesec po ena, in velja v» . k fsat knjig le 144 Din, dočim bi veljalo v laki opremi 6 knjig v knjig otrštvu najmanj 360 Din! Pripcrcčamo Vam najtoplsje da se pr. služite te ugodne prilike ter se njttULoma naročite na L j u d s k o k n již-n i c o , ob enem pa Se na tiste izmed gori navedenih zbirk, za katere imate zanimanje.
V Ljudski knjižnici izide za božič knji-I ga slovitega francoskega romanopisca Vic-| torja Hugoja: Leto strahot; 1793,
v februarju roman iz Kanade: Usodna j preteklost, ki ga je napisal moderni fran I coski pisatelj Maurice Constantin Weyer, j za katero delo je prejel najvišjo nagrado: ! Prix Goncourt,
1 v aprilu izide dolgo pričakovani slo-| venski prevod Lewis WaIIacejevega to-, mana: Ben Hur,
v juniju genljiva povest: Brez doma, francoskega pisatelja Hectorja Malota.
..Kamenju strupenih plinov, ki ,in bodo letalci mctali'po celi sovražni drzu/i, n« .1 imaio ze posebne iole, kjer kjer se ljudje vadijo v vabi Dlinskih mask in 1
samo v frnnTi	"'ut"7"n pultov, KI lin bodo letalci metali po celi sovražn
samo v iront,. Neme, ,ma,o ze posebne iole, kjer kjer se ljudje vadijo v vabi plinskih reševanju ponesrečencev, kot kaže tfornja slika.
49	DOMOLJUB
PO DOMOVINI
P,smo iz Kanade.
Prodana nevesta.
Ime ji je Micka, pravo kranjsko dekle. Bila je rojena 1111 Dolenjskem, tam je živela pri starših, ki so ji skušali dati pravo vzgojo. Tudi v Marijini družbi je bila zapisana Micka. Sploh ji ni bilo ničesar očitati. Živela je vzorno, lepo, bila je ponižna, skromna, ljubezniva deklica, dokler ... l)a — dokler!
Prišlo je pismo iz Amerike. Micki je pisal Janez, njen ljubi fant, ki ga je v resnici rada imela. Takole je pisal Janez:
Draga moja dekle, dolgo sem delal, zbiral, nate mislil, zdaj pa je dovolj. Vabim Te, da prideš za menoj čez lužo, pa se bova vzela. Imam nekaj denarja, ne bo nama sila. Da boš pa lahko prišla za menoj. Ti pošiljam nekaj denarja za pot, pa tudi brezplačno karto.<
Tako je pisal Janez, fant od fare, pošten, marljiv, dober ko kruh. Nič zlega ni bilo v njem, samo dobro je mislil. Verno je ljubil svojo Micko, tudi v sanjah se ni pregrešil zoper zvestobo do nje. Zato je verjel, da je tudi Micka taka, da ga
v agustu vesela knjiga Josipa Šmarja: Pavliha in njegove vesele pustolovščine ter Lažnjivi Kljukec. Z risbami Milka Bam-biča,
v oktobru roman znamenitega ruskega modernega pisatelja Remizova: V sinjem polju.
Poslužite se naročilnice, ki je priložena današnjemu »Domoljubu«. Ako želite podrobnejših informacij, blagovolite pisati Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani po prospekt.
ne bo goljufala, da mu bo zvesta, poštena, pridna žena. Zato jo je klica) čez morje, zato ji je vendar posal denar.
Micka se je napotila z doma, vzela je slovo od staršev, od sosedov, od prijateljic, še k župniku jo stopila in mu vsa solzna prožila roke v slovo. Potem je sedla na vlak, presedla na ladjo, se prepeljala čez široko morje, tam pa jo je čakal njen Janez. Bilo je to veselo snidenje, saj se dolgo nista bila videla, pa oba mlada, fant in dekle, živa ljubezen ...
Ampak Micka ni dočakala poroke z Janezom.
Janez je še naprej iskal pravic, Micka je čakala. Že zato, da so Micko sploh pustili v Ameriko, je moral Janez podpisati pisanje, da bo Micko res vzel za ženo. Zato je moral založiti pri sodišču 250 dolarjev, po naše 12.500 dinarjev. Razen tega i imel Janez tudi dovolj drugih malih stroškov, ,,reden je mogel svojo Micko spraviti k sebi čez morje. Domovina je daleč, ameriške postave so trde!
Kar je Micka v Ameriki najprej storla, je bilo, da je snela z vratu Marijino svetinjico, ki jo je dobila, ko je v3topila v Marijino družbo. Bog sam ve, kaj je mislila dekle, ko je svetinjico snela z vratu in jo zavrgla. K sreči' so svetinjico našli sosedje v smeteh, pobrali in shranil v Bpoinn, kako si je slovensko dekle v tuji deželi pridobilo naslov prodane neveste.
Janez je pil, medtem ves živel v pripravah za poroko, mnogo se je brigal in prizadeval, letal okrog, kupoval to in ono. Micka je čakala, se polagoma vživela v Ameriko, v značaj te čudne dežele, v ljudi, v vse, kar je videla in čutila tam. Zgodilo se je, da je pri tem Janeza čisto pozabila, da ji je postal fant tuj, neznosen.
Vse to je Janez z bridkostjo opazoval. Težko je verjel, kar je bilo res; saj niti 11 dni ni minulo, kar se je Micka pripeljala iz domovine m odkar jo je i vsem srcem sprejel kot pošten fant.
Pa še nekaj je Janez z bridkostjo opazoval. Videl je, da se Micka vse bolj zanima za Fran-
četa, tudi delavca, rojaka ^ Dolenjskega, s katerim sta z Janezom vkup trpela, vkup delala, vkup zbirala, — nista pa vkup čakala, niti vkup ljubila. To je mogel samo Janez, samo Micka.
In vendar je bilo drugače. France je začel laziti za Micko, France je kupil avtomobil, France je. Micki govoril sladke besede, France je svojega sotrpina, svojega rojaka, skoraj prijatelja, bi rekli, prav nesramno ogoljufal za deklico, ki mu je bila vse...
Kaj se je potem zgodilo? Micka bi morala po vseh pravilih romati nazaj čez lužo, naravnost v domovino. Dovoljenje za poroko z njo je imel od ameriških oblasti samo Janez, z njim se pa Micka ni marala poročiti. In tako se je zgodilo, da je France stopil do Jsineza, kateri mu je' Micko prav po vseh pravilih prodal. France mu je moral izplačati vse stroške, kolikor jih je bil imel s tem, da jo je spravil iz domovine v Ameriko, plačal mu je dalje ves znesek, torej 250 dolarjev, kolikor je moral Janez založiti pri sodišču v potrdito, da bo Micko res poročil, zraven tega pa je France Janezu plačal še nekaj povrh, da je sploh privolil v kupčijo.
Janezu pa tudi nič drugače kazal« ni. Ali naj Micko sili, da se ž njim poroči, če ona tega noče. Ali naj tvega, da se bosta vse življenje kregala kot mož in žena? Ali naj dalje morda pogubi zaradi dekletove nezvestobe in zaradi prijateljeve nesramnosti ves denar, s trudom, z žulji prigarani denar, ki ga je bil že potrošil za dekle, da jo je sploh v Ameriko dobil? ,
Konec zgodbe je tak, da je Micka, nekdaj pošteno dekle, v domovini članica Marijine družbe, bila v tujini od ženina, kateremu se je že bila obljubila, prodana za okrog 800 dolarjev, po našem okrog 40.000 dinarjev.
To je pot usode, pot slovenskega dekleta v tuji svet, pot slovenske prodane neveste!
Westlalsko pismo.
(Hamborn ob Renu.)
Naš predsednik Jakob Burnik je praznoval že tri 251etnice: srebrno poroko, 25tetnico rudarske službe in 251etnico delovanja kot predsednik najstarejšega društva sv. Barbare v Hambornu. Ob tej zadnji slovesnosti pa ga je zadela možganska kap. Moral je ležati skoraj eno leto; ni mogel ne
54
KAINO
Kanadska volna. Kanada uvozi vsako leto za 16,000.000 funtov volne. Največ iz Južne Amerike in Nove Zelandije. Kar je jako cenena nadomestitev drage kanadske volne. To ni razumljivo, zakaj Kanada sama ne pro-ducira 28,000.000 funtov volne, ki jo potrebuje za domačo uporabo, Zapad-ne dežele Kanade so jako pripravne za povzdigo ov-čjereje. Zahtevajo od vladnih strokovnjakov, da se naj za povzdigo ovčjereje uporabijo velikanske prerije. Posebno ugodno za ovčjerejo je to, da niso po Kanadi razširjene ovčje bolezni, kakor so po drugih krajih. Tudi je na zapadu zelo veliko zdravo ovčje paše, kakor tudi jako primerno in zdravo podnebje, ki posebno u-godno vpliva na ovce, Kanada je veliko bolj pripravna za ovčjerejo, kakor katerikoli kraj v Združenih državah.
Tri pipe tobaka ... Učenjaki iz londonskega narodnega muzeja so do-jjnali, da se najdejo najbolj raznovrstne pipe za
| Hector Malot:
l Brez doma,
|	Roman.
