POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI ILUSTRIRANI T POSAMEZNA ŠTEVILKA 4 DIN EDNIK ZA RADIOFONIJO RADIO LJUBLJANA LETO VIII 4 madona Frančišek Kavčič Tancig) slovenski slikar (1762—1H2H) L A S I L O SLOVENSKIH POSLUŠALCE CAVCia.i- Radione - aparati so v sezoni 1935-36 zopet vodilni_ ZAHTEVAJTE PREDVAJANJE OD RADIO, AW 33 Troelektronski Midget Dinamic za vse valove. Izboren elektrodina-mični zvočnik. Aparat je povsem selektiven, občutljiv za postaje in močan. 9 watna končna pentoda! Din 3800.— AW 44 Štirielektronski snper za vse valove, najmodernejša izvedba z regulatorjem za fading in vsemi modernimi pridobitvami. Popolna selektivnost. Glasbeno dovršen! Din 5800-— AW 66 Veliki šestelektronski super za največje zahteve. Ima regulator za fading in regulator za selektivnost. Glas tega aparata je povsem enak originalu. Din 7500 — reg. zadr. z o. z. LJUBLJANA Miklošičeva 7 Telefon 3190 NAROČNINA: Tromesečna Din 35.—, polletna Din 70.—, letna Din 140.—. Za inozemstvo: tromesečna Din 48.—»polletna Din 96.—, letna Din 192.—. Naročnino je pošiljati na čekovni račun 15228 v Ljubljani. Uprava je v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7, telefon 31-90. Uredništvo v Ljubljani, Zarnikova ulica 16. — »Radio Ljubljana« izhaja tedensko. OPOZARJAMO NA NAŠE ZAVAROVANJE APARATOV IN ŽIVLJENJA! Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Jože Krall. — Tiska »Tiskarna Slatnar«, družba z o. z. v Kamniku. RADIO LJUBLJANA VIII 19. JANUARJA 1936 4 « NAŠ RADIO SPET V UPRAVI PROSVETNE ZVEZE Kakor smo že zadnjič poročali, je z odlokom gospoda poštnega ministra prišel naš radio spet v upravo Prosvetne zveze v Ljubljani, ki ji predseduje g. univ. profesor dr. Fr. Ks. L u k m a n. To je storil gospod poštni minister na podlagi svoječasne pogodbe, ki se je bila sklenila za dobo 15 let in ki je bila prekinjena z razpustom Prosvetne zveze. S preklicom tega razpusta je sledila sedaj spet upo-stavitev nekdanje pogodbe, za-radi česar ima Prosvetna zveza naš radio v zakupu do leta 1942. Naš radio je ohranil v okviru Prosvetne zveze popoln o a 171 o n o m i j o, kar je spričo sedanjega obširnega organizacijske. ga kompleksa, ki ga predstavlja, neizbežna n u j n o s t. U pravo našega radia tvori še zanaprcj trojica gospodov, in sicer je programski vodja prof. Fr. K o b -I a r, tehnični vodja univ. profesor ing. Mario Osana in upravno-ekonomski vodja Miloš Stare. Pri tem vzdržu je upravno-ekonom-ski vodja g. Stare kot odbornik Prosvetne zveze stik med glavnim odborom Zveze in med upravo postaje. P r e d s e d -n i k Prosvetne zveze g. univ. profesor dr. L u k nt a n pa je tudi na čelu širšega programskega odbora, ki ga tvorijo predstavniki raznih stanov in panog in ki se sestaja vsak mesec enkrat ter določa glavne smernice sporeda. Za p o d r o b n o s e s t a-v o sporeda ima programski vodja prof. Koblar ob strani posamezne referente. Sam vodi literarni in d r a m a t s k i del sporeda. Dr. A. I) o l i n a r je "e od vsega počet k a glasbeni referent postaje. Spet je prevzel vodstvo prosvetnega sporeda (predavanja, ljudska univerza) nekdanji vodja tega oddelka in svoječasni glavni programski vodja, sedanji ravnatelj Prosvetne zveze g. Vinko Zor. Nanovo sta se ustvarila (na pobudo načrta kot je bil svoj čas objavljen v našem tedniku) mladinski in z a b a v n i referat. Oba sta bila poverjena g. prof. N. Kure tu. Mladinski referat obsega šolske, mladinske in otroške ure. Vsi ti referenti, ki se jim pridružita še napovedovalec g. ing. arch. Ivan P e n g o v ter dirigent radijskega orkestra g. Drago Mario Š i j a -n e c, tvori jo ožji program-s k i o d s e k, ki se sestaja za podrobno sestavo sporeda vsak teden. Imamo zagotovilo, da osebnih sprememb v osebju postaje ne bo. Smatrali smo za potrebno, da si preskrbimo vse gornje podatke v informacijo našim poslušalcem, ki jih silno zanima sestava kroga delavcev, kateri bodo zanaprej vodili naš radio. Več zaenkrat ne moremo poročati, ker se novi referenti itd. do dneva, ko to pišemo, še niso sestali. V prihodnjih številkah bomo poskusili prinesti še kaj novih informacij\ predvsem bomo poskrbeli, da seznanimo naše poslušalstvo z \namerami sedanjih programskih referentov in s posebnimi nalogami, ki jih vidi nova uprava nše postaje. Zaenkrat izražamo svoje zadovoljstvo nad to rešitvijo vprašanja uprave našega ratlia. Pričakujemo sedai samo še, da sledi temu dejanju v doglednem času tudi prvi korak za izpopolnitev slovenske radiofonije. Novemu vodstvu želimo pri njegovem delu kar največ uspehov in POGODBA MED MINITRSTVOM PTT IN MED PROSVETNO ZVEZO GLEDE LJUBLJANSKE RADIJSKE ODDAJNE POSTAJE Čl. 1. Ministrstvo daje Prosvetni zvezi pravico, da cksploatira to postajo po odredbah te pogodbe. Čl. 2. Postaja je namenjena javni radiofon-ski službi (Broadeasting) in sicer: za širjenje dnevnih novic, meteoroloških, borznih, gospodarskih in industrijskih poročil, za reklame, za prirejanje glasbenih koncertov in reprodukcije opernih in gledaliških komadov, za širjenje znanosti in umetnosti s pomočjo predavanj. Ta program se mora izvajati vsak dan s trajanjem najmanj 150 minut, od katerih se mora 60 minut uporabiti za prvorazredno originalno glasbeno izvajanje, a ne za izvajanje z gramofonskimi ploščami. Država ima pravico, uporabljati postajo in oddajati na stroške Prosvetne zveze po eno uro dnevno. Smatra se, da se pogodba ne izpolnjuje, ako bi postaja ne izvajala sporeda neprekinjeno skozi 20 dni ali ne bi pravilno delovala 30 dni v letu, in to po krivdi in brezbrižnosti Prosvetne zveze. Čl. 3. Prosvetna zveza se obvezuje, da bo pri izvajanju kakršnihkoli tehničnih del in pri delu postaje uporabljala samo domače delovne sile, izvzemši strokovnjakov, ki so potrebni za sestavo sporeda in predavanje tujih jezikov. Čl. 4. Ta pogodba velja za 15 let, in če se eno leto pred iztekom ne odpove od katerekoli strani, se avtomatično podaljšuje za drugih pet let. Čl. 5. Delo v postaji je pod kontrolo za to posebej odrejenega državnega uradnika, ki bo stalno vršil kotrolo delovanja in knjigovodstva v postaji. Tega uradnika plačuje država, in sicer tako, da povrne Prosvetna zveza državi vse s tem združene izdatke konec leta o priliki obračunavanja. Poleg tega ima država pravico, da ob vsakem času in na svoje stroške in s pomočjo drugih svojih uradnikov vrši kontrolo dela v postaji in da prisostvuje sejam uprave Prosvetne zveze, ki se nanašajo na radijsko postajo, kakor tudi da kontrolira knjigovodstvo in celokupno eksploatacijo. Čl. 6. je izpremenjen po Ministrstvu prometa P. T. br. 21.182-18. 3. 31. Dir. št. 26.432-III a 31. in se tiče deleža Prosvetne zve-ze pri naročniških pristojbinah, ki znaša: do 5000 naročnikov 80 odstotkov; od 5000 do 8000 75 odst.; od 8000 do 10.000 70 odst.; od 10.000 do 15.000 65 odst.; ga prosimo, naj ostane v takšnem stiku z našim poslušalstvom in njegovimi željami kot je bilo pod svoječasno upravo Prosvet. zveze! 5Na domačem valu... od 15.000 dalje 60 odstotkov, kar velja od 1. septembra 1930. dalje. ei. 7. Računajoč za osnovo zlati dinar, ima pravico Prosvetna zveza zahtevati, da se višina naročniške pristojbine spremeni, ako bi se pojavila sprememba vrednosti dinarja, 20 odstotkov nad ali pod vrednostjo tečaja na dan podpisa te pogodbe. Čl. 8. Ud plačevanja pristojbine se oprošča-jo osebe in ustanove po čl. 24. Pravilnika o prejeinnih radijskih aparatih za privatno uporabo. Čl. 9. Naročniki plačujejo naročnino preko Ministrstva PTT oziroma preko nadrejene PTT direkcije. Del vplačane naročnine, ki gre Prosvetni zvezi, se izplačuje konec vsakega meseca. Razlike, nastale v teku meseca zaradi izpremem-be v stanju naročnikov, se obračunavajo v naslednjem trimesečju. Da more Prosvetna zveza napraviti kartoteko svojih naročnikov po poklicih, ji Ministrstvo PTT stalno pošilja njihova imena, poklic in kraj bivanja po teritorijih. Čl. 10. Državi pripada 20 odstotkov čistega dobička, ki ga bo ta postaja imela. Ministrstvo PTT se obvezuje, da ne bo znižalo naročnine za radijske naročnike in tudi ne procenta, ki pripada Prosvetni zvezi od naročnin, dokler število naročnikov za teritorij ljubljanske direkcije PTT ne preseže 10.000. V tem primeru ima država spremeniti čl. 6. te pogodbe vtoliko, da plačuje Prosvetna zveza od čistega dobička, ki ga bo imela od te postaje, državi do 50 odstotkov. Čl. 11. Za primer, da se Prosvetna zveza fu-zionira s katerim drugim društvom naše države, kar se more zgoditi samo po odobritvi ministrstva PTT, se odnosi države do tega društva ne spremene. Prav tako Prosvetna zveza nima pravice, po tej pogodbi dobljeno koncesijo prenesti na nekoga drugega brez odobritve Ministrstva PTT. Čl. 12. Ministrstvo PT ima pravico, da odvzame Prosvetni zvezi koncesijo, ne da bi ji za to plačalo kakšno odškodnino, v teh primerih: a) Ako bi se po tej postaji pošiljala telegrafska poročila brez izrečnega dovoljenja Ministrstva PTT ali ako bi se brez predhodnega dovoljenja pošiljala poročila, ki jih ta pogodba ne predvideva, in b) ako bi se postaja sploh uporabljala v nasprotju z odredbami te pogodbe in državnih zakonov. Čl. 13. Država ima pravico, da vzame postajo v svoje roke, pod svojo upravo pri eventualnih notranjih političnih nemirih kakor tudi v primeru mobilizacije in vojne. Odlok o tem izda gospod minister PTT. Delo postaje se vrši tedaj pod vodstvom in po navodilih Ministrstva PTT. (Dalje.) NEDELJA PRAŠKI KVARTET (K njegovemu koncertu v nedeljo, ob 11.) O kvalitetah tega odličnega umetniškega ansambla je pisal »Slovencev« kritik g. V. U. o priliki koncerta v lanskem januarju: »Zikov kvartet si je svojčas vsled izredne izvajavske tvorne sile pridobil upravičeno svetovno slavo in priznanje. Ta komorna skupnost se je pred leti razšla. Ni pa zamrl duh, ki je v njej živel, temveč se je učlovečil nanovo v Praškem kvartetu. Zdi se, da ga je oživil violinist Černy in njegova prvinska glasbena sila. Novi kvartet je združil v sebi štiri velike umetnike. Od Zikovega kvarteta sta ostala Černy in violinist Berger, z njima pa sta se spojima violinist Švejda in čelist Večtomov v izredno ubranost. Nova umetniška skupnost je za ves glasbeni svet pomemben činitelj. S svojo danostjo vrezuje značilne črte v njegov obraz . . . Tvorna sila Praškega kvarteta je izredna. Vsa tehnika je dovršena in stoji kot kamenita podlaga vsemu ostalemu oblikovanju. Tu pa nastopajo danosti, ki prevzemajo. Čisti akustični svet je oplemeniten s sočno zvočnostjo posameznih instrumentov. Pri tem medsebojna ubranost ne doseza le popolnosti, temveč se zliva v čudežno zvočnost, ki omamlja. S tem akustičnim svetom se popolno sklada vse ostalo umetniško zajemanje. Velik smisel za tisno občute-vanje, ki zna vsaki umetnini dati njen lasten, pristen obraz v polni podrejenosti brez samohotnih osebnih potez. Smiselno precenjevanje poudarjenih in ne-poudarjenih glasbenih misli, kar daje v pravi medsebojni odtehtanosti podaja-nim umetninam pravo napetost in tedaj jasno zgraditev in oprijemljivo plastiko. Za vsem pa živi sila doživljanja, ki nevidno vendar napenja notranjo moč glasbenega dogajanja, kar v dojemalcu rodi doživetje resnične, visoke umetnosti. Tako moramo Praški kvartet ceniti res kot izredno umetniško skupnost . . .