rAVGUST
17	P Hijaclnt
18	T Helena
19	S Ludovik, Skof
20	C Bernard
21	P Ivana FranS. +
22	S Timotej_
23	N 12. pobink.
24	P Jernej
25	T Ludovik, kraljg
26	S Genezij. mu5.
27	č Jožef Kal.
28	P AuKuštin +
29	S Janez Obglav.
30	N 13. pobink.
31	P Rajroond
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!.
GLASILO SLOV. KATOL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.) 163.
CHICAGO, ILL., TOREK, 18. AUGUSTA — TUESDAY, AUGUST 18, 1936
LETNIK <VOL.) XLV
Komunisti v Španiji zahtevajo "malo Rusijo" in hočejo,] lUfiJ/ A D/1T i da jim vlada prizna njih lastno vojaško organizacijo. v/ V rx l\J a
i — Obsojajo vlado, da proti upornikom ne nastopi do-. volj odločno. — Vlada ponovno zaplenja premoženje cerkva in samostanov.
PREDSEDNIKA
ARETACIJE
V RUSIJI
16 aretirancev obdolženih
zveze s Trotzkyem.
Moskva, Rusija. — Pod ob-
dolžbo zarote proti sedanji vladi, o kateri je bilo zadnji teden poročano, je bilo aretiranih 16 oseb, ki so osumljene, da so sodelovale pri ten'1.. Kakor objavlja vlada, se je ugotovilo, da stoji za celo zaroto izgnani komunist Trotzky in preostanek njegove skupine. Trotzky je točasno v pregnanstvu na Norveškem in; kakor pravi vlada, je po njegovem naročilo prišlo iz inozemstva v Rusijo pet agentov z namenom, da naščuvajo prebivali :v o na upor proti .vladi.
ZDIVJANI TRUK OGROŽAL MESTO
Stuttgart, Ark. — Nenavaden sovražnik je pretekli petek na-
valil na to mesto. Težava z njim jkor §e letog ne hkrati> ob istem je bila predvsem v tem, Ker ni gasu Tega bJagoslova pa so za-
imel nobenega razuma ter ro bi la kaka pogajanja z njim nemogoča. Ta sovražnik je bil namreč navaden poljski truk. Po neki nezgodi je njega voznik padel s svojega sedeža in prišel pod kolesa, da je zadobil nevarne poškodbe. Tako zapuščen truk, brez vsakega voznika, je zdivjal po mestnih ulicah, uničujoč vse, kar mu je prišlo na pot. Zdirjal je po Main st., na kar je zavil na neko polje, kjer je razdiral plotove . in lomil manjša drevesa, na kar se je zopet vrnil na Main st. 2e je bila nevarnost, da bo trešči] v neko hišo, ko je k sreči prej, 20 čevljev daleč od hiše, zadel v neko drevo, ki ga je ustavilo. --o-
720 VOLILNIH URADNIKOV ODSLOVLJENIH
Madrid, Španija. — Stališče španske vlade, kateri stojita na čelu predsednik Azana in tain, predsednik Giral, postaja Vedno bolj opasno. Poleg boja z uporniško fašistično armado ji groze namreč tudi razne skrajno radikalne struje v nje-hi lastni stranki, predvsem komunisti in anarhisti. Ti elementi postajajo nezadovoljni, ker vlada bolj drastično ne nastopi, da bi končaia civilno Vojno.
Komunisti so že javno stopili fta plan in proglašajo, da mora Postati Španija "mala Rusija". Prišlo je celo že tako daleč, da zahtevajo od vlade, da jim prizna njih lastno vojaško organizacijo. Vlada, na kateri so točasno zmerni radikalci, tega seveda ne dovoli, ker ve, d,t bi po končani vojni s fašisti ti eks-tfemni elementi še njo prevrgli inj ustanovili komunistično vlado. Toda, kljub temu, da vlada ne pristane k tej formaciji komunistične armade, grozi nevarnost, da se bo ta ustanovila proti njeni volji. Orožje ima namreč vsakdo, kajti, ko je izbruhnila revolucija, je vlada razdajala orožje, ne glede na to, kaka je oseba, samo, da se je krazila Pripravljeno, da se bo borila v vladnih vrstah.
Neki vodja komunistov je ožigosal vlado, da se je je polastil strah in panika in da ne ve Prav, kaj naj bi napravi.ia. Namesto, da bi energično udarila Po upornikih, jih nekako samo boža, kar je povzročilo, da vlada civilna vojna zdaj že mesec dni brez vsakih uspehov. Viada se namreč obotavlja, da bi razdejala zgodovinske stavbe, \ katerih se uporniki skrivajo, ker taenda ne želi, da bi je svet ne Proglasil za barbarsko. S takim cincanjem, pravijo komuristi, je Nemogoče, da bi se vojna dobila.
Bržkone, da nekoliko zado-volji te ekstremne elemente, je vlada ponovno nastopiia proti Cerkvam in jim zaplenja je njih Premoženje. Tako se je našlo, kakor trdijo oblasti, v lasti žen-skega samostana, reda sv. Vin-cencija Pavlanskega, vrednosti 200 milijonov pezet (okrog milijonov dolarjev), Kar je bilo vloženo deloma na neki banki, deloma pa je obstojalo iz draguljev in podobnih vrednostnih stvari, kakor tudi lastninskih ^Pirjev) zemljišča v Madridu, °bsegajoče 93 blokov. Vse te Rednosti je vlada zaplenila, ^točasno je sporočil glavni ^rad delavske federacijo, da se Pobralo od različnih duhovni-K°v in nun, ki so skušale pobegli preko meje v inozemstvo, v denarju in drugih vrednostnih j^Pirjih do $66,000, kar, da je b,1o izročeno vladi.
LE\VIS ODŠEL V LONDON
New York, N. Y. — Na krat-
e Počitnice se je načelnik pre- Ibra, kar je dva dni prej kot pomurske unije, John 1 o wis, od- 'teče ultimat, ki ga je stavil odbor delavske federacije njegovi uporniški skupini, da se razpusti.
Odpravil se bo proti zapadu.
na potovanje
Hyde Park, N.Y. — Prihodnji teden se namerava predsednik Roosevelt podati na novo potovanje, in sicer točasno proti zapadu. Natančni načrti še niso izdelani; v glavnem je določeno le toliko, da se bo odpeljal do St. Paul, Minn., kjei bo stopil na ladjo in na njej potoval doli po Mississippi reki z večkratnim pristankom, združenim z govori. Zadnji teden je predsednik obiskal vzhod, kakor že poročano. Povsod ga je prebivalstvo navdušeno pozd*&\ ljalo. Glavni govor je imel v Chautauqua, N. Y., v katerem je pov-darjal, da sovraži vojno in da bo nadaljeval svojo borbo proti njej.