»Pri moji veri, kakor je pač naneslo.«
Mene še nikdar ne; sicer pa itak nisem mogel storiti več, kot sem bil storil do tedaj; in vendar nisem mogel reči tistim, katerim sem nastavljal roko: ,Če mi ne daste sold, ne dobim zvečer krompirja.' Zakaj ljudje, ki darujejo otrokom, se ne odločijo iz takih vzrokov.«
Iz katerih vzrokov se pa odločijo? Daruje se vendar, da se napravi veselje.«
»Ah! Mladi ste še, mladi! Ljudje darujejo, da napravijo veselje samim sebi in ne drugim; daje se otroku, ker je ljubek, in to je še najboljši izmed vzrokov; dajejo mu radi otroka, ki so ga izgubili ali pa radi otroka, katerega si žele; dajejo mu, ker jim jc toplo, dočim otrok trepeče od mraza pred veznimi vrati. Oh! Poznam vse te načine, saj sem imel časa dovolj, jih proučiti. Stojte, danes je mrzlo, kaj ne?«
»Zelo mrzlo.«
»No, prav! Postavite se pred vrata, iztegnite in pomolite roko gospodu, ki prihaja z naglimi koraki, ker je oblečen le v lahek površnik, pa mi recite, kaj vam je dal! Nasprotno pa nastavite roko gospodu, ki bo stopal počasi, ker je zadelan v debel plašč ali v kožuhovino, in prejeli boste mogoče belič. Po enem mesecu ali po šestih tednih takega življenja se naravno nisem zredil; postal sem bled, tako bled, da sem pogosto slišal govoriti krog sebe; ,Glej otroka, ki umira od gladu!' Tedaj je storilo trpljenje, česar lepota ni hotela storiti: postal sem zanimiv, zakaj do-
bil sem oči; ljudje v okraju so se me usmilili in če tudi nisem nabral dosti več soldov, sem le dobil zdaj kos kruha, zdaj juho. To je bil moj dober čas; nisem več dobil udarcev s palico in če mi je odtegnil krompir pri večerji, me je to malo brigalo, kadar sem imel kaj kosila. Toda nekega dne me je videl Garofoli pri neki branjevki pojesti krožnik juhe in razumel je, zakaj prenašam tako voljno odtegljaj krompirja. Zato je odločil, da ne smem več ven in naj ostanem v sobi, da skuham juho in oskrbim hišo. Pa ker bi pri kuhanju lahko vzel kaj juhe, je iznašel ta lonec: vsako jutro dene pred odhodom meso in sočivje v lonec, zaklene pokrov v ključavnico in nimam več drugega dela, kot da pazim, da vre juha v loncu. Juho smem le duhati, a to je vse; Če bi jo pa rad zajel, je, kakor vidite, nemogoče pri tej mali odprtini. Tako bled sem pa postal, odkar sem v kuhinji; vonj juhe ne redi, le poveča seg lad. Ali sem zelo bled? Ker ne grem več ven, mi nikdo več tega ne reče in zrcala tukaj ni.«
Nisem bil sicer še posebno izkušen, vendar sem vedel, da se ne sme prestrašiti bolnik in mu reči v obraz, da je videti bolan.
»Ne zdite se mi bolj bledi kot kdo drugi,« sem mu zato odgovoril.
»Dobro vidim, da mi rečete to le v tolažbo, a jaz bi bil rad zelo bled, ker bi bilo to znamenje, da sem hudo bolan in rad bi bil strašno bolan.«
Presenečen sem ga pogledal.
»Vi me ne razumete,« mi je rekel smehljaje, »a stvar je prav enostavna. Kadar je namreč človek zelo bolan, tedaj mu strežejo ali pa sme umreti. Če bi smel umreti, bi bilo vse končano; nič več bi ne bil lačen, nič več bi ne čutil udarcev: in potem, pravijo, da pridejo umrli v nebesa; tedaj bi videl z neba tam doma svojo mamico in pri Bogu bi morda izprosil, da ne bi postala nesrečna moja setriea Lojzika, če bi ga prav
8'
hoditi, ne govoriti. Sedaj je toliko okreval, da in silo govori in še precej dobro hodi, spomin pa ga je iako zapustil, najtežje je t. imeni. A prav dobro se spominja društvenega življenja izza prvih let, ko sla lepo delala skupaj z rajnim g. lektorjem Kiisterjem. 'i njim vred se spominjamo tndi ml stari društveniki tistih lepili časov, ko je meti nami živel pokojni g. K6sU>r. On je bil kakor eden izmed nas. liojen Nemec ni pustil, <ln bi Slovenci nemško govorili med seboj. Leta 1902. je ustanovil naše društvo in koliko je delal, smo videli v njegovi zapuščini: vse polno pridig in govorov in drugih društvenih stvari. Od vsak« naše prireditve je vabilo, ki je bilo zmeraj tiskano % vsem programom, nalepil v posebni aiburn. Bog inu povrni ves trmi, ki ga je imel t. nami, z večnim veseljem. — Našemu bivšemu podpredsedniku Jakobu Burniku pa želimo še mnogo let mirnega življenji v zasluženem pokojn-
Pisniu iz »obudijo.
(Heerlen.)
Uuiaadski Šimenci iščejo uevntodjv-orgauiata.
V pet h katoliških društvih sv. Barbare se kaj lopo razvija kulturno življenje naših nad 5W00 Slovencev v Holitndiji, in to v obliki knjižnic, predavanj, filmskih in dramatskih predstav. Tudi ljudsko petje se goji. Manjka jim le izvežbanega pevovodje. Zato razpisuje podpisani v imenu /Zveze katoliških društev sv. Barbaro v Holandiji. mesto pevovodje pri posamezuili društvih sv. Barbare. Kellektantu nudimo: 1. I. Prosto vožnjo in povrnitev potnih stroškov iz domovine V Holanndijo; 2. mu preskrbimo delo v rudniku ali izven njega; U. redno mesečno nagrado po dogovoru. Heflektant mora: a) znali dobro igrati vsaj harmonij (organisti imajo prednost) in biti izvežban pcvovodja. Prepis spričeval iu priporočila treba predložiti; b) biti mora pripravljen prevzeti tudi delo v rudniku ali izven njega. Zalo se naj v vlogi pripiše, kakšnega dela jo prosilec vajen in kakšno bi bil pripravljen prevzeti; c) znati vsaj nekaj nemščine; č) če ima pro-Mlfe veselje do gledališkega odra in je že nastopal pri Igrah, naj se v vlogi posebej omeni. Niso izključeni reflektmiU zmo&ini pisarniških služb; ti I« morajo popolnoma obvladati nemščino. Prijave naj sr pošljejo najkasneje do 11). dec. na naslov: f»rngo Oberžan, izselj. duhovnik, Heerlen, Gast-huisslr. {I, Kollnnd.
Miklavkev večer, (Boli. Bistrica.) A petek ob pol 6 priredi prosvetno društvo Miklavžev večer. Na sporedu sta dve igri ln obdaritev pridnih otrok po-Miklavžu. — V nedeljo ob 8 popoldne se pa uprizori burka jPri belem ko-
(Davj e-Moj»t i »na.)
Pri nas mislijo ustanoviti plesno šolo. t'.u:e se, da bo precej udeležencev in udeleženk. Seveda, ko pa ie ples tako potrebna stvar v živtjtn«. Nc vemo, kaj mislijo o tem naie matere, ki vse to mirno gledajo. Mar bi dale svoj-itn go pocUčnam hčerkam v roke kulmlnico in »ivanko, ali pa jih poslale na gospodinjski tečaj, kar jim bo vsekakor botj koristilo v življenju nego ples. Matere pamet in preprečujte to!
Kazini.
(Gorje pri Bledu.)
Gorjanci se malokrat oglasimo. Pa vendar napredujemo! Podružnica SPI) ji' zgradila galerijo v Pokluki, gasilno društvo si je nabavilo motorno brizgalnno iu celo Sokola so ustanovili. Prav posebno pa napreduje naše Kat. bralno društvo. Posebno se io opaža pri petju. Za to se imamo zahvaliti našemu orgauiatn g. Biialu. Pred kratkim je poteklo osem let, odkar je pri nas. Pa ne samo kot pevovodja, ampak tudi kol i zboren režiser nastopa v društvu. Potem naši gg. kaplani! Ce bi teh ne bito, bi bilo najbrž društvo že : ua razpoloženju.. Da imamo tako mogočen dom, je zasluga g. Oliur-leža. Za pri!:, sezono se nam obeta nova oderska scenerija. Potem bodo tudi našo igre vse drugačne. Samo denar nam še fali.'.
Noric«.
(Moravče.)
Po dolgih letih bodo tudi Moraviani dobili svoj vodovod in s tem dobro pil.no vodo. Vso dtva vodi županstvo. Kakor se čuje, bo šel tudi električni dal.novod iz Kra'n'e skozi Moravče na Litijo in v ViSnjo gor<). S tem bo dana industriji prilika za razvoj, ljudem pa možnost zaslužka dcina, da jim ne bo treba iti na tuje. — V Jurkovi hiši se je nastanil nov mesar, ki zelo pridno kupuje živino in Izvaža iz doline. Cena mesa se je
takoj mižala. — Prosvetno druilvo je priredilo državni pramtk zedinjenja v nedel o, 30. novembra prav lepo akademijo, Miklavž pa bo prišel obda.
rovat otroke v Ljudski dom 7. decembra. _pro.
svetna knjižnica Je odprta vsako nedeHo po ve{e,s. niči. Segajte po dobri knjigi!
Naznanila.
