Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA PODTIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Malih oglasov, ki sluzijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega zna- Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — čaia stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 39 Maribor, sobota, dne 15. maja 1937 Leto XII Kongres čehoslovaške socialne demokracije Ponovna manifestacija čehoslo-vaško-jugoslovenske socialistične vzajemnosti Ss. dr. Živko Topalovic Internacionalizem in nacionalizem Prav pogostoma se svobodnemu delavskemu gibanju očita, da je premalo »nacionalno«, ter da nima dovolj — »ljubezni do domovine«. In ko je predsednik francoske vlade, socialist Leon Blum, v svojem nedavnem govoru pred desettisoči delavcev v Lyonu energično poudaril voljo vseh Francozov, da branijo svojo deželo pred vsakim tujim, osvo-jevalcem, je desničarski tisk razlagal to izjavo kot zapustitev linije socialističnih ideij in zadrego, v katero je stvarnost in odgovornost pred zgodovino spravila Bluma. Z ozirom na to podtikanje je napisal sodrug Pavel Faure, tajnik francoske socialistične stranke, članek, objavljen v glavnem strankinem glasilu, v katerem pravi, da »nacionalistične« koncepcije' niso nikakršna novost med francoskimi socialisti, marveč so te koncepcije že v tradiciji stranke. »Internacionalizem v malem oddaljuje od domovine, internacionalizem v velikem pa približuje,« je rekel nepozabni Jaures. Z drugimi besedami. samo tisti, ki priznava in spoštuje pravice tuje domovine, more iskreno ljubiti in braniti tudi svojo domovino. Manifest francoske delavske stranke, ki je bil objavljen 23. januarja 1893, se končava z besedami: »Živela internacionala! Živela Francija!« Jules Guesde je pisal ob priliki tega manifesta, da oni, ki postane internacionalist, ne> preneha biti patriot in prav tako tudi ne Francoz samo zaradi tega, ker je Francoz, ne prestane biti to in ne postane Pro-vensalec, Bretanjec ali Burgonec«. »Internacionalisti«, pravi Jules Guesde, »edini morejo biti patrioti, ker se edini zavedajo predpogojev, ob katerih je zasigurana bodočnost in veličina domovine.« »Ali je treba dokazov za to?«, se vprašuje Pavel Faure. »Kaj mi ne branimo ves narod, ko se upiramo industrijskim in finančnim kartelom? Kaj ga ne branimo, ko nastopamo proti špekulantom vojne industrije, kadar zahtevamo, da se davki pravično odmenjajo, kadar zahtevamo, da bodi ves narod zavarovan proti raznim nezgodam, ki se lahko pripete vsakemu poedincu, ko zahtevamo, da naj hidroelektrične sile v Franciji služijo potrebam in blagostanju vseh Francozov, Končno, ko hočemo, da postavimo Francijo na čelo vseh pacifističnih držav na svetu, da z njimi ustvarimo zvezo nedeljivega miru, neodvisnosti in napred-ka vseh narodov na svetu, kaj s tem ne kažemo, da ljubimo to Francijo bolj kakor vse druge dežele?« Kako naj patentirani nacionalisti glede tega še ugovarjajo marksistom? Kronanje angleškega kralja se je izvršilo zelo slovesno. Na milijone ljudi je po ulicah prisostvovalo sprevodu in ceremonijam. Kralj je slovesno zaobljubil na ustavo. Italija ni poslala h kronanju svojega zastopnika, ker je angleški kralj povabil tudi abesinskega cesarja. Zelo številno, je bila pri svečanostih kronanja zastopana delegacija Sovjetske Rusije. —III— Od 14. do 16. maja t. 1. se vrši v Pragi kongres čehoslovaške socialne demokracije. Kongres stranke, ki ima v vladi (skupno z nemško socialno demokracijo) štiri ministre, predsednika senata, v parlamentu in senatu ter deželnih zborih pa veliko število poslancev in v svojih rokah celo vrsto občin, je v demokratični državi, kakor je Čeho-slovaška republika, sam na sebi silno važen dogodek. Saj je v teh deželah politična stranka faktor, ki globoko posega v vse javno in državno življenje. Položaj čehoslovaškega delavskega razreda je zavidanja vreden, tako v političnem, kakor tudi v socialno političnem in kulturnem oziru. Na tem ima prav gotovo ogromne zasluge socialno demokratična stranka, ki je bila ne samo soustvariteijica republike, ampak si je znala s svojo, inozemstvu večkrat nerazumljivo, politiko in taktiko zagotoviti vpliv na državni aparat in delež na oblasti. To in edino le to, poleg demokratično usmerjenih sil, koncentriranih okoli predsednika republike T. G. M'asaryka, je preprečilo, da ni čeho-slovaško socialistično gibanje zadela ista zla usoda, kot mogočna socialistična delavska gibanja v sosednjih državah, da je Čehoslovaška republika sredi poplave evropskega fa- šizma ostala zeleni otok demokracije, kjer so po tragičnih dogodkih v Nemčiji in Avstriji, mnogi politični emigranti našli vsaj začasno svoj azil. Pozitivna politika socialne demokracije pa je tudi omogočila zagotoviti nemoten razvoj demokracije v republiki za dogledno dobo z izvolitvijo vrednega naslednika Masarvko-vega, dr. Beneša, za predsednika republike. Ko ugotavljamo te vidne, zavidanja vredne politične uspehe socialističnega gibanja v Čehoslovaški republiki, nam daje letošnji kongres čehoslovaške socialne demokracije še poseben povod, da obračamo svoje poglede v Prago. Izvrševalni odbor