-o-
LOKALNI DEŽ POMAGAL RASTLINSTVU
Chicago, 111. — Tukajšnje mesto z bližnjo in dalj njo okolico je bilo proti koncu zadnjega tedna obdarjeno z obilim dežjem na veliko veselje obdelovalcem zemlje. Padlo ga je toliko, ka-
A MERI KANCEM NAROČENO, DA ZAPUSTE MADRID
Washington, D. C. — Kakor sporoča državni department, je poslaništvo v španski prestolici Madridu resno pozvaio vse ameriške državljane, naj nemudoma zapuste mesto; okrog 186 Ame-rikancev je še točasno tamkaj. Poslanik Bowers je že pled par tedni zapustil svoje mesto in se umaknil na ladjo in njegrv namestnik, E. C. Wendelin, je objavil, da se bo poslaniško poslopje zatvorilo, ako bo nevarnost, da uporniška armada navali na mesto.
KRIŽEM SVET/
PREKINIT! MORALGQVQR
Bolezen ni nevarna. — Preprečila mu njegov nameravani napad na Roosevelta.
Cleveland, O. — Končni akt konvencije Fathra Coughlina in njegove unije za
Dvanajst let robije je dobil posestnik France Drpgan iz Cešnjic na Dolenjskem, ker je na izredno sirov način umoril preužitkarja Škrjanca. — Dva dečka, brata, sta izvršila vlom v cerkev. — Vesti in novicc.
Stroga obsodba
Novo mesto, 26. julija. —
dni orožniki v bližini Sv. Duha na Ostrem vrhu aretirali
•sodjalno pre(J tukajšnjim velikim sena-1*5	Ervina ^IT1'* \Z
pravičnost ni šel po sreči. Od-^Vp^d kratkim vršila Sv Lovrenca, je dečko priigral se je ta akt v nedeljo, in1-''	tw znal, da je on v družbi svoje
sicer na odprtem polju ob sta-! diumu, ob navzočnosti
razprava proti Francetu Dra brata Emila iz iganu, poročenemu posestniku &..... & ,	_ vv.
kakih!v Cešniicah, obČ. 25,000 poslušalcev, sestoječih iz'obtožnica navaja.
delegatov in radovednežev. maift lpfna našel Daom	. ..
ink pod cerkvijo. Denar — bi-
rr, , i .vršil vlom v cerkev. . Puščice Trebelno. I	. , .	. .
, . ,sta zunaj na skrivnem kraju da je 10.'.	. • i -u
. , , v ,	izpraznila ter jo vrgla v rib-
ma a letos našel pastir Franc
Glavna nezgoda, ki se je pri-Peterle iz Trebelnega pri stu- ]q ^^ skupaj m ^ _
petila na tem zborovanju, je bi
la nenadna bolezen, ki je prijela
man pričakovale suhe dižave na zapadu, kakor Kansas, obe Da-koti, Texas in Oklahoma, ki so se po večini istočasno pekle v siloviti vročini nad 100 stepinj.
NEPAZLJIVA VOŽNJA JO SPRAVILA V JEČO
Chicago, 111. — Na zapor 20 dni je bila v petek obsojena 25 letna Mrs. Irma Atkins, 6850 May st., mati dveh otrok, ker je z avtomobilom povozila in ranila neko žensko in dva njena otroka. Ugotovilo se je, da je bila
—	Pariz, Francija. — Po celonočnem zasedanju je poslanska zbornica pretekli petek sprejela zakonski predlog, po katerem se postavlja trgo-} vina s pšenico pod vladno kontrolo. Kmetje bodo smeli prodajati pšenico samo zadružnim podjetjim.
—	Havana; Kuba. — Na smrt je bil obsojen neki 19 letni Ricardo Marquez, prodajalec časopisov, ker je oropal nekega drugega fanta za 40 centov. Pri tem napadu mu je grozil z nožem in obsodba proti njemu se je izrekla na podlagi zakona proti gang-sterjem.
—	Jeruzalem, Palestina. — Palestinska vlada je bila pretekli teden opozorjena od vlad Zed. držav in Poljske, naj poskrbi za varnost državljanov teh dveh dežel v mestu Safed. Konzula sta namreč prejela pritožbo proti arabskim teroristom.
-o-
KATASTROFALNA KOLIZI-
JA TRUKA Z VLAKOM
„m,
dencu Ribjeku 71 letnega pre-i užitkarja Antona Škrjanca ko mrtvega. Truplo je ležalo na
Fathra Coughlina med je imel govor. Govornik se je'suhem, glava pa se je nama-hipoma prijel za želodec in na- kala v vodi. Mrtvec je imel pol onesveščen je še izgovoril: hllde poškodbe na glavi. Raz-"Ne morem vam naprej govori- telesen je je ugotovilo smrto-ti. Bil sem bolan celo noč. Bog.nosne Poškodbe, vas blagoslovi."	I Splošno opisujejo ljudje
sta si po bratovsko razdelila ter <ra zapravila za razno-
vrsten drobiž.
šoli
17 letni
sin železničarja iz Ljubljane, je moral zaradi neuspeha v
Zaradi slabega uspeha v
Ladislav Ukmar,
Škrjanca kot zelo nadležnega šoli opustiti študije. Ta stvar
Okoli stoječi so takoj prisko- človeka, a Dragana kot raz-
čili, da so odpeljali govornika. Kakor se je pozneje objavilo, bolezen Fathra Coughlina ni nevarna in jo je povzročila samo utrujenost in prenapetost živcev od preobilenega dela.
Iz Coughlinovega govora je
burljivega, sirovega moža. Sovraštvo. ki ga je gojil obdolženec do Škrjanca, je bilo tako veliko, da ga je celo mrtve-
je šla drugače simpatičnemu in marljivemu fantu tako do srca. da si je sklenil končati življenje. Na tihem je izginil od doma in domači so bili prepričani, da se bo kmalu
ga vpričo ljudi suval in dejal: .
"Pa si hudič res crknil! Hudič, vrnil. Ker ga ni bilo nekaj zdai imaš zadosti, zdaj me ne dni, so njegov tihi odhod pri-na ta način izostal napad na |boS več tožil, madona! Bog te |javili policiji. Po enem tednu Roosevelta in njegovo admini- ine sme vzeti, hudič te mora!" njegovega odhoda, to je -8. stracijo. Za ta predmel je pri-, hranil govornik zadnjih deset minut, toda nenadna bolezen mu
je prekrižala načrte. Kol govor- jTudi preiskovalnemu nik je nastopil tudi Lemke, pred- se je dolgo upiral in
Louisville, Que. — Do pre-Mrs. Atkins prej z nekim mo- jtresljive nesreče je prišlo v tu-škim v nekem salunu in, ker je kajšnji bližini pretekli petek, v bil avto last njenega spremlje- 'kateri je bilo izgubljenih 17 člo-
valca, se je obtoženka izgovarjala, da ni bila na vozilo navajena in vsled tega izgubila kontrolo.
Chicago, 111. — Urad volilnih i v vsako slovensk0 katoliško
komisarjev je pretekli pefek iz- družino slovenski katoliški
dal ukaz, da se odpusti oseb, ki so pri primarnih vc'itvah v aprilu opravljale službo volilnih uradnikov. Vsi so obdolženi, da so se v njih precinktih odkrile nerednosti. Par sto jih je bilo že prej odslovljenih.