« KONCERT ARTISTKE BERNOT-GOLOBOVE (Nedelja ob 21.15.) Med našimi koncertnimi pevkami zavzema gotovo eno najvidnejših mest altistka ga. Franja Bernol-Golobova. S svojim nedavnim nastopom v »Carmen« pa se je pokazala tudi kot odlična operna pevka in igralka, ki jo čaka sijajna umetniška karijera. V tem nas potrjujejo tudi njeni uspehi po inozemskih nastopih. — Njen glasovni material je nekaj izrednega, zato bi radi izrecno opozorili na njen koncert v radiu, kjer bo pela arije iz ruskih oper. GA. FR. BERNOT-GOLOBOVA PONEDELJEK SLIKAR FR. KAVČIČ (K predavanju v kulturni kroniki v ponedeljek ob 18.40.) Med slovenske talente, ki so v tujini zavzeli izredno vidne položaje, moramo šteti tudi Frančiška Kavčič a (Caucig), rojenega 1762. v Gorici, umrlega 1828. na Dunaju. Izšolal se je v Italiji. Po llletnih študijah tamkaj se je vrnil na Dunaj, kjer je bil začel svojo izobrazbo in postal 1799. profesor na akademiji. S tem se je začela njegova karijera. Postal je vodja oddelka za porcelansko manufakturo, nato ravnatelj slikarske in kiparske šole, kjer je ostal do smrti. Število njegovih slik je izredno veliko. Snov jim je jemal iz bajeslovja, zgodovine, svetega Pisma in življenja svetnikov. Izvrstno je risal in komponiral. — O tem znamenitem slovenskem možu bo predaval konservator g. dr. Fr. Štele. • BERLINSKA KRATKOVALOVNA POSTAJA SPET ODDAJA S 15. januarjem je začela spet oddajati berlinska kratkovalovna oddajna postaja Berlin-ff itzleben. Dnevno oddaja v času od 12.30 do 13.30 (razen ob sredah in nedeljah), nato od 17. do 20. ure in od 22. do 24. ure. Ta postaja oddaja poleg lastnih oddaj tudi program berlinske postaje. Program predvideva večinoma zabavno in narodno glasbo. RADIJSKA RAZSTAVA Velika radijska razstava se bo vršila letos od 18. avgusta do 6. septembra v Berlinu. RADIJSKI NAPOVEDOVALEC JE DOBIL ODLIKOVANJE Belgijski napovedovalec in ustanovitelj »Journal parle-a« je bil odlikovan od belgijskega kralja z viteškim križcem. TOREK CLAUDE D£BUSSY, predstavnik francoske moderne glasbe (H koncertu njegovih del v torek ob 13.15.) JACQUES OFFENBACH (1819—1880) rav prijazno«. Sodi v salon in je bila svoj čas namen iena domači hčerki pri klavirju, im"nuie se pa najrajši: list iz albumu, silhueta, karakterni komad, sanjarija, ' iziia . . . Polen te pa ie še žanrska glasba, ki je podobna sliki iz prav svoje-it-t'!" perspektive, s prav apartno situa-r- in Takšna glasbena drobna urn»tnost •ma pič svoie poznavalce in ljubitelje. "" odanvarja pa okusu široke mase. 7nt-< splošno"t ne ve dosti zanjo in se raiši prepušča neproblematični glasbi ter so ob njej zabava kakor ob slikah v !:okšwm »magazinu« .. . SREDA FR. LISZT: KRISTUS (ob 20., z Dunaja) (Oratorij na podlagi svetopisemskih in liturgičnih besedil za soli zbor, orgle in veliki orkester.) A. Prvi del: Božični krog.— 1. Uvod: Adventno pričakovanje. 2. Pastorale in oznanenje angela. 3. Mati blažena je stala. 4. Pastirji pri jaslicah. 5. Sv. Trije kralji. B. Drugi del: Po razglašenju. — 1. Blagri. 2. Oče naš. 3. Ustanovitev cerkve. 4. Čudež (Pomiri vihar na morju). 5. Vhod v Jeruzalem (Cvetna nedelja). C. Tretji del: (Trpljenje in vstajenje). — 1. Žalostna je moja dula. 2. Žalostna je mati stala. 3. Velikonočna himna. 4. Vstal — Kristus zmaguje. Po Goethejevem izreku je glasba »najlepše odkritje Boga«. Izhaja od Boga in vodi k Bogu. Nič čudnega ni, če so veliki in največji skladatelji svoja najple-menitejša in hkrati najzrelejša dela stavljali v službo tega najvišjega Bitja, oziroma so ta dela bila inspirirana od religioznih nagibov. Pustimo ob strani vso vrsto od Palestrina preko Bacha do — z rožnim vencem v roki delujočega — Haydna. Labodji spev Mozartov je bil njegov nesmrtni »Requiem«. Beethoven je postavil svojo »Misso solemnis« (Slavnostno mašo) v službo Najvišjemu. Schuber-tovo Es-dur mašo je pisala z dihom smrti ovita roka; Rossini se je poslovil z »Stabat mater« od umetnosti; Wag-nerjevo hrepenenje po odrešitvi je našlo v »Parsifalu« svojo izpolnitev. Brahms se je na večeru svojega življenja pečal z — o poslednjih človekovih rečeh obrav-navjočih — »Resnimi spevi«. Bruckner je — poleg svojih maši in Te deuin — a posvetil svoje simfonije »Ljubemu Bogu«; celo Mahler je v svojem zadnjem simfonskem delu uglasbil katoliško himno: »Pridi stvarnik Sv. Duh«, in Fran Liszt pristavil kot sklepni kamen svojemu delu oratorij »Kristusa«. Listz je najprikupljivejša prikazen v drugi polovici stoletja na polju oratorijske kompozicije. Z dvema temeljno različnima deloma je spričal svoje pojmovanje o vzvišenosti in estetski upravičenosti te glasbene oblike: z legendo o sv. Elizabeti (zložil 1867.) in »Kristusom« (komponiran okrog 1. 1866,, celotno izveden v Weimarju 1. 1873.1. Oba dela dihata eminentno katoliško občutje; smatramo jih lahko kot osebnostna izpoved religioznega človeka. Že to tvori temeljni razloček med njegovim in Handlovim oratorijem. Handlova umetnost je zajemala iz globine ljudske duše in se očiščevala ob splošnih človeških idejah. Liszt ostane na stališču l'art pour l'art, dasiravno on ni tega hotel in čeprav je ta oratorij »Kristus« posvetil ljudstvu z iskreno željo vernega katoličana, po novem sodelovanju umetnosti in življenja, cerkve in sveta. Časovna doba Lisztu ni dala prav: temu orato-riju se nekam izognejo, njegove tvorne sile ne najdejo upoštevanja, čeprav niso nikjer tako očite kot v tej skrivnosti. Stilno oznako da temu oratoriju bogata uporaba starocerkvenega melodičnega zaklada; njegov vplet in vliv v moderno harmonsko občutje se je skladatelju prav posrečil. Tudi velik častilec Wagnerja odseva iz uporabe njegovih harmonskih osnov deloma z navedbo vodilnega motiva, zlasti pa vsestransko uporablja sekvenco kot važno arhitektonsko enoto. S Handlovim »Mesijem« ni »Kristus« skupno le idejo. Velik del partiture zavzema zgolj instrumentalna godba (Vihar na morju, Prihod treh modrijanov). Nad razsežnimi zborovskimi partijami zbora dih srednjeveške mistike. Od tukaj vodijo najmočnejše vezi k stari liturgični drami. PETEK HA YDNOVE SKLADBE v originalni zasedbi (ob 20.) RUSKI RADIO Kakor poroča »Radio Welt«, so na zadnji seji moskovskega radijskega sveta sklenili zgradili dvajset oddajnih postaj, katerih vsaka naj bi imela od 100 do 250 kvv. Od teh naj bi jih stalo 10 v evropskem, 5 pa v azijskem delu Rusije. Pripravljene bodo tako, da bodo oddajale propagandna predavanja v tujih jezikih, in sicer v vseh evropskih in mnogih azijskih jezikih. Vsebina teh predavanj se bo ravnala po diplomatskih odnošajih med sovjetsko Rusijo in prizadeto državo. JELKA IGLIČEVA sodeluje pri koncertu v petek ob 22.15 SLABE INFORMACIJE IN JALOVA TOLAŽBA „NAŠEGA VALA" Prva številka »Našegu vala« v letošnjem letniku je prineslu v svojo tolažbo na uvodnem mestu med svojimi »Radijskimi sličicami« tudi zaupanja polne »informacije« o reformi naše ru-diofonije. Tam tolaži sebe in svoje vernike z zagotovilom: »Društvom se radio nikakor ne misli dati v eksploatacijo. — Naši naročniki se bodo gotovo spominjali, da smo nu tem mestu o predmetu že parkrut razpravljali. Dogodki kužejo, da smo imeli prav tudi teduj, ko smo trdili, da bivši eksploatant naše postaje samostojno ne bo več eksploatiral. Stvar se giblje in bomo videli, kako se bo zasukala . . .