čehoslovaške socialno demokratične stranke je povabil na kongres tudi dva predstavnika bivše Socialistične stranke Jugoslavije ss. dr. Živka Topaloviča in Josipa Petejana. Že večkrat izražena želja po sodelovanju med socialističnim gibanjem obeh držav dobiva s tem povsem konkretnega izraza in, kakor upamo, za trajno. Ti stiki, ki se sedaj nadoivezujejo z obiski vodilnih sodrugov političnega in strokovnega gibanja iz ČSR v Jugoslaviji in obratno, so predvsem velikega moralnega pomena in velika moralna pomoč socialističnemu giba- Za namestnika ljudskega komisarja za vojsko, Vorošilova, je imenovan maršal Jegorov, doslej šef generalnega štaba. Za šefa generalnega štaba je bil imenovan Sapošnikov, za poveljnika Leningradskega vojnega okrožja armadni poveljnik Jakir. * Tuhačevski je zmagovalec rdeče armade v bojih proti belim armadam Kolčaka in Denikina. Pred meseci je vzbudil veliko pozornost z organizacijo »padalne armade«. Letala prevažajo čete po zraku. Vojaki pa se potem, v velikih rojih s pomočjo padal spuščajo na zemljo sovražniku za hrbtom. bomo izvažali? ferenca je torej napravila sklepe, ki bodo omogočali vzdržanje visokih cen. \ i Kitiului» jttavio. Prometna stavka v Londonu za časa kraljevega kronanja. Stavka avtobusnih uslužbencev in šoferjev avtotaksijev za časa kraljevega kronanja je bila silna ovira za razvoj prometa v tem velemestu. Za nas je zanimivo, kaj bi rekli k taki stavki v kakšni drugi državi (ne samo v tretjem rajhu, kij er je itak prepovedana). C\.. t .ii-' v. { • ■> 11 3t * * ' in Josip Petejan v Pragi nju v Jugoslaviji, ki pod obstoječimi razmerami še vedno ne more kreniti po poti svobodnega razvoja. Važni so ti stiki z ozirom na zunanjepolitično koncepcijo (zasnovo) sodelovanja držav Male zveze, pri čemer naj omenimo, da bo v Pragi navzoč tudi predstavnik rumunske soc, demokratične stranke in da bo vsled tega dana možnost za razgovore o vprašanjih, ki se tičejo socialističnega gibanja v vseh treh državah, v zvezi z razvojem zunanje političnih dogodkov in zlasti ojačenja fašističnega pritiska s severa in juga v Po-dunavje na Balkan. Naloga socialističnega gibanja je, da usmeri svoj pogled in korak v bodočnost. Ta namen ima kongres čehoslovaške socialne demokracije z ozirom na notranji razvoj prilik v republiki, tak namen pa imajo tudi stiki in razgovori predstavnikov socialističnega gibanja prej navedenih trth držav in razgovori s predstavniki taistega gibanja ostalih podunavskih dežel v okviru kongresa. V tem, zmi-slu želimo kongresu bratske socialne demokracije v ČSR mnogjo uspeha. Naj živi socialna demokracija Čehoslovaške! Naj živi socialistično gibanje v Podimavju in na Balkanu, mednarodno povezane v Socialistični delavski internacionali! Živojin BafugdZič v Pragi Na Čehoslovaškem se mudi na predavalni turneji bivši jugoslovanski poslanik Živojin Balugdžič. V Pragi je predaval o sijaju in propadu nacionalizma. František Soukup in Jugoslavija ob prevratu Te dni se je mudil v Jugoslaviji na parlamentarni konferenci čehoslovaški senatni predsednik sodrug František Soukup. Dr. Soukup je med onimi politiki, ki je tik pred polomom in po polomu Avstro-Ogrske odlično podpiral moralno in z nasveti tudi jugoslovanske politike. Nenadoma se je pojavil v uredništvu takratnega socialističnega dnevnika v Ljubljani z željo, da bi govoril z merodajnimi politiki glede nadaljnjega razvoja političnih dogodkov, da opozori na preteče nevarnosti ter pripravi tla za najugodnejšo rešitev aktualnih vprašanj. Z vso iskrenostjo smo takrat pozdravili s. Soukupa, v prepričanju, da želita tako on, kakor poznejši predsednik čehoslovaške republike dr. T. G. Masaryk Jugoslovanom, najboljšo bodočnost. V tem oziru smo zlasti Slovenci dolžni s. Soukupu posebno zahvalo. Sirite nas list! Buharin in Piritov obsojena V javni razpravi sta bila obsojena v Moskvi bivši glavni urednik »Iz-vestij« Buharin in bivši predsednik vlade Rykov zaradi zvez s Trockijem vsak na osem let ječe. Marial Tuhateviki prvi adjutant generala Vorošilova, je bil te dni premeščen na podrejeno mesto, kot poveljnik vojnega kora ob Volgi. Tuhačevski, čigar ime se je omenjalo tudi v procesih proti trockistom, je izgubil zaupanje Stalina in Vorošilova, kar izhaja zlasti iz tega, da bi bil moral s sovjetsko delegacijo odpotovati h kronanju angleškega kralja, pa je namesto njega bil v zadnjem hipu delegiran veliki admiral Orlov. Kaj so sklenili sladkorni baroni Sladkorja ne Mednarodna sladkorna konferenca v Londonu dne 7. t. m. ni odkazala Jugoslaviji nobenih kontingentov sladkorja za izvoz. Konvencija stopi v velijavo že 1. septembra. Kontingenti so se razdelili na glavne producente sladkorja. Svojo produkcijo zmanjšajo prostovoljno tudi Nemčija, Ogrska, Poljska in Rusija, da ne padejo cene. — Jugoslavija sme imeti 10.000 ton sladkorja v zalogi, če bi bilo potreba, sicer bo pa krila le domačo potrebo trga. Jugoslovanski zastopniki so dogovor podpisali. Kon- Stran 2 »DELAVSKA POLITIKA* Štev, 39 Protiofenziva vlad pri Toledu Zadržana ofenziva nacistov ob Biskaji Zemljevid španskih bojišč Nenačrtkani del zemljevida predstavlja ozemlje, ki