-o--
NI MU UGAJALO, BITI MED MRTVIMI
Chciago, 111. -— Neki /lak je pretekli petek povozi! nekega moškega in Mich. Yurdsin je spoznal v mrtvecu svojpga 44 letnega brata Josepha. Kmalu nato pa se je ta Joseph pojavil v mrtvašnici in protestiral proti temu, da bi ga prištevali med prebivalce onega sveta ter dejansko dokazal, da še živ tlači travo.
dnevnik "Am. Siovcnec!"
veških življenj. Na železniškem križišču je namreč neki tovorni vlak treščil v neki truK, na ka-
sedniški kandidat tretje stranke. Tudi ta je imel pripravljen masten napad na Roosevelta, a j usoda tudi njemu ni bila naklonjena. Pripravljen je imel namreč govor za celo uro, toda nekoliko pred nastopom mu je bilo sporočeno, da mu bo radio na razpolago samo 24 minul. Na ta način je moral do skrajnosti skrčiti govor in se omej:ti v njem samo na razlaganje programa svoje tretje stranke.
ponesrečencem je takoj prihite-terem se je vozilo večje število j lo več oseb iz okolice, ki so s oseb, od nekega političnega .pomočjo vlačnega osobja izvlekli zborovanja. Štirje so se še pra-' razmesarjena trupla izvod raz-vočasno rešili s skokom s truka,1 valin. 15 ranjenih je bilo pre-no zjutraj ie dočim je ostale vlekei vlak s tru- peljanih v bolnico, dočim je bilo (Skrjancu. ki
Obdolženec je pa krivdo tako orožnikom kakor sodišču v Mokronogu trdovratno tajil.
sodniku izkušal
obrniti sum na soseda Franceta Pungrčarja. češ da je t?, hudo sovražil Škrjanca in se z njim prepiral. Ko pa je obdolženec spoznal, da govori vse nroti njemu, je priznal krivdo. Izpovedal je, da ga je 9. maja zvečer Škrjanc tako razburil, da je sam pograbil hlapca za sezuvanje škornjev in 7. niim starčka udaril po glavi. Ko se je Škrjanc zrušil na tla, je Dragan pokleknil jnanj, ga s kolenom pritisnil na prsni koš, nato pa ga začel suvati s čevlji v glavo. Umirajočega starčka je nazadnje zaklenil v sobo in šel z ženo in tremi otroki spat. Ra-Dracan šel k ie bil seveda
julija, so pa dobili vest, da so ga našli v Splitu v nekem parku obešenega.
-o-
Ogenj uničil domačijo Posestniku Štefanu Komanu v Vukovskem dolu je zgorela domačija. Poleg hiše in gospodarske zgradbe so zgoreli tudi vsi gospodarski stroji in poljski pridelki. Edino živino se je posrečilo oteti.
-o-
Obračun Med delavci opekarne Emone na Brdu pri Ljubljani je prišlo do nenavadno strogega obračuna, ki je ob enem neusmiljen, katerega žrtev je postal 29 letni Matko Dolar. Obravnavali so med seboj neko zadevo radi tihotapstva z vinom, pa so osumili Dolarja da jih je izdal. Maščevali so se na prav stari rokomavhar-ski način, ki je znan iz rokov-
kom vred po progi. Na pomoč 17 na mestu ubitih.
VLADNI BRAMBOVCI POZDRAVLJAJO PROSTOVOLJCE
£eUal pretekli petek z ladjo pre-Atlantika v London. Vrniti namerava nazaj 3. septem-
imrtpv. Po kratkem preudarku n jaških zgodb. Zajeli so ga in
mu vrgli vrečo preko glave, nato pa tolkli po njem na slepo srečo, dokler ni Dolar nezavesten obležal pod udarci. Prepeljan ie bil seveda v bolnico, z zadevo se pa bavi policija.
-o-
Nesreča pri delu
Kovaški pomočnik Josip Gabrovec zaposlen v tovarni za kmetiisko orodje na Muti, po ie pri delu v tovarni težko ponesrečil. Pod udarcem kladiva se mu je odlomil kos železa in ea z močno silo zadel
jo Dragan naložil truplo na rame in ga zanesel k Ribiekn. Tn jp noložil mrtveca v tako Jep-n. da mu je lpžala Hava v vodi. S tem je m<ož hotel ustvariti domnevo kakor da i« ŠVrianr utonil. Razprava ni nnsebno doltro trajala, ker i p hi'la krivda očitna. Drae-an ip b'l obsojpn na 12 lpt robi i p in ,T izgubo častnih državljanskih pravic za zmerom.
-o---
M'ada vlomilca Lovrenc na 'Pohoriii. ?.d. iiiHifl.. — Pri Sv. Lovrencu na
Pohoriu ie bil izvršen vlom v v grlo. Peliali so ga v slovenje-
Četa novih prostovoljcev, ki so se priglasili za vojno v špr-^ki vladni armadi proti fašistom. Slika je bila vzeta v mestu Barceloni, ko so te prostovoljce, odhajajoče na fronto, pozdravljali njih tovariši
žnnno cerkev. Tatovi po od-ripsli puščico nri stransVpm oltarju, v katero so verniki vpdno daiali naivpr milo-darov. Puščica je bila nritrip-na na steni, pa so odvili v'iaVp tpr fzcinili z nio. Nihče ni m idil, da sta. izvršil« drzno in o-rdn tatvino dva dečka v starosti 14 in 15 let. Ko pa so te
graško bolnico.
Zaradi "iive
Na cesti v Črmožršah pri Žetalah je posestnik Janez Ko« iz Črmožiš v prepiru zaradi neke niive napadel 55 letnega dninarja Štefana Širc-a ter ga s senenimi vilami težko poškodoval.
»AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 18. augusta 1936
Amerikanski Slovenec
i in najstarejši sloventki r	v Ameriki.
UiUnovljen leta i«BX.
Ichaja vaak dan razon nadel], pone-
teliVov in dnevov po prasniMIh
Izdaja in tlaka S
PDINOST PUBLISHING CO.
Naslov urednižtva in uprav«i |849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
. (•,
Ca čelo leto pol leta _ [i četrt leta
NaroSnina}
_$5.00 _ 2.50 _ 1.50
The first, and the Oldest Slovene Newspaper in Amertag* Established 1SBL
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday?.
Published by! EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office i 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription]
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto___$6.00
Za pol leta___3.00
Za četrt leta__1.75
Posamezna številka ________ 3c
For one year__$5.0C
For half a year _ 2.50
For three months __ 1.50
! Chicago, Canada and Europe:
For one year	, $6-00
For half a year__3.00
For three months _ 1-75
Single copy___3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo itevilko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.	___
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Avstrija in Nemčija
Vse življenje na svetu je podvrženo enim in istim zakonom, čudeži so redki in le izjema od naravnega reda in razvoja. Tudi nedavno sklenjeni sporazum med Nemčijo in Avstrijo ni nikak čudež, nikako presenečenje za onega, ki je sledil nitim razvoja nemškega naroda obeh držav. Komaj dva tedna po sporazumu sta minula in že se po slavospevih bratstva in prijateljstva v državo povračata treznost in ravnodušje. Med Nemčijo in Avstrijo je bilo treba rednih odnošajev, to je velevala zavest nemškega človeka ob Labi, Renu in Donavi in še pamet vsakega stvarno mislečega, ki je v ukinjenih odnošajih med državama enega naroda videl glavni povod notranje-politične-ga zastoja v Avstriji.
