Inserati se sprejemajo in vel j A tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, i o '> i« ii n ii ii " >> 16 n n n ii ^ ii Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefraukovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. št. 16. H\\M list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto . . 10 gl. — kr. za pol leta . . o .. — n za četrt leta . . 2 ,, 5" i. V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta . . 4 „ 20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom posiljan velja 60 kr. več na leto. Vredništvo je na stolnem trjp hiš. št. 284. /j&Šh Izhaja potrikrRt na teden ii^iifir v torek, četrtek in saboto* -tdS Protest učiteljev zoper g. dr.Zarnika. Nekteri hudo sodijo učitelje, ki so podpisali protest zoper g. dr. Zamika. Nikakor ni naš namen zagovarjati vseh učiteljev, a kopica izmed njih bi se vendarle smela izvzeti. V dokaz tukaj navedeni prvi načrt protesta, ki je bil udom v podpis in potrjenje poslan in seje glasil: Der Herr Abgeordnete Dr. Zamik hat sich in der Landtagssitzung von 15. October d. J. dahin gešiussert, er konne gerichtsordnungs-miissig beweisen, dass Abgeordnete der ersten krainischen Landeslehrerconferenz info'ge Ter-rorisirung von Seite des Vorsitzenden desselben gegen ilire eigene Ueberzeugung so stimmten, \vie er es haben \vollte. — Da den Gefertigten kein einziger Fall einer selbst nur versucliten Terrorisirung erinnerlich ist, so fordern sie den Ilerrn Abgeordneten dr. Zamik hiemit auf, bis Knde dieses Monatcs in cinem der in Laibach erscheinenden offentlichen Blatter diejenigen Mitglieder der Conferenz nennen zu vvollen, bei dcnen dies stattgefunden, \viurigens diese Behauptung als eine b 0 s w i 11 i g e K r H n d u n g angesehen und erkliirt wird. Linhart m. p. Rak tel j m. p. Če s tem načrtom primerimo protest v „Laib. Schulzeitungi," vidimo, daje med njima bistven razloček. Kolporterja tega protesta sta namreč od nekterih učiteljev dobila odgovor, da sami za se pač potrdijo, da se niso bali ničesa, za druge pa se ne zmenijo po pre govoru: „Vsak za se, Bog pa za vse." Vsled podlistek, Misijonar in prostozidar. Resnična dogodba. (Po nemškem poslovenil A. P—i.) (Konce.) Po več urnem peljanji, zdaj po tlaku, zdaj bolj po mehkem, se voz ustavi. Molče, kakor pri vsej dolgi vožnji, vzdignejo me spremljevalci s kočije, peljejo me nekoliko korakov ter posade na železno reč. Morebiti je gilotina? morebiti železen drog? ali sicer kako mučilno orodje? Vsak trenutek pričakujem, da mi bo sekira glavo ločila od telesa, ali bodalo pre-bodlo srce, ali kaka olovka me zgrudila. Pot mi teče raz čela in senc, a vendar me opihljava leden zrak. Čez eno uro sedim tako nepremično v smrtni bojazni, a pričakovana smrt me vendar ne doleti. Olajšan se oddahnem in ko pri najskrbniši pozornosti okrog niti stopinj, niti človeških glasov ne čujem, odrinem zavezo nekoliko spred oči. Bil sem sam. Naglo vrženi i tega so gospodje „Laib. Schulzeitunge" spre-! menili passus: „dass den Gefertigten kein ! einziger Fall einer, selbst nur versucliten Terrorisirung erinnerlich ist." Pa ta spremenjeni protest dotičnim učiteljem ni prišel v roke, ampak le gori navedeni prvi načrt, zato pa zlasti tistih, ki so pripomogli k spremembi prvega načrta, nikakor ne obsojamo, zlasti če pogledamo na njihove okoliščine. Razun teh so pa omenjeni protest podpisali tudi taki, kteri sami si poprej niso upali nasprotno glasovati, ko so zvedeli želje gospoda prvosednika, eni pa so morda mislili, da pametno ravnajo, če so s svojim „gospodom" enega duha. Pa tudi ti gospodje naj bodo lepo v miru; mi jim ne bodemo očitali ničesa, ker niso vedeli, kaj delajo. Le aranžerje te komedije bi vprašali, kaj je bil prav za prav njihov namen? So-li hoteli opravičevati svojega gospoda nad zornika? A to je jako nehvaležen poskus in bode le pri onih kaj veljal, ki g. Pirkerja ali čisto nič ne poznajo, ali pa pred njim trepetajo? Kdor pa g. nadzornika natančneje pozna, se bo temu posmehoval.' Ali mar ni gospod Pirker nekemu učitelju na Dolenjskem ob novih srenjskih volitvah pisal, da naj glasuje za kandidata ustavovtrne stranke in naj tudi pri drugih volilcih zanj agitira? Ta reč nam je bila znana že meseca junija tega leta, a da ne bi kdo po krivem sumičil dotičnega gospoda učitelja, smo o tem molčali. Dalje se o nekem drugem