(Siri.)
Sestavil se je pripravljalni odbor za postavi, tev spomenika padlim vojakom. V nedeljo dne 7. dec. se bo vršil agltacljski dan za spomenik, na katerem bo govoril odposlanec -zveze vojakov Iz Ljubljane p. Bona?. Na ta sestanek se vabijo vsi svojci padlih in pojrreSanih vojakov iz svetovno vojne. — Sv. Miklavž je tudi prijavil svoj [iriliort v Katoliški prosvetni dom. Pride tofuo ob 19. l's, ketl so sprejemajo v društveni dvorani v potcl; 5. t. m. ob U.
1'ospeševiuijc si', iuoivje, (Preska.)
Bodočnost naših kmetovalcev je v živinoreji Priznati jm moramo, da živinoreja pri nas še ni na tako visoki stopnji, kot jo zahteva današnja doba. Poglejmo le v kranjski okraj, kjer imajo skoraj v vsaki župniji svojo živinorejsko zadrugo. Vre premalo gledamo pri nas ua izbor plemenske živine. Zato moramo pozdraviti akcijo Kmetijske podružnice v Preski, ki jo je /apočela za izboljšanje naše živinoreje. V to svrho se vrši v nedeljo dur 7. dec. takoj zjutraj po prvi sv. maši v Društvenem domu predavanje g. ravnatelja Kmet. družbe II, Laha o živinoreji, nakar se vrši razgovor o ustanovitvi živinorejske zadruge. Živinorejci, pridite vsi brez izjeme, da si izboljšamo svoj polužai. Ua. bio«'ošli tudi iz sosednih župnij!
St. Lucija — romarski »h«o.
(Dražgoše.)
God sv. Lucije, 13. dec., je za Dražgošo velik praznik. Ta ilau se vsako leto kar najslovesiiejsP proslavi god zavelnjce župne cerkve in liiogobir priprošnjice za zdravje na očeh. (•? je količkaj ugodno vreme, prihito ž® o<l nekdaj ob tem prsi-iliku k nam ittdi iz oddaljenejših krajev Gorenji' verni romarji in pobožni častilci sv. •Lucija. Židu tudi letos vabimo vse, da pridejo k nam na boi)o
lepo prosil. Nasprotno pa, če me hočejo ozdraviti, me pošl jejo v bolnišnico, oh, in kak zadovoljen bi bil, če bi sm< l v bolnišnico.
Zelo sem se bal bolnišnice in pogosto se mi je na potovanju pripetilo, da sem pri sami misli na bolnico takoj bil voljan hoditi naprej, čeprav sem se vsled silne utrujenosti prav slabo počutil; zato sem so čudil, ko sem slišal Matlio tako govoriti.
Ce bi le vedeli, kako dobro je človeku v bolnici, je nadaljeval; sem že bil v eni v Sainte-Eugčnie: tam ie velik, plavolas zdravnik, ki ima vedno v svojem žepu ječmenove sladkorčke, zdrobljene sicer, ker so cenejši, toda zato nič manj dobri. In potem govore ?esire s teboj prijazno, kar na jok me sili, in kadar mi pride želja, tla se zjočem, sem ves srečen. Neumno je to, kaj ne? Toda mamica mi je govorila vedno prijazno. Sestre govorijo, kakor je govorila mamica in čeprav niso besede iste, je vendar glas isti. In potem dobra juha in vino, kadar se ti obrne na bolje. Ko .sem tu začel čutiti, da sem brez moči, ker nisem nič jedel, sem bil kar zadovoljen. Zakaj dejal sem si: zbolel boin in Garofoli me pošlje v bolnico! Ah, pač res je, bolan sem; bolan sem, da trpim sam, toda ne dovolj, da bi bil v napotje Garofoliju; zato me je pridržal. Čudno, kako trdo življenje imajo nesrečneži! K sreči Garofoli ni opustil navade, da mi nalaga kazni kakor drugim, in reči moram tako dobro, da me je pred enim tednom pošteno udaril s palico po glavi. Zaenkrat upam, da je stvar v redu; glava mi je otekla; saj vendar vidite tu tole debelo bunko, rekel je včeraj, da je to morda tumor; ne vem sicer prav, kaj je tumor, toda po tem, kako je to povedal, mislim, da je stvar resna; vsekakor pa trpim silno; pod lasmi me zbada bolj kakor če bi me bolel zob, glava mi je težka, kot da bi tehtala sto funtov; imam omotice, omamljanja, ne morem zabraniti, da ponoči v spanju stokam 7'
in vpijem. Zato upam, da ga bo to v dveh ali treli dneh le pripravilo do tega, da me pošlje v bolnico; zakaj, saj razumete, fant, ki kriči ponoči, nadleguje druge, in Garofoli se ne da rad motiti. Kakšna sreča, da me je udaril s palico! Poglejmo, povejte mi od-krato, ali sem res zelo bled?"
Po teh besedah se je postavil meni nasproti in me gledal iz oči v oči. Nisem sicer več imel istih razlogov, da bi zamolčal, vendar pa se nisem tipal odgovoriti odkrito in mu povedati, kak strašen vtis« so napravile name njegove velike žareče oči, nj, gova upadla lica in njegove blede ustnice.
r Mislim pač, da si dovolj bolan, da te pošljejo v bolnico. .
:,No, vendar žel"
In s svojo šepajočo nogo se je skušal pokloniti, toda skoro takoj nato se je okrenil proti mizi in jo pričel brisati.
»Dovolj besedi, je dejal, Garofoli pride vsak čas in nič ne bo pripravljeno; ker torej menite, da sem prejel zadosti udarcev, da pridem v bolnico, se več ne izplača, da žanjem nove. Zakaj, ti bi bili izgubljeni; in zdi se, da so udarci, ki jih prejemam sedaj, bolj trdi, nego tisti, ki sem jih bil prejel pred meseci. Ti so pa res pravo pogodili, kaj ne, ki trdijo, da se človek privadi vsemu.
Med vsem govorjenjem je šepal okoli mize, .jo pogrnil in položil krožnike na določena mesta. Naštel sem dvajset krožnikov, torej je imel Garofoli dvajset otrok pod svojim vodstvom; ker sem videl le dvanajst postelj, so pač ležali po dva skupaj. Pa kakšne postelje! Brez rjuh, zato pa rdečkaste odeje, ki so bile najbrže kupljene v kakem hlevu, ker niso bile več dosti tople za konje.
>Ali je povsod tako kot tukaj?« sem vprašal preplašen.
tobak na francoskem otoku Madagaskarju ob vziio-ni obali Afrike. Sploh v Afriki v$i kade: moije, žene in otroci. Za pipe rabijo les, bambusove fr-tike, kamen, rogove in celo stare puške na krcjllo. V ponvice za r.nodmk nabaiejo tobaka in il«; čejo dim na koncu cevi. Dosti živltenia teh črncev se vrti okoli oipe tobaka. Neka njih modrost pravi: Ce »i se sorl zbra-tom in si sklenil, da f« umoriš, sedi in poka«; pioo tobaka. Ko jo bo> pokadil, se boš prepriM. da je smrt zanj prehud« kazen, da so dovoli palice. Tedaj napolni driiio pipo, sedi in io poka« in dejal boi: Par hudi" mtt jih oovem, dovolj M-' Prav. Pa še tretio pi« pokadi in dejal b"1' k0 streseš papel iz nje: 'Grem k bratu in mu odonsti"^. Ali ne potrebujemo tu« mi malce te zamorske modrosti .,.?
Nekoč v cesarskih sih ,«, L. 1829. so v dunajskem dvornem gM"; lišču igrali igro Kr0'a
Cesar
in njegov sin«. Franc je rad hodil v> dališče in ko je b navzoč, ie to že bil «»» da morajo «1 tt«> fdp tudi vse viife gl«v«v£ prav do pificc spod«"" in dostojanstveno >»
Cifallc in prcoriCaife se!
Oglejte si pred nakupom, brez obveznosti veliko zalogo: posteljne garniture, zastore. preproge, jute, tapestre, pliS, linoleum, preproge za cerkvene oltarje, blago za zastave pri
wČcšniku", Ljublfana
Stritarjeva, Lingarjeva ulica Poštenost mojega podjetja je obče znana
pot. Lepi gorski kraj z najčistejšim zrakom, ljubka cerkev 7. daleč naokrog poznanimi dragocenimi oltarji — kdor je prišel enkrat v Dražgoše, pride še drugič in tretjič. Ker je isti dan tudi celodnevno čaščenje in bodo v petek in v soboto spovedovali trije spovedniki, bo imel vsak božjepotni romar lepo priliko prejeti za advent sv. zakramente. Vsakdo bo tudi lahko videl, kako se Dražgošani s svojim novim župnikom na čelu trudimo, da bi svojo župno cerkev kar najlepše uredili, za enkrat znotraj, pozneje pa tudi od zunaj. Sedaj smo jo najprej sijajno razsvetlili, pri čemur imajo odlično zaslugo fantje. Fantje so namreč mlaje, ki so bili postavljeni za sprejem novemu župniku, prodali, izkupiček pa prinesli svojemu dušnemu pastirju za nove električne luči v cerkvi. Preureditev razsvetljave v cerkvi se je na splošno zadovoljnost vseh zelo dobro posrečila. Kdor hoče videti, kako učinkujejo sedaj ob svitu močnih luči in reflektorjev naši zlati oltarji, naj pride v soboto, 13. decembra, zjutraj v Dražgoše.