S sporazumom je postala nemško-avstrijska državna meja vez dveh držav, ki jo naj postopoma sledeče meddržavne odredbe za olajšavo medsebojnih kulturnih, gospodarskih in tujskoprometnih stikov utrdijo. Motijo se oni, ki menijo, da pomeni dejstvo 11. julija že nekako izenačenje kulturnih in političnih stremljenj obeh držav, kot se motijo tisti, ki vidijo v Hitlerjevem priznanju avstrijske neodvisnosti triumf avstrijske borbe za svojo življensko upravičenost. Borba za Avstrijo je tudi po sporazumu z Nemčijo še vedno v začetku.
Vprašajmo se, kaj veže obe državi. Tvori ju eden in isti nemški narod. Obe državi imata uveden avtoritarni režim, potem ko sta odstranili strankarsko-politični parlamentarizem. Obe državi imenujeta boljševizem svojega najhujšega sovražnika, obe državi sta prijateljici fašistične Italije in njenega Mussolinija. Na prvi pogled torej ju družijo močile vezi in le-te so, ki premotijo marsi-1 |ik površen pogled v bližnjo bodočnost. Četudi ne smemo podcenjevati njihovega vpliva na skupen razvoj v obeh državah, moramo kot stvarni politiki videti tudi vse ono, kar danes obe državi loči.
Avstrija in Nemčija sta avtoritarno vladani državi, vendar ni avtoritarnost obeh ista. Hitler v Nemčiji je najvišji postavodajalec, je voditelj, ki je odgovoren le samemu sebi. On določuje merilo, po katerem se v Nemčiji ocenjuje pravica in krivica ter zlo in dobro v narodu. Hitlerju nima nikdo zapovedovati, njegova pamet edina mu je vodilo in merilo. Avstrijska ustava pa priznava v nasprotju z nemško ono pravico, ki je nad državo, narodom in posameznikom. Avstrijska ustava priznava krščanski nravni red in ta red določa meje državne oblasti. Po ustavi priznava Avstrija narodu, narodnim .manjšinam in poedincu vse njihove naravne pravice. — V Nemčiji je Hitler stvaritelj države, v svojih rokah druži postavodaj-no in izvršilno oblast ter dele te oblasti po svoji mili volji oddaja tej ali oni osebi ali korporaciji. Ljudstvo v rajhu ne soupravlja države, marveč sme samo pritrjevati in v ozkem okvirju ocenjevati, kar stori Hitlerjeva vlada. Avstrijska ustava pa govori o soodgovornosti in samoupravi poklicnih stanov ter je določila javne ustanove zveznega sveta, zveznega kulturnega in gospodarskega sveta, po katerih ljudstvo soupravlja svojo državo.
Nemčija se z zanosom šteje za varuha Evrope pred boljševizmom. Vendar je njen boj le zunanji. Narodno-socialistična miselnost nudi namreč premalo idejnega orožja proti komunizmu, ker postavlja nasproti zmoti novo zmoto. Boljševizem pa je ranljiv in premagljiv samo na polju duhovnosti in duševnosti. Kakšna zmeda v tem v rajhu! Prodirajoči komunizem zamore ustaviti samo krščanstvo in to le, če ga njegovi nosilci udejstvijo najprej v sebi in v svojih vrstah. Ta kulturno-bojni cilj je zastavil Avstriji Dollfuss in ga je utrdil Schuschnigg. Zlato bi zamenjalo za železo, če bi avstrijsko ljudstvo hotelo prevzeti narodno-socialistično metodo boja proti boljševizmu. — V koliko so avstrijski zunanje-politični cilji istovetni z nemškimi? Avstrija je mala država in sloni na mirovnih pogodbah. V osrčju Evrope je in zamore zato voditi samo politiko sprave, izenačevanja in sporazumov z državami in tabori. Nemčija pa je izven Društva narodov in vsa. Hitler jeva zunanja politika stremi edino za tem, da nekoč upostavi staro slavo nemškega cesarstva.
A vse te razlike v ciljih, načinu stremljenja za njimi in organizaciji v obeh državah so prazne in brezpomemb-
ne, dokler ne gledamo za njimi tudi ljudstva. Če ni avstrijsko nemštvo v svoji moralni, notranji sili boljše in močnejše od rajhovskega nemštva, je vsa razlika samo navidezna. V Avstriji je boljša ustava, boljša organizacija in politična metoda le prazen papir, samo beseda in suh paragraf, če ni v državi ljudstva, ki je zrelo za stanovsko samoupravo, za krščansko dejavno miselnost, za spravo med narodi in državami. Tod se mora, pravimo, pokazati glavna razlika med avstrijskim in rajhovskim Nemcem, če naj je Avstrija samostojna država. Brez te moralne zrelosti so ostale razlike brez pomena in morajo dobiti vezi, ki spajajo obe državi enega naroda, ^rejkoslej premoč nad njimi.



- ----


PISEMCE Z DEŽELE P. Aleksander
Willard, Wis.
7.
To moram tudi omeniti, da mi je Willard oči odprl. Se nikdar, kar sem v Ameriki, nisem videl tako lepih prizorov, kot te dni.
Odprle so se mi oči, da moram reči, ni treba človeku v domovino hiteti, da vdi lepoto prirode, je imaš v Ameriki tudi dosti. Samo privoščiti si je moraš.
Torej le velja, kar pravijo mlajši: See America First.
Prišla je Štefaničeva družini-ca na oddih k staršem v Willard. Tako na sosednjem hribčku stanujejo in za Lukase jih imenujejo.
Kje je Čikaga, tam sem takoj tudi jaz. Zmenili smo se in smo jo pihnili v sosedne "Wisconsin Dells", ki so dobre sto milje oddaljene od Willarda.
To moram reči, da imajo farmarji tod okrog še precej dobre kare. Sedli smo na avto in jo odkuiili proti kraju, ki sem ga pravzaprav že dvakrat videl, toda nisem imel srečo, da bi si njegovih krasot nagledal.
Te odstavke pišem samo zato, da ti, bravec, povem: če boš kdaj na Willard hodil, daj, u-stavi se v Wisconsin Dells, so na poti v Willard, na državni cesti številka 12. Dobiš to cesto takoj izven Chicage.
Kaj boš našel v Dells . . .? Krasne vodopade, podzemeljske kotanje, kamenske formacije. Ne najdeš teh reči drugod, še naše slovenske planinske imenit-nosti se skrijejo pre 1 temi čudesi prirode.