učitelju pripoveduje, da mu je gospod Pirker poslal preklic ali pojasnilo, kterega ,je imel podpisati in objaviti v „Ljubljančanki." Če bode! gospod dr. Zamik potreboval v tem oziru na-! obvezo proč, skočim raz železni stol ter gledam v nastajajočem jutranjem svitanji okrog sebe. Znajdem se v skrbno vredjenem vrtu s cvetličnimi in zelenjavnimi gredami, z nasadi mladih drevesec in lepšalnih grmičev, ki se zdaj, se ve da, zibljcjo v zimskem spanji. Ravno pred menoj stoji rastlinjak z mnogo-brojnimi cvetlicami. Grem noter, da bi našel izhod na cesto. Stranska vrata pa me pripeljejo v drugo sobico, kjer so spravljene lopatice, grablje, škropilnice in enaka vrtnarska orodja. Vhodnim vratom nasproti zapazim druge duri, ki peljejo v prijazno hišico. Potrkam in mlada žena odpre, čude se, da jo kdo obišče že v tako zgodnji uri. Izgovarjam se, da jo tako zgodaj motim, ker sem bil poklican k nekemu umirajočemu, da sem se boje zmotil, zamolčim pa vedoma, kako sem dospel semkaj, ker sem se bal, da so morebiti prebivalci te hiše s tajno družbo v dotiki. Žena pokliče svojega moža ter mu pove: ,,Ta visokočastiti gospod duhovnik so zašli ter žele razjasnila." „Kje pa sem pravzaprav?" vprašam malo boječ. tančnejih poročil, naj se oglasi pri vredništvu „Slovenčevem." Ali so aranžerji omenjenega protesta hoteli opravičevati sami sebe? Pa kdo bi jih imel za tako bedaste, da bi hoteli celemu svetu znano reč utajiti s protestom? Kaj je bil tedaj njihov namen? Skoro si ne moremo druzega misliti, nego da so hoteli poskušati, koliko je še samostojnosti med učitelji. In reči moramo, da so to popolnoma dosegli. Učitelji se imajo odslej šteti med uradnike, ki vse store na komando; samostojnosti pa ni med njimi. Da so povsod, tedaj tudi pri učiteljih izjeme, to se samo po sebi ume, pa tukaj sodimo po večini in po tem, kako se ta stan kaže v očitnem življenji. Pri zadnji konferen-ciji so hoteli g. učeniki biti prišteti uradnikom, zato so tudi tako glasovali ter steni pokazali, da od njih ni pričakovati resnega nasprotovanja zoper načela centralistov, kakor sploh od vradnikov ne. Naj so pa gospodje „Laib. Schulzeitunge" že sami od sebe hoteli napraviti to poskušnjo med učitelji, ali pa na skrivno „komando" svojih višjih, nespodobno in grdo "ju obojno. Menda vsaj imajo toliko razumnosti, da jih smemo resno vprašati: Ali vi tako malo spoštujete svobodo človeško, da od njega tirjate nenravnost? In to početje je bilo nenravno, ker jih nikdo ne bo imel za take bedake, da bi mislili, da bi s takim protestom zamogli opravičiti se pred občinstvom, ki nje in njihovega gospoda nadzornika že zdavnej tako dobro pozna. Naj h koncu še omenimo, da prav tako reč presojuje tudi »Učiteljski tovariš," ki v „Tri ure od Pariza!" odgovori krepki mladi mož. Osupnjen v naglici nikam kaj omeniti. „Tri ure hoda od Pariza 1" zamrmram mehanično ter se vtopim v misli. „Ali želite, častiti gospod, hitro v Pariz dospeti?" — nadaljuje vrtnar — „potem vam postrežem s svojim vozičkom; ako se vam ne zdi za malo, vsesti se zraven mene na mojem ne ravno popolnoma priročnem vozu. Koj odrinem v prestolnico, kamor peljem zelenjavo in cvetlice na trg." Hvaležno sprejmem prijazno ponudbo pro-stosrčnega vrtnarja, ne pa vabila njegove žene, da bi popred pil čašico kave z njenim možem, ktero je ravno hlapečo bila postavila na mizo. Bil sem zelo žejen, vendar se nisem mogel odločiti, žejo vgasiti, ker sem bil po dogodkih pretekle noči postal nezaupljiv tudi do takih, ki bi bili na videz zaslužili veče zaupanje. Rano v jutro dospem na vrtnarskem vozu v Pariz in v moje stanovanje. Maševal nisem ono jutro, ker sem bil preveč vzburjen. Telesno onemogel in na duhu potrt sedem na stol. Večkrat se podrgnem na čelu v pre- zadnji številki piše: V 1. 