je v rokah legalne španske vlade, načrtkani del pa je ozemlje, ki ga ima v oblasti general Franco. Fronto predstavlja debela črta. Baski in Asturci ob Biskajskem zalivu so odrezani od ostale Španije. Osrednja fronta z Madridom kot središčem, poteka ob re-z*«. lej Jarami na jug proti Toledu in od Madrida proti severozapadu v velikem loku na pogorje Guadarramo, od koder se obrne proti Algori (severno odi Guadalajare). Važna je fronta pri Pe-narroyi (rudniki), pri Te-ruelu, kjer se zajeda nacistična fronta liki jezik do 170 km zračne črte od Valencije. Zelo važen bi bil frontni predel Sara-gossa-Huesca, ako bi Katalonci (glavno mesto Barcelona) pričeli z ofenzivo. Za naciste neprijetna pa tudi važna je tron-ta ob Biskaji (rudniki!), ki veže znaten del njihovih sil. (Mesto Oviedo je obkoljeno.) Puščice na karti (črne) kažejo ofenzivne sunke vladinih čet koncem aprila, bela pa ofenzivo nacistov ob Bi-skaji čez Durango proti Eilbaju. ruMajA. 0 VII DO evrt go HUfSCA AlGOTA 0 SAI1MAM OQl/A0AlA JA 0A mia/obca MADRI r£Borl TM MER A 'OLE DO V A LENO E MAL08CA fflJ IBIZA to PCZOBIANCO ?ENABB0fA C OH 00 OUANA7A MAMGA tirMO(A uHiKMTAft Cf UTA V svrho razbremenitve baskij-jke fronte, je armadno poveljstvo/ vladine vojske odredilo protiofenzivo na fronti pri Toledu, kjer so vladine čete na precej raztegnjeni fronti dosegle lepe uspehe in napredovale v širino in globino. Ta ofenziva vladinih čet, ki ogroža hrbet francovcev pred Madridom, primorava generala Franca, da koncentrira znaten del čet in orožja na tem odseku, ki bi ga sicer uporabil na baskijski fronti. Nadaljnji razvoj dogodkov na ba-skijskem bojišču kaže, da je ofenziva generala Mole obtičala in se njegove operacije omejujejo le na lokalne akcije in otipavanje baskijske fronte. Ob morju med Bermejem, severovzhodno od Bilbaja in v smeri na jug proti Durangu se vodijo boji v masivu Sollube. Nacisti poročajo, d* so nalivi zadnjih dni onemogočili njihovo prodiranje. Na ostalih frontah ni posebnih dogodkov. -II, Protest valencijske vlade pri Druitvu narodovi Valencijska vlada baje namerava zahtevati obravnavanje nemškega in italijanskega vmešavanja v špansko vojno pred Društvom narodov. Vlada bo predložila dokazilni materijal ter zahtevala primerne sklepe na podlagi člena 10. pakta Društva narodov, ki je kršen v španskem vprašanju. Proti zlolinu v Guernici Petinsedemdeset odličnih osebnosti amerikanskega političnega in verskega življenja je podpisala izjavo z napisom: »Poziv vesti sveta!« Izjava se nanaša na razbitje baskiškega mesta Guemice in jo je uredil new-ycrški škof Macconell. »Zdi se, da je neverjetno in nemogoče, da bi ostali Amerikanci hladnokrvni napram ta- kemu zločinu.« Izjavo je podpisalo sedem senatorjev (med njimi Borah), pet članov reprezentacijske zbornice in bivši republikanski predsedniški kandidat Landon. — Pri »Slovencu: pa vedo, da so komunisti razbili mesto sami. Naj vendar poročajo resnico! -)(- Dotna i*t fta svetu Evharistični križi. Ob zadnjem evharističnem kongresu 1. 1935 je bil postavljen v Sloveniji v vsakem kraju, na kolikor mogoče vidnem mestu, evharistični križ. i a„ * t. k it Že od lanske jeseni pa so bili v raznih krajih izvršeni atentati na te križe. Listi katoliške akcije pravijo, da te križe podirajo komunisti, vendar se doslej še ni posrečilo razkrinkati nobenega teh atentatorjev. Tako, da izgleda, da se krivce išče v napačni smeri. Dne 13. maja ob 1. zjutraj ;e bil razstreljen tudi evharistični križ na starem gradu v Kamniku. Podiranje evharističnih križev (ki bodo prej ali slej itak sami strohneli) nima nobenega zmisla. Res (je, da so propo-vedniki krščanstva s svojim zadrža- njem v mnogoterih ozirih prišli v navskrižje s čustvovanjem ljudskih množic in povzročili, da so cerkev in njeni simboli postali omraženi, toda z »vojno« proti lesenim križem se taki spori ne rešujejo. Tega se zaveda vsak resen človek, zlasti zaveden delavec. Zato je neverjetno, da bi bili storilci med njimi. Za cerkev in njene predstavnike je pa podiranje križev opomin, da krenejo po drugi poti in pridobe križu ono spoštovanje, ki mu po naukih cerkve gre. * Častni doktor oksiordske univerze je postal knez namestnik Pavel. 5 ponarejevalcev invalidskih izkaznic obsojenih. Pred sodiščem v Beogradu je bilo koncem aprila po dolgotrajni razpravi obsojenih pet iz- med 60 obtožencev, ki so bili osumljeni ponarejanja invalidskih izkaznic, vsled česar :je bila država oškodovana za, več desetin milijonov dinarjev. Glavni obtoženec Jovan La-tičevič je bil obsojen na 10 let robije, na Din 20.000 denarne kazni in povrnitev škode državi v znesku Din 1,094.532; Ljubiša Olivatič na 3 leta robije in Din 10.000 denarne kazni ter da skupino z obtožencem Rakičem povrne državi Din 1,313.616; Jurij Rakič na šest let robije; Kajin Gjor-gjevič na 1 leto in pol robije in da državi povrne Din 40.000; Pera Panič na 1 leto robije in da skupno z Gjorgjevičem povrne državi Din 70.635. Vsi obsojeni so bili precej znane osebnosti v javnem življenju. Ni kriva brezbožna vzgoja. V Ma- retincih je posestnik Franc Žnidarič ubil svojega očeta in svojo mater s sekiro. Žnidarič ni bil brezversko vzgojen. Uvažujte! Naročnike, ki so z naročnino v zaostanku, prosimo, da jo iporavnajo brez posebnega poziva! Vsak opomin nam povzroči nepotrebno delo in poštne stroške, katere moraimo kriti z naročnino redno ipla-čujočih naročnikov! Ako želiš, da boš »Delavsko Politiko« čimpreje prejemal trikrat na teden, poravnaj naročnino redne' vsak mesec sproti in ne povzročaj upravi nepotrebnih stroškov! * * $ Spomenik prvemu socialno demokratičnemu poslancu Srbije. Na pokopališču v Kragujevcu so pretekli teden obnovili spomenik prvemu socialno demokratičnemu poslancu, zdravniku dr. Mihajlu Iliču, ki so ga 1. 