« Tako »Nuš vul«. Stvar se je pa zasukala — o bridka ironija usode! — menda vprav med tem časom, ko se je člunkar potil nad temi lolažljivimi vrsticami. Zakaj glej gu, spuku, našo postajo je dobilo eksploatacijsko »društvo«, in sicer spet — Prosvetna zveza. In dogodki so pokazali, da »Nuš vul« — ni imel prav: bivši eksploatant naše postaji, Prosvetna zveza, našo postajo samostojno že eksploatira! Da, da, stvar se je kuj naglo premaknila in zasukala tako, da se je tudi »Našemu vidu« in maloštevilnim njegovim vernikom kur v glavi zavrtelo in jim je sapo vzelo, du niso prvi hip vedeli, ali so ali niso . . . Takšna blamuža! No, i>a so jo le pogruntule brihtne glave. Naslednja, to je 2. številka, oznu. nja: »Odločitev je padla«, toda dodaja: »— začasno«. Kdo bi zameril »Našemu valu«, da se hoče za vsako ceno potolažiti, pa čeprav nuno s prazno peno? Tudi njegove verne bralce je treba polagoma spraviti preko blamuže, sicer utegne izgubiti v njih očeh ves kredit in — si nakopati nejevoljo svojega krušnega očeta Pilili psu, čigar zvezdo je zu konec starega leta s tako vnemo oznanjul nu obzorju! Gospodje okoli »Našega valu«! Saj se razumemo: dobro vemo zu pobožne želi>\ katerih glasilo ste postali. Razumnemu poslušalcu ni težko najti logično zvezo mrd vašim oznanilom nove zvezde Philipsovega koncema in med jalovo tolažbo, ki jo razlivate v svojem zadnjem uvodniku. Zagotavljamo vas: r Slovenski poslušalci bomo budno na straži, da ost a n e naš radio slovenska in ljudska last! Nad vse energično ga bomo branili pred vsakim napadom tujega kapitala, pa najsi pride od koderkoli! —Niste še odgovorili nu naš komentar o vašem oznanilu nove zvezde. Vuš molk je zgovoren dovolj, du smo v svojem mnenju o vas potrjeni. Narod bo so. d i l vaše počet j e, ki je v svojih metodah zgovorna priča nekegu delu nuše inteligence, ki hoče biti vedno nu krmilu in se zveze s komerkoli, če se ji to ne posreči, samo du svoj namen doseže: zgodovinii nam brani o tem dovolj dokazov. Mislimo, da je čas, du te nezdrave razmere iztrebimo. Vaše »zahteve«, ki z njimi pruv prisiljeno končujete svoj tolažilni uvodnik, pa niso nove. Mi smo jih postavili, ko »Našegu vala« še nikjer ni bilo. Mi jih še vzdržujemo in bomo gledali, du dosežemo realizacijo. Toda brez pomoči tujega kapitalu, r čigar službo se po vsem videzu, žal, postavlja »Naš vut«. Mi bomo to podpirali tudi s svojim strokovnim sodelovanjem. Pruv smešno in prazno se nam zdi, ko »Naš val« i svoji prvi letošnji številki ponuja takšno sodelovunje s svoje strani, ko so nam prav vse njegove dosedanje številke, od prve do zadnje, zgovoren dokaz, da razen naslovu »Naš val« nimamo absolutno nobenega lastnega odnosa in stališča do našega radiu in do radiofonije vobče; saj je vprav radio tisto, o čemer tu bledični magazin najmanj ve pisati. Zato m u slove n s k i p o s l u š a l-c i za to o d r e k u m o sleherno legi t i m a c i j o. Slo v e n s k i p o slu š alci se o -k l e p a m o s v o j e g u glasil a, k i se je v n u j t e ž j i h letih z največjimi ž r t v u m i borilo z u nuše p ruv i c e in slo v e n s k i r a d i o ! Kako pa se je »Nuš val« poskušal uveljaviti, nam lepo povedo izvirni dokumenti, ki jih danes objavljamo in ki bomo o njih o priliki spregovorili kaj več. © TI-DNIK NAS DOKAZE 1IRANI. . . ALI KAKO SE JE UVELJAVLJAL »NAŠ VAL« l\ rtdjevina Jugoslavija Dravska direkcija pošte in telegrafu v Ljubljani. OKROŽNICA vsem direkcijskim odsekom in referentom, vsem erarnim in pogodbenim ter pomožnim poštam. »NAŠ VAL« Nova tedenska ilustrirana revija radio- jonske oddujne postaje v Ljubljani. (D. štev. pov. 174/111-1934). Radio-fonsku oddajna postaja v Ljubljani nam sporočit, da bo pričela izhajati dne 1. marca 1934 nova tedenska ilustrirana revija »NAŠ VAL«, ki se bo urejevala skladno z namerami radijskega državnega komisarijuta in bo prinašala poleg podrobnega tedenskega programu nuše beogradske in zagrebške postaje tudi še tedenske programe vseh večjih evropskih posta j. Razen tega bo nova revija bogato ilustrirana ter bo vsebovala poljudno pisane članke poučne in zanimive vsebine iz področja naših kulturnih panog. Nadalje nas rudiofonska oddajna postaja v Ljubljani opozarja, du bo »Naš val''!, strogo objektivna revija, ki se ne bo odlikovala samo s pestrostjo vsebine in raznoličnosti slik, temveč tudi. da bo pisana vseskozi v duhu državnega in narodnega edinstva. Ker naša postaja do danes še nima svojega oficijelnega glasilu in ji je tako glasilo posebni) v današnjih časih nujno in neobhodno potrebno, upa, du bo de-ležnu nova revija vsestranske podpore. Razglasujoč prednje poročilo nuše ra-diofonske oddujne posluje in poznavajoč požrtvovalnost vseli miših uslužbencev, apelirum na nje tudi v tem primeru z željo, da bodo storili, kar je le mogoče, du p o s t u n e v s a k prejem-ni k nove revije lu d i njen n a r o č n i k i n d u b o v s a k radi j-s k i n a r o č n i k h k ruti l u d i n u-r o č n i k r e v i j e »N a š v a l«. Kakor smo informirani, bo cena »Našemu valu« samo 3 flri) Din zu vsako tedensko številko. Pruv tako, kakor so podprli naši uslužbenci rudiofonsko oddajno postajo v Ljubljani v njenem prizudevunju zu razmah radiu s pridobivanjem interesentov in novih naročnikov v preteklem letu, upam in sem trdno prepričan, da bodo to storili tudi sedaj, ko gre za novo. povsem samostojno glasilo naše radijske postaje. V Ljubljani, dne 15. februarju 1935. V. d. direktorju pošte in telegrufa: V. z. Dr. Lamut, l. r. K ruljevinu Jugoslavija Dravskii direkcija pošte in telegrufa v Ljubljani. OKROŽNICA v s cm drža v n i m in pogodbenim pošta m. »NAŠ VAL«. (D. štev. pov. 2291Ib—1934). Voilslro radiofonske oddajne posluje v Ljubljani nam je sporočilo, da je iz-dajanje nove tedenske radijske ilustrirane revije »NAŠ VAL« v nevarnosti, oziroma, du izhajanje nove revije ni zasiguruno in da se utegne zavleči, ker ni dovoljnega števila naročnikov. Nadalje nas vodstvo omenjene postuje prosi, naj bi celotno uslužbenstvo, ki uživa privilegij plačevanja znižanih naročniških pristojbin, že zato in tudi kol poborniku našega radiu po sumi prirodi njegove službe, novo revijo vsestransko podprlo in zbiralo naročnike. Že z litografirano okrožnico I). štev. por. 174/34 od 15. t. m. sem obvestil vse nuše uslužbence, da bo pričela iz-liujuti nova rudijsku revija »NAŠ VAL« in sem apeliral nanje, naj preskrbe, da postune vsuk radijski naročnik hkrati tudi naročnik nove revije »NAŠ VAL«. Prednje sporočilo radiofonske oddujne postuje v Ljubljani pa me davdaja z bojaznijo, da se prvo naše obvestilo o nameravanem pričetku izdajanju nove revije »NAŠ VAL« ni dovolj upoštevalo. Mislim, da je v interesu našega radia, da se propagira vsestransko njegov razmah in du je največje propagandno sredstvo mimo izrečene besede vprav pisana beseda, ki veliko več trajno zaleže, kakor izgovorjena. Tako propagandno sredstvo naj bo revija »NAŠ VAL«. Tudi bi ne hotel, du bi bilo prav naše uslužbenstvo izpostavljeno očitkom, du zu razmah radia in njegovega naj-jučjegu propagandnega sredstva v državno nacionalnem interesu ni storilo dovolj ali celo nič. Zalo se obračuni vnovič na vse nuše uslužbence z vabilom, naj z vso vnemo prično nabirati naročnike za »NAŠ VAL«. »NAŠ VAL« bo izhajal tedensko, vsaka posnmeznu številka bo stala 3 Din, mesečna naročnina iznaša 12. Din, četrtletnai 36 Din, polletna 70 Din, celoletna pa 140 Din. T o z u d e v n e sezname n a j v p o šlj e j o pošte brez posebnega poročilu ne p o s redno n a I b o d s e k Dr u v s k e direkcije pošt in telegrafov v L juhi j u u i n u j d a l j e do vštetega 10. m a r c a 1934. Praznih seznamov ni treba predlagati. V Ljubljani, dne 23. februarju 1934. V. d. direktorju pošte in telegrafu: Dr. Tavzes, s. r. ) KRONIKA VPRAŠANJE TEDNA M ONOPOLIZA CIJA ŠOLSKIH KNJIG Zarlnje tedne vznemirja našo javnost vprašanje šolskih knjig, ki naj bi jih po zakonu o šolskih knjigah iz l. 1929. prevzela država kot svoj izključni monopol. Seda j poteka leto, odkar je v smislu tega zakona izšel razpis, ki razpisuje učbenike iz tako imenovane nacionalne skupine. Proti temu se je precej nato oglasil organiziran protest, ki se je ponovil pred božičem, a je ostal do danes brez uspeha. Zato se je protest v novi, širši akciji ponovil. Akcijski odbor, ki so ga tvorili zastopniki raznih gospodarskih panog, se je razširil z zastopniki vseh slovenskih kulturnih društev in ustanov. Sestavila se je spomenica, ki so jo dobile v podpis vse slovenske občine. Monopolizacija šolskih knjig bi pomenila, če se izvede, največjo nevarnost za slovensko šolstvo in je prav za prav napad na vso slovensko kulturo. V veliki nevarnosti je slovenščina kot učni jezik, ker bi izginila celo v nižjih razredih srednjih šol. Prav tako bi imela monopolizacija hude posledice za vse naše narodno gospodarstvo. To vprašanje je eno izmed redkih v slovenski zgodovini, ki so se ob njem strnili vsi še tako različni krogi v skupno fronto in s tem pokazali enodušno voljo naroda. Zato ni dvoma, da bodo pri tej akciji uspeli. m KNJIGE IZBRANO DELO VIDE JERAJEVE. Uredila Marja Boršnik. Zbirka slovenskih književnic I. knjiga. Ženska založba belo-modre knjižnice. Ljubljana, 1935. Str. 199. Urednica podaja najprej izčrpno, 65 strani obsegajočo študijo dela in življenja Vide Jerajeve. Slede pesmi, ki jih je razdelila v dva dela: pesmi za odrasle in otroške pesmi. Knjigo zaključujejo kronološki pregled pesničinega ustvarjanja, pripombe k izdaji in navedba gradiva, ki ga je imela urednica na razpolago. Knjiga je opremljena z risbo Vide Jerajeve, ki jo je napravila Henrika Šantlova. —ok— Koprivnik Vojko, JUGOSLOVANSKI l.OVČEVI ZAPISKI. Izdala in založila mariborska podružnica S. L. D. Maribor 1935. Knjiga vsebuje opise lovskih doživljajev iz Hrvaškega Posavja, Vojvodine, okolice Beograda, z Gorenjskega, iz Šu-madije, s Pohorja, iz Dalmacije, Srbije, s kočevsko-hrvaške meje, iz Bosne in Hercegovine, Srema, Slovenske Štajerske, Baranje. Pisani so izredno živo in toplo, tako da se kritik »Prager Presse« zavzema za prevod. Oprema je lepa, a skoraj da preveč neenotno pestra. —ok— »MRZLA LUČ« je naslov nove drame češke pisateljice Scheinpflegove. V njej KRITIKA PROSVETNI DEL PREDAVANJA V ZIMSKEM SPOREDU V 23. številki lanskega letnika našega lista je objavljen razgovor z vodstvom ljubljanske radijske postaje. V tem razgovoru vodstvo pravilno poudarja, »da je radio močan ustvarjalec in oblikovalec javnega mnenja, da mora sam po sebi dajati pogoje za zdravo družabno in javno mišljenje, za resnobo v življenjskih vprašanjih, da je glasnik in razlagalec vsega, kar se godi v nas in okoli nas in mora vse to usmerjati v državljansko in narodno vzgojo«. Za tem se razgrinja pred nas sistematično izdelani spored zimske sezije v radiu. Lep in stvaren je ta program. Če pogledamo zdaj, ko smo prebili že dobršen kos zimskega dela, na to, koliko so se obljube uresničile, moremo z zadovoljstvom ugotoviti, da vodstvo postaje ni ostalo pri besedah, ampak se je pošteno potrudilo, da izvede nalogo, ki si jo je bilo zastavilo. Napovedana so bila vzgojna in kultur-no-filozofska predavanja. Od novembra pa do srede januarja smo slišali nič manj kakor 10 predavanj iz tega cikla. Fr. Terseglav na- je vodil v daljni Kitaj in govoril o njega duhovni podobi nekdaj in