22. „Laib. Schulztg." odbijajo vdeleževalci 1. učiteljske skupščine (razen enega vsi), ki so imeli pravico glasovanja, vsak za se z nevoljo predrzno (?) obrekovanje dr. Zarnika, da bi jih bil predsednik učiteljske skupščine zoper njih lastno prepričanje strahoval, da bi bili tako glasovali, kakor je on veleval. Mi tem gospodom, vzlasti nekterim, iz srca radi to verjamemo, vsaj na večer drugega dneva njih veliko še vedelo ni, da so glasovali za državno suknjo. (Glej „Laib. Ztg." 24. sept. št. 217). Da bi bili vsi gospodje, ktere beremo v „Schulztg.", ravno s temi besedami ta protest podpisali, zelo dvomimo. Tukaj je tudi mogoče: 1. Da so nekteri gospodje izrekli, da jih nihče ni silil pri glasovanju, kar je v nekterem oziru čisto resnično; 2. da so nekteri izrekli, „da so z vsem zadovoljni, kar se zapiše v njih imenu." Novice" so tedaj pravo zadele, ker kar naravnost reko: „Terrorizirani so bili, to je gotovo, če tudi ne z besedo. Saj je bila že soparica v dvorani taka, da je učiteljem sapo zapirala, če bi tudi še učiteljskega „strahu" Pirkarja in mogočnjaka G ari bol di j a ne bilo v nji. Kdor pozna veči del naših učiteljev, ki so po vsem reveži, bo vedel, kako takemu revežu tesno prihaja, če vidi pred sabo kakega nadzornika, kako se boji, da ne bi se mu zameril niti z besedo niti z dejanjem, kajti dobro mu je znano, da imajo ti gospodje za vsako opozicijo kaj dober spomin. Terorizira se pa ne le z besedo, marveč tudi z migljejem in z enakimi znanimi domačimi pripomočki. Kdor si upa toraj trditi, da učitelji pri deželni šolski konferenci niso bili strahovani ali terorizirani, temu se po vsi pravici sme vsak v zobe smejati. In protest, ki se na ta način s podpisi polni, ali ni zopet le teroriziranje učiteljev? Kajti kteri bo imel pogum ne podpisati ga, če mu ga pošljejo glave vereina"? ,Lehrer- Politični pregled. V Ljubljani 2, decembra. Avstrijske dežele. i)rž;tii»i Klior je 30. t. m. obravnaval predlog tirolskega liberalnega poslanca Wildauerja o spremembi šolskega nadzor-ništva na Tirolskem. Poslanec dr. Graf ga je zavračal ter temeljito dokazoval, da ta reč spada v področje deželnega zbora in da državni zbor za to ni kompetenten, da marveč prelomi ustavo, če sprejme \Vildauerjev predlog. Govoril je tudi minister Stremajer, pa se ni odločil na nobeno stran; rekel je, da državni zbor s tem, če se spušča v razpravo \Vild-auerjevega predloga, ustave še ne prelomi, ob enem pa je odseku, kteremu se je predlog izročil, priporočal vestno povdarjati, ali je državni zbor za to kampetenten ali ne. — Delniška postava je bila sprejeta v drugem branji. — Spomenico delavcev, ki je bila na dnevnem redu, so pa odložili, ker je reč silno važna in so bili poslanci že utrujeni. — Predlog, naj se petletne priklade dajejo tudi amanuenzem na vseučiliških bukvarnieah in vseučiliškim profesorjem, je bil brez debate sprejet. — Konečno je minister Lasser odgovoril na Barenfeindovo vprašanje o žandarmerijski postavi ter je rekel, da žandarji spolnujejo svojo dolžnost in se povsod, razen na Spodnjem Avstrijskem, zmanjšuje število potepuhov. Naši nemški liberalci so nam tako radi očitali, da med Slovenci je največ surovežev in potepuhov, prav veseli nas od ministra samega slišati, da obljubljena dežela nemških liberalcev, namreč Spodnje-Avstrijska z Dunajem vred, v tem oziru presega vse, tedaj tudi slovenske dežele. Vnaiije države. 0 zadevah grofa Ariiima heidlberški profesor prava, Ileinz e, v „Augsb. Allg. Ztg." iz kazenskega zakona dokazuje, da državno pravdništvo bode imelo veliko težav dokazati mu krivico ter doseči njegovo obsodbo. Gosp. profesor se zlasti sklicuje na § 4. državnega zakonika, po kterem se sme v vnanjih deželah storjeni prestopek le tedaj kaznovati, če je tudi po postavah dotične dežele kazni vreden. Profesor lleinze pa misli, da take postave francoske boje ni. Za zagovornika si je grof Arnim razen dosedanjega zastopnika izvolil še poznanskega odvetnika dr. Dockhorna. Vrednik Ejavar^ke^a „Vateiianda" dr. Siegl, je od monakovske sodnije obsojen na 10 mesecev težke ječe, ker si je drznil trditi, da napad na kneza Bismarka v Kisin-genu je bila zgolj komedija. Francoska narodna skupščina se je 30. novembra zopet sošla. Za predsednika je bil 1. t. m. zopet izvoljen g. Buffe t. Poročilo prezidentovo pa se ima danes ali jutri v zbor- nici brati. Skrajna desnica od svojih tirjatev ne bo čisto nič odjenjala, pa vladi tudi ne nepotrebnih zaprek delala. Skrajna levica pa bo še predrzneja, ker ji je po vgodnem vspehu pri občinskih volitvah zrastel greben. Sicer je sklenila pred novim letom ne se spuščati v razpravo o ustavi in najprvo pretresati vojno postavo, a vendar se utegnejo že pri tej vneti hudi prepiri. V levem središči se utegne očitno pokazati razdor, kterega je Thiers dosedaj le s silo zadrževal; Thiers namreč na vsak način hoče razpust narodne skupščine, pa le malo udov levega središča se v tej reči