Pot po vodi, ki te pelje k tem krasotam, je dolga petnajst milj in prav rad boš plačal dolar in pol, da vidiš, koliko krasot ima država Wisconsin.
Prva postaja na tej poti po Wisconsin river v 'Upper Dells', tako imenujejo severno stran, da jih razlikujejo od južne strani, ki se imenuje 'Lower Dells' je dolga, dolga pot med skaline in vodne udrtine, na koncu teh ska-lin najdeš takoimenovano 'Hudičevo banjo', ki ima temperaturo, ki je 35 stopinj nižja od temperature zunaj jame. Skale so obraščene z najlepšim mahom in 17-stimi vrstami praproti.
Druga postaja so takoimeno-vani 'Obrazi copernic", 'čarovnica kotanja' in dvanajstero sla-
pov, ki izvirajo v podzemlju globoko pod teboj. Samo tri enake prizore vidiš na svetu, eden je v Švici, druga dva pa nekje v Indiji.
Tretja postaja so skalnate formacije najrazličnejših vrst, ki jih je že na poti iz Willarda v Dells nebroj, toda tukaj so najlepše. Človek ne more verjeti, da bi se bil mogel zob časa tako igrati s tem kamenjem. Potniki so kar gledali in se čudili, niso verjeli lastnim očesom. Ce si kaj hribolaške sorte, boš imel tukaj dovolj prilike nasititi svoje hribolaško hrepenenje. Na tej tretji postaji je tudi pravcata indijanska vas, kjer vsak večer Indijanci kažejo svoje igre in prireditve. Skaline so ponekod kar pošteno strme, ožine, skozi katere mora ladja, pa tako ozke, da se ladja komaj prerine skozi, z največjo pažnjo morajo vodniki ladje voziti.
Da je eden najlepših krajev ta "Dells" si moreš misliti, ko ti povedo, da pride ta kraj blizu 300 tisoč ljudi gledat samo v poletni sezoni. Seveda je to tudi dober "biznes" za domačne. Ladja za ladjo s 75 potniki je švigala po vodi. Vsak plača dolar in pol. To je že denar. Kje so še denarci, ki jih porabijo za hrano in stan.
Pot po "Lower Dells" ti pokaže zopet razne kamenske formacije. Videl boš krokodile iz kamenja, rimske vojake, indijanske obraze in drugo. Vse je izklesal v kamenju zob časa in vodovje. Kamenje je neke vrste trd lapor. Plasti tega lapora datirajo nazaj 400 tisoč let pred Kristom.
Mnogo zanimivosti. Pridi si jih ogledat, ko boš imel prvo priliko. Ko boš videl to lepoto, boš lahko odkritosrčno rekel: "država Wisconsin ga pa res pihne."
Jaz se samo zahvaljujem Lu-kasovi družini in Štefaničevim, da so me vzeli s seboj.
Topot sem imel tudi priliko, da sem se prvič slikal v ornati indijanskega glavarja. Na kar sem seveda ponosen.
Pod sliko svojo bom dal napisati : Glavar Krivonos.
PISMO Z JUŽNE ZEMLJE Buenos Aires, Argentina
Tam pred mostom sva izstopila s tovarišem. Daleč na okoli steza Rio Plata svoj jezik in objema buenosajreško mesto: mimo Boke in Avella-
nede daleč tja proti jugu, koder še cele planjave čakajo, da postanejo stavbišča — še vedno na teritoriju mesta. Kakih 25 km daleč v celino sega dovolj globok kanal, da nosi še srednjevelike, zlasti tovorne ladje, med katerimi je videti tudi včasih katero z jugoslovansko zastavo.
Čez most sva stopila, da po-išičeva kakega slovenskega človeka. Kam torej. Uverjen, da imam točen naslov, pogledam v zapisnik. Da, vse lepo. Tavčar... krojač, Čabakuko... Avežaneda.... Vse lepo. Samo številke ni. Seveda, tedaj sem se domislil, da je tudi oni, ki je meni naslov dal, ni vedel.
Pa se je domislil spremljevalec: Veste kaj gospod k "Veselemu Štajercu" stopiva. Tam bova pa že kaj zvedela.
No, da. Ta je modra. Saj imajo naši ljudje Boga radi. In kjer jim moli ven celo slovensko roko, kako je ne bi našli, tako sem presodil. Korak, dva, nekaj kvader. In glej be-lo-modro-rdeče pisano 1 okno. In še napis "Slovenski bar"... Kar presenetilo me je eno in drugo. Glej jih no, to so ti pa res trdi Slovenci, da si celo take šale privoščijo v popolnoma tujem mestu. Tako se nama je samo predstavilo, kar sva iskala.
Presenečeni, so se vzdignili gostje. Najbrže se še ni zgodilo, da bi duhovska oseba prestopila tisti prag.
Kaj bi se lovil in iskal. Po domače sem jih pozdravil in veselo smo si stisnili roke. Saj še vedeli niso nič o tem, da je kak slovenski duhovnik tu... Vedeli nemara že, a le tako od daleč. Da bi zanje bil, tega pa niso vedeli.
Sedli smo. Tako malo sitno mi je bilo. Bar... ponekod ta beseda nič dobrega ne pomeni pa na take stvari se tu človek ne sme preveč ozirati. Pa je gospodar I hitro rešil položaj. Vina je na mizo postavil in nalil, pa smo trčili na dobro zdravje. Raie bi trčili z jeru-zalemcem, to se ve. ali z vi-pavcem, al i s teranom.. Kmalu sem zvedel, da iskani Tavčar ni daleč, in cla je še marsikatera slovenska duša tu blizu. Morda cel tisoč Slovencev, r.ajveč Prekmurcev, ki so zaposleni po tovarnah. Zlasti mesarska obrt ima tukaj velikanske obrate. Tukaj so klavnice za glavno mesto in tudi za svetovno mesno ■ trgovino. Tudi so tam velika skladišča n se razna druga podjetja, ki iajo zaslužka sto in stotiso-čem.
Pokazal sem jim novo šte-viko Duhovnega Življenja. Nekateri so ta list že videli, Irugi pa še nikoli. Nekateri imajo s slovenskim javnim življenjem kaj malo stika. Boječe nas je gledalo drobno dekletce, mala Micka, ki je pa kmalu vse več poguma dobila in še manjša Jolanda, ki se je skrivala v maminem naroč-u.
Da bi bilo tudi tukaj dobro kaj ganiti, tako sem menil in vprašal, če bi se ne dalo kako tudi urediti vsaj vsak mesec eno nedeljo, da bi bila za Slo-
vence maša. Z veseljem je gospodinja to misel pozdravila in pristavila: kako pa s petjem? Ona je bila nekoč doma tudi pevka. Za cerkev, tako menijo, da tudi ne bo take težave. Če se ne da v župni, bi se lahko uredilo v še bližji šolski cerkvi. Kar nič ni dvomiti, da bodo dobri naši Slovenci iz Slovenske Krajine pokazali več razumevanja za to, kot ga izpričujejo drugi rojaki, ki bi lahko prihajali k maši na Paternal, pa jih ni. Težava bo le s tem, kako organizirati pevski zbor.