Smrtna kosa.
(Veliki Gaber.)
Dne 28. nov. 1930 je umrla na Medvesljeku vdova Terezija Nograšek v 75. letu starosti. Bila je naročnica »Domoljuba«:, odkar je začel izhajati, Tu-di knjige družbe sv. Mohorja je pridno prebirala.
n Zakon o vinu — s pravilnikom in navodili za vinogradnike, viničarje, kletarje, vinske trgovce, kontrolne organe itd. jo priredil za tisk prof. M. Urbani in se dobi za ceno 25 Dim pri upravi »Gospodarskih Novin« Zagreb, Dalmatinska ulica 6t. 10. Priporočamo!
Zobni atelje v Litiji
Edvard Glavič se je preselil
iz vile dr. Ukmarja v novo urejeni moderni zobni atelje v hišo Nezke Loos ( oleg mosta pri gostilni Franko Cerar)
Kot prekupčevalka z jajci in perutnino je bila daleč na okrog znana. Spoštovali so jo radi njene poštenosti. Bog daj večni mir in pokoj njeni duši I — Cesta od postaje Radohova vas do Boča je dovršena. Sedaj jo nadaljujejo od Zagorice proti Selu
Naša šola.
(Kopanj in Račna.)
Dne 15. novembra je bila kolavdacija povečanega in prenovljenega šolskega poslopja na Kopanju pod vodstvom g. okrajnega načelnika dr. Rudolfa Andrejka. Kolavdacijska komisija je bila s stavbo zelo zadovoljna Vsa čast in priznanje njenemu graditelju domačinu, zidarskemu mojstru Antonu Ljubiču, ki je delo izvršil res za zmerno ceno! — V nedeljo 23. novembra je bila šola slovesno otvorjena. Po sveti maši je domači župnik
ZOBNI Al ELI E
CIRIL LUŽ AR, Skoffa Loka
Spodnji trg 80-81
se je preselii v renovlrane prostore iste hiše (uri „Pra/erci"). - Spreiemn razeti pondeljka redno vsak dan od S do 12 m od 2 do 6
stavbo blagoslovil, nato pa je bila v šoli primerna slavnost. Ob tej priliki nas je zopet počastil s svojim obiskom g. okrajni glavar dr. Andrejka in nas v lepem nagovoru vnemal k požrtvovalnemu delu za vzgojo naše mladine. — Krajevni šolski odbor je tudi finančno stran stavbe ugodno rešil. Mnogo stroškov je prihranila prostovoljna tlaka, pa bi se bili stroški še bolj zmanjšali, če bi bili gleda tlake vsi storili svojo dolžnost Zelo smo hvaležni tudi bivšemu oblastnemu odboru in baltski upravi za noklonjeno podporo. Za še neporavnane stroške se je najelo posojilo, ki ga bo občina polagoma odplačevala, tako da to breme no bo nikogar preveč težilo. V šoli je tudi prostor za gospodinjske tečaje, ki si jih pri nas zelo želimo. Bog daj, da bi bila nova šola vsej občini res dom prave omike in napredka! — Na Cušperku se je naselil vpoko-jeni župnik iz Škocijana pri Turjaku, g. duhovni svetnik Janez Jereb Gospodu, ki je vse svoje moči in naposled svoje zdravje žrtvoval za dušni in telesni blagor svojih župljanov, iskreno želimo, da bi se med nami počutil prav zadovoljnega in da bi se mu zdravje vedno bolj krepilo t — Od nekod so došle govorice, da nameravajo ob novi razmejitvi občin našo občino priključili šentjurski. Nikakor ne moremo tega verjeti, saj bi bilo to čisto nenaravno. Ob povodnjih, ki pri nas tako pogosto nastopajo, moremo priti do Šentjurija edinole preko Grosuplja, po pravi »tolminski bližnjici« dve uri in pol hoda. Naravni sedež županstva bi bil za občino Račna, če bi bila ukinnjena, edinole Grosuplje. — Vse prijatelje lepega branja pri nas opozarjamo na knjižnico prosvetnega društva, ki se je letos pomnožila za več novih knjig, članom prosvetnega društva se knjige zastonj izposojajo.
55
morali vsi vesti. Nad cesarsko ložo je imel svojo policijski ravnatelj gospod von Persa. Nekega večera pa la gospod ni vedel, da je spodai v loži tudi cesar. Zato je mirno tri z veselimi orijateliicami medene sladkorčke. P* glej smolo! Gospodu ravnatelju Persi se zmuzne bonbonček iz rok in pade baš na cesarsko glavo v spodnji loži. Cesar, ves jezen nad to vnebovpijo-čo grdobiio, vstane in zapusti gledališče. Še isto noč da poklicati k sebi ministra pravde Sedlnitz-kva in mu naroči, naj uvede strogo preiskavo, kdo meče bonbone na cesarsko visokost. Ko ie ubogi gosood von Persa za to zvedel, se kot zvest cesarjev podanik nI mogel onravičiti in se ie vrgel skozi okno na cesto, kier ie obležal mrtev. S tem je opral žalitev. To resnično zgodbo je objavila še istetfa leta »Augsburger Allgcmeine Zeitung«,
V Mehiki je treba naročnino plačati. Uprave mehiških listov pri izterjevanju naročnin ne poznajo šale. Ako dolžnik kljub opominu ne plača naročnine, izide v listu opomin s polnim Imenom:
»Kje, povsod?«
»Povsod pri tistih, ki imajo otroke.«
»Ne vem, nikdar nisem bil drugod; samo glejte, da pridete drugam.«
»Kam pa?«
»Ne vem; kamorkoli že, povsod bo bolje.«
Kamorkoli; to je bilo nedoločno; in predvsem, kako naj izpremenim Vitalisevo odločitev?
Ko sem tako premišljeval, ne da bi seveda kaj našel, so se vrata odprla in vstopil je otrok; pod pozduho je držal gosli, v prosti roki pa je imel velik kos lesa iz ruševin. Ta komad, ki je sličil tistim, ki sem jih videl polagati v ognjišče, mi je dal razumeti, odkod dobiva Garofoli svojo zalogo in ceno, ki ga je veljala.
»Daj mi poleno.« je dejal Mattia in je šel nasproti prišlecu.
Toda ta je skril poleno za hrbet, namesto da bi ga dal tovarišu.
»Ojl Ne dam!« je rekel.
»Daj, juha bo boljša!«
»Ali menda misliš, da sem ga prinesel za juho? Ker imam le trideset šest soldov, računam nanj, da mi Garofoli ne izplača predrago onih štirih soldov, ki mi manjkajo.	v
»Nobeno poleno te ne resi; plačal jih bos, le pojdi! Vsak ob svojem času!«
Mattia je rekel to hudobno, kakor da bi se veselil kazni, ki je čakala tovariša. Presenečen sem bil nad tem pojavom okrutnosti, ki se je zabliskal v sicer tako blagem obličju; šele pozneje sem razumel, da more sam postati hudoben, kdor živi v družbi hu-dobnežev.
Bila je ura vrnitve vseh Garofolijevih učenčev; za otrokom s polenom je prišel drugi, nato še deset drugih. Vsak je pri vstopu obesil svoj instrument na
žebelj nad svojo postelj; ta gosli, drugi harfo, drugi zopet flavto ali pivo; tisti pa, ki niso bili godci, marveč zgolj kazači živali, so vtaknili svoje svigee ali morske prašičke v kletko.
Težak orak se je razlegal na stopnicah, čutil sem, da je bil Garofoli; in videl sem vstopiti malega moža z mrzličnim obrazom in s kolebajočo hojo; ni nosil italijanske obleke, bil je odet v siv površnik.
'\jegov prvi pogled je padel name, pogled, ki me je omrazil do srca.
»Kaj pa ta dečko?« je vprašal.
Mattia mu je živahno in vljudno odgovoril in mu dal pojasnila, ki mu jih je Vitalis naročil.
»Ah! Vitalis v Parizu! Kaj vendar hoče od mene?«
»Ne vem,« je odgovoril Mattia.
»Ne govorim s teboj, ampak s temle dečkom.«
»Gospodar pride vsak čas,« sem rekel, ne da bi se upal odgovoriti odkrito, »sam vam bo razložil svojo željo.«
»Glej malega, kako zna ceniti besede; Ti nisi Italijan?«
»Ne, Francoz sem.«
Dva otroka sta se približala Garofoliju takoj, ko je vstopil, in oba sta stala pol njega in sta čakala, da neha govoriti. Kaj sta hotela od njega?
Eden je vzel njegov klobuk in ga je skrbno položil na posteljo, drugi mu je takoj ponudil stol; po resnobi in po spoštovanju, s katerim sta izvršila ta tako vsakdanja dejanja, bi človek sodil, da se >iva ministranta pobožno trudita okoli duhovnika, ki bere mašo; na tem sem spoznal, kako silno so se ga bali Garofolija, zakaj prav gotovo niso iz ljubezni tako ravnali in se potrudili
Ko se je bil Garofoli usedel, mu je hitro prinesel drugi otrok s tobakom natlačeno pipo in istočasno mu je ponudil četrti prižgano vžigalic®
Beli zobje
olepšajo vsak obraz. Cesto že »adostuj« samo enkratno ifiScenje i prijetno osvežujočo Chlorodont-pasto, da se doseie lep sijaj elonovlne tudi na st ranicah zob, ako se vporablja posebno izdelano ščctkico za zobe. Ostanki jedi, ki ostajajo med zobmi ter povzročajo radi gnilob-neprijeten dob ust, odstranjujejo se najtemeljitcjše z Chlorodont-Stetko. Poskusite najprej z malo tubo Cliloro-dont-pasle, ki stane Din. 8'—. Chlorodont ščetka r,a otroke, za dame (mehke Ščetine), za gospode (trde ščetino). Pristno samo v originalnem modro-zelonem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva f,e povsod. — PoSljite nam U oglas kot tiskovino (omot n« zatopiti) dobili bodete breiplnčno eno poskusno tubo za večkratno uporabo Tvornice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor. 57
Novice.