ž njim strinja, večina pod vodstvom Christophlea se bode nagnila na desno, če se noče sama sebe vničiti. — Grof Chambord je svoje prijatle neki pismeno opominjal, nič ne storiti, kar bi zadrževalo ustanovitev kraljestva. — Pri mestnih volitvah v Parizu je izvoljenih 53 radi-kalcev, 10 zmernih republikancev, pa 11 konservativcev. V 5 okrajih je treba ožje volitve. Angleški nadškof Manning je izdal pastirski list, v kterem vernim svoje škofijo naznanja, da vsak katoličan mora verovati nezmotljivost papeževo; kdor tega ne veruje stopi s tem (ipso facto) iz katoliške cerkve in stori božji rop, če to zamolči ter sv. zakramente prejme. Etu*ki car se je 30. nov. z veliko kneginjo Marijo iz Livadij vrnil v Petrograd, carica pa se je s svojim sinom ravno tisti dan iz Pariza odpeljala v San Remo. — „Fremd-blatt." piše, da sta se Bismark in Gorčakov dogovorila, da se bruseljski kongres na spomlad v Petrogradu nadaljuje in da bodo povabljeni tudi zastopniki amerikanskih držav. .\tt Tairškcsig, pravijo, se bode ministerstvo spremenilo, ker sultan s sedanjimi ministri zarad kupčijskih pogodb ni prav nič zadovoljen. Veliki vezir bo neki Riza paša, kteri je posebno egipškemu kralju priljubljen. fti*l»*ka skupščina misli k ministru Marinoviču poslati deputacijo, ktera naj bi izrekla željo, da bi se knez Milan oženil. Za nevesto mu neki priporočajo 15letno hčerko črnogorskega kneza. Izvirni dopisi. Bk ŠfajarKke^a, 1. dec. (Ileimische Parteien, vvelehe sicli von einem „Thierarzte" commandiren lassen.) Prav dobro mi je znano pričanje, ali čujem, ali spim. Dogodki zadnje noči zde se mi kot sanje, a vendar so bili le preresnični. Drugo jutro sem maševal za nesrečno žrtvo tajne družbe v bližnji samostanski cerkvi „du sacre coeur". Ko hočem ravno cerkev zapustiti po dovršeni zahvalni molitvi, me vpraša samostanska prednica, s ktero sem imel še govoriti, kaj da mi manjka, ker sem zelo raztresen in prepaden? Sprva odgovorim izogib-ljivo, ker jej to ne zadosti, obstanem, da se mi je nekaj neobičnega pripetilo, pa še le potem me je volja povedati jej dogodke, ako mi s prisego zagotovi, da jih ne bo pravila nikomur, naj si bo kdor hoče. Ko je nadzornica čula mojo povest z mnogimi znaki čudenja in strmenja, pove mi s solznimi očmi, da je pobožna hči umorjenega nuna v tem samostanu, in da veliko moli za drazega očeta, ker ve, da je ud tajne družbe. Prednica pravi, da jo bo vest o spreobrnjenji njenega nesrečnega očeta zelo razveselila in oblažila. Iz bojazni zalezovanja se pa nisem mogel odločiti, zdaj že hčeri izreči tolažbo ter sem prezrl vse opomine in prošnje nadzorničine. Na božič, drugi dan po onem dogodku, razmišljujem zopet o čudežnem pripetljeji. Nebolečemu uidejo oči na pariški časopis, kjer so bili zaznamovani razni umrli, med drugimi tudi taki nepoznani, ki so izpostavljeni v Mor-gue-i, poslopju za shrambo najdenih trupel. Takoj skočim po koncu ter hitim v Morgue. Tam najdem šest trupel, a nobeno ni podobno nesrečnemu, kterega sem iskal. Goljufan in nejevoljen hočem zapustiti dvorano. Še enkrat prelete oči po sobi. Tu zapazim na steni znano obleko in na traku visi moja dragocenna svetinja sv. križa. Še hitreje kakor popred, ogledujem truplo, ki leži zraven one oprave. In res, bilo je truplo znanega, se ve, zbog smrti zelo spremenjeno, a značivne poteze se še poznajo. Da bi se popolnoma prepričal, od-grnem malo plahto in odkrijem vrat in prsi. In glej, na vratu se pokažete dve luknji, spred malo širji kakor v tilniku. Obe vratni žili ste bili prebodeni. Nadzornik se približa ter me radovedno vpraša: „Iščete li med mrtvimi kakega znanca?" ,,Študiral sem mcdicino", izogibljivo odgovorim, „ter najdem zabavo v tem, da spo- znavam način smrti nesrečnežev". Nisem se lagal, ker sem se res učil zdraviloslovja, in ono mi dobro služi v misijonih. „Ta gospod", opazi nadzornik, „je potegnjen iz Seinc in se je valjda v njej utopil". Na to molčim, da ne bi izdal svojega boljega prepričanja in prepustim onega človeka pri njegovem mišljenji. Večkrat me napade skušnjava, da bi zopet vzel dragocenno svetinjo, toda bojazen, da bi se ne izdal, in tudi misel, da pač ne bodo onečastili svete reči, me zadržujete vzeti dragocenni spomin. Kakor sem bil obljubil, maševal sem drugo jutro v onem samostanu. Po maši me prestreže nuna proso z zamolklim ihtenjem in tekočimi solzami: „Spominjajte se blagohotno pri sveti daritvi in v svojih molitvah mojega nesrečnega očeta!" „Smem prašati, kaka osoda je zadela vašega očeta!" „Ah zgubila sem" — zaihti nuna — ,svojega drazega očeta, dvojno sem ga zgubila, za časnost in za večnost! Da bi ga bila smrt prehitela v stanu milosti, pretrpela bi zgubo, toda po tako brezbožnem življenji tako naglo da se veliki, značajni možje ne zmenijo ne za osebno hvalo, ne za osebno grajo. Zavolj tega sem prepričan, da je naš oče Bleivveis ravno tako mirno bral mladočesko „Nation", v kterej ga nek slovenski mladič smeši kot ubogega „Thierarzta", kakor „Slovenca", kteri mnogo zasluženega moža spodobno zagovarja. Prepričan sem tudi, da še huje psovke gospoda niso in ne bodo ovirale, delati za blagor našega naroda. Pa, gospodine dopisnik češke „Nation," ki nas zabavljate po svetu, da se damo Slovenci voditi od »živinskega" zdravnika," alj veste kakošen testimonium paupertalis ste si podpisali s to surovostjo? Za žive dni, alj še le naj dokazujemo izobraženemu človeku, da je vsak pošten stan tudi časten? da ne dela stan človeku sramote, pač pa človek stanu, ako ne živi in ne dela tako, kakor njegov stan tirja? Se li naj kmet zasramuje, da je le kmet, pa ne gospod? Ali zasluži n. pr. gospod Jurčič že zavolj tega večo čast, ker se je vdal stanu visokih politikarjev, in Bleiweis inanjo, ker je ostal le medicinar ? Vsak človek, in tudi berač, ki vestno iz-polne mesto svojega stanu, je časti vreden. Tem bolj pa bomo moža slavili, ki ne le, da dela čast svojemu stanu, še tudi izvan svojega stan-skega delokroga dela in trpi ko junak. Le zdravnik je g. Bleiweis po svojem stanu, pa slovenski narod ga tem bolj časti, čem bolj je njegov stan, sam po sebi, oddaljen od politič nega in narodnega delovanja. Ako se profesor slov. jezika navdahne ljubezni do svojega naroda, ako je j u rist doma v političnih vednostih, je to častno pa tudi razumljivo, ker si je eno z drugim v ozkej zvezi. Da pa tudi „zdravnik", ki ima po svojem poklicu opraviti s politično in narodno celo neutralnimi boleznimi, vendar ne zaostaja ne za profesorjem in ne za juristom v narod nem in političnem boju, ampak ju celo prekosi, — je za njega tem bolj slavno. In prav to velja o „živinskem zdravniku Blcivveisu. Zakaj pa je prinesel Klaričev „Slavjanski jug" zraven Obrenovičeve in Strosmajerjevc podobe tudi Biehveisovo, če ne zavolj njegovih zaslug? Komu pa je klicalo na Vižmarskem taboru 30 tisuč izobraženih Slovencev „Naš Oče"? umreti — o to je grozno, strašno! Oh, ko bi mogla rešiti dušo svojega sicer dobrega očeta rada bi hotela trpeti v vicah vse muke do sodnjega dne. Vse bolezni, pomanjkanja, bolečine in nadloge tega sveta, vse peklenske muke bi takoj na-se vzela, ko bi le mogla rešiti njegovo dušo! „Potolažite se, sestra! Umirajoči Izveličar se je zadnjo uro usmilil razbojnika. Vaše goreče priprošnje bodo tudi hasnile vašemu očetu." „0 tem moram dvomiti" — opazi nuna z glavo majaje; „kajti moj oče je bil v tajni družbi, ktere udje v smrti odreko vsako du hovno pomoč." „In če bi bil vendar vaš oče pred smrtjo prejel tolažbo svete vere?" omenim jaz. Nuna ne veruje ter me brezupno gleda Tu potegnem svojo listnico ter jej poka žem zadnjo stran. Oči se jej zasvetijo, hlastno čita besede, pritiska jih trdno na ustne, in na kolena pokleknivša razprostre roki in z očmi proti nebu zroča zakliče z donečim, veselo vzhičenim glasom: „IIvala večna Bogu, moj oče je rešen!" Verjemite, gospod dopisnik, ako stoji g. 31eiweis na čelu Slov. naroda, si je to čast jošteno priboril. Naš nasprotnik ste; pa ako spodrinete g. Bleiweisa in postavite sebe na njegovo mesto, bodo Sloveni tudi Vam spodobno čast skazovali. Ker niste „živinski zdravnik," se vam bode to tem laglje posrečilo. Iz lijutoiitcrn, 30. nov. Žalostno e pri nas to, da je naša „čitalnica" zaspala, da-si so vsi tukajšnji Slovenci omikani in pri-irosti, še zvesti svojim starim načelom in de-avni za prid tukajšnjega slovenskega ljudstva. Ali še žalostneje pa je vedenje nekterih „pol-omikanih tukajšnjih purgarskih nemškutarjev". Ne mine skoro teden, da bi se ne prigodil (namreč v novejšem času) kak škandal, ki je dokaz le največe surovosti, a ne tržana sedanjega časa. Danes strelja eden iz ljubosumnosti na druzega, jutri zopet drugi težko telesno poškoduje svojega bližnjega, pojutrem si