danes; predstavil nam je kitajskega Platona Laotse, razpravljal o višku kitajske kulture pred propadom in o današnji podobi Kitajske. Univ. docent dr. Stanko Gogala je v štirih predavanjih osvetlil vzgojni pomen družine, naroda, cerkve in življenja. Prav v zadnjem času se je znova oglasil v radiu nekdaj pogosti predavatelj univ. profesor dr. Frane Veber z vencem predavanj o filozofiji zadružnega gospodarstva. Kulturna kronika se je razgrnila pred nami sedemkrat. Imena predavateljev France Vodnik, A. Sovre, Fr. Albrecht, Ljudevit Mrzel, dr. Rajko Ložar, jasno govore o kvaliteti kulturne kronike. Predvajanje Jurčičeve tragedije Tugo-mer dne 21. januarja je bila že šesta ura kaže do grozote povečano sliko amoral-ne žene »boljše družbe« in prijateljstvo bogatega podjetnika, njenega moža, in njegovega prijatelja, inženjerja, iznajdi-telja »mrzle luči« (žarnice brez segrevanja). Žena vara svojega moža z njegovim prijateljem in brezdušno gleda, kako zaradi nje propade moževo podjetje in se onemogoči inženjerjeva epohalna iznajdba. Drama je doživela v prozi velik uspeh. ANTONINA SOVE zbrano delo bo izdala založba Melantrich v Pragi v uredništvu prof. Arne Novaka. Obsegalo bo 25 zvezkov. Prvi zvezek bo vseboval najbolj popularno Sovino delo, roman »Ivuv roman«. Izhajal bo v tedenskih snopičih. v ciklu, ki pod vodstvom prof. Frana Kohlarja pojasnjuje razvoj slovenske drame. Na vrsti so bili doslej A. T. Linhart (trikrat) z Zupanovo Micko in Matičkom, Fr. Levstik s svojim Juntezom, J. Ogrinec z veselo igro iz naše čitalni-ške dobe »V Ljubljano jo dajmo«, in J. Jurčič s Tugomerom. Vsako soboto nam urednik dr. A. Kuhar razkazuje v pregledni obliki pota, ki si jih utira evropska zunanja politika. Praktični izobrazbi je posvečena cela vrsta stalnih tedenskih predavanj. Nedelj-ko popoldne je odmerjeno našim gospodarjem in gospodinjam. Ob ponedeljkih zvečer je redno na vrsti zdravniška ura, ki jo oskrbuje dr. Bogomir Magajna. Ob četrtkih zvečer pretresa prof. dr. Rudolf Kolarič vprašanja s področja slovenskega jezika. Petek pa je med vsemi s predavanji najbolj založen. Stalno je na sporedu ženska ura; ta je dokaj pestra, kakor izpričujejo to že naslovi: Ko se dekle moži, Življenje žene v našem Primorju, O kozmetiki, O služkinjah Vrednotenje gospodinjskega dela, O služkinjah in štednji, O ženskih zavetiščih in domovih. Ob istem večeru sta izmenoma na vrsti pravno in delavsko predavanje. V pravni uri je v nizu predavanj govoril dr. Jože Voršič o aktualnem vprašanju zaščite upnikov. Dr. Vladimir Knaflič pa je s svojim predavanjem načel nov ciklus o avtorji; cm pravu. Delavska predavanja so pa govorila o rudarjih, trgovskih sotrud-nikih, o ženi in delu, o kovinarjih, o pomenu strokovne organizacije in o mezdi v narodnem gospodarstvu. POGLEJMO NA NOTRANJSKO! Pod tem naslovom je Mirko Javornik napisal besedilo za pestri večer, ki smo ga slišali v soboto 11. januarja. Sodelovali so član Narodnega gledališča, prireditelj sam. dr. B. Magajna, Fantje na vasi, kmečki kvartet Hmtadra in seveda tudi plošče. Ni prišel na svoj račun pri tem večeru tisti, ki je računal samo na zabavni značaj tako imenovanega pestrega večera. Prevladovala je poučnost in bi zato kaj takega rajši uvrstil med prave, in sicer dobre in zanimive nacionalne ure. Tekst očituje važnost in je zdrav, brez običajnih sentimentalnosti. t GLEDALIŠČE Goljevo najmočnejšo mladinsko igrico z uspehom igrajo našim malčkom t ljubljanski drami. Na sliki vidimo v levem kotu »Ubogo Ančko« (Ančko Le-varjevo) kot kraljično: slika poleg nam predstavlja prizor, ko »berač« (Grego-rin) pripelje ubogo Ančko v gozd med vile. Potem vidimo Jana kot kraljeviča in Sancinu kot očeta Močerada z Ančko. Spodaj na levi vidimo Ančko pod oltarjem Marije (Šaričeva), potem prizor na dvoru in prizor na Močerudovem domu, ko Ančka prosi, naj se mačeha (Juva-novaJ usmili in obdaruje starega berača. Leicu joto Hajko Kos, Ljubljana (Su-mar F 1:2, Perutz-Peromniu film.) DROBNE NOVICE ANDERSEN je ali ni francoskega porekla? Razvnema se literarna vojska glede Andersenovega očeta, ki je bil baje Francoz in se je pisal Go-mard. Nekateri danski krogi branijo to teorijo kot dokazano. Vendar je ena izmed Gomardovih potomk še živa, ona pravi, da bo v oporoki vse pojasnila. Dotlej imajo literarni zgodovinarji čas in priliko, da se o stvari nekoliko razpišejo . . . AKADEMIJA GONCOURT bo morala izbrati novega člana namesto umrlega Leona Henni-qua. Govore, da bo prišla na to mesto znana pisateljica Colette, spet drugi ugibajo, da bo Henni-quov naslednik Romain Rolland. KIPLING SEDEMDESETLETNIK slavi svoj življenjski jubilej na svojem gradiču v Sussexu. Rad bi krenil na novo potovanje okrog sveta, preden umre. Toda njegovi prijatelji in njegovi zdravniki mu to resno odsvetujejo. Nedavno je na to z ironijo izjavil: »Pa mi vsaj ne bodo branili, da ne bi krenil za potovanje na Oni svet...« SOVJETSKI PISATELJI Serafimovič, Selvinski, Lugovskij, Kirsanov in Bezimenski so prišli navezovat kulturne stike v Pariz. Vrše se veliki sprejemi v Maison de la Culture, v PEN-klubu itd. Povsod so recitirali iz svojib del in pri tem pokazali sijajne pevske in igralske zmožnosti. Ko je neki francoski literat vprašal enega izmed njih, kateri jezik se mu zdi potrebno učiti poleg ruščine, je dobil tale dvorijivi odgovor: »Za umetnost italijanščino, za trgovino angleščino in nemščino, za literaturo pa francoščino .. .« Ta izjava priča o izrednem ekel-sticizmu, ki se pojavlja v sovjetskih krogih, ki so se doslej obdajali glede tega s kitajskim zidom. HORACIJEVA TISOČLETNIMA — ŠELE PRIHODNJE LETO Medtem ko smo pri nas Hora-cijevo tisočletnico že slavili, v znastvenem svetu še ni končana pravda, ali je bila tisočletnica lani ali je letos. Italijanska šola je odločno bila za leto 1935. in te šole smo se očividno pri nas držali. Nasprotno pa trdi francoska šola na podlagi izjave Jeromeja Car-copina, da se zadnje leto rimske ere, leto 754., ki sovpada z letom 1. krščanske ere, ne sme šteti, kadar gremo iz ene ere v drugo. Torej bo jubilej šele 8. decembra 1936.! SANKCIJE IN RADIO V razglasu italijanskega propagandnega ministrstva so objavljene določbe glede uporabe umetnosti tistih držav, ki •o se priključile sankcijam. Seveda zadenejo te določbe tudi italijanski radio. Po teh določilih morajo gledališča črtati s programa dela vseh pesnikov, ki pripadajo sankcijskim državam. Izvzeta sta samo Shakespeare in Shaw. Za francoske pesnike in avtorje so postavljena posebna določila in sicer »radi zadržanja velike večine francoskih duševnih delavcev proti Italiji v sedanjem položaju«. Vse opere skladateljev sankrij-skih držav se odstavijo z igralskega programa. 0(1 resne glasbe je dovoljen samo neki odstotek francoske in španske simfonične in komorne glasbe. Od lahke glasbe je prepovedano vse, kar izhaja iz sankcijskih držav. Tudi delovanje tistih umetnikov in dirigentov, ki pripadajo sankcijskim državam, je omejeno ali pa celo popolnoma prepovedano. Italijanska radijska družba je črtala iz svojega oficielnega programskega časopisa vse postaje sankcijskih držav. Odslej ho objavljala samo še programe nemških, avstrijskih in madžarskih oddajnih postaj. Radijski svetovalec ŠUMENJE, POKANJE IN POJAVI FADINGA Če ne gre za električne motnje in če nastopijo celo pri bližnji krajevni oddajni postaji fadingi, potem so najbrže krive izrabljene žarnice. Vse žarnice trajajo povprečno samo dve leti ali okoli 2000 gorilnih ur. Zato moramo enkrat tudi žarnice izmenjati, če hočemo imeti pravi užitek pri poslušanju. PODSTREŠNE ANTENE Te vrste anten se uporabljajo s pridom tam, kjer ne moremo namestiti zunanje antene. Potrebno pa je te antene prav tako točno po navodilih vzem-Ijiti. Na tako anteno moramo prav tako paziti, kakor na visoko zunanjo anteno. SELEKTIVNEJŠI SPREJEM S STARIMI SPREJEMNIMI APARATI Starejši aparati v največ primej-ih niso preveč selektivni in se često sliši zvečer obenem 5 do 10 oddajnih postaj. Sicer pa aparat lahko še dobro sprejema oddaljenejše postaje. Če dobimo čistejši sprejem nekaterih postaj, lahko pogrešamo postaje, ki jih več ne dobimo. To pa dosežemo s tem, če skrajšamo anteno na najmanj 15 metrov. fred d. pasley: 511 Capone — car chicaskih banditov DOKI MENTARIČNI REPORTAŽNI ROMAN Chicago pa jt' imel veliko število poglavarjev raznih tolp, ki so delovali vsak zase v več ali manj točno odmerjenem ozemlju. Ta element je liil razvil spočetka predvsem o okrajih, kjer je bilo prebivalstvo mešano, raznorodno, kjer ljudje nič ne vedo o državljanskih dolžnostih ali pa jih zaničujejo. V volilni borbi so gangsterji desna roka ciničnih politikov. Oddajajo svoj glas, stiščijo kandidata, kot plačilo pa so v zavzetju pred zakonom, vsaj toliko, kolikor jili lahko ščiti njihov kandidat. Če kakšnega gangsterja zasačijo pri zločinu, ki je docela dokazan, tako da ne more uiti kazenskemu zasledovanju, če prič ne more spraviti s poti in če se sodišče ne da podkupiti, če sledi naposled obsodba, se pokaže čez čas nekakšna »kavcija«, kakor v primeru Spikea 0'Donnella, in zločinec se znajde na svobodi. Gospostvo 0'Baniona se je raztezalo nad 42. in 43. okrajem. Obsegalo je Zlato obalo, »The Cold Coast«, obalo mi-chiganskcga jezera, kjer se dvigajo razkošni hoteli in sijajne palače bogatega in elegantnega sveta. Proti zapadu se okraj močno spremeni: delavske hiše, majhne štaeune, nad njimi borna stanovanja, beznice, tovarne, šupe, garaže, slavni chicaški »slurni«. Predvsem v tem okraju in s pomočjo volilcev. ki jih je zbral Bog ve kje in so volili dvakrat, trikrat, če je bilo treba, so se odločale volitve obeh okrajev ob »Zlati obali«. Za primer krilatica iz časa volilne borbe: Vprašanje: »Kdo bo odnesel 42. in 43. okraj?« Odgovor: »0'Banion v svojih žepih z revolverji!