(Vel. Poljane pri OrtueUu.)
Tudi mi se enkrat oglašamo, d« bodo tudi drugI zvedeli, kako pri nas napredujemo. I.etos smo popravili ie toliko tet zanemarjen vaški vodnjak in smo tako prifcli do dobre vode. Dobro bi bilo, če bi imeli tudi elektriko. Tudi marsikaj drugega dobrega smo po marljivem delu našega gosp. župana dobili v naše hribe. Pred dnevi je bil na neki fantovski zabavi napaden in ranjen z nožem ttiletni F. L. Kaj takega v naši tari nismo bili vajeni Vse se zgraža nad surovostjo napadalca. Želimo. da mu pravica odmeri pošteno kazen.
Miklavžev večer. (!«-)
Ene najiepSih društven-h prireditev v dvorani Katol. doma ni Igu je že nekaj let len Miklavžev večer. Tako projtorna dvorana je na ta večer navadno še prem*jlina. Tudi letos pri-edi Prosv. društvi. Mikia*.žev večer v petek, 5. dar. ob 7 zvečer. Darovi katere bo prinesel ot okom «v. Miklaž naj se prineso kol vsako leto v petek cd po! 6 do pol 7 v garderobo z rarl^iaim naslo-vc.t. Posebnih vabil ko! druga leta ne bomo po-ii-iali. Vstopnina za oirasle k-jt n.vadno, za otroke brezplačno, — Vabimo vse. posebno še starše in otroke, na p.-i>Ua Miklavžev večer!
Cerkvene življenje.
Hotedršica.
Po dolgih 24 letih smo imeli zopet enkrat sv. misijon, in to od 16. do 28. nov. pod vodstvom očetov jezuitov iz Ljubljane. Kako je bil sv. misijon potreben in zaželjen, kuže velikanska, splošna in vztrajna udeležba lariuiov in okoličanov. I n vsakem govoru ves čns, razen pri stanovskih, je hita ne ravno majhna župna cerkev nabito polna. Im-pozantna je bila v četrtek zvečer procesija z ISaj-svetejšim. Do 700 ljudi brojefa množica s prižganimi svečami, hiše lepo okražene in razsvetljene, in to zvefer v temi, nekaj pretresljivega, v srce segajočega. Kaj tako veličastnega lu nismo *e doživeli, je bilo splošno govorjenje. Sv. obhajil je bilo 1900. Ustanovilo se je tudi Apostolstvo mož. in fantov, ki bodo vsako prvo nedeljo v mesecu pristopali k mizi Gospodovi; zato bodo imeli posebej sv. mašo te nedelje Vsi farani pa »o opravili svojo dolžnost, se ves čas dostojno obnašali, celo zunaj cerkve nisi videl nikogar stati. Prav je tako, Hotenci, za vas pa častno- Daj Bog, da bi sadovi, koje je obrodil sv. misijon, ostali trajni! — Se isto popoldne^ po odhodu gg. misijonarjev pa je prišel v Hotedršlco drug misijonar, ki pa ni bil tako sprejet in ni imel toliko uspeha, kol pravi misijonarji, namreč zastopnik britanske družbe, ki raz-pef.iva sv. pismo. Mislil je, kot se je baje izrazil, da bo po izvršenem sv. misijonu obiluo iel, pa se je temeljito zmotil. Ti presneti Hotenci so avoje-(rlavni in izbirčni, ne sprejmejo vsakega misijonarja. Le enega moža Je pregovoril, da je kupil sv. pismo, ko pa je zvedel, da takih knjig ne sme brati, mu je dal takoj nazaj seveda baje proti odtegljaju Din. Nekaj brošur pa je v par hišah kar pustil na mizi. ko niso hoteli kupiti, in odicl. Vse te brošure pa so romale v peč. — Tudi v vofoi preostali zvon tukajšnje podružne cerkve sv. Barbare na Ravniku je dobil dva nov« bratca — Ea 1087 kg in (i 331 kg — v ceni 80.000 Din, ki mu tedaj pridno in lepo ubrano pomagata naznanjati v«A)i-kom Gospodove dni, vabiti jih k molitvi in »luži)i božji in spremljati uairle k večnemu počitku. ■— Od 1. sept. dalje imamo tu tudi avtobus-vožnjo po dvakrat na dan, medtem ko je bila dotlej le trikrat na teden, po enkrat na dan.
Belokranjski količek,
KuUk, davek, gespsdarsk« ItrUa. Kuluk 1» bau bau, je letos prUomastil v Belokrajino. p'red kratkim smo dobili >čoke- od davčnega urada ii« smo kar ostrmeli. Imel sem prijavljeno nad člansko družino, zn znižanje davim; pa kaj rlobim mesto znižanja: — več kot prejšnja leta s pripombo — takoj! Odpravim se na davčni urad meneč, (|a ie pri meni kaka pomota. Pa jih vidim in sreiavam kar trume po istem potu 8 povešanimi glavami,. Ali je pametno, da se ueduj. ko kmečki pridelki tako strahovito padajo, davki tako strahovito vi-ia jo? In kje naj vzamemo takoj denar, ko svojih pridelkov niti za nizko ceno ne moremo prodali. Saj 111I radi garamo in smo vajeni trpljenja, toda kar je preveč je preveč. Ca »e lok preveč njp,,^ poči, »Odsruuiujte!
Srečna rokeT
najde vedno najprimernejše tudi pri negi zdravja, lru. mo ljudi, ki se jim ])Osrečl, da ostanejo zdravi celo U»|je. nje. Mnogo ljudi rab! že nad 341 Fellerjev pristni lepo dišeči Msafluidt, da se obvarujejo proti mnogim obolenjem in znajo z njim koristiti tudi drugim ljudem pri revmatičnih, pretit-*kih, nervoznostuib bolečinah, pri bo-letinah v hrbtu in križu trganju, tod-tajili, glavo- in zobobolu, ilabih mišicah in pri drugih boleznih olij-žatl bolečine In odvrniti boleai.
Storite enako, pomagalo bo tudi V »m.
■To notl-mije In lunanle slovito domače sredstvo In lo-»mettkum dobite v lekarnah in jaitoviili Ufrovimtv poskusnih steklenicah po C Din, di..Jriili ••eklciiiahK 9 Din ntl velikih »tefcleolc»li po 26 Din. l*o po ti t-Mol /. 9 poskusnimi. ab r, dvoiaiml uti S velikima »'rtlm-C),uiu 6'i Din, ve* lakih /.»voler inuotro cenejc. Po potil me Tiurotn eri
EUGEH V. PELI.KB, lekarnar, STUBICA. UOKIt Ebiatrg 16. — Savska banovina.
»Po žvcp.Vj smrti, živina!« je zakričal, ko mu jo je približal njegovi pipi; in vrgel jo je v ogenj.
Krivec se je požuril, da popravi svojo napako in je prižgal novo vžigalico, katero ]e pustil goreti dovolj dolgo, preden ja je ponudil gospodarju.
Toda le-ta ni sprejel.
. Ne ti, bedak k ga je zavrnil in pahnil okrutno od sebe, — nato se je obrnil k drugemu otroku in dejal smehljaje, kar je gotovo značilo naklonjenost:
»Riccardo, ogenj, malček moj!
In malček je uslužno ubogal.
»In sedaj, , je rekel Garofoli, ko je bil nastanjen in ko je pričela njegova pipa goreti, > k računom, mali moji angelčki! Mottia, knjigo!:;
Zares velika milost je bila od Garofolija, da je sploh blagovoli! govoriti, ker so njegovi učenci tako pozorno prc/.ali na njegove želje ali na njegova pričakovanja in jih uganili, še preden jih je bil izrekel.
Komaj je zahteval svojo knjigo o računih, in že je položil Mattia preden mal zamazan seznam.
Garofoli je pomignil otroku, ki mu je bil ponudil po žveplu smrdečo vžigalico in ta je pristopil.
» Manjka ti en sold od včeraj. Obljubil si, tla mi
prineseš danes. Koliko imaš?«
Otrok je dolgo okleval, preden je odgovoril; bil je škrlaten.
»Manjka mi en sold.«
»Ejl Manjka ti tvoj aoldl In to mi rečeš tako mirno«
»Ne včerajšnji sold, ampak sold za danes.«
ž Torej dva solda? Takšnega poba kot si ti, še nikdar nisem imel.