1903 delavci kragujevškega arzenala izvolili za poslanca. Ilič je študiral najprvo na Dunaju in potem v Moskvi. Že kot dijak je sodeloval pri srbskem socialno demokratičnem listu »Borba«, pa tudi v Rusiji se je udejstvoval v socialno demokratičnem gibanju. Prišedši iz Rusije v Kragujevac so ga delavci takoj postavili na čelo gibanja. Toda že 1. 1905 je umrl siromašen. Iz hvaležnosti so mu tedaj delavci postavili spomenik, ki so ga sedaj obnovili in v velikem številu prisostvovali njegovemu odkritju. Konvencija glede delavcev s Francijo še ni sklenjena. Objavljajo le, da se bo to skoro zgodilo. Kadar bo konvencija ratificirana, bo objavljena »Službenih Novinah«. Toliko v vednost tistim, ki povprašujejo radi te konvencije in potovanja naših delavcev v Francijo. Čehoslovaški socialnodemokratič-ni učitelji so imeli 8. in 9. maja kongres v Pragi. Za predsednika je bil izvoljen prof. dr. J. Kalionda. Delavsko konzumno zadružništvo v ČSR, Dne 9. maja se je vršil v Pragi občni zbor socialistične konzumne zadruge »Rovnost«. Zadruga ima 170 podružnic in je napravila v preteklem letu 51 milijonov Kč prometa, t. j. 12.6 odst. več, kot 1. 1935. Do konca 1. 1937 bo število članov naraslo na preko 25.000. Madžarski aristokrat proti diktaturi. V parlamentu je izjavil bivšf predsednik vlade grof Bethlen, da Madžarska odklanja fašizem prav tako kot bolševizem in tudi vsake vrste diktaturo. Najbrž stari lisjak čuti v naprej, da se diktatura £ in ne bo mogla dolgo držati. Italijanski kralj in kraljica obiščeta v spremstvu zunanjega ministra grofa Ciana Budimpešto, kjer ostaneta štiri dni. 60.000 stavbincev na Švedskem izprtih. Ker so se pogajanja za ureditev mezd razbila, so švedski stavbeniki izprli 60.000 stavbincev. Šport plemeniti. Praško sodišče je obsodilo dva nogometaša, od katerih eden je svojega nasprotnika brcnil v spolovilo, drugi pa je protiigral-cu z udarcem zlomil nogo, vsakega na 4 mesece ječe, zaenkrat pogojno. A. M. de Jong: IZDAJA 18 Otroška leta Mereyntjeja Geysena Goortove obrvi nad temno zročimi očmi so se namršile. Seveda, on je bil na slabem glasu. Nikakor ni bil primerna družba za malega dečka, ki se je mogel od njega naučiti samo kaj slabega! ... V nastopajoči temi je Mereyntje nerazločno opazil, kako je prikrito škrtnil z zobmi, ki so se pri zlobnem nasmešku, ki je ošinil njegove ustnice, zasvetili pred njim. Boječe ga je vprašal: »Zakaj se tako grdo posmehuješ. Vrč?« »Kaj, da se grdo smejem?« je vprašal Vrč zamišljeno. Človek vendar ne more biti vedno lep, fantiček... tega naš ljubi gospod bog ni hotel... No, napravil bom luč, da bova bolje videla, kaj govoriva, ali ne, dečko?« Po mizi se je razlil rumeni sij petrolejke v obliki zlatega kroga. Mereyntjeju se je to zdelo zelo lepo, mnogo lepše in zanimivejše, kot pa pri njem doma, kjer je visela luč izpod stropa. Skozi prozorno steklo je bilo videti olje, razločeval pa je tudi sivi stenj, ki ga je vpijal... Na podstavku svetilke so bili vidni še raznobarvni madeži: zeleni, rdeči in svetlomodri... nekoč so morale biti to prelepe slikarije, ki so se bile pa sčasoma zabrisale. Na skoro popolnoma počrnelem bakrenem nosilniku je stal poveznjen okrogel, bel porcelanast senčnik, ves zaprašen, le par mest. očiščenih prahu, je propuščalo nekoliko več svetlobe, ki je risala po stenah smešne po- stave. Okrog nosilnika so bile razvrščene navzgor zavihane majhne palčice, kot majhni prijemači, ki so v troje nosili senčnik... Bila je to res krasna svetilka ... najlepša svetilka, kar jih je bil Mc-reyntje doslej videl, in najbrž tudi draga... Od kod neki ima Vrč tako lepo svetilko? Vsa ostala šara je izglodala vendar precej borno! In kako lepo je svetila! Njen sij je bil kot zlat. Prava zlata svetloba, mnogo bolj rumenkasta, kot pri njem doma... Glej, kako odseva na mizi okrogli svetlobni kolut, kot da bi ležal na njej desetgol-dinarski zlatnik!... Niti kraljica ni mogla imeti takih zlatih desetgoldinarskih novcev ... Cesar mogoče, mhm — cesar... ta že, on je pa tudi neznansko bogat. Kako le more plamen goreti tako mirno v tem ozkem tulcu. Čuti ga je bilo, kako tiho prepeva, kaj, seveda ni bilo mogoče razločiti. Ali pa je bila mogoče mušica, ki je prepevala? I)a, bila je mušica, s svojim tankim, čisto tankim glaskom. Mati je vedno pripovedovala, da vzklikajo mušice »Nef... nef«, radi česar jih je Me-reyntje tudi imenoval nefke... Čuj vendar, tudi ta je pela: »Nefff.., neff... neffff... in to tako razločno, da sc je moral človek res