Tako smo načeli tisto, kar je najprej potrebno in še k Tavčarju naju je spremil gospodar, kjer smo to in še druge stvari obravnavali naprej. In seveda po gostoljubni slovenski navadi: ne pri prazni mizi.
Midva sva pa stopila še naprej. V Quilmes, kakih 20 km zunaj, kjer stoji velikanska pivovarna in še tovarne za svilo in tkanine, kjer je tudi zaposlenih precej naših ljudi. Med mnogimi hišami, mimo zanemarjenih, gosto zaraščenih stavbišč, ki krčeče vabijo dobrega kupca in se prodajajo na obroke od 7 pesov mesečno naprej tudi do 200 pesov skozi celo vrsto let. V gradnji pa je .videti malo stavb.
Mestoma se je odprl pogled tudi tja naprej na Rio Plata, ki kakor brezmejno morje vabi pogled vse tja naprej po širokem morju, kjer daleč daleč kipe v božje nebo slovenske planine... Tam morje, drugod pa hiše, tovarniški dimniki in še kako samotno drevo, le redko se prikaže kaka cerkev s križem vrh zvonika . . .
Obiskala sva najprej znano družino. Slučajno je bil gospodar tudi doma. Štrajk je ravno danes. Neke voditelje delavstva so prejšnji dan zaprli. Delavci jih zahtevajo na svobodo. Pa je potožil drog možak: ravno danes bi dobil v tovarni delo. Že toliko mesecev sem na cesti... Sedaj pa še ta štrajk, in Bog ve kaj potem pride.
Že je legla mesečna noč čez pokrajino, ko sva šla da poiščeva še eno slovensko prebivališče. Prej bi bilo prezgodaj, ker ni bilo krščenega bitja pri hiši. Trije fantje žive na nekaki pristavi. Za 6 pesov mesečno imajo sobico in še nekaj vrtička za solato. Tako nekako kakor pu&čavni-ki nekdanje dobe.
Prvega sva srečala Janeza. Pridem kmalu, samo trenutek! Ko sva se doma približala, je bil le ogenj priča človeške bližine. Janez je glavna kuha-•ica. Kmalu je prišel in izmotal razne potrebščine iz zavojev. Brez elektrike smo si po-vetili.
. Kmalu sta prišla tudi Jože 'n France. Ni treba misliti, ia iz gosposkega dela. Kdor gleda za tem, je kaj kmalu brez posla. Tudi tukaj se služi pošten denar le s trdimi žu-ji-
Danes je pa kar praznik, ako sta ugotovila. Toda, go-(Dalje na 3. Ptrnri.>
< DOGODKI
med Slovenci po Ameriki
Mrtvega so našli
Willard, Wis. — Dne 11. avgusta so našli mrtvega s prestreljenim srcem in puško poleg sebe 24 letnega Josepha Horvata, sina tukajšnje slovenske larma-rice, vdove Mrs. Jennie Horvat. Je li bila nesreča, ali samomor, se še ne da ugotoviti. — Omenjeni je bil najden prccej oddaljen od doma na nekem domačem pašniku.
Samo neprevidnost
*
West Allis, Wis. — Rojak Jakob Jenko je hotel v j ni voz cestne železnice, pa jc- pri tem tako neprevidno šel pielo ulice, da ga je zadel neki avtj. Sreča, da ga ni ubil. Dobil je pa nekaj prask po obrazu in jo upati, da ne bo hudega.
Šola državljanstvo
Cleveland, O. — S prvim oktobrom se bo zopet pri :elo s poukom o državljanstvu in sicer v dvorani javne knjižnice na 55. cesti in St. Clair ave.
Žalost v družini
Joliet, 111. — Nemila smrt je pobrala družini Frank Ru-žiča njihovega 18 letnega sina Arnolta. Zadela ga je solnčarica, na katere posledicah je bolehal tri tedne, dokler ni nazadnje podlegel. Zapušča žalujočega očeta, mačeho, dva brata in tri sestre.
V bolnišnico
Cleveland, O. — V Womans bolnico se je moral podati na operacijo rojak Lika Bergoč.
—	V Lakside bolnico je bil odpeljan rojak Joe Coparič.
—	Iz bolnice je pa prišla zopet na dom rojakinja Mrs. Frank Seruchar.
Smrt kosi
—	V Clevelandu, O., je v mestni bolnici preminul rojak ■Tohn Trček v starosti 67 let. V Ameriki je bival 26 let. Doma je bil iz vasi Goričica pri Vrhniki.
—	V Danville, Hi., je umrl vojni veteran rojak Jeh»> Krap-šek v starosti 45 let. Njegovo truplo je bilo pripeljano v Sheboygan.
—	V Port Washin-io/i, Wis., je umrl rojak Franc Kcvnik, v starosti 76 let. V Ameriki je živel 36 let. Doma je 'o jI is Škofje Loke na Gorenjskem. Bolehal je več let na naduhi, ki »a je končno pobrala.
—	V Pueblo, Colo., je umrla Mrs. Frances Germ, ki je bivala v Ameriki -15 let. Doma je bila iz Kompol po domače Lukčeva Francka.
—	V Milwaukee, Wis., je umrla Mary Sorčič, rojena Dobnik, stara 51 let.
—	V Frontenac, Kans., je umrl nagle smrti tu rojen rojak Frank Slapšak v starosti 24 let. Zapušča mater, sestro in brata.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
J* te C o>
O T-
a> C
'C ~ P
O oo >
T? «■" O
«2
c
.s •>—>
CG
O co
O
CO
5 £
s	» <
!<►	, -
-m	a>
>oo
g	'a C
S
S « « | c ~
"3"	C.
!/,
® C M
a -o ^ o
to
c s JJ
>
o 9 m o ,= to V
u
-M >
T5 O
C C rs
o
TARZAN IN OGNJENI BOGOVI
m
(Metropolitan Newspaper Servicby Napisal: Edgai* Rice Burroughs
Ko je Niarchus videl kaj sc je zgodilo z Elder Zidonom in kako. je tujec tekel da oprosti dekleti je poln svojega verskega fanatizma začel divjati in kričati: "Hudobni duh se je prikradel med nas, toda tukaj ne bo imel moči proti Niarchusu, ki je edini postavljen od Baala za preroka!"
Jezen, da se je jeze ves tresel, je Niarchus prijel za nož ki ga je imel za obleko, nož, pod katerim je izkrvavelo že na stotine nedolžnih žrtev in z divjim krikom planil proti Amerikancu. Dr. Jones videč nevarnost ki mu preti je nameril samokres proti Ninrchu-su in sprožil, a ni zadel.
V razburjenosti dr. Jones ni zadel. Čudovito orožje ni imelo sreče. Medtem ko se je pripravljal da drugič pomeri bolje in ustreli, je bil Niarhcus že pri rijemu in stegnil roko v kateri je držal svoj noz ter udaril dr. Jonosa, da mu je padel samokres na tla. Nato Sta se oba pograbila.