« Dion 0'Banion je bil vzrasel v revščini. Njegov oče je bil preprost sadjar. Z desetimi leti je deček že raznašal ča- Pet vprašanj . . . S tem dajemo našim bralcem priliko, da dokažejo svoje znanje. Čez nedeljo naj najdejo odgovor na pet vprašanj, ki se tičejo splošne izobrazbe. V torek moramo imeti odgovore v rokah. Imena reševalcev, ki nam pošljejo vseh pet pravilnih odgovorov, objavimo vsakokrat na tem mestu. Vsaka številka bo prinesla pet takih vprašanj in odgovore na vprašanja iz prejšnje številke. Za to pot odgovorite na sledeče: 1. Kdo je ustanovil prvo tovarno avtomobilov in kje? 2. Kateri veliki pisatelj je popisal neko deželo,- ne da bi bil kdaj tam? 3. Iz česa sestoji človeško telo v glavnem ? 4. Zakaj imenujemo hinavske solze »krokodilske solze 5. Katero odlikovanje se nosi na nenavadnem mestu? sopise po »I.oopu« in se vzgajal v družbi .-umljivfh ljudi. Še preden je zlezel iz svojih deških hlač, je bil že med nepoboljšljivimi člani tolpe iz Market-Streeta. Nekaj pozneje se je pojavil kol nalakar v sumljivi kavarni v North-Strcetu, katere stalni gostje so bili že-parji. Tako se je kmalu spustil med tatove in >e je specializiral za vlome v železne blagajne. Tudi on je že imel svoj »sistem«. Da pokažemo, kako so se izkazali njegovi politični pokrovitelji in kako >o v Cliicagu »skrbeli« za zločinca, zabeležimo iz »Kriminalnega arhiva« nekaj podatkov o začetkih njegove ka-rijere. To-le najdemo pri njegovem imenu : »Marec leta 1921 : pod št. 23.893 — tat-v .na in vlom; razveljavljeno, krivec oproščen. Maj leta 1921: pod št. 24.752 — tatvina in vlom; razveljavljeno, krivec oproščen. Maj leta 1921: pod št. 24.755 — posest prepovedanega vlomilskega orodja; razveljavljeno, krivec oproščen. Julij leta 1922: pod št. 28.982 — tatvina; kavcija deset milijonov dolarjev, deponirana po T. Braunlipu in Titu HalTa, občinskem svetovalcu, zadeva odložena.« Policijski šef Collins je pripisoval (('Banionu 25 umorov, vendar 0'Banion nikdar ni prišel pred sodišče zaradi umora! Leta 1921 je neki občinski detektiv presenetil 0'Baniona vprav pri tem, ko je vlamljal v blagajno na poštnem uradu — sodišče pa ga je oprostilo! Kakor Capone, je imel tudi 0'Bauioii svoj alibi. Eno miljo od osrčja Chicaga, vprav na št. 738 na North-State street, za velikim izložbenim oknom se je nahajala prodajalna 0'Baniona — cvetličarja, nasproti stolnice Sv. Noma, kjer je kot otrok stregel pri maši očetu 0'Brienu. sam je handit čez dan preoblečen prestavljal svoje cvetlice, prenašal škarje in škropilnico s predpasnikom za pasom. Mimoidoči je videl moškega srednje postave, širokih ramen, drobnega stasa, rajši suhega, toda atletsko raslega, kako je hodil med svojimi cvetlicami in rastlinami. Njegove majhne in ljubke roke -o umetno prestavljale cvetlice po loncih in vazah v izložbi in na policah. Imel je dovršen okus in prirojen čut za obliko in barvo. Nihče ni znal tako sple-sti venca in napraviti šopka in pokazati pri tem toliko spretnosti kakor on. V posebnih žepih je nosil pri sebi vselej tri revolverje: enega v desnem hlačnem žepu, enega pod levo pazduho in enega v levem žepu suknjiča. 0'Banion je enako uporabljal levico in desnico in je bil edini človek v Chicagu, ki je uporabljal hkrati tri revolverje. Njegov okrogli irski obraz se je neprestano smejal. Njegove modre, široko odprte, neprodorne oči, ki niso nikoli trenile, so brezčutno zrle zunanji svet. Njegova desna noga je bila za nekaj centimetrov krajša kakor leva — to mu je ostalo iz časov, ko je bil nosač in ga je zadela nekoč nesreča — zato je čudno šepal. Ta posebnost in pa navada, da je nagnil glavo na stran, kadar je s kom govoril, je napravilo vtis potulinjenosti, ki ga človek ni zlahka pozabil. Po svoji nravi je bil 0'Banion skupek nasprotij: po eni strani ljubeznivost, ljubezen do cvetlic, po drugi strani zmožnost, da je človeka lahko brez ke-sanja umoril. Poleg tega je naravnost sovražil alkohol — 0'Banion ni bil še svoj živ dan pokusil niti piva niti wlii-s';yia — in je bil hladno krut. Za O' Baniona se je človeštvo delilo v dva (iela, v dobre in slabe. Civilizirano življenje ga je tlačilo. »Velike stvari opravljamo brez velikih šarž«, je dejal nekoč Ilvmieju Wei>:-u, ko je bil pravkar dobro opravil proti neki nasprotni tolpi. Vsak večer ob šestih je cvetličar 0'Ba-"•on zapustil pozorišče in se pokazal kot 0'Banion, strašni bootlegger. Nočjo primerna za tihotapstvo s pivom in alhokolom. 0'Banion je bil mnogo večji cinik kakor Torrio. Tole pripovedujejo: Dva policista iz West-Sidea sta bila ustavila enega izmed njegovih tovornih avtov in sta zahtevala tri sto dolarjev, da ga spustita naprej. Možje, ki so tovor -premljali, so telefonirali 0'Banionu. 0'Banionov telefonski vod pa je bil priključen tudi na policijskem komisa-riiatu, kjer je šef policije Collins lahko beležil tale pogovor: »Tri sto dolarjev! Ali, mrhi! S strojnico bi ju lahko preluknjal za polovico tega denarja!« je vzklikal 0'Banion. (Dalje) ZARADI POMANJKANJA PROSTOR 4 STA IZOSTALI V TEJ ŠTEVILKI FILMSKA IN TEHNIČNA RVBRIKA Vfalt teden druga — Očka, ali mame še dolgo ne bo? — Vsak hip pride, ljubček. Zdaj bi pomerila še zadnji klobuk! Za boljšo voljo... TRI PISMA SLAMNATEGA VDOVCA Prvo p i s ni o. Ljuba, draga, predraga žena! Ker bo že skoraj mesec dni, kar te ni več doma, ti moram vendar enkrat poslati sporočilo, kako se imamo in kako je z našim gospodinjstvom. To sporočilo ti pošiljam v precej razširjeni obliki, namreč po časopisu. Prvič: prihranim si s tem znamko, drugič boš ti laže brala tiskano besedilo kakor mojo klavrno pisavo in tretjič boš te vrstice tako na vsak način dobila, ker se vsi časopisi vendar ne bodo izgubili na pošti. Torej, moja ljuba, lahko si brez skrbi! Imamo se dobro, imamo se prav dobro, in ko bi vedel, da ne boš užaljena, bi ti dejal, da se imam izvrstno. Dala si nam pred odhodom toliko dobrih nasvetov in naročil, da se nam ne more nič zgoditi, če izpolnimo le tretjino vsega. Stanovanje je v vzornem redu in vse dobimo takoj ker ne spravljamo vsega kakor ti v omare in predale, temveč pustimo vse ležati na posteljah, zofi, stolih. Tako imamo vedno vse pri rokah. Samo ozremo se naokoli in samo se-žemo. V gostilni jemo zelo dobro in saino zajtrk ter mrzlo večerjo si pripravimo doma. Vendar sem moral včeraj, jaz ne vem, kako to pride, vzeti iz omare zadnjo kožico za mleko, ker je vsa posoda še zamazana. Toda jutri pride postrež-nica in bo vse zopet spravila v red in ti si lahko brez skrbi. Predvčerajšnjim sem pomil dve skodelici od rožastega kavinega servisa. Bili sta kot novi, zato mi je bilo zelo žal, da so mi pri brisanju zdrsnili na tla. Takoj sem seveda sklenil, da ti kupim nov servis, zato sem še ostale vrgel na tla, zakaj če nekaj skodelic manjka, servis ni več poraben. Tudi sem spravil mastni madež sijajno iz hlač. Ne boš jih spoznala, tako lepo jih je krojač zakrpal. Veš, ljuba, takoj ko sem razlil omako in pečenko po hlačah, sem se dal poučiti, kako se odpravljajo mastni madeži. Oler mi je rekel, naj denem na madež pivnik in nato naj držim vroč likalnik toliko časa na njeni, da bo pivnik vsrkal mast. Zelo sem bil vesel pametnega človeka in njegovega nasveta. Tekel sem domov in si napravil vroč likalnik, da je kar žarel. Položil sem pivnik na madež in nato prav počasi likalnik na pivnik. Naenkrat pa je zapel telefon. Bil je star sošolec, ki ga že dvajset let nisem videl. Povabil me je v kavarno na klepet. Ko sem nato prišel v kuhinjo, je likalnik prežgal hlače. Kaj hočeš, blago ni več tako trpežno kakor prcil vojno. Nič ne maraj za to, draga, zakaj prvič so to moje hlače in drugič mi je krojač dejal, da bodo sedaj še lepše. Vsak dan zgodaj in točno vstajamo. Ideja, da si naprosila svoje prijateljice in znance, da me telefonično zbudijo, je sijajna. Zelo sem ti hvaležen za to. Zaradi mojega opoldanskega spanja pa ni bilo treba, da se toliko ljudi trudi. Včeraj je bilo »samo« devet ljudi, da so me budili. Napol malo je manjkalo, pa bi bil laznel zaradi samega zvonjenja. Kako si le to napravila, da še toliko ljudi trudi, da mi zagnusi opoldanski počitek? Med drugo in tretjo uro popoldne so zvonili v razdobjih od dveh do pet minut ti-le ljudje: trije brezposelni, prodajalec peska, jajčarica, po-strežnica, donašalec časopisov in pismo-noša. Osemkrat je -zvonilo, osemkrat sem vstal z zofe in osemkrat sem vrata odklenil in zaklenil in osemkrat sem se vle.gel lia divan. Ko pa je deveti zvonil, sem skočil pokonci in k vratom, jih s silo odprl in temu devetemu — to pot je bil prav čeden gospod — zarjul svoje mnenje: »Gospod«, sem rekel, »gospod, zahvalite Boga, da sem zaradi neprestanega vstajanja zelo oslabel, ker drugače bi vas z eno roko razdrobil v vaše sestavne dele! Ne govorite, ne recite prav ničesar, temveč izginite takoj s površja, drugače bom 14 dni sedel. Če pa srečate na cesti koga, ki bi bil videti, kot da hoče pri meni zvoniti, potem ga posvarite. Na vodovod bom nataknil cev in ga splavil v kanal, še preden bo mogel zazvoniti!« Povem ti, v meni je vse vrelo! Tako vrelo, da je zacvrčalo, ko sem pozneje zvrnil kozarec vode. Od jutri naprej bom spal opoldne v kavarni v kakšnem kotu. Potem naj doma zvonijo, kolikor hočejo. Zvečer sem zvedel, da je bil deveti, ki je opoldne zvonil, moj stari sošolec, ki mi je s svojim telefonskim klicanjem napravil luknjo v hlače. Pa kako naj bi bil to vedel? Pred 20 leti še ni nosil sive brade. Prav mu je! I11 tako teče naše življenje, kakor vidiš, mirno naprej, tudi sin ni nič posebnega napravil, zakaj prt, ki ga je polil s tinto, sem podaril postrežnici, ker je rekla, da se madež ne bo dal izprati, in prst, v katerega se je urezal, ko je razbil šipo v jedilni kredenci, se bo sčasoma že zacelil. Kakor si nama naročila, tudi štediva zelo in ne porabiva dvakrat toliko kot ti, če bi bila tukaj. Upam, da boš že iz teh vrstic spoznala, da nama gre dobro brez tvojega skrbnega nadziranja in da je vse v najlepšem redu. Bodi brez skrbi! Vse je v najlepšem redu. Dobro si opomozi in prisrčno te poljubljata tvoja zastopnika v gospodinjstvu Franc in Francelj. (Dalje) KITAJSKI RADIO Četudi je kitajski radio za Evropo skoro brez pomena, bo vendar koga zanimalo, da je po krepki preskrbi Japonske z radiom, tudi Kitajska začela misliti na napravo radijskega omrežja. Razen 25 kw močne radijske oddajne postaje v Nankingu, predvidevajo zgraditi še eno 100kilowattno oddajno postajo in devet oddajnih postaj, katere vsaka naj bi mela po 5 kw. Zaradi zelo slabega finančnega položaja Kitajske se ne more predvidevati, kdaj bo prišlo do uresničenja teh načrtov. »Za teh par sekund, da ste mi izdrli zob, zahtevate petdeset dinarjev? To je pa vendar preveč!