tako surovo zabavljajo, da ima sodnija vedno razsodbe zarad žaljenja časti, in tako se čujejo enako žalostne dogodbe dan za dnevom. Ne vem, kdaj bodo odrasli možje naši se že spametovali ! Iz Dunaju, 30. novmbr. Žalostno je zdaj na Dunaji, nič ko krize, vse se podira. Po vsili klubih ustavovercev je ropot, vse, kar je bilo ali je še pri kaki delniški družbi v opravilnem svetu, se obeša po ministerstvu in bi rado, da bi ministerstvo stresalo milijone iz rokavov ter ustavovercem pomagalo zopet k zlatim časom, ki so jih imeli pred borznim polomom. Kadi bi tudi, da bi se ta polom, ki je bil le polom njihovih borznih krogov, spoznal za državni polom ter bi se mu pomagalo iz davkarskega žepa. Moravski poslanec Dub-sky, ki je ob čisu poloma v tako čudnem svitu se pokazal po svojih velikanskih zgubah, hoče ministerijelnemu središču svetovati, da bi se 300 milijonov na posodo vzelo — za železnice. Toda kaj bi to pomagalo, to ve Auersperg sam najbolje, ki si prizadeva na vso moč, da bi svojo stranko varoval še dalje nevolje cesarjeve. Kako žalostno je v Peštu, to je že obče znano; vsak dan utegne tam počiti, in ker so Ogri že izrekli, da ne morejo plačati svojega dela k splošnim javnim državnim stroškom, se od tam ni nadjati nobene denarne pomoči v tej silni zadregi. Zdaj pa pride še nekdaj tako ošabno dunajsko starešinstvo trkat na ministerska vrata in hoče imeti državne podpore par milijonov! Tedaj tudi dunajsko mesto, ki je mislilo, da je ono kraljestvo, ter se vedlo tako, kakor da bi vse druge dežele živele le od njega, jedle le iz njegove sklede, je prišlo na kant, in zdaj misli, da mu morajo priti na pomoč davkoplačevalci. Za živo glavo! Če Ogerska ne more plačati svojega dela, če ustavoverci potrebujejo toliko sto milijonov, da se zopet popravijo iu morejo med ljudi, in če še po vrhu dunajsko mesto zahteva izdatne podpore iz državne blagajnice, — kje li se bodo vzeli taki strašni zneski?! Ni čuda, da so v tej strašni zadregi zopet jeli misliti na Češko, ki je brez dolga in plačuje svoje davke redno. Iz Češkega — si mislijo — se da iztlačiti še kaj, češka dežela še ima, ona ni tako pri kraju, kakor Ogerska. Država pa potrebuje, da more obstati, domoljubja in ljudi, ki so v stanu davek plačevati. To oboje najde se še na Češkem, zato bi radi imeli Čehe v državnem zboru. Toda Čehi že poznajo to čivkanje, ne bodo se dali tako lahko pregovoriti, ker so že večkrat bili prevarjeni. Is. Prage, 30. nov. Ogerski listi so nedavno primerjali Deaka s Čehom Palackj em in v tej primeri iskali reklame za prvega. Ali taka primera ne velja, kar je Palacky, to Deak niti je kdaj bil, niti biti more. Deak je le madjarsk politikar, le pri Madjarih ljubljen, on je jel sloveti po drugem svetu le zato, ker je bolna Avstrija iskala zdravnika v Pešti; kdo bi se bil zunaj Ogerske za-nj zmenil! Deak je marveč podoben zdravniku, kteremu se posreči ozdraviti kakega imenitnega bolnika, ki postane potem imeniten ne po sebi ali svoji umetnosti, marveč po onem slavnem bolniku. Deak je tedaj pravi junak po sreči, po slučaju, kajti slučaj je bil, ki je Ogersko tako povzdignil, da je Avstrija šla k nji pomoči iskat. Največe delo Deakovo je dualizem, zarad kterega je on ponosen in vsi Madjari ž njim. Ali je pa ta dualizim res srečen za Ogersko, za Avstrijo? Mislimo — in vsak pravi politi-kovalec nam bo pritrdil, da nikakor ne niti za to, niti za uno, kajti Ogerska je dandanes vsled tega dualizma tako na koncu, da se umetno Deakovo delo vsak hip žuga podreti. Ogerska je do vratu v dolgovih in tako zabredla v tisočerne zadrege, da bi ji zdaj tudi Deak menda ne vedel pomagati. Palacky pa je ves drug mož, on ni edino le česk politikar, ampak njegovi politični nazori so si pridobili spoštovanje po vsem svetu, čeravno ni dosegel za svojo deželo tega, kar Deak za Ogersko. Zato pa sliši dandanes iz Ogerskega glasove, ki mu morajo biti v popolno zadostenje. Pokazalo se je, da politično poskušanje nikjer nič ne velja, da v Avstriji ne bo šlo brez vresničenja njegovih federalističnih nazorov, da brez teh se ne da doseči trdno stanje v državnih zadevah in da se čedalje bolj bliža dan, ko bo politični in narodni despotizem nazorom enakopravnosti, zvezi narodov sam odprl vrata, ker nazori pravice znajo živeti, nazori krivice in sile pa še pošteno umreti ne. Mi smo prepričani, da se