smejati... Toda svetilka, da, svetilka, ta je tudi pela poleg, tako čisto, čisto pritajeno..., da je bilo čuti le tanek šelest... zunaj pod oknom pa se je poigravala letna večerna sapica s španskim bezgom ... in v Merevntjejevi glavi je tudi nekaj prepevalo; bilo je res zabavno... pelo je četveroglasno, kot v prvem razredu pri rektorju... samo, da je to zvenelo še lepše ... tako čudovito... tako lepo... Takoj je hotel povedati tudi Vrču... Četveroglasno: svetilka, mušica, vetrič in tisto v njegovi glavi... Oblil ga je smehljaj... Toda besede so bile težke ... ležale so mu na jeziku in vendar jih ni mogel spraviti z njega Bilo je res bedasto —• smešno. — Vrč bi... Razglabljajoč in prisluškujoč sanjavim melodijam okoli sebe, je počasi in polagoma zdrsnila Mereyntjejeva giavica na njegove roke, ki jih; je položil na rob mize; po velikem razburjenju, ki ga je doživela na ta pomembni dan njegova majhna otroška duša, ga je prevzel globok in trden spanec. * Z nogami na najvišji prečki svojega stola, roke sklenjene okrog visokousločenih kolen, K' sedel Vrč in kadil. Gledal je spečega otroka pri mizi in sanjaril. Ne da bi se bil zavedel, je prisluškoval, kakor pravkar Mereyntje, tihemu šelestu, ki je šuštel skozi tišino. Počasi so vstajale v njegovi glavi misli, kot zračni mehurčki v globoki vodi, ki leno izbijajo na površino... Kako čudno se lahko obrne dan! Tako čudno, da človek mora opaziti. Zjutraj je hodil veselih misli čez polje, poln hrepenenja, da bo naletel Janekee samo doma..., in je tudi bila sama, toda prišlo je drugače, kot pa je upal in hotel. Kot fu-rija je planila nanj v svoji neztniselni togoti, kot divja ga je nagnala iz hiše in mu zagrozila s holandskim graničarjem... On pa je kot razkačeni medved, slep od notranje bolečine, blodil po potih, roke v žepu, krčeč pesti, pripravljen ubijati, moriti..., da bi mu bil v teh prokletih urah rekel kdo eno samo krivo besedo, on bi ga bil ves divji premikastil, premlatil tako, da bi bil imel mogoče za vselej dovolj. (Dalje priliodnlll.) Štev. 39 »DELAVSKA POLITIKA« 3 Stran TovariS! Zakaj si tako dobro razpoložen? „Zato, ker sem si kupii srajce in nogavice v trgovini „ZORA“ Ljubljana - Miklošičeva c. 30 kjer so me res dobro postregli z veliko izbiro In zefo nizko ceno. Povem pa tudi Tebi, da si nabaviš in prepričaš!" Poglejte si tudi naše izložbe! Trbovlje Resno gibanje strojnikov in kurjačev, ki se ije začelo zadnji čas v naših krajiih, je prav zadovoljivo odjeknilo tudi v revirjih. Bil pa je zato tudi že skrajni čas, kar je zgovorno pokazalo nedeljsko zifcorovanje trboveljskih in tovarišev iz sosednih revirjev. Kljub 'krasnemu vremenu, prvi sončni nedelji po dolgotrajnem pomladanskem deževju, so številni strojniki in kurjači žrtvovali svoj prosti nedeljski dopoldan in prišli v lepem številu k svojemu strokovnemu, pravno podučnemu ipredavanju ne samo iz Tribovelj, ampak tudi iz Hrastnika, Zagorja 'in Senova. Sestanek je otvoril z lepimi uvodnimi besedami predsednik krajevne organizacije »Zveze strojnikov Jugoslavije«, s. Kašič Jože. Nato je v 'poldrugiournem predavanju s. dr. Reisman razložil predvsem »Pravilnik ministrstva trgovine in industrije o opravljanju izpita za posluževalce iparnih motorjev in kotlovskih naprav«, ki je bil izdan že 16. junija 1933, Pa ravno vsled: pomanjkljive arjganizacije strojnikov in kurjačev doslej še skoro nobenemu ni bil znan. Vendar so videli navzoči iz 'predavanja, da je ta 'pravilnik za eksistenco in zaposlitev strojnikov in kurjačev največje važnosti, ko imamo nehroj podjetij, ki zaposlujejo v škodo (poklicnih strojnikov in kurjačev nesposobne ljudi brez izpitov. Predavatelj je kratko razložil še nekatere druge socialne zakone, ki zadevajo službo strojnikov in kurjačev, .zlasti naredbo o minimalnih mezdah, o higijenskih predpisih v obratih, plačevanju 'prekočasnega dela strojnikov in 'pokojninskem zavarovanju. — Prišli so poslušati tudi rudarj-i in dirugi delavci ter bili konično visi edini in soglasni s predavateljem, da je vsem potrebna temeljita izobrazba v teh časih in vsled tega tudi kar najbolj razširjen delavski časopis, iki je predpogoj vsake uspešne borbe delavstva za boljšo bodočnost. In res se je takoj 'prijavilo tudi 17 novih naročnikov »Delavske Politike«, Končno je spregovoril še delegat Zveze strojnikov Jugoslavije« iz Ljubljane, ki je podal navzočim članom ipodrobna navodila o poslovanju organizacije »Zveze strojnikov«. Splošno ije bila izražena želja, da ibi se predavanje o prvi priliki nadaljevalo, posebno še z razlaganjem predpisov o Vršenju službe strojnikov 'pri lokomotivah in podrobnejših predpisih ,glede varnosti in zdravja pri obratovanju. Rufe »Klasična kultura«. Ko vidi preprost zemljan študente, ki v teh majniških dneh prihajajo s Pohorja, napiti lepot zelenega bogastva in šumenja voda, kako se po vasi podle iz fabrike v fabriko, je prav na tihem pobožno prepričan, da se nam pri taki mladini, ki iprihaja med ljudstvo in se naravnost .peha, da ibi zvedela za njegove križe in težave, ni 'bati prihodnjih dni. Če bi bilo tole tako in, če bi ne bilo s temi čez leto obrzdanimi študenti tako, kakor z žrebci, ki ‘jih spustimo spomladi na gmajno! Privlečejo se s Pohorja, se zasedijo v najbližji cšta-riii in se sprostijo — natakarice bi vedele preče) povedati. Spremljevalci malo zami-zi)0, natakarice se 'smehljajo — saj niso krive, ce )e njihov poklic talk —, deželanov pa tako ni čez delavnik v krčmi. Tako ostane vse med štirimi stenami, in živ krst bi ijim tega ne zameril. Ne ibi ipa smeli ti gospodje dražiti na cestiljuidi, ,y ,slo 7 jela: »Kaj le, ti, Franček.!