« »Če ravno želite, bom pa naslednjega počasneje izvlekel.« • »Več izraza morate položiti v Vaš glas!« pravi režiser. »Poznal sem igralca, ki je znal celo jedilni list tako brati, da so poslušalci pri tem jokali!« »Potem pa je najbrže bral tudi cene.« • »Kaj praviš, Maksi, kaj bi neki rekle nafjine žene, ko bi vedele, kje sva midva to noč bila?« »GustI, med nama povedano, kje sva pa pravzaprav bila?« »Ja, ko bi jaz to vedel, bi šel takoj spet tja.« • Ona: »Oh, Alfred, kako srečna sem, ko držiš moje roke v svojih!« On: »Jaz pa še bolj — zakaj potem vsaj ne moreš igrati klavirja!« ® »Kaj ne, dragec, ko se poročiva, boš opustil kajenje!« »Da, moja ljuba.« »Ali boš opustil tudi vino?« »Lahko.« »In stalno omizje tudi?« — »Da.« »Zelo lepo od tebe, moj ljubi, in kaj boš še opustil?« »Mojo namero, vzeti te za ženo!« • Čebuline se je onesvestil. Ljudstvo se zbira okoli njega, poklicani zdravnik izvleče iz žepa steklenico in pravi gledalcem: »Torej sem, pomagajte vendar! Dva naj gresta sem, da ga bosta držala, in tretji, ki mu bo vlival konjak v Usta!« Tedaj pa nalahno odpre Čebuline oči in šepne: »Ne tako. Samo eden naj me drži, druga dva pa naj mi vlivata konjak . . .« Hišna gospodinja ogleduje služkinjo, ki išče nameščenja, s kritičnim očesom in pravi: »Iz vaših izpričeval razberem, da ste v teku dveh mesecev trikrat menjali službo!« »To naj vas ne razburja«, meni služkinja, ne da bi zardela, »iz tega lahko spoznate, kako veliko je povpraševanje po meni.« ti) »Oče, kaj pa je to, ustreliti kozla?« »Poslušaj, sinko! Če na primer lovec strelja na kozla, pa ga ne ustreli — potem je ustrelil kozla!« »Mati, kdo je to antipod?« »To so ljudje, ki živijo na drugi strani naše zemlje in gredo spat, ko mi vstanemo!« »Potem je pa oče tudi?« Profesor: »Rad bi vedel, kje je ostala znamka, ki sem jo kupil pred pol ure na pošti; že spotoma sem jo povsod iskal, tako da so me na koncu že usta bolela!« — »Ampak, človek, saj jo imaš vendar na jeziku!« »Ali imate doma tudi zvočnik?« »Seveda! Celo ojačevalno napravo. Stanujem namreč skupaj z ženo in taščo!« 10 ana Nedelja, 19. januarja 8. Napoved časa, poročila, objava sporeda ■8.15 Telovadba (g. Ciril Šoukal) 8.45 Vesela jutranja glasba (radijski orkester). — Erieb: Koračnica čistilna čevljev; Strauss: Jutranji poljub — valček; Lebar: Ločena žena — pot-poUri; Mayer-Helmuth: Tebe se spominjam, Margareta; Rhode: Suppeje-ve operete 9.45 Versko predavanje (p. g. dr. Roman Tominec) 10. Prenos cerkvene glasbe iz stolnice: 1. Kimovec: Pokropi me; 2. Griesbah-her: Missa-stella maris; 3. Premrl: . Graduale; 4. Mitterer: Ofertorij 11. Koncert Praškega kvarteta. — Dvorak, Fibich, Škerjanc 11.40 Mladinska ura: Striček Matiček govori in poje 12. Napoved časa, objava sporeda, obvestila 12.15 Kar želite, to dobite (plošče po željah) 15. Kmetijska ura: Organizirajmo sadne nasade (g. ing. Skubic) 15.20 Nekaj za ples (plošče). — Muck: Polka chromatique (harmonika in ksilofon); Porschmann: Hokus-Pokus — polka (duet harmonik); Rohinger: Oh! Muki, Muki, oh! (plesni orkester in petje); Kennedy-Bcda: Hii-o-ho — slovvfox (plesni orkester in petje); Zamecnik: Pollv — foxtrot (dva klavirja); Popy: Sphinx valse (plesni orkester Dajos Bela) 16. Gospodinjska ura: Higijena kmečkega gospodinjstva (ga. dr. Amalija Šimec) 16.15 PESEM IN PLES. Sodelujeta: Oktet pevskega društvu rudniških nameščencev v Trbovljah in tamburaški n orkester. — Adamič: Rudarska pesem; Forster: Spak; Adamič: Mlada mi je draga (Trboveljski oktet); Pavčič: Narodna koračnica; Šrabcc: Dalmatinski šajkaš; Zdravica Slovencem ■— slovenske narodne pesmi (tamburaški orkester); Jenko: Rojakom, Vabilo Strunam (Trboveljski oktet); Dunajevski: Vesela koračnica iz zvočnega filma »Pastir Ko-tja«; Bo-iljis-van: Chanteuse Felah — valček; Be. in'j: Slowfox iz operete «Sve!i Anto-niček« (tamburaški orkester); Jen'to: Što čutiš Srbine tožili; Matetič-Ronj-gov; Istarske narodne; Adamič: Pomlad ni za me (Trboveljski oktet); Rubinstein: Melodija;• Schonherr: Iz slovanskih krajev; Adamič: Koncertno kolo št. 1, 2 (tamburaški ork.); Prelovec: Nageljni rdeči; Adamič: Kmečka pesem; Pavčič-Mol: Mlada pesem (Trboveljski oktet) 19.30 Nacionalna ura 20. Koncert lahke glasbe (radijski orkester). — Gregorc: Abiturientska koračnica; Waldteufel: V i-i on — valček; Strauss: Cigan - baron — fantazija; Fall: Dolarska princesa — fantazija; Čerin: Solnčni dnevi — potpouri •21.15 ARIJE IZ RUSKIH OPER poj ■ ga. Franja Bernot-Golobova. — Čaj-kovskij: Arija Pavline iz opere »Pi-kova dama«; Borodili: Arija Konča-kovne iz opere »Knez Igor«; Čajkov-skij: Arija Olge iz opere »Evgenij Onjegin«; Rimski Korsakov: Pesmi Lela iz opere »Sneguročka« 22. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.15 Prenos lahke glasbe iz kavarne »Nebotičnik« (Konec ob 23. uri.) Ponedeljek, 20. januarja 12. Zvoki iz Rumunije (plošče). — Dau-ber: Zvoki iz Rumunije (Dauberjev salonski orkester); Tarabam: Hotu ma! Jonescu: Treeand pe langa o črne (orkester Jonesca-Gaine) ; Aoleo ma doare coasta cautec popular (poje Fanica Luca); Dorul de la manstiere; Foaie verde ca lipanul (orkester Jean Marcu); Hai pitiz, pitiz; Lampa (poje Fanica Luca); Toscani: Burniana dra-culni; Izvoras cu apa rece (M. Toscani, tenor) 12.45 Vremenska napoved, poročila 13. Napoved časa, objava sporeda, obvestila 13.15 Revija glasbil (plošče). — Porter: Noč in dan — slowfox (klavir); Ke-telbev: Na samostanskem vrtu (kino orgle); Ptiček poje na lipi; Videl je deček rožico (poj. žaga); Maciocchi: Noč v Madridu (mandolina in kitara); Ferera: Otok na Oahu; Vode v Wai-kikiju (havajska kitara); Tobia-: Nekdo vas ljubi (wurliške orgle); Wiedoeft: Sax-o-trix (saxofon); Dop-ler: Elza mazurka; Oertel: Galop ja-hačev (ksilofon); Ziehrer: To nam je že v krvi; Berve: Mali kaplar (citre); Lineke: Lina — valček; Ziehrer: Karnevalska deca (harmonika); Go-mez: Conchilla — valček (kitara) 14. Vremensko poročila, borzni tečaji 18. Zdravniška ura: Oslovski kašelj (g. dr. B. Magajna) 18.20 Kvartet Lisinski (plošče). — Spo-ljar: Malo ja, malo ti; Muhvič: Mir; Lhotka: Ja posijali prohu; Što nam, radi ona j dido stari: Žganec; Ni mi volja; Pij, mila, pij! 18.40 KULTURNA KRONIKA: SLOVENSKI SLIKAR FR. KAL CIO (gospod dr. Fran Štele) 19. Napoved časa. vremenska napoved, poročila,, objava sporeda, obvestila 19.30 Nacionalna ura 20. PRENOS OPERE IZ BEOGRADA. — VI. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar). V II. odmorii: Napoved časa, poročila, objava sporeda) ' (Konec ob 23. uri.) 21. j a am ar j a 11. Šolska ura: Preko Črne gore, Durmi-tora in Sandžaka v Sarajevo (g. Josip Lapajne. I. del) 12. Naši pevci, naše pevke (plošče). — Ipavec: Savska; Mirk: Jutro (Slovenski vokalni kvintet); Nocoj, pa oh nocoj (Fantje na vasi); Betetto: Poj-dem na prejo (J. Betetto); V dolinci prijetni; Gor čez jezero; Tam, kjer beli so snežniki (Pavla Lovšetova); Moja kosa je križavna; Ljuba si pomlad zelena (Franc Deržaj); Parma: Sezidal sem si vinski hram (Vekoslav Janko); Lani sem se ženil (Svetozar Banovec) 12.45 Vremenska napoved, poročila 13. Napoved časa, objava sporeda, obvestila 13.15 Claude Debussy (plošče). — Morje — simfonična suita — Orkester konservatorijskega koncert, društva. Nokturni (Umetniški koncert društva Colonne) 14. Vremensko poročilo, borzni tečaji 18. KONC. OFFENBACHOVIH DEL: Lepa Helena — uvertura; Hoffman-nove pripovedke — fantazija; Orfeus v podzemlju — uvertura 18.40 ZGODOVINA DEŽELE VZHAJAJOČEGA SOLNCA (g. Fr. Terse-glav) 19. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila 19.30 Nacionalna ura 20. REVIJA NAŠIH HARMONIKARJEV. Sodelujejo gg.: Stanko Avgust, Rakuša Franc, Magister Ivan, Kokalj Lojze, Kovač Edv., Praprotnik Mart 21. POTOVANJE 01) SEVERA PROTI JUGU (radij, orkester). — Jalovvic.z: Četrtek, 23. januarja ^ s ? Potovanje po Sredozemskem morju; Armandola: Spomin/iz Kpire— suita; Profes:| Egiptovska suita'; Rušit: Arabsko zlato — fantazija;. Armandola: V pristani|e:e. Pori Sajde; Oseheit: Koračnica fakirjev" ."' J 22. Napoved cas.