»Ni moja krivda.<
»Le nikar se ne izgovarjaj, saj poznaš pravilo! Sleci jopič, dva udarca za včeraj, dva za danes! Vrhu tega ne dobiš krompirja zaradi predrznosti; Riccardo, 5'
malček moj, zaslužil si pač zabavo radi tvoje ljubkosti. Primi za jermene!',
Riccardo je bil otrok, ki je prinesel dobro vžigalico s tolikim prizadevanjem; snel je 8 kljuke bič s kratkim ročajem, ki se je končal v dveh usnjatili, dolgih in rezkih jermenih z debelimi vozli. Medtem si je oni, ki mu je manjkal sold, elekel jopič in vrgel srajco dol, tako da je bil gol do pasu.
»Počakaj nekoliko,« se je Garofoli hudobno za-režal, morda ne boš edini, vedno je prijetno, imeti družbo, in pr.tem tudi Ricardu ne bo treba začeti iznova.;
Nepremično so slali otroci preti svojim gospodarjem; vsi skupaj so se prisiljeno posmejali tej kruti šali.
Prav gotovo,« je rekel Garofoli, se je najglasneje smejal oni, komur manjka največ, Kdo se je glasno smejal?«
Vsi so pokazali na onega, ki je prišel prvi in prinesel s seboj poleno.
»Torej, koliko ti manjka?« je vprašal Garofoli.
>Ni moja krivda.«
»Prihodnjič bo dobil tisti, ki bo odgovarjal: ,Ni moja krivda', udarec več nego bi sicer dobil; koliko ti manjka?«
»Prinesel sem poleno, to lepo poleno.«
»To je nekaj; toda pojdi k peku in zahtevaj kruha v izmeno za tvoje poleno, ali ti ga bo dal? Koliko soldov ti manjka? No, govori vendar k
»Nabral sem trideset šest soldov.«
»Manjkajo ti torej štirje soldi, ničvreden lopov, štirje soldi! In še se mi upaš pred oči? Riccardo, srečen malopridnež si, malček moj, dobro s« boS zabaval: doli suknjiči«
>Toda poleno?« >Dam ti ga za večerjo.-«
»Senor I. I. naj se blafo-voli zglasiti v naši upravi, da poravna svoj dolf.« Ako tudi to še nc potu-ga, objavi list fotografijo zanikrnega naročnika is ga tako postavi na sramotni oder.
156 m pod vodo. V iU-lijanski vojni luki Speaji so le dni napravili poskus s podmornico »Tito Speri«. - Podmornica ie dolga 75 m. - Spustili «! jo v globino 150 m, '}" je ostala na morskem < 20 minut. Potem se je dvignila kvišku Seveda je bila za vse slučaje pripravljena italijanska mornarica, zakaj poskus potopitve 150 m pod vodu je drzen, opasen to"' skanten za še tako ukii-šene tehnike in mornarje. ObneSel se je r kem Oziru zadovoljivo,
Pod ceno. Trgovec je oglasil: -Pa zalogo, bom P'<"lal3} fenino pod ceno, ki m«
Znanec »
nen
ne stane, k -
govčev: »To ie —tj.. če, kajti še lička n. P £ai zanjo.«
Največja ikoifit je »J svetu nemška ško l)SK0° ob Renu, Pod njo fil 1030 lar s tremi rti"l
in pol katoličanov, ^^ padnikov drugih v«'!«
tej škofiji škof« d« * lijotia.
1 Za zimo se vsak član zadruge najceneje tn najsolidneje obleče in obuje v našem MT	• manufakturnem oddelku, Kongresni trg št. 2, o% na deželi v naših poslovalnicah
Nihče naj ne misli, <la more kupili drugje ceneje. Pri navidezno nižjih cenah konkurence gre skoro brez Izjeme za ceneje blago. Naš princip |e, absolutna konkurenčnost. Poleg nizkih cen še 3% popust, ki se sedal izplačuje. >: :-: :-l 7.a mesec decembar 1950 pa razpisujemo izredni popust Din &5>'— za vsakih na manufakturi in galanteriji zakupljenih Din 500'—. Teh Dm 25"— se bo zapisalo članu na delež tako, da bo imel namesto enega samega po več deležev. Članovi pokažite, da sle zavedni člani svoje gospodarske organizacije, ki |e Iel03 prekoračila 35 lelo svojega obstoja.
I. delavsko konzumno društvo v LJubljani v. se. as o. as.
Ce študent na ralžo gre...
(Popolne zgodbe.
(Dalje.)
1'reliilro je prišlo poldno in morali «mo doli. stopili «uio So im vatikansko poMo in iz vatikanske države pisali par kart na v.-ie strani. To pa zaradi /,'ianik, <In dokažemo, da -mn bili brez potnega ii-tn v papeževi državi.
Popoldne smo so i»:lj.ili k Sv. Pavlu izven zi-•lov, ki jo najlepša c< rkev v Ki mu, s-koraj kar |sv--.vctiiM. (M svetega J'avla smo jo peš mahnili po
■	osli šestih cerkva (Via delie -ette Chicsn) do katakomb sv. Kalisin, kjer smo se spel zresnili v nveli. .Sini.
Slo »as jc vsr-lt pet. Kolega Tone, ki je imel vse nalnnčno določeno, koliko smo porabiti nn dan, >e sicer barautal za vstopnino, pa mu m nič pomagalo. 1'lnčnli snn> po lii lire iu dobili drobno sve-•ic<> in vodnika, ki je govoril tako grozovito nem--čjno, da "/no s'1 včasih morali nehote smejali. Ce t>i ne bili na luko svetem kraju, bi se naravnost rohctali. Tako smo se pa lepo obnašali, obiskali urob svete Cecilije, oltar sv. Knlista, videli Motinc mučeniskih grobov in še kosti v njih. Tu je bilo mirno iu liho, kakor da se vsi ljudje zavedajo, da hodijo po uveli zemlji. In kar prehitro nam je minil
■	l»ink v lialakolubab.
Pogtodali »iiio še katakombe pri sv. Sebasl i jati ti, kjer je stanoval w. Peter, ko je bil v Rimu, šli še precej daleč j>o Apijski cesti, kjer so lrjii rimski i/robovi — to jo bilo nekako pokopališče »tarifa Klmljanov. Tam smo »e komaj otresli silnih iz-vnsčkov, ki so nam mi vse načine slikali očarljive lepote vožnje v kočiji
Mi smo pa šli rajši peš do velikega Makreiici-v ega cirkusa In domov, kjer smo pospali kol ubiti.
Minllli smo, dn nam bo otetn dni več kot do-\ulj za Rim. A smo komaj ogledali lislo, kar smo nameravali.
Ce bi hotel vso Btmio malo opisali, bi moral imeli prostora za celo leto.
Mislil s«m, dn so floreulinski muzeji največji. A jih rimski dalrf prekafiajo. — Ne vem katerima 'lile smo Hi v vatikanski muzej. To jc nekaj ogromnega lil .Stanko je dejal, da se rajši obesi, kot dn hi šel So enkrat gledat kaj takega. Namreč zato, ker smo morali kar mimo hodili, da smo v enem luevu prlšK po vseh oddelkih in sobah. V tem nra-'/ojii jc najpopolnejša zbirka starih kipov in grških ler rimskih umetnin, dalje Raffaelovili in Michelan-gelovih slik-, tu je prekrasna Sikslinskn kapela z »grouiuo .viiclielangelovo sliko Poslednje sodbe, ki w.buja človeku k grozo s svojim veličasljeui, Iu so dvorane, poke sla rili preprog in slik na preprogah (gobelinov). Na nekem hodniku jo Raffael naslikal N*e zgodbo svetega pisma. SpeJ drugje so sobe, polno daril, ki so jih poslali razni narodi in vladarji papežem; v knjižnici po najdragocenejše in najred-hojše knjige, najstarejši rokopisi svelega pisma in 'Inigih knjig.
V latermmkeni muzeju je p? najbolj zanimiv misijonski muzej, kjer vidiš izdelke, orodje, orož-poosdo, pisavo vseJi narodov in ljudstev vsega sveta, kamor so prišli katoliški misijonarji.
Tn dva sta najvažnejša, je pa še vse polno drugih muzejev. V državnih muzejih ni vstopnini, celo napitnino je strogo prepovedano sprejemali. Prej so menda služabniki tujec silno nadlegovali. V eer-kvenih muzej i li pa je vstopnina, a smo dejali, da smo slovenski.ali m.»ki šluilenljc, pa so nas epustfli noter brez vstopnine.
Ljudi jc povsod polno in Slanko se v vatikanskem muzeju ni mogel premagali, da so ne bi norčeval nad Angležinjami s tem, da je eno, ki je zaspala nb kamniti misi, butnil v hrbet in se ji potem režal, ko Je vsa zmedena gledala okrog'sebe.
Zvečer smo šli včasih na Trg Veuezia, kjer jo blizu ogromni marmorna! i spomenik kralju Viktorji liimuuielu I,, ki je papežu vzel Rim. Ta lup naj bi bil nekaka protiutež cerkvi Sv. Petra. Jo sicer lep, a cerkve niti inalo ne dosega, dasi je tudi ogromen. Miško kot umetnik jc pa izjavil, da ie popolnoma zgrešen. Pa naj bo.
Zvečer v Rimu ni lako živo kot v drugih mestih. (ineče pa ni nikjer. Zato smo si lahko ogledovali lo, česar podnevi nismo utegniti. Sli smo navadno po Via Nazionale, potem zavili do kraljevega gradu na Kviriiialit, ki pa ni ni« posebnega, in polem okrog dutiiov. Prej smo še navadno zavili v kako sladoledariio, šandor jo je pa rajši mahnil na vino. Nekoč se ga je nasrkal in polem v Mirih jezikih pozival stražnike na kornjžo, pel iu plesal po ulicah čardaS (madžarski ples), pa mu ni nihče nič naredil. S tujci so v Rinili zelo obzirni, saj vedo, da Rini živi od njih.