Prccej časa sta se dr. Jones in Niarchus ruvala in ko je Niarchus videl, da je tujec spreten, je zaklical po pomoč. "Rablji," je kričal. "Ta ne sme umreti nagle smrti z nožem, ampak počasne smrti ob žarečem stebru. Pri-mite ga in zvežite. Tedaj so pristopili možje in dr. Jonesa prijeli,
Torek, 18. augusta 1936
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3.
KLASJE IN PABERKI
z evangelifske nfive
P. Aleksander Urankar.
4. NEDELJA V AVGUSTU
Kakor ima vsaka država svojo ustavo, svojo konštitucijo, tako jo ima tudi duhovna država Jezusova, kraljestvo božje. Na podlagi ustave urede države svoje sožitje, ustava jim je temelj; na podlagi konštitueije postavljajo srečo in varnost državljanov, vse pravice in privilegije vladajočih in vladanih predpostavlja.
Tako je božja ustava predpogoj sreče božjih državljanov in to so v duhovnem redu milosti vsi ljudje.
V današnjem evangeliju nam je dal Kristus in začrtal, kakor jasnejše ni mogel, kaj hoče Bog za svojo ustavo. Na podlagi te Ustave je sreča in blagostanje človeštvu zajamčena. Božja listava se glasi: Ljubi Boga, ljubi bližnjega.
Najpreprostejša ustava, kar jih je svet poznal, in jih še bo Poznal. Vsak otrok si jo lahko takoj utisne v spomin. Dve postavki, ki ju je razložil Bog sam na sina j ski gori v deseterih zapovedih, ki so le nekaki pristav-ki k glavnima zapovedima: "Ljubi Boga, ljubi bližnjega". Nekaki "amendmenti" so, kakor ima recimo ameriška ustava svoje pristavke, ki zgolj razlagajo glavne točke konštitueije.
Prva postava: Ljubi Boga ima tri pristavke, druga pa sedem: ljubi bližnjega. Ljubi Boga. Kako? S tem da verujem vanj. Prva zapoved. S tem da ne imenujem božjega imena po nemarnem. Druga zapoved. S tem, da Posvečujem Gospodov dan, netijo. Tretja zapoved.
Ljubi bližnjega. Kako? S tem, spoštuješ svoje starše, predstojnike, predpostavljene. Četrta zapoved. S tem, da bližnjega ne ubijaš, mu nekradeš njegove imovine, ne prešuštvuješ, ne pričaš proti njemu, ne strežeš po njegovem blagu in njegovi ženi. Peta, šesta, sedma, osma, deveta in deseta zapoved.
To je ves ustroj božje ustave. Ali ni priprosta in jasna? Ali ni ta ustava vsem drugim dr-2avnim ustavam temeljna?
Cas je, da svet spozna in da spoznaš ti sam: ne pomaga nič vPiti: kdo nam bo plotove postavljal na pot, plotove božjih Zapovedi, mi hočemo prosto življenje. Desetere zapovedi so bile Pisane slehernemu v e-ce, še
NOVA TOVARNA NA ZDRAVI IEGI
divjaku v pragozdu in divjak kot civiliziran človek vesta: brez teh zapovedi bi sreče in varnosti ne bilo na zemlji.
Kako smešno: na eni strani vpijemo nad Bogom, zakaj nam je plotove postavil na pot, v isti sapi pa kličemo: reforme hočemo, reforme za človeštvo. Kako se bo človeštvo reformiralo brez Boga, brez njegovih zapovedi. Na eni strani revolucijoniramo, na drugi strani pa kličemo svet na mednarodne konference, mirovne konference, razorožitvene konference, da bi pripravili svet zopet v mir in soglasje. Dokler ne bomo postavili božje ustanove nazaj, kamor spada, na oltar človeške sreče, tako dolgo miru ne bo. Smešno, kako Rusija prireja kampanje proti tatvini, drugim grehom in strastem. Boga hoče pregnati, na drugi strani pa vezati ljudi na njegove zapovedi. Brez Boga ni avtoritete, brez avtoritete ne bo poštenja, pa naj pri rede še toliko kampanj.
Božjo ustanovo nazaj v naša srca! To velja narodom in velja posameznikom. Človeštvo je sestavljeno iz dobrih celic. Vsak človek je taka celica, če hočemo popraviti organizem človeštva, bo treba reformirati posamezne celice, zakaj če celice odmirajo, z njimi umira vse telo. Vsakega človeka posebej bo treba reformirati.
Nikar se torej toliko ne usti-mo, ne gobezdujmo toliko o teh jalovih idejah dobrega sožitja in mednarodne varnosti. Spravimo se raje na delo, da obnovimo božjo postavo ljubezni v na;s. Vsak pri sebi začni. S sekiro trdne volje. Kar je krivega, mora postati ravno, kar je divjega, mora postati žlahtno, ker kar je gnilega, mora stran, kar je nezdravega, mora postati čisto. S svojim poštenim življenjem, z lepim zgledom, uravna-nim po božji postavi ljubezni bom več pripomogel k reformi človeštva, kakor vsi največji državniki in socijalni padarji naše družbe. Pa naj jim dajo še toliko nagrad iz Noblove kase ali drugih štipendijev, za človeštvo in njegovo reformo napravi več dobrega priprost človek, ki ne zna ne pisati, ne brati, pa zna pošteno živeti, zna svojo voljo uklanjati božji volji.
Na pobudo federalna vlade se je v Hightstown, N. j., us-Miovila nova tovarna, ki jo ka.e gornja slika. Tovarna leži iz 'er. mesta in okrog nje so stanovanja delavcev, ki so se na ta način mogli izšel ti iz zabasanih okrožij 17 New Yorka.
IZ DEŽELE SUŽENJSTVA IN TRPLJENJA
sta dokaj medla.
Medtem pa čuti Trst že posledice nove ureditve. Vsa večja špedicijska podjetja so. že skrčila svoje osobje. Seveda so se pri tem sklicevali na sankcije in so v prvi vrsti odslovili zadnje ostanke slovanskih uradnikov.
-o-
Čistilnica mineralnih olj Že mesece je tega, ko so pričeli z gradnjo zelo velike in obsežne čistilnice min. olj v Žav-ljah. Preje, pred leti je bila tam tovarna za olje, ki so jo potem zaprli. Prostor, ki ga bo zavzemala ta tovarna je dolg 1 km in bo segal od bivše postaje pa do vile Banelli. Že sedaj dela na terenu 700 delavcev. Njih število pa se bo s časom povečalo na 1500. Čistilnica bo last družbe "Societa Aquila" in dela izvršuje S. A. Tecnico Industriale. Dela bodo končana konec tega leta ali v začetku prihodnjega. Tovarna bo lahko predelala na leto 280.000 do 300.000 ton surovega olja. V zalogi bo imela do 110.000 ton petroleja, to je pelina vso italijanske zaloge sploh, ki lahko zadostuje za dva mese-
ca in pol za vso Italijo. Pri morju bodo zgradili 415 m dolg pomol, v katerem bodo pristajale tudi največje 20.000 tonske ladje za petrolej. Cevi bodo vzidane v pomoli in po teh bodo spravljali petrolej in druge derivate na ladje. Tovarna bo imela tudi lastno progo za nataka-nje v petrolejske vagone in druge priprave. Poleg raznih zgradb, strojnic itd. bo imela skupno 70 bazenov za shranjevanje tekočin. Za ves obrat bodo porabili 65 km cevi. Kot vidimo iz številk bo tovarna zelo obsežna.