$, vreii icpsk^ napoved, poročila, objava sporeda 22.30 Angleške plošče (Konec ob 23. uri.) i Sreda, 22. jauuarja 12. Spomini na Joli. Straussa (plošče). — Spomini na Joli. Straussa — valček (instrumentalni, oktet); Podaj se v gondolo; Dunajski bonboni (H. E. Groh, tenor): Pripovedke iz dunajskega gozda (vel. godalni orkester); Valček o zakladu (članski orkester berlinske državne opere); Pomladni zvoki — valček (simfonični orkester iz Bostona); Rože z juga (simfonični orkester iz Chicaga); Lastovke na vasi (orkester Marek VFeber) 12.45 Vremenska napoved, poročila 13. Napoved časa, objava sporeda obvestila 13.15 Slavni tenoristi (plošče). — Verdi: Arija iz op. »Rigoletto«; Arija iz op. »Pes v maskah« (Enrico Caruso); Ponchielli: Morilec! (Giacomo Lauri-Volpi); Flotov: Ah, tako pobožna; Meverbeer: Dežela čudovita (Joseph Schmidt; Bizet: Arija iz op. »Car-men« (Michele Fleta): Wagner: Lo-hengrinovo slovo (Alfred Piccaver); Mascagni: Slovo od matere iz »Caval-leria Rusticana« (Fr. Volker); Leon-cavallo: Arija iz »Baiazzo«; Verdi: Arija iz »Trubadur« (Tino Patitera) 14. Vremensko poročilo, borzni tečaji 18. Otroška ura (gdč. Milena Boltarjeva, članica Nar. gledališča) 18.20 Storžek in njegovo burkasto življenje (14. slika). Storžek postane deček (izvajajo člani radijske dramske družine) 18.40 Pogovori s poslušalci 19. Napoved časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila 19.30 Nacionalna ura 20. LISZT: »KRISTUS« — ORATORIJ (prenos z Dunaja). — Sodelujejo: Dunajski simfonični orkester; zbor dunaj. dvorne opere s solisti: E. Re-kvta (sopr.), R. Anday (alt), G. Maikl (tenor), A. Svcd (bariton), K. Ettl (bas); orgle: F. Schiitz; dirigent: F. Weingartner, ravnatelj dunajske državne opere 22. Radijski jazz (Konec ob 23. uri.) 12. Ameriški jazz-orkestri (plošče). —■ Garland: Jazz Martina : Band: Dobro-voljček — fox; VThiting: Ukulele lady — foxtrot; Mayerl: Južna cvetka — foxtrot; Cogs,well: Moja. mala slamnata koča; Brown-Gorney: Caroline — fox; Hill de Rose: Kmečki voz; Ma-gidson: Uspavanka —foxtrot: Brown-Gorney: Pokloni se, baby; To je najin poslednji večer; 0'Flvnr Sosedi, fox; Magidson: Spoznal sem te — fox; Carr-Nesbitt :■ Postajam zaljubljen 12.45 Vremnska napoved, poročila1 13. Napoved časa, objava sporeda, obvestila 13.15 Narodne koračnice in valčki (radijski orkester). — Pavčič: Narodna koračnica št. 1; Parma: Triglavske rože ■■—-,■ valček; Greg-ore: Rasti, ra-ti rožmarin — koračnica; Schonherr: Iz slovanskih krajev — valček; Jaki: Regiment po cesti — koračnica; Vo-larič-Bravničar: Slovenskim mladenkam; Petrič: Kuku, Radio Ljubljana; Verbič: Večerno žuborenje — valček; Fučik: Triglav — koračnica 14. Vremensko poročilo, borzni tečaji 18. Radijsik jazz 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) 19. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila t 11. Šolska ura: Preko Črne gore, Dur-mitora in Sandžaka v Sarajevo. Drugi del (g. Josip Lapajne) 12. Na slovanskem severu (plošče). — Leopold: Praga (Dauberjev salonski orkester); To je zlato žegnanje (sta-ročeške narodne pesmi; Le zapihaj ti vonjavi vetrič (Emil Rusko); Moj rožmarin — poljska narodna; Za gorami, za gozdovi (T. Kanton, tenor); Pesem praporščakova — ukrajinska narodna (Adam Dirur, basist); lvas-bek — kavkaška narodna (orkester balalajk); Potpouri ruskih pesmi (veliki orkester); Mašenjka (Teodor ša-ljapin, basist) 12.45 Vremenska napoved, poročila 13. Napoved časa, objava sporeda, obvestila 13.15 Na slovanskem jugu (plošče). —-So ptičice zbrane (M. Jelačin in Drago Žagar); Škrjanček poje; Ptički po zraku (P. Lovšetova); Oklada (N.Cve-jič, baritonist); Dano Danče (Steva Nikolič in ciganski orkester); Silan Vardar (Šule Radosavljevič); Poslala me stara majka: Zorule; Tamo daleko (Mij. Mijatovič); Odaljenoj (beograjski akademski dvojni kvartet); Per-senk: V selo so trgovci prišli; Dva brata sta posestvo delila; Bolgarska račenica (tercet plesne skupine); Rad-ka kumina čisteše (Doritej Vasilev); Gajda (orkester); Rjačenica (Anka (Georgijeva); Lina — lina (Nikola Kaprijev); Na kom e ženata debela (Dorotej Vasilev) 14. Vremensko poročilo, borzni tečaji 19.30 Nacionalna ura 20. VEČER, PESMI.. Sodelujejo: ,go, spodična Carmen Antič (pri klavirju Marjan Lipavšek) ;iii radijski orkester. — Grieg: Svatbeni pohod lia Troldhageiin; Schumann: Tri skladbe iz mladinsk. albuma; Schubert: .Moment musicale (igra radij, orkester)-; Handl: Arija in recitativ Rinialdo; Gluck: Arija Orfcja iz op. »Orfcj«; Beethoven: Ave Maria (poje gdč. Carmen Antič); Rim. Korsakov: Himna solncu; Glazunov: Pesem brodarjev; Čajkovski]: Melodija (igra radij, orkester); Bralims: a) Kako kraljica si krasna, b) Safijska oda (poje gospodična -Antič); Padarevsky:Nbcturiio? Chopin: Valse letite; NoCtUrnO (igra radijski orkester); Kienzl: Arija Magdalene iz opere »Evangeljnik« (poje gdč. Antič); Čajkovskij: Pesem brez besed, Elegija, Romanca (igra radijski orkester) 22. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.15 LIRIČNA GLASBA (radijski orkester). — Parma: Intermezzo iz op. »Ksenije«; Liiszt: Sanje ljubezni; Čajkovskij: Melodija; Elgar: Pozdrav ljubezni; Schumann: Sanjarenje; lp-politov: Uspavanka; Weninger: Eksotična iviziia (Konec ob 23. uri.) 18. Ženska ura: O javnih knjižnicah in čitalnicah (ga. Marija Jezernik) 18.20 Od bajke do bajke (plošče). — Neclbal: Od bajke do hajke (salonski orkester); Rathke: Povorka lutk (godalni orkester Beka); Translatcur: Liliputanci korakajo k svatbi (godalni orkester Beka); Ketelbey: Ura in parček iz Meisnerskega porcelana (orkester Paul Godvvin) 18.40 Pravno predavanje: Avtorsko pravo (g. dr. VI. Knaflič) 19. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila 19.30 Nacionalna ura 20. Lahka glasba (radijski orkester). — Jankovec: Ogenj — koračnica; Koin-zak: Badenska dekleta — val.; Glin-ka: Življenje za carja — ouvertura; Rajhenič Fantazija iz opere »Zrinj-ski«; Bernard: Slovenski smo fantje 21. HAYDNOVE SKLADBE V ORIGINALNI ZASEDBI. Izvaja komor, trio, gg. Slavko Korošec (flavta), Albert Jermol (violina), prof. Ludvik Comel-li (čelo) 22. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.15 Gdč. JELKA IGLIČEVA poje s spremljevanjem radijskega jazza (Konec ob 23. uri.) Petek, 24. jauuarja Sobota, 25. januarja 12. Plošča za ploščo — napev v napev 12.45 Vremenska napoved, poročila 13. Napoved časa, objava sporeda, obvestila 13.15 Plošča za ploščo — napev v napev 14. Vremensko poročilo, borzni tečaji 18. Za delopust (radijski orkester. — Koekert: Koraki v dve-četrtinskem taktu; Fučik: Pomladni sel — valček; Strauss: Noč v Benetkah — ouvert.; Wetzel: Ljubavni parček — intermez-zo; Translateur: Svatba v Liliputu — intermezzo; Čerin: Jugoslavija — ven-ček koračnic 18.40 Pereča zunanjepolitična vprašanja (g. dr. Alojzij Kuhar) 19. Napoved časa, vremenska napoved, objava sporeda, obvestila 19.30 Nacionalna ura 20. PETJE, SMEH IN PLES IN RAZNE ŠALE VMES! Pester večer s sodelovanjem radijskega orkestra, Cim-mermanovega tria, članov radij, dramske družine, pevsk. kvarteta in plošč 22. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.15 ZABAVNA GLASBA (radijski orkester). — Lorenz: Nocoj pa gremo...; Zeller: Tako se pleše na Dunaju — valček; Kalman: Kneginja iz Chicaga — fanta/..; Ziehrer: Predpustno dete — valček (Konec ob 23. uri.) POKADITE prosimo, to številko svojim znancem! Ostale postaje Nedelja, 19. januarja BEOGRAD 437.3/686 2.5 kw 9.30 Maša • 11.20 Plošče • 12. Koncert radijskega orkestra • 13.45 Poročila • 16. Poljudne melodije • 18.30 Koncert radjiskega orkestra • 19.30 Nacionalna ura 0 19.50 Plošče • 20. Pestra glasba • 22. Poročila 0 22.30 Plesna glasba — plošče 0 23. Prenos koncerta iz restavracije ZAGREB 276.2/1086 0.7 kw 11. Maša 0 12. Plošče • 16.30 Koncert tamburaškega orkestra • 17.15 Koncert radijskega orkestra • 19.30 Nacionalna nra 0 20. Recitacije • 20.15 Koncert tamburaškega orkestra • 20.45 šport 0 21. Pester večer S 22. Poročila • 22.15 Harmonike BARCELONA 377/795 5 kw 16. Plošče • 18. Koncert radijskega orkestra • 18.45 Pesmi • 19.15 Radijski orkester • 20. Plesna glasba • 21. Plošče 0 22.30 Plošče • 22.45 Vokalni koncert 0 23. Plošče • 23.15 Reportaža BEROMUNSTER 540/556 100 kw 14. Pester program 0 19. Poročila 0 19.05 Sonate za violino in klavir • 19.35 Čtivo • 20. »Figarova svatba« — opera (Mozart) 9 21.30 Poročila BRATISLAVA 298.8/1004 13 kvv 7.30 Praga 0 8.30 Pianinski koncert • 9. Maša © 12.10 Prag 0 14.05 Plošče 0 15. Prenos iz gledališča • 17.55 Madžarska ura 0 18.40 Recitacije • 19.40 Pianinski koncert 9 19.55 Mor. Ostrava • 21. Praga C 22.35 Praga BRNO 325.4/922 32 kvv 7.30 Praga • 16. Pester popoldanski koncert 0 17.50 Nemška ura 0 19.55 Mor. Ostrava 0 20.45 Slušna igra BRESLAU 315.8/950 • 100 kw 5. Jutranji koncert 0 6. Hamburg 0 9. Stara glasba 0 12. Opoldanski koncert • 14.50 Pestra ura 0 15.30 Otroška ura 0 16. Pester program 0 19. Klavirski koncert 0 20 Langenberg 0 22. Poročila 0 22.30 Plesna glasba BUDAPEST 550.5/545 120 kw 10. Maša 0 12.30 Koncert opernega orkestra 0 14. Plošče 0 15.50 Popoldanski koncert 0 17.10 Klarinet 0 17.30 Prenos koncerta s konservatorija 0 19.30 Lujza Blahov spominski večer 0 20.50 Poročila 0 21.20 Koncert orkestra Vajda Partos 0 22.30 Večerni koncert BUCAREST 364/823 12 kvv 10.50 Plošče 0 11.10 Zborovno petje 0 11.40 Opoldanski koncert 0 17. Popoldanski koncert 0 18.15 Jazz 0 19.15 Plesna glasba 0 20.05 Gledališik večer 0 20.50 Poročila 0 21. Zborovni koncert © 21.45 Koncert radijskega orkestra 0 22.55 Poročila FRANKFURT 251/1195 17 kw p6. Hamburg 0 8.45 Orgelski koncert 0 9. Bogoslužje 0 10.30 Zborovno petje 0 12. Opoldanski koncert 0 16. Langenberg « 18.30 Slušna igra 0 19.15 Zabavni koncert 0 20. Pester koncert 0 21. Hamburg 0 22. Poročila 0 22.45 Plesna glasba 0 24. Nočni koncert HAMBURG 331.9/904 100 kvv 6. Pristaniški koncert 0 9. Dopoldanski koncert 0 11.10 Beethovnov klavirski trio v c-molu op. 1 št. 3 0 12. Opoldanski koncert 0 14. Otroška ura 0 15. Poljudna glasba 0 16. Vesela glasba 0 18. Igra 0 18.30 Klavirski koncert 0 18.50 Slušna prireditev 0 20. Pester večerni program 0 21. Siegmund von Hausegga dirigira lastna dela 0 22. Poročila 0 22.10 Plesna glasba KATOVICE 395.8/758 10 kvv 15.10 Plošče 0 15.45 Varšava 0 19.10 Šport 0 19.15 Plošče 0 19.45 Varšava 0 21.45 Poročila 0 22. Varšava 0 23.05 Plesna glasba — plošče KOŠICE 259.1/1158 2.6 kvv 7.30 Praga 0 12.20 Praga 0 16. Brno 0 18. Program za Podkarpate 0 18.55 Plošče 0 19.10 Koncert vojaške godbe 0 19.55 Moravska Ostrava 0 21. Praga 0 22.20 Bratislava KONIGSBERG 291/1031 60 kvv 6. Hamburg 0 12. Opoldanski koncert 0 14.45 Zabavna glasba 0 16. Pester popoldanski program 0 18. Domača glasba© 19.20 Narodne pesmi 0 20. Plesni večer 0 21. Siegmund von Hausegger dirigira lastna dela 0 22. Poročila 0 22.35 Plesna glasba LANGENBERG 658/455.9 100 kvv 6. Hamburg 0 12. Opoldanski koncert 0 14.35 Pester program 0 16. Pester koncert 0 20. Pestra operna glasba 0 22.10 Poročila 0 22.30 Plesna glasba 0 PORAVNAJTE vedno pravočasno naročnino! LEIPZIG 382.2/785 120 kw 6. Hamburg • 10. Zborovno petje 9 12. Zabavni koncert • 14.25 Plošče • 15.10 Pe .sini 9 16. Pester program 0 18.40 Citre • 20. Večerni koncert • 22. Poročila 9 22.30 Plesna glasba LUXEMBOURG 