« in podobno. Ne bi smeli T:itati z neslanostmi 'deklet in žena, ki so tih spotoma srečevali. Prejšnji teden — ina-*■ je ibil že mrak je nek »študent« iz ■ S^uče svojih klasično naobraženih kolegov Prav pijano in 'pocestno pljusknil v ženo, ko prišla na kolodvor- »Kaj je ti, k...?« 'Kaj ibi napravil ž njim P ah are, ki bi prišel kakor jaz za ženo — 1° na| 'Premišlja sam. pelavstvo samo vpraša: Ali gledate, dragi študentje, 'preko klasične izobrazbe — k; neki poplemenituje, kakor kričite! — tako nizko na one ljudi, katerih rok je bogastvo vsega sveta? Ali je to kiulltura, ki jo zanašate med preprosto ljudstvo? In kako bo odgovoril sna to duhovnik, ki je bil z Vami? Rušan. Celi« Kino .METROPOL* Celie prinaša: 15., 16. maja ZA CENO ŽIVLJENJA. V gavm vlogi Kitty Jantzen. 17., 18., 19. maja KOMEO IN JULIA. Veličastno filmsko delo. "Jatineje 15. maja ob 14.30. 16, in 17. maja °b 10. in 14. uri TARZAN ZMAGOVALEC. Maribor Ob 40. letnici pevskega odseka pekovskih pomoinlkov V soboto, dne 15. in nedeljo, dne 16. maja slavi pevski odsek pekovskih pomočnikov 40. letnico svojega obstoja. Ustanovljen je bil 20. maja 1897 v izredno težkih prilikah, ki so ovirale ne samo razvoj strokovnega gibanja, ampak, vsled delovnih prilik v obrti, zlasti neomejenega nočnega dela in nepoznanja nedeljskega počitka, tudi izobraževalno delo. Pekovski pomočniki, ki so v takih razmerah zgradili temelj svojemu pevskemu društvu, ki je ibilo obenem središče izobraževalnega dela, ki so v boju za izboljšanje pretežkega socialnega položaja žrtvovali počitek in imeli razumevanje za svoje kultur- ne potrebe, so zadolžili vso delavsko javnost, da ob 40 letnici proslavi uspeh teh naporov in zlasti izkaže svoje priznanje tistim, ki so ves ta čas, do danes usmerjali svoje delovanje v ozki povezanosti z razrednim strokovnim gibanjem, Ko čestitamo društvu k njegovemu pomembnemu jubileju, nam je tudi dolžnost, da if ozdravimo vsa bratska pevska društva in kulturne organizacije ter njih predstavnike iz Zagreba, Varaždina in Beograda, ki pridejo k proslavi in bodo te dni preživeli v naši sredi, povdarjajoč s tem ponovno*, da je delaski razred v tej državi ed^n! Družnost! Sprelem pevskih društev »Sloge« in »Jednakosti« ter tamburašev »Bratstva« iz Zagreiba in »Slobode« iz Varaždina bo v soboto, dne 15. t. m. pri prihodu vlaka ob pol 6. uri zvečer. Delavstvo naj se sprejema udeleži! Umrla je dhe 11. t. m.. 781etna zasebnica Marija Bračič. Pokojnica je bila pred desetletji med soustanoviteljicami ženskega socialističnega gibanja in zelo agilna. Na njeni zadnji poti jo je spremilo mnogo znank in znancev, v slovo pa ji jie zapel pevski zbor »Frohsinna«. Čast njenemu spominu. Preostalim naše sožalje. Radi preprečitve zemljiške knjižbe za preko 5 milijonov dinarjev v korist davkarije preganja državno tožilstvo lastnika tovarne Zelenka & Co., B. Schonskyja. Kakor znano je davkarija ugotovila, da je Schon-sky navedel davkariji napačne podatke v svrho odmere davka. Gre za okroglo en milijon dinarjev in štirikratno kazen v višini tega zneska. Dva dni poprej predno se je knjižila davkarija je ipa Schonsky pustil knjižiti predzaznambo za 12 milijonov dinarjev. Radi tega je davkarija svojo terjatev lahko vknjižila šele na drugo mesto in v slučaju prodaje tovarne seveda ne bi bila več krita. Razprava predi sodiščem je bila preložena. L Afera tovarne Sohonsky bo sprožila vprašanje preizkušnje odmere davka tudi za vse ostale tekstilne tovarne. Razsvetljava na promenadi v Aleksandrovi cesti je zopet odpovedala. Delavci so morali kopati in iskati napako, ker so priključki kandelatbroiv izipeljani pod zemljo, namesto, d!a bi bili v posebnih omaricah, na kandelbaru, nad zemljo in bi bilo napako lahko ugotoviti in odstraniti v pol ure. Posledice cepljenja. Nek delavec je dal svojemu 17 imesecev staremu otroku cepiti ose■■> Maribor, Ul. 10. OktObra za obleke, plašče, kostume in huberiu.se, jK PM ^B Pm Na drobno! Na veliko! ObCni zbor II. skupine Rudarske zadruge Za načelnika ponovno soglasno izvoljen s. Pliberšek Občni zbor II. skupine, ki se je vršil v nedeljo, dne 9. maja t. I. v dvorani hotela »Union« v Celju, je potekel nadvse stvarno in v znamenju konsolidacije delavskega gibanja v rudnikih v Dravski banovini. Delo in trud delavskih zaupnikov "ačne po malem roditi vidne uspehe. To so pokazala nadvse stvarna poročila vodstva II. skupine in posameznih zaupnikov. V novem načelstvu se niso izvršile posebne izpremembe, razen, da imajo sedaj tudi državni rudniki svojega zastopnika kot člana načelstva. S tem se je uredničila želja rudarjev državnih rudnikov in vodstva II. skupine. V načelstvo