Palackiju, ako bi se njegovi nazori vresničili, ne bi godilo to, kar se zdaj Deaku godi, da namreč njegovi nekdanji najiskrenejši privrženci preklinjajo njegovo delo, namreč dualizem, po kterem je Ogerska prišla na kant, Avstriji pa le malo manjka do njega. Domače novica. Ljubljana, 3. decembra. (,,Učit. Tovariš-1) bode prihodnje leto zopet izhajal, kakor letos. „Vsem gg. učiteljem iz vseh slovenskih pokrajin, piše vredništvo, ki so nas dosihmal podpirali z naročnino in dopisi, vljudno se zahvaljujemo, zaupljivo pričakovaje njihove prijazne pripomoči in podpore tudi prihodnje, kajti ravno sedaj se nam zdi naj manj vgodni čas, da bi odstopali in popuščali pot, katero je „Učit. Tov." nastopil 1. 1861. (Ljubljanski zdravniki) so sklenili, da so jim dosedanje plače premajhne in se imajo po-vekšati. (C. g. Luka HobiS) s šenturške gore je dež. šol. svetu zopet podaril 104 vrste raznih rastlin, ktere je deželni šolski svet odločil za dekliško pripravnico v Ljubljani. (Veliko besedo) na čast Preširnu bo napravila čitalnica ljubljanska prihodnjo nedeljo 6. t. m. Program priobčimo prihodnjič. (Umrlo) je v Ljubljani novembra meseca 81 oseb, 46 moškega in 35 ženskega spola. Poslano #). Da je prošnja do ministerstva kakor pritožba čez magistrat opravičena, to je gotovo vsakemu jasno, kdor davke plačuje, pa je o-škodovan pri svojem rokodelstvu celo še od tistih, ki že tako nam in celi deželi v zaporu na stroške žive. Oziroma na to vprašamo, je-li prav in potrebno, da zaslužek dobiva pošten rokodelec, ki skerbi in se bori, da sebe in svoje pošteno preživi, otroke odgoja, da bodo dobri udje sv. cerkve in pošteni državljani, — ali pa da se daje zaslužek tolovajem in morivcem, goljufom in tatovom, kteri se po dvakrat, ali še po večkrat v zapor povernejo in se celo vesele na višavo (na Grad) priti? Je-li potrebno, kar se v novinah bere, koliko 100 in 100 goldinarjev je ta ali ta iz zapora nesel? Komu je to vzeto, kdo je prikraten v svojem zaslužku? — Rokodelci! Daje oni mož gospod „tihi meščan" mož nekoliko prekratkega pogleda, se mu lahko pojasni; nočemo pa soditi, če je tudi on ravno tako priden, ki rad preži, kako da čevljar krojač in drugi, golaš, pivo in vino na bokale izpraznujejo. In ko pravi, da je takih lepo število, ki tako zapravljivo živijo, da jim ni nikoli dosti zaslužka in dosti nizek davek; naj nam naznani one „srečne!" — Zavrniti ga smemo, da jih ne dobi toliko, kolikor je prstov na roki, in ako so kteri tako delali, kakošen je bil konec njih početja? Resnica je, da nekteri mojstri in posestniki v gostilno zahajajo, toda one malo briga zaslužek, še manj enaki dopisi, ker oni tako rekoč od svojega žive; tedaj se ne sme vse v eno torbo vreči. Toda grozno malo je tacih, še najmanj pa čevljarjev in krojačev. Kje je tisto „lepo število?" — Geslo časa je denar in vsaki gleda, da kaj zasluži. Če so tedaj komu milejši okoliščine, da kaj premore, bodi si rokodelec, uradnik ali trgovec, in če je bolj marljiv, če zna vse bolje obračati, ter je posebno srečen v svojem osebnem početji; je-li potreba to vsacemu na nos obešati? In ali ne sme, če je v tacih okolišinah, nemara suažneji proti drugemu oblečen biti? Ali ne stane to njegov denar iu zaslužek? Ker je rokodelec in ima morebiti k temu še za vsako šalo rabljeno in mnogim pristudeno ime „šoštar", „žnidar", ali za tega del ne sme pošteno oblečen biti? Ali ni v čast rokodelstvu, da se je toliko omikalo, da ne živijo tako razuzdano, da se ne more več s prstom na nje kazati in reči: ta ali oni je „šoštar" ali „žnidar", ker je tako zanikamo oblečen? To, menimo, naj se šteje bolj v poštenje, kakor v zapravljivost rokodelcem. Ljubljana ima kakih 24,000 prebivalcev; med čevljarje sme se jih šteti — mojstrov in pomočnikov — skupaj kacih 120, po več ali manj pa krojačev in drugih. Kdo so pa drugi, ki jih tudi nahajate v gostilni? Niso li uradniki, trgovci itd? In so li tisti v vaših očeh vsi čevljarji, krojači, ki jih nahajate po sprehajališčih v velikih množicah ob delavnikih šetati, ko rokodelci doma delajo? To velja tudi zarad gostilnic, kakoršnih imamo na stotine v Ljubljani; ako gospod „tihi meščan" grižljeje prešteva, ki jih povžijemo s svojo družino ob nedeljah rokodelci, naj jih tudi drugim. *) Ker .Poslanem" so bili pri zadnjem temu nasprotnemu L „.,„..