1304/230 200 kw 7.15 Plošče • 8.15 Pestra glasba 9 12. Pester koncert 9 18. Pester koncert 9 21. Pester koncert MILANO Genova - Trst - Firenca - Bozen 11. Maša 9 12.30 Valčki 9 13.10 Pesmi 9 16. Plošče 9 17. Rim 9 20.20 Poročila 9 20.35 Komedija 9 Plesna glasba 9 22.45 Poročila MORAVSKA OSTRAVA 269.5/1113 11 kw 7.30 Praga 9 8. Plošče 9 12.20 Praga 9 16. Brno 9 17.45 Plošče 9 17.50 Praga 9 19.55 Koncert radijskega orkestra in pesmi 9 20.45 Praga PALERMO 531/565 3 kvv 12.15 Maša 9 13. Koncert pestre glasbe 9 17.30 Plošče 9 20.30 Vokalni koncert 9 21.30 Komedije 9 22. Plošče 9 22.45 Poročila POSTE PARISIEN 312.8/959 60 kvv 16.30 Lahka glasba, plošče 9 19.10 Poročila 9 19.25 Plošče 9 19.35 Propagandni koncert 9 19.50 Plošče 9 20.15 Komedija 9 2230 Lahka glasba, plošče PRAGA I. 470.2/852.5 120 kw 7.30 Prenos koncerta iz Karlovih Varov 9 8.30 Plošče 9 8.50 Plošče 9 9.20 Koncert salonskega kvarteta 9 10.30 Prenos iz Zagreba 9 11.15 Koncert klasične glasbe 9 12.20 Koncert orkestra FOK 9 16. Brno 9 17.45 Plošče 9 17.50 Nemška ura 9 18.55 Plošče 9 19.10 Koncert sokolskega orkestra 9 19.55 Moravska Ostrava 9 21. Prenos iz gledališča 9 22.20 Plošče 9 22.35 Prenos koncerta iz hotela Esplanade BEOGRAD 437.3/686 2.5 kw 11. Plošče 9 11.30 Poljudne melodije 9 13.15 Poljudne pesmi 9 13.45 Poročila 9 16. Plošče 9 16.20 Koncert radijskega orkestra 9 18. Jazz 9 19.30 Nacionalna ura 9 19.50 Plošče 9 20. Srbski večer 9 22.20 Prenos koncerta iz restavracije 9 23. Plesna glasba ZAGREB 276.2/1086 0.7 kvv 12.15 Plošče 9 12.45 Poročila 9 13.05 Borza 9 13.10 Plošče 9 17.15 Popoldanski koncert 9 19.30 Nacionalna ura 9 20. Operni prenos iz Beograda Vmes poročila 11. Maša 9 12.30 Plošče 9 13.10 Izbrana glasba 9 16. Plošče 9 17. Simfonični koncert 9 20. Koncert kvarteta 9 20.35 Operetni prenos 9 Poročila STRASBOURG 859/349.2 40 kvv 15. Pestra glasba 9 16. Plesna glasba 9 17. Koncert lahke glasbe 9 18.15 Mandoline in saksofon 9 20.15 Nabožna glasba 9 21.15 Elsaški večer 9 22.45 Plesna glasba SUISSE ROMANDE 443.1/677 25 kvv 18. Plošče 9 19.20 Planinski koncert 9 20. Večerni koncert 9 20.25 Koncert radijskega orkestra 9 20.45 Poročila 9 20.55 J. Seb. Bachov koncert STUTTGART 522.6/574 100 kvv 6. Hamburg 9 9. Bogoslužje 9 12. O-poldanski koncert 9 15. Domača glasba 9 15.30 Zborovno petje 9 16. Pester program 9 19. Violina in klavir 9 20. Pester večer 9 21. Langenberg 9 22. Poročila 9 22.35 Plesna glasba 9 24. Nočni koncert TOULOUSE 328.6/913 60 kvv 17. Lahka glasba 9 17.15 Popevke 9 18. Koncert salonskega orkestra 9 18.50 Filmska glasba 9 19.05 Dunajska glasba 9 29.45 Propagandni koncert 9 21. Pester program 9 21.45 Večerni koncert 9 22.05 Angleška glasba 9 22.50 Jazz 9 23.30 Filmska glasba 9 0.15 Poročila 9 0.20 Koračnice VARŠAVA 1339.3/224 120 kvv 9.15 Plošče 9 10. Plošče 9 12.15 Opoldanski koncert 9 14.25 Salonska glasba — plošče 9 16. Otroška ura 9 16.15 Koncert kvinteta 9 16.45 Poljske pesmi 9 17. Plesna glasba 9 20. Solistovski koncert 9 20.50 Poročila 9 22. Plesna glasba 9 23. Poročila 9 23.05 Plesna glasba, plošče BARCELONA 377/795 5 kvv 16. Plošče 9 18. Plošče 9 20. Plošče 9 21.15 Koncert radijskega orkestra 9 21.30 Vokalni koncert 9 22.20 Pester koncert 9 22.40 Koncert radijskega orkestra 9 23.30 Plošče BEROMtiNSTER 540/556 100 kvv 16.30 Skupna oddaja 9 17. Narodne pesmi 9 17.30 Klavirski koncert 9 18. Plošče 9 18.30 James Watl — izumitelj parnega stroja 9 19.01 Plošče 9 19.25 Ljubezen in zakon 9 19.50 Harmonike 9 20.35 Golša in zdravljenje 9 21. Por. 9 21.10 Konc. r. ork. 9 22.15 Poročila BRATISLAVA 298.8/1004 13 kw 6.15 Praga 12.15 Plošče 9 12.35 Brno 9 15. Koncert radijskega orkestra 9 16. Praga 9 17.15 Pianinski koncert 9 17.40 Madžarska ura 9 18.40 Praga 9 21.15 Violinski koncert 9 21.25 Igra 9 21.40 Vokalni koncert 9 22.45 Plošče BRNO 325.4/922 32 kvv 6.15 Praga 9 12.35 Jazz 9 13.45 Plošče 9 15. Bratislava 9 16. Praga 9 17.15 Plošče 9 17.40 Nemška ura 9 18.30 Plošče 9 19.30 Mor. Ostrava 9 20. Praga 9 21.05 Plesna glasba 9 22. Praga BRESLAU 315.8/950 100 kvv 5. Jutranji koncert 9 6.30 Frankfurt 9 9 8.30 Zabavni koncert 9 12. Opoldanski koncert 9 14. Pestra ura 9 15.30 Pesmi 9 16.10 Pestra glasba 9 18. Koncert radijskega orkestra 9 20. Poroičla 9 20.10 Pester glasbeni večer 9 22. Poročila 9 22.30 Nočni koncert BUDAPEST 550.5/545 120 kvv 6.45 Plošče 9 12.05 Koncert orkestra Weidinger 9 13.40 Pesmi 9 17. Ciganska glasba 9 18.40 Koncert simfoničnega orkestra 9 20.30 Vokalni koncert 9 21.40 Poročila 9 22. Jazz 9 23.10 Ciganska glasba BUCAREST 364/823 12 kvv 17.15 Koncert radijskega orkestra 9 18. Poročila 9 18.15 Koncert radijskega orkestra 9 19.15 Plošče 9 20.30 Koncert sodobne glasbe 9 21.30 Poročila 9 21.45 Dunajska glasba — igra šramel kvartet 9 22.30 Večerni koncert 9 22.55 Poročila 9 23. Večerni koncert FRANKFURT 251/1195 17 kvv 6.30 Jutranji koncert 9 12. Hamburg 9 14.10 Pester program 9 15.45 Koncert komorne glasbe 9 16.15 Zabavni koncert 9 18. Stuttgart 9 20. Poročila 9 20.10 Breslau 9 22. Poročila 9 22.20 Narodna glasba 9 23. Breslau HAMBURG 331.9/904 100 kvv 6. Gimnastika 9 6.30 Jutranji koncert 9 12.20 Opoldanski koncert 9 14.20 Pestra glasba 9 16. Popoldanski koncert 9 18. Pester koncert 9 19. Koncert orkestra 9 20. Poročila 9 20.10 Hebbel in Regerjev večer 9 21.25 Narodne pesmi 9 22. Poročila 9 22.25 Lahka glasba 9 23. Nočni koncert KATOVICE 395.8/758 10 kvv 16.15 Varšava 9 18.45 Plošče 9 19.20 Poročila 9 19.35 Šport 9 19.40 Varšava 9 20.30 Pianinski koncert 9 20.45 Varšava 9 23.05 Plesna glasba, plošče KOŠICE 259.1/1158 2.6 kvv 6.15 Praga 9 10.05 Plošče 9 12.20 Plošče 9 12.35 Brno 9 13.55 Plošče 9 15. Ponedeljek, 20. januarja Bratislava • 16. Praga • 17.15 Ciganska glas]>a © 17.40 Madžarska ura • 18. Program za Podkarpate • 18.40 Plošče • 19.30 Gledališki večer • 21.25 Pianinski koncert • 22. Praga • 22.15 Bratislava KoNIGSBERG 291/1031 60 kw 6.05 Gimnastika • 6.30 Jutranji koncert • 12. Opoldanski koncert • 15.10 Narodna glasba • 16.10 Popoldanski koncert • 18. Zabavni koncert • 20. Poročila • 20.10 Zabavni program • 22. Poročila © 22.40 Nočna glasba LANGENBERG 658/455.9 100 kw 6.30 Jutranji koncert • 12. Opoldanski koncert 9 16. Popoldanski koncert 0 18. Stuttgart • 20.10 Koncert radijskega orkestra • 22. Poročila • 22.30 Slušna prireditev • 23. Breslau LEIPZIG 382.2/785 120 kw 6. Gimnastika • 6.30 Jutranji koncert • 12. Opoldanski koncert • 14.15 Pestra ura • 16.30 Klavirski dueti »18. Pester koncert • 18.50 Kmetska glasba • 20. Poročila • 20.10 Pester koncert • 22. Poročila • 22.20 Nočna glasba« 23.10 Zabavni koncert LUXEMBOURG 1304/230 200 kw 7.15 Plošče • 12. Pestra glasba • 12.40 Koncert kvinteta © 13.35 Koncert kvinteta • 17.45 Plošče • 18.15 Pester koncert • 20.10 Koncert kvinteta • 20.40 Propagandni koncert • 21.05 Dunajski valčki • 22.45 Plošče • 23.05 Plesna glasba MILANO Genova - Trst - Firenca - Bozen 11.30 Dopoldanski koncert • 12.15 Plošče • 13.10 Izbrana glasba • 16.20 Plošče • 17.15 Plesna glasba • 19. Pestra glasba • 20.15 Poročila • 20.35 Koncert godbe na pihala © 22. Orgelski koncert MORAVSKA OSTRAVA 269.5/1113 11 kw 10.40Plošče • 12.35 Brno • 15. Bratislava • 16. Praga • 17.15 Plošče • 17.35 Italjanske operne arije • 18. Poljudne pesmi © 18.10 Nemška ura • 19.10 Plošče • 20. Praga • 21.25 Košice • 22. Praga PALERMO 531/565 3 kw 13. Pestra glasba • 17.30 Koncert komorne glasbe © 20.30 Operetni prenos • Poročila POSTE PARISIEN 312.8/959 60 kw 18.27 Simfonične pesnitve © 18.49 Plošče • 19.10 Poročila • 19.35 Propagandni koncert • 19.50 Poljudne pesmi • 20.20 Humoristični kotiček • 21.15 Propagandni program 9 21.30 Igra © 22.05 Koncert komorne glasbe • 22.30 Pestra glasba, plošče 6.15 Jutranji koncert • 10.11 Plošče • 12.11 Plošče • 12.35 Brno • 13.40 Plošče • 15. Bratislava • 16.10 Koncert gledališkega orkestra • 17.25 Plošče • 17.40 Poljudne pesmi • 18.10 Nemška ura © 18.55 Plošče • 19.10 Plošče • 19.30 Moravska Ostrava, pokrajinske slike © 20. Humoristična revija © 21.25 Košice • 22.15 Plošče • 22.35 Plošče RIM Neapel - Bari - MilanoII - Turinll 12.15 Plošče • 13. Pestra glasba 9 13.10 Orkestralni koncert • 16.20 Plošče • 17.15 Plesna glasba • 19. Pestra glasba O 20.15 Poročila • 20.35 Simfonični koncert 0 22. Komorna glasba • 22.45 Poročila STRASBOURG 859/349.2 40 kw 16. Koncert radijskega orkestra • 17.15 Overture in fantazije • 18.15 Koncert pestre glasbe • 19. Francoske in španske pesmi 0 20.10 Slušna igra • 20.30 Pester koncert SUISSE ROMANDE 443.1/677 25 kw 16.30 Skupna oddaja • 19.10 Plošče • 19.15 Sodobna glasba • 20. Orgelski koncert 9 20.25 Koncert radijskega or- BEOGRAD 437.3/686 2.5 kw 11. Plošče • 12. Koncert radijskega orkestra • 13.45 Poročila • 16.20 Bolgarske pesmi • 16.50 Plošče • 18. Jazz © 18.30 Francoščina • 19.30 Nacionalna ura • 19.50 Poljudne pesmi • 20.20 Plošče ® 21. Večerni koncert • 22. Poročila • 22.20 R. Strauss: Kvartet za pia-nino, violino, alt in violončelo ZAGREB 276.2/1086 0.7 kw 12.15 Plošče 9 12.45 Poročila • 13.05 Borza • 13.10 Plošče • 17.15 Koncert radijskega orkestra • 18.35 Literarna ura • 19.30 Nacionalna ura • 20. Operni prenos BARCELONA 377/795 5 kw 16. Plošče 0 18. Komorna glasba • 20.30 Plošče • 21.35 Koncert radijskega orkestra ® 22.20 Pianinski koncert 9 22.50 Koncert radijsk. orkestra • 23.30 Plošče BEROMtMSTER 540/556 100 kw 16. Valčki • 18. Narodne pesmi • 19. Poročila 9 19.20 Francoščina • 20. Ro-koko suita op. 65 za petje, klavir, violino in čelo • 21. Poročila • 21.10 Neznana glasba • 21.20 Humor srednjega veka • 21.35 Operetna glasba ® 21.50 Intimni večer za gospode • 22.15 Poročila kestra • 21.20 Poročila • 21.30 Radio gledališče STUTTGART 522.6/574 100 kw 6.30 Jutranji koncert • 12. Opoldanski koncert O 16. Pestra glasba • 18. Popoldanski koncert 9 20. Poročila 9 20.10 Zabavni program • 22. Poročila © 22.30 Nočna glasba • 24. Nočni koncert TOULOUSE 328.6/913 60 kw 18.15 Melodije © 18.50 Operetne arije