•-o-
Kdo ovaja naše ljudi?
Naš list je že poročal, da je bilo v zadnjem času zlasti v reških zaporih vsepolno ljudi, o-sumljenih tihotapstva. Kljub temu, da je vzdolž meje res tihotapstvo precej razvito, se je le marsikomu čudno zdelo, kajti tihotapstva so osumili tudi ljudi, ki se niso nikoli z zadevo pečali. Tako je v kratkem prišlo ob lepe denarce nekaj ljudi popolnoma nedolžnih, nakar se je u-gotovilo, da imajo finančni stražniki postavljene svoje, dobro plačane vohune, ki se prav pridno udejstvujejo v svojem poslu. In ko jim zmanjka menda potrebnega materiala, si ga izpo-slujejo na ta način, da osumijo tudi popolnoma nedolžne ljudi, ki se sicer prej ali slej suma otresejo, vendar pa jim je s tem nakopano precej neprilik, zlasti pa so gmotno znatno oškodovani.
--o-
Hišne preiskave
Nedavno je neko soboto prišlo v Gorici do novega vsekakor neljubega dogodka. Nenadoma so se pri književniku Bevku, ko je imel baš polno dela, oglasili po daljšem času spet policijski organi in izvršili pri njem podrobno hišno preiskavo. Rečeno je bilo, da iščejo orožje. Slicni preiskavi sta bili izvršeni tudi pri prof. Radu Bednariku in pri glasbeniku Lojzetu Bratužu. Tudi za ti dve preiskavi je bil naveden isti razlog. Pieiskave so se zaključile seveda negativno.
način, kot je pač že v navadi. Nekatere občine so žrtvovale velike vsote ob tej prilikr, kot na pr. iiirsko-bistriška, ki je postavila nekje pri trnovski cerkvi, menda na platno naslikano Mus-solinijevo glavo, ki ni bila nič majnša kot 7 m visoka in 3 m široka in jo je bilo videti daleč naokoli. V juniju pa so dobili občani obvestilo o novem obdavčenju. Srednji posestniki od 75 do 100 lir, večji posestniki, obrtniki in trgovci pa preko 100 in tudi preko več sto lir. Ta naknadna taksa je bila baje nastavljena za pokritje stroškov občine ob proslavi zmage Italije v Abesiniji.
je tudi gospodarsko poslopje, v katerem je bilo 40 stotov sena. Škoda znaša preko 15.000 lir.
— Po Mussolinijevi naredbi
so zvišali nagrade vojakom^ ki so se vrnili iz Abesinije. Navadni vojaki in miličniki prejmejo 300 lir mesto 200, kaplarji 350 mesto 250 in podčastniki pa 400 mesto 300.
Blizu Opatjega sela je granata ubila 9 letnega Josipa Kačiča, 6 letnega Lojzka Pahorja in njegovega 8 letnega brata Vladimirja je hudo ranila.
*
Pri Cerknem je na samotni cesti omagal in umrl starček Josip Rutar iz Sv. Lucije. Zvečer so ga našli neki poljski delavci, ki so se vračali z dela v Cerkno.
V Herpeljah je daroval pred kratkim g. Milko Margon novo mašo, ki se je je udeležila velika množica ljudstva iz bližnjih in daljnih krajev. Milko Margon je domačin.
— Novega župnika so dobili pri Sv. Jakovu v Trstu. V škofijski kapelici je bil investiran : za svetojakobskega župnika dr. teolog. Anton Ma-labotti. To mesto je bilo nezasedeno 3 leta in ga je upravljal mesto bolnega župnika Apollonija. Omersa. Slovesen prejem so mu priredili 26. julija.
IZ SLOV. NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. strani)
TO IN ONO IZ DOMOVINE
^oj med Trstom in Genovo
Dasi je po novi ureditvi pohorske plovbe ostala Trstu •samo zveza z deželami oilman Sueškega prekopa, do-Čim je izgubil vse proge z Vhodnim delom Sredozemskega morja in z Ameriko, se je ponovno oglasila Genova, ki je tudi takrat odnesla večji in je skušala še dalje tanjšati delež, ki je odpadei Trst. Ker ni mogla in ne ^ela stvarno ugovarjati re-^tvi, ker jo je narekoval sam ^Ussolini, se jo spravila na deveto. Očitala je Tržaškemu kjoydu barbarizem vdn kampa-'''lizem že radi samega imena, .a te izpade genovskih listov reagiralo glasilo tržaških listov "Popolo di Trieste." Ugovora pa ni ostala dolžna niti Genova, "II Corriere Mer-Cu,itile" in "Giornale cii Genova" enako energično zavrnila pi-Sailje tržaškega lista. Pri tem Pa niso ta lista pozabila orne-V'ti dokaj značilno dejstvo, tla •K> tudi pri Tržaškem Lloydu ntereHiran predvsem genovski *aPital. Radi tega je bila po-°vna reakcija tržaškega li-
Taksa posledica — zmage
Proslave zmage so se vršile po vseh naših vaseh na ta in oni
POšiuATVE
odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene:
Dinarji:
Za $ 2.55............ 100 Din
Za $ 4.95............ 200 Din
Za $ 7.20............ 300 Din
Za $ 9.55............ 400 Din
Za $11.65............ 500 Din
Za $22.90............1000 Din
Lire:
Za $ 4.65................ 50 lir
Za $ 9.00................100 lir
Za $43.00................500 lir
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00	pošljite—5-75
Za $10.00	pošljite....$10.85
Za $15.00	pošljitc....$16.00
Za $25.00	pošljite....$26.10
Za $40.00	pošljite....$41.25
Za $50.00	pošljite.A$51.50
Ker se kurz večkrat spreminja .«o cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
JOHN JEPICH
(V pisarni Am. Slovenca) 1849 West Cernak Road, CHICAGO, ILL.
Priključitev Ljudske posojilnice v Postojni Tržaški hranilnici
"Gazzetta Ufficiale" je prinesla sledeči dekret: Priidopitev Ljudske posojilnice v Postojni (v likvidaciji) od strani Cassa di Risparmio Triestina (kr. de-kret 18. jun. 1936) se bo izvršila pod sledečimi pogoji: Omenjena institucija bo sprejela vso pasivo in aktivo, kot so znašale ob zaključku bilance 15. oktobra 1935., odklonjena je garancija članov Ljudske posojilnice po čl. XII pravilnika iste.
-o—•—
KRATKE NOVICE
V	Levpi pri Kanalu je nenadoma umrl župnik Franc Klanjšok. Zadela ga