„„ nekteri nejevoljni, da uno bili taisto .sprejeli, bodi opomenjeno, komur še ni znano, da pri tacih spisih pošiljavca odgovornost zadeva. Vred. Vi pravite, da rokodelci, ki imajo „blau-montag", se drže svoje stare pravice; a pojte v ponedeljkih po rokodelskih delavnicah, preštejte mojstre in pomočnike, in videli boste, koliko jih „blaumontag ' dela. Včasih gre človek po svojih opravkih in precej nekteri su-iničijo, da nima boljšega dela kakor po ulicah pohajkovati ali pa po krčmah se potikati. A poglejte ga doma v delavnici. Po letu se komaj dan napoči in čevljar gre že na svoje delo ter je še vedno pri njem, ko je solnce že davno zašlo; po zimi pa, ko uekterim ura delopusta odbije, krojač in čevljar šc misliti ne smeta na spanje in počitek in ko se drugi ljudje že veseli iz krčme vračajo domu, čevljar še nabija obuvala, da se dostikrat jeze gospodar in sosedje; a biti mora, da sebe in svoje preživi. Prevdarjaje naše zaslužke ste se zopet Čevljarje in krojače vrgli, kar sicer ve vsaka babica prevdarjati, ko usnja kupi in na Grad v delo nese. Toda tudi tukaj, vam rečemo na vse usta niste prave zadeli, ko pravite, da veljajo čevlji 6-7 gl. in so vredni le 3 gl. Vi gotovo niste še nikoli dobrega usnja kupovali, sicer bi tako ne bledli. Povejte nam pa, kdo pla čuje stanovnino, bodi si za štacuno, delavnico stanovanje, ki vse na leto 100, 200, 300 gl. znaša; kdo plačuje pomagače, zdržuje učence, kdo odrajtuje davke, kteri so včasi 20, 30-60 gl. na leto, zraven pa še ves trud? — Go tovo samo čisti dobički. Hvaležni smo vam, da ste nas tako očetovsko podučili; pojasniti pa vendar vam mo ramo, kako lahko bi tudi ljubljanski čevljarji in krojači ceno delali, — tako namreč: ako bi imeli prosto stanovanje na Gradu; ako bi ko „aufseherji" od države plačo imeli, obleko pa kruh na funte dobivali, pa naši pomagači kakor arestanti bili preskrbljeni: to nam , gra-tis" oskrbite, gospod „tihi meščan", potlej vam bomo vsi ljubljanski rokodelci hvalo peli in vas v večnem spominu ohranili. Gospod „tihi meščan" marsikaj gnjilega zapazi, pa reči mu moramo, da ne pozna dobro sedanjih okolščin; ne sad, ampak korenine so puhle, sedanje težave napravljajo, da rokodelci, če sami niso premožni, morajo denarje na posodo vzeti, da ljudem napravljajo obutala, obleko ali kar koli bodi, da morajo potem na svoj zaslužek dolgo čakati brez obresti in na zadnje svoje denarje še zgubiti. Na Gradu ne delajo nič na puf; gori dajejo delati le ljudje, ki plačujejo gotovo in na ta način poštenim rokodelcem zaslužek, bodi si že majhen ali velik, čisto odide. Znano je, tla reven rokodelec, ko prevzame kako delo, velikokrat prosi za kako predplačo, ali pa da se mu konto za delo mora precej plačati. Takim rokodelcem Grad po vsem škoduje in jih bo še čisto vničil, ali pa spravil na beraško palico, če se v tem oziru kmalo ne bo zboljšalo. Veliko bi se o tem še dalo govoriti, pa za zdaj priporočamo gospodu ,,tihemu meščanu", da naj v prihodnje svoje pero rabi v pojasnjenje kacih mestu in vladi potrebnih priprav in ne piše vrč o „golašu" in „blaumontagir\ ker vse druge reči so tiste gnjile stvari, kterih pa „tihi meščan" ni zapazil. Več rokodelcev. Umrli so: 30. nov. Marija Cenčur, kurjačev otrok, 51 ,, 1 , za vnutjem grla. — Genovefa Gregorec, hišna posestuica, 56 1., za oslabljenjein čev. 1. dec. France Krautler, krojač, 19 1., za. pljučno sušico. — Anton Avbelj, pekov, otrok, 1 1., za božjastjo. — Maksimilijan Biirger, sin trgovčev, dijak 4. gimn. razreda, 13 1., za škrlatno davico. — Žiga 13als, zasebnik 62 1., — in Jan. Mehlč, tesar, 76 1., oba za razlivorn v pljuča. Zobni idravisik dr. Tanzer v Gradcu se zahvaljuje po svojem odhodu svojim p. n. zobnim pacijentom za nepretrgano obilno obiskovanje in častilno zaupanje pri zadnjem bivanji v Ljubljani in zagotovlja, da bo, kakor navadno, zopet prihodnjo pomlad tje prišel. Njegova c. k. privilegirana zobna voda, zobni prah (štupa) in pasta v posodicah in zavitkih se dobivajo v Ljubljani pri g. feV. Makru in BSiršiccs i« I>o lekarnah v Kranji, Loki, Kamniku, Trstu in na Rt ki, v Celovcu, Beljaku, Zagrebu itd., pa tudi v vsaki specerijski in parfumerijski (dišavni) prodajalnici. (65-1 -mmf (54-8)1 Ces. dvorna z;a zvonov© Hilzerja v Dunajskem (Ignaz J lil^ei- Holui in I. kralj. Iharna metale & sinov C Novem mestu Wieiicr->oust;ult) se priporoča na naročevanje zvonov vnuke