Cerkva smo Tudi obiskali nič koliko, a vseh še ne. Sv. Marije Snežnice, Sv. Trojice na gori, Sv. Ignacija, Sv. Onnfrrja in kaj vem katere še. SJcer jc dovolj, da človek vidi le glavne,-druge so itak leni podobne.
Ko vem katerega dne smo šli v kolosej, kjer smo videli silne zidove in razvaline, ki so včasih pile iiiučciiiško kri in poslušale njih molitve. Zdaj je vse napol razpndlo, a na sredi sloji velik križ z napisom: Zdrav, križ, edina nada svetal Tu so bt(3jjiosvef«na tla kot v kaki cerkvi, bi skoraj dejal. Po kolospju smo precej dolgo hodili in Sli prav do vrha. kjer je baje nekoč sveti Peter gledal, kako so trpeli in umirali njegovi junaki.
(Nadaljevanje prih.)
Žrebanje loterije Doma služkinj je prelomno na nedeljo 11. januarja 1931, — Glej med novicami
Pomlajeni« v 24 urah
le dosegla glasom zahval-nlc« go pa lir.A., Prani Odh 10 lončkov EBOS-kraine, ki ste mi ]ili poslali, cent morala «.dslopitl bvo-jim znankam. MoJ oliraz Jo dobra roklama za Va§o kro-rao, kajti kljub svojim 49 letom sem lepa ln mlada«. E It OS-krema odstranjuj« naglo in zanesljivo mozoljčke.so edce, bradavice, pege, rudeč nos. rujave mndete. Šolnine nego. Jamstvo: Poimr s« vrne. če nI uspeha. Cena 13 D; B lončki 25 D , 6 lončkov 40 D. Dr. Ni k. Kem ny. KoSioo 0, »oStnl predal lž/IS it. Oflko-BIovalka
Izredna prodaja
rame mauufakture, moških in deških oblek, zimskih suknjičev, rnglanov, usnjatih suknjičev in čevljev, na
Gosposvetskl cesti štev. S
(poleg mesarije SlamlS)
Cm« skoro polovične. • Ne zamudite ugodne prtltkel
*am« i!« do 24. deee lubra 1180
Samo 3S Dira
volneni fantovski klobuk!
Samo SS Din
volneni, moški klobuk v vseli' biiivnhl
Samo 29 Din
suknena, moška šport-kapa! Razpošilja Trgovski dom
Sfernicchl, Celfe st. 19
Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar.
Zahtevajte takaj veliki, ilustrirani cenik z več tisoč slikami, katerega dobite zastonj I
t Vsemogočni jo poklical k sebi v večnost našo p/eljubljeno, srčno dobro in preskrbno soprogo 111 mamico
Marijo Jelar
dne 27. novembra ob štirih zjutraj po dolgi mučni bolezni, prevideno s svetimi zakramenti v 70 letu starosti.
Za blago pokojnico žalujejo v neutolažljivi boli soprog Anton, sinova Anton In Lovro ter li ere Frančiška, Marija, Ana in Pavla, vsi v Dupljah na Gorenjskem ter vsi esiali sorodniki.
bronehUft Cigarete so najsigurneiše
sredstvo proti astmi, tesnobi, zaslu-zenosti in vsem astmatičnim težavam. Te se kade kot vsaka druga cigareta ter takoj ublažujejo, krč popušča, sl«z se raztvarja in nočni mir se več ne moti.
Dobiva se v lekarnah. — Pazite vedno na ime ASlmOII
GlaJbho
(Jvvsabdom!
v » ktior. «»i> iz VaSo družine lah ko v kratkem »gra kak instrument p tonri na-eea br»»zplai*neura pis moncpra ti ncgr« te >«ja, ter ustvari doma pnjetnc ve danes na* veliki
BREZPLAČNI KATALOG
s katerim dobile iudi zastonj poučno knji icu »Kako postau -m dobei godbenik«. Pritka ^a nakup e mioilna, instrumenti poceni, učenie lahko Nudimo Vam
m«««« o« M> »9-- Klirintt) cd M« HO"- dalle
KmMIm ot Ml	tromoe od M« «S0- <tat|«
61 Ur* od Ml tOT-- Kliflr. cltro t* Kil )*>■- dili* rirt«-l« od N'-«rMK(Ml	380-- dalie
R(£h MraunH« od Uta 85'- dalje I Id. .1«it<>fi. odDremns ivrstF cl?soH » JaessUvlit
tvor .ca iiubll, gramofonov !a harmonik ( rodajna podruftnlca MARIBOH Atev. 197
Zahtevajte fte
Nobene pieše več!
Polne lase, iine brke!
VW- rniot dam in jrospudov v*ake starost i pripisuje svojo liu nora t las zdravniško pri por tenkimi „TlL'V* riuidtt okrepčan je Ia«. ,TlLO'*od s ra ii uskine in -aiirani ia padanje Ia-. p ebitro os> ve losi Io nI jen je in ceplienie las. poživi in »sveži i; »iitfe in pov/.roči hitro in bninn rast. tako da v kratkem /"•asu p - an«lo e »-nkr t tnko doitri. Moja fr znr« Je pos sla že po fttiri ratneni rab Ijeniu Vaše„TILO" fluidn za okrep anje las irikral tako bu;na". pifle rospa T. I. C< na 16 Din. S steklenica 34 Din. 6 steklenic 55 D «.
3r. N k»«l. Kemšnjf, KoSice. Poštni pr^at 12 /K 27. CSr.
Naročite »Slovenca« na ogled!
Fige in brinje
za žganjekuho, v najboljši kvaliteti, nudi najceneje Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta S.
PREKLIC. Podpisana obžalujem in preklicujem vse žalitve, ki sem jih govoriia v Karelu Cerarju, čevljarskem mojstru in posestniku v Lukovici 5, kot neresnične, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenske tožbe. — Marija Capuder, Spodnje Praproče št. 16,
KRASNE KOOHE
n omejeno trajne pri vlažnem .raku ali potenju dosežejo dame in gospodje brez škarij ko-dralk s HELA esenco za kodre. Tuli nailepii bu^ikopf se polepša * He a. ker je nepotrebna vsaka ondulacna. Vet k prihranek na času in denarju, pospešuje rast as, Vaša podoba Vas bo izne adila. Takoj do vpor. bi obilo ondutirsnih kodrov, krasne irizure. Mno o zah-valnic. Posebno gledali* e umetn ce so po.n« h.ale. Cena 12 Din, 3 steklenice 25 Din, 6 steklenic 40 Din. Or. Mtkel. Ktmtnv • Koik« H • pustni priMl 12/227, UR.
Opozarjamo na veliko
manufakturuegu blaga po globoko znižanih cenah v trgovini
Karol Skala v Kamniku
Cene vsemu blagu znižane 10 do 30%
Oglete si i/.ložbr in veliko zalogo. — Prepričajte se sami I
Pilotne bolezni so ozdravllirc!
Pljučna tuberkuloza - 8u ca - Kaielj - Suhi kašelj - Zaslnienjc - Nočno potenje • Bronhialni katar Katar v grlu - Sluzni kašttj - lun ček krvi - Vndigavanje krvi -'tesnoba • Astmatični} hropanje /.bari a nje i. t. d. so ozdraviilvi!
Po
Prea uparalif
Tisoče ozdraviienlli!
Zahtevajte teboj k> JI*o o moji
novi umelnosl nranienia
ki Je že mnoge rešila- On i pomaga pr vsakem načinu /.ivljenja da se bol-zeri hilro nremaKa-Telesna ežinasepove n ter polahiin poapnen je kontno /austav bolečine
ftCftltl Vft4)2e€ zdravniške znanoal '
■..... " ' ■ .i.--«—— potrdilo prednos 1
moje metod" ter Jo radi priporoma <■ ■ Čimprej začnete z moiim načinom pr
hranjenja, tembolje bo za vas. Popolnoma zastonj dobite mojo kn iro, iz katero bosi
uporabi


črpali m oko koristnega znanju. Ko^ar icK^.i mučijo bolečin«-, kdor -e hoče na
Klo osvoboditi svollh i olečin na teme	____
_	t J i t m varen način, n ij piše danes.
Opatovim« npozuruin. da prejmoto popolnoma br^znlatno, brez vsake zaveze k svoje stram moja pojasnila in ho Vaš zdravnik eoiovo pritrdil lemu
novemu načinu Vaše prehrane
ki Jo oznaSu elo kot Izborilo prvi profesorji. V Vosom lastnem interesu Je lorej, da takoj pl;etc in Vas bo nato vsak čas lahko postreglo moje ondotno .aslopstvo. Črpajte pouk in raočuo votlo i. suravte iz kiijlirc iskusenepa idravmka. Vsebuje okrepitev in »Ivlien.lto uteho ter iemlje oztr na vse bolue. ki se zanimajo za sedanje stanje /.natisivenega zdravijenta pl]uC.
»loj naslov je: Cieorg Fulgner, Berlin - Neukolln
Ringbahnstrasse 24, Abt. 617 (Deutscliland)
H«oa£l!