so bili izvoljeni ss,: Raušer (Mežica), Vrtačnik in Pliberšek (Trbovlje), Bedenik (Hrastnik), Polanc (Velenje). Za načelnika II. skupine je bil soglasno izvoljen dosedanji načelnik s. Pliberšek, ki je s tem nastopil tretjo funkcijsko dobo za nadaljnja tri leta. Dosedanje delo II. skupine je jamstvo, da bo tudi bodoče delo na polju socijalne zaščite, za gospodarski in kulturni napredek rudarskega delavstva v Dravski banovini uspešon. -)(- Prekipelo le! Stavka preko predpisov uredbe o minimalnih mezdah Tako si gospodje okoli zelene strokovne organizacije stvari pa vendarle niso predstavljali, kakor se je zgodila. »Slovenec« poroča: »Pri podjetju Lavrih v Konjicah je včeraj izbruhnila stavka. V tem oodjet-ju deia okoli 200 delavcev, med katerimi je okoli 120 včlanjenih v Zvezi združenih delavcev. Podjetnik je te dni odpustil 38 delavcev, ter jih 17 takoj izplačal, Mezdne razmere v podjetju so slabe, odpust teh delavcev pa je še bolj ogorčil ostalo delavstvo, ki je pričelo s stavko. Tovarno pa je zasedlo 40 neorganiziranih delavcecv, katerim podjetnik pošilja hrano v tovarno. Organizirani delavci, ki so stopili v stavko pa so postavili pred tovarno močne straže. Ne puste nobenega iz tovarne in nobenega v tovarno. Ko so vozniki pripeljali premog za tovarno, so se stav-kujoči delavci vlegli pred vozove ;ako, da so preprečili dovoz premoga. Po Konjicah vlada silno razburjenje radi te stavke.« To poročilo je zanimivo v dvojnem oziru: Prvič sijajno razkrinka gospode, ki so doslej vse delavske stavke proglašali za posledico hujskanja neodgovornih elementov iz rdečega tabora, povdarjajoč, da se s podjetniki že da izhajati, samo, da rdeči tega nočejo. Tovarnar Lavrih je gospode naučil nečesa drugega, namrsč, da ne trpi nobene organizacije, ne glede na barvo, ki bi, četudi samo malo, skušala uveljavljati kakšne svoje zahteve. Lavrih ni storil ničesar drugega, kot tovarnar Woschnagg v Šoštanju pred dobrim letom dni, samo, da je ta takrat udaril po rdečih, katere pa zelena tetka fronta še danes proglaša za hujskače in g. Woschnagga za najplemenitejšega človeka. Drugič nam to poročilo razodeva, VZAJEMNOS1 Maribor Prosvetni večer kot zaključek jesen-sko-zimske prireditvene sezone pripravlja »Vzajemnost«. Vršil se bo v soboto, dne 29. maja. Studenci pri Mariboru »Rdeče rože«, znano dramo J. Moškri-ča bodo vprizorili diletanti »Vzajemnosti« še tekom meseca maja, na kar že danes opozarjamo. Pobrežje pri Mariboru Izredno dobro obiskano predavanje o Franciji je priredila »Vzajemnost«, Predaval je s. Petejan o zgodovinskem, razvodu Francije do današnjih dni. Za sivoja izvajanja je žel obilo priznanja, V .okviru predavanja je predmašala s. Černeceva lepo pesnitev o materi. (Zadnjič smo pomotoma poročali, da je nastopila na ustanovnem občnem zboru tezenske »Vzajemnosti«, kar s temi popraav-ljamo). G listanj Lep uspeh more zabeležiti dramska sekcija naše »Vzajemnosti«, ki je dne 2. maja vpriz-orila veseloigro »Micki je treba moža«. Igralci so imenitno zabavali številne gledalce in zaslužijo pohivalo. Zlasti pa gre priznanje režišerju s. Fr. Gradišniku. Zelo toplo le treiba pozdraviti tudi sodelovanje godbe jeklarniških uslužbencev. Delavstvo bo tudi za naprej podpiralo mlado igralsko dVužino »Vzajemnosti«, ki naj se nam čim večkrat pokaže na odru. UrednlSkl koti«ek™ Šoštanj. Za to številko prepozno, pride v prihodnji na vrsto. da se je baš zelenim, ki so tako zelo vzhičeni nad uredbo o minimalnih mezdah, s katero je delavsko vprašanje rešeno, kot so zatrjevali v »Slovencu«, zgodilo, da jim je, prvim izmed vseh, prekipel lonček in 10 preko vseh predpisov uredbe 0 minimanih mezdah, posredovalnem postopku, razsodiščnih odborih in določanju tarifne skale, O, da se je to- primerilo rdečim, ali bi videli, kako- bi se listi ala »Slovenec« razpisali © podtalnem hujskanju proti pozitivnim zakonom itd. Tako pa nikomur nič in stvar je v redu. In prav je tako. Življenja, ki ga ustvarjajo delovne prilike v p jdjetjih ni mogoče predpisati z uredbami. ■* ' - Z zadovoljstvom jem- ljemo na znanje, da sei radi toga spontanega in protipredpisnega izbruha stavke nikogar ne preganja in da tudi takega namena ni. Naša želja je samo, da naj to velja i za v bodoče za slična gibanja, V ostalem pa naj dejstvo, da delavsko vprašanje z uredbo ni rešeno, napoti merodajne, da izpremene uredbo o minimalnih mezdah in vrnejo svobodo stavke, da ne bo treba kršiti predpisov, kot so to storili »zeleni« delavci v Konjicah, ki uživajo vso pomoč JRZ, IMadUisUL vestnik Boj za mladino Dandanes se vse trga za mladino, zlasti za delavsko mladino. Zakaj? Da bi jim služila kot prirepek. Nezadovoljnost mladine, ki zre v bodočnost ibrez izgleda na možnost eksistence, skušajo kanalizirati v šport, dramatiko, ples itd., da bi jo z zabavo omamili in pritegnili. Nastavljajo mreže, v katere vlove kakega v 'temi tavajočega proletarskega mladeniča in orni obljubljajo vse mogoče, služlbo, napredovanje in udobno življenje, ako se jim zapiše. Kdor se jim vda, postane janičar, ki ob vsaki priliki, v svoji bedini nevednosti skače organiziranim delavcem, ki se ibore za boljše