Najboljši trdi tn mehki hohs in hooillik prsmag Vam nudi Družba Iliri,a, Ljubljana
Dunajska o. «. Telefon M20
Mali oglasnik
Vsaka diotma vrstica ali •<ie prostor velja 1 a enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico »no kupuje o kmetij-ike po trebščine ali prodmajo svoje pridelke ali iSče|o poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev io narobe
ZSODin na dan
zaslužite v Vasem okraju. Pi&ite tovarni Por-son, Ljubljana, Poštni predal 307. -- Znamko za odgovor!
Ilfansr sjrugarsko UtEnBli obrt se sprejme Franc Roj i na, Kolodvorska 8.
Ulan.r '> konjem in niapoC za poljska dela se sprejme o Božiču v bližini Ljubljane. — Naslov v upravi pod štev. 13250.
Motorno brizgslno,
dobro ohran eno, dvo-kolno, ligo lun proda > Prostovoljno gasilno 'rušlvo na Vrhniki'. Po irobna [Hija^n Ia daje Andrej Prelog, kovaški mojster. Vrhnike.
ZastoDnihi!
stroev, separatorjev, kol s, 17ra mnfonov, elektrotelinifnih predmetov i. t. d. pod zelo ugo Inimi pogoji sprejmemo. CeMra , trgovina šivalnih strojev i. t. d , Liubl ana. Poštni predal 243.
Hišo z gonilno
ter gospod irskimi poslopji, več stanovanjskih prostorov, velika delavnica na zelo prometnem kraju, 20 m od zel. postaje, prodam pod ugodnimi pogoji. - Naslov v upravi pod štev. 13 721.
s hramom,
Vinograd
in posodo naprodaj /.a Din 15.000 -. - Novak Fr., Celevec, p. Šmar-jeta, Do enjsko.
hmm Te'„°i (h"8,; pod, sadni vrt eventu-elno nekaj parceli se proda — Poizve se v upravi lista pod 13X00.
CenljarsfcEua nomoč-
.il, spreimem takoj; B'"" hrana in stano-van e v hiši. — Vinko Pirnst. Sko 'ico. 1 ošta Krška vas ob Krki.
Prodam Rravo,
ki bo teletila tekom te?a meseca. Za>ašnik lane'., Doln ce štev. 13, $t. Vid nad Ljubljano.
Slutila za V8a kmečka UBHIu dela ae sprejme
v bližini Ljubljane. — Plača dobra. — Naslov }>od štev. 13 578.
SlHikinia fe
sprejme zi vsa kimvka leia pri Franc Peršin, Brest štev 12, pošta Studenec—Ig. Plača po dogovoru. Nastop takoj ali s 1. januarjem
tfaima "tfrSE'
meni takoj. Vsa oskrba v hiši. Jernej Kurent, Cinuče 55.
Proda k t!iia \f°0:
arskim poslopjem v dobrem stanju. Pri hiši 10 oralov gozda in 9 oralov travnikov in njiv, vse v rodov ! ne m kraju. Rede se lahko štiri glave živine. Električna razsvetljava. -Ud postaje Radovljica oddaljeno 40 m nut, od cerkve 20 minut. Cena je nizka Pojasnila daje kupcu Valentin Stele-lin, Sp. Lipoica »t. 12 pri Kamnigorici nafio-renjskem
IŠČent flUttll za kmečka dela starost 14 do 17 let, naslov pove uprava pod štev. 13.742.
Čudežni Balzam
Po naključju mi je priiel v roke Vaš Radio Balzam proti kurjim očesom, bradavicam, trdi koži, bulam itd. Ker isti izborno deluje, pošljite, prosim, 5 lončkov, ker nikakor ne sme več manjkati v moji hiši tega zdravila. Ivan Kerže, posestnik, Vel. Vrh 12, p. Nova Vas, Rakek. Zahtevajte povsod samoi Radio Balzam. Po pošti pošilja lonček za 10 Din (predplačilo), na povzetje 18, dva 28, tri 40 Din: R. C o t i č, Ljubljana VII, Kamniška ulica 10a.
V vsako hišo »Domoljuba«!
Ali bi mogel na svojem posefvu uporabljati traktor In ali bi bil to dobičkonosno naložen
kapital?
Odgovorite takoj na to vprašanje!
Vsakem« pazljivemu in naprednemu polje-	na primer vsled povišanja delavnih mezd, delcu pride enkrat to vprašanje na misel.	ali pa vsled obubožanja zemlje, jim je Je pa to važno vprašanje, ki ga moramo	Fordson pomagal iz obupnega položaja, resno preudariti, kajti od njega zavisi	Z manjšimi izdatki so obdelali zemljo in bodočnost posestva-družine.	boljša ter bogatejša žetev je bila prvi Ali bo dobiček tolikšen, da se izplača	uspeh. In, leto za letom se je večalo naložiti ta kapital? Tisoči gospodarjev	blagostanje posestnika Fordsona. so odgovorili na to vprašanje soglasno	Kar je opravil Fordson Vašemu sosedu i: „Da".	lahko tudi Vaiji opravi! Bližnji Fordov Fordsonova pomoč je celo mnogim gospo-	zastopnik Vam bo to dejstvo potrdil darjem pomenila rešitev posestva. Če jim	s predvajanjem Ina Vašem posestvu. Pogoje iz tega ali onega vzroka prietil polom,	vorite se > nim!
___ u| ■ '. ...	_	'	-	u hiiim—ii i — ■■■■mm milili	.u
Cene:
Fordson traktor z blatniki ........... Din. 48.000'—
Fordson traktor brez blatnikov......',.'.. Din. 46.600'—
Gornje cene se razumejo za plačilo v gotovini, franko skladišče vsakega zastopnika v Jugoslaviji. Izpreraemba cen brez prednaznanila pridržana.
FORD MOTOR C O M P A N Y
.....i ^
Buinke od Din
naprej

Budilhc, stenske In žepne ure
kupite najbolje in najceneje pri
H. MINER. immm i
PrcScrnovti al. 4
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici
Zahtevajte cenik zastonj in pošt. prosto!
Budilke 'iz lesa od Din
Zahtevajte cenik zastonj in pošt. prosto!
Stenske ure z biljem, idoče štirinajst dni od
naprej, brez budilke Din 48"—
naprej
Saisio tem imum
s?' prodaja naše domače
" r mtifieuv milo
Pisziie pri nakopa na ta znak!
h*mo za lesen m zimo
kakor tudi vse vrste PLETENINE najnovejšega lastnega izdelka kupite najceneje v trgovini
ANTON SAVNIK, Škofja Loka.
V izložbenem oknu nekega mesarja in prekajevalca je bilo brati listek z napisom:
»Išče se krepak fant za klobase.
A
Peter: >Koliko je ura?« Pavel: Enajst in pet in štirideset.; Peter: »Zračunaj mi, koliko je to.
*
»Pravite, da vas je vaš mož varal?"
»Da, ta grdoba, peš je hodil na delo, denar, ki sem mu ga dajala za tramvaj, je pa zapravil.«
Rcvnuniima Iimnja tiiovoDoia 2tvCflebo C1.11I
se rešile takoj, Če rabite (ran cosko žganje Ralium vinski cvet
U
»EUVAIOR
Zahtevajte takoj vzorec, ki vam ga brezplačno pošlje
„PIItETltIN" D. J).
ZAGREB, Branimirova ul.43
»SPLIT« A. D. ZA CEMENT PORTLAND, SPLIT
ZA POKRIVANJE
-~ITWH--
ZA OBLAGANJE
ZA ELEKTRIČNE
-IZOLACIJE--
—CEVI ZA—-
KANALIZACIJE
Generalno zaetopstro «ALPBKOc TRG. INDUSTR. DRUŠTVO, Ljubljana, Manarykova28
HUUUlem vse vrste
zobotrebcev (HlinChe)
po najvišjih konkurenčnih cenah ter po. Trnom denar za mestno trošjrino (šranjo)
H. »skic. l|ut> tana
Sv. Patra nasip 27 (za vodo)
Čedna zbirka. Uospa: -Pravite, da imate dobra pri poročila?«
Nova služkinja: »Da. Tu v knjižici imam 38 izvrstnih spričeval.
/ Dobro. Koliko časa pa ste že služkinja?
-Ravno dve leti, gospa.
Edino najboljši skalil: siro i in pietilni SVIL
»Dubied' stroji ter kolesa
/.a rodbino obrt In industrijo so le
los. Peleiinca
oniiner, Adtcr
Najnltje ceno' Tudi na obroke
LiuMtana
blizu Prešernovega spomenika
Pni,i , -»ranili brezplačno.
Večletna garancija.
Janko, povej mi no, zakaj pravijo nekim ženskam Amaconke?«-
>Spominjam se, da smo se učili v šoli, da ima reka Amaconka najbolj široko ustje
in----«
Odšla je ter zaloputnila vrata, preden je mogel še kaj povedati.
GORENJCI!
Svetovno znane KODAK FOTO APARATE
dobite že od Din 145-dalje v drogerijl
ŠINKOVEC Kranj, Glavni »rs 18»
llspeh Vam |e zajamčen hidl brez znanja o fotografiji. PI& « ie danes, na| se Vam pošli« bmplaiaa eanlk
Izdarelelj: »r FrMt Kuio.ee	Urednik: Jože Košiček.	Za Jugoslovansko tiskamo: Karel C«l