življenjske pogoje, v hrbet, ne misleč pri tem, da se delavski razred -bori za pravice in boljše življenjske pogoje vseh in tudi njega, ne -da bi bilo zato treba klečeplaziti in lesti navzgor, na račun lastnih tovarišev. Radi te,ga moramo mi mladinci hoditi -od fanta -do dekleta in jima osebno dokazati, -da je njegovo mesto le v naši sredi. Bedne, naravnost otauipne razmere, v katerih živimo, nas ne smejo omalodiušiti, ne, baš one nas morajo podkrepiti v prepričanju, da tako ne more ostati večno. Samo od sebe to ne bo ,prišlo, zato se moramo učiti, da bomo vedeli, kaj hočemo. Kritika ni vse, želja sama ne zadostuje, žeti ne moreš, dokler ni čas. Delavsko -gibanje je gibanje: za kruh in svobodo, proti izkoriščanju in za mir. V tem boju pomaga delavska mladina! —bo. Mfadsna, alkohol in tobak Zelo važno viprašamje, mimo katerega mladina ne -more, je vprašanje uživanja alkohola in kajenje. S tem viprašanjem moramo biti najprej na čisto, ker uživanje alkohola in tobaka škoduje mladini telesni in duševno. Dnevno čitam-o v časopisih o uboj-stvih -in -dtugih grozovitostih, ki se po navadi zgode pod vplivom alkohola. Pa tudi nesreče pri del-ui in ipo delu, domov grede, so le prevečkrat posledica uživanja alkohola, 'pijanosti ali omotice, ki se iprime človeka radi -uživanja alkohola. Še strašnejše so posledice alkohola, ki jih trpi nedolžna deca očeta pijanca. Človek, ki j-e omamljen vsleid uživanja alkohola, je nesposoben za vsako duševno delo. Izobrazba pa je vendar prvo, kar je delavstvu -potrebno, ako se hoče dvigniti iz nižin, v katere ga je pahnil kapitalizem. Pijanec -propade telesno in moralno. Imamo ljudi, -udane alkoholu, ki ga lahko dobiš za kupico vina. In takih lju-di se poslužuje reakcija za svoje temne načrte. Zato mora socialistična mladina nastopiti odločno proti alkoholu in tobaku (saj dima ima dovolj v tovarnah), ki nam kvari pljuča.^ Samo tisti mladinci, kateri niso vdani uživanju alkohola, ki bodo imeli trezne možgane in -odporno telo, bodo zmožni ustvariti novo bodočnost. Naše življenje je že itak tenko, naše tovarne in delavnice, v katerih delamo,^ so že itak nehigijenske, v njih puščamo že dovolj naših telesnih sil, zato ne gre, ida b; te svoje telesne sile zastrupljali in uničevali še z alkoholom in nikotinom. Kulturno smo že itak dovolj zaostali, da nam je res treba samo še alkohola in nikotina, pa da bomo nesposobni tudi za vsako drugo delo, ki ga od na-s tirja delavsko gibanje. Zato, mladina, se moramo odločno -boriti proti zastrupljanju sebe in ljudstva z alkoholom in tobakom. Imamo -dovolj posla, ako 'bomo hoteli odstraniti -strup reakcije, s katerim so večkrat prekvašeni možgani nezavednega -delavstva, ne pa, d’a spravljamo v se še več strupa, Mm!. Mladina piše: Kako živimo vajenci? Današnji položaj vajenca je zelo ne-povoljen. Ali bi ga ne bilo mogoče zboljšati? Res je, da je danes kriza prizadela ves svet in da so -prizadeti tudi naši olbrtniki. Toda, gospodje mojstri so sko-ro -vso krizo naprtili na ramena ubogega vajenca in vajenke. Ona jim nadomeščata deklo, hišno, hlapca, pometača, ipoljskega d-elavca, vrtnarja in ne vem še kaj vse. Nad vajencem se zliva vsa mojstrova jeza. Toda, to še ni /vse. Če boste vprašali mojstra, -d'a li dobiva ojeigov vajenec kako nagrado, vam bo odgovoril, da o tem ne more (biti govora, ker, da napravi več škode kakor koristi. Poglejmo si na pr. to »škodo«. Očistiti mora vsako jutro vsej mojstrovi -družini čevlje, vsak dan mora nanositi v kuhinjo vode, nacepiti drv, ob sobotah poriibati id-elavnico, če ne celo stanovanje itd. Res sama škoda — za vajenca. Še celo bol- Delavski pravni svetovalec Motenje posesti (K(.čevje). Vprašanje: Kupil sem malo posestnice. Nevoščljivi sosedje pa mi hodijo kar vse--poviprek ipreko njiv in vrtov, naganjajo -svoje kokoši na moje njive itd. Če jaz ali moja žena kaj -ugovarja-va, naju še opsujejo z naj--gršimi -psovkami. Kaj naj ukrenem-, da si zavarujem mir na svojem posestvu, ki sem si ga kot rudar s težkimi mukami pristradal? Odgovor: Sosede, ki to delajo, lahko tožite radi motenja posesti in na prepoved, da bi še kdaj ho-dSli čez Vaše njive in Vam delali škodo. Tožbo -pa morate vložiti v 30 dneh, odkar ste za motenje zvedeli. Če imate škodo, Isih-ko s posebno odškodninsko tožbo zahtevate -tudi odškodnino. Plačevanje zgradarine (Trbovlje). Vprašanje: Moj brat ima malo posestvo in na njem hišo, od katere ni doslej plačsval nikake zgradarine. Za letošnje leto oa mu je davčna uprava naložila plačilo zgradarine, Ali je ta ukrep bil upravičen? Odgovor: Zigradarino je dolžan lastnik hiše iplačevati le, če ima v hiši najemnike, ki mu plačujejo najemnino. Če pa v hiši le sam stanuje, stavba ni podvržena zgradarini. Ako so Vaim kljub temu naložili daivek, se [pritožite zoiper sklep davčne uprave na finančno direkcijo. Znižanje mezde (Teharje). Vprašanje: Bil sem zaposlen kot kurjač v neki opekarni. Delodajalec mi je naenkrat znižal mezdo, ne dla bi mi predhodno o tem kai povedal. Jaz sem vztrajal, da mi ie plačuje dalje prvotno mezdo, ko pa je to odklonil, sem iz službe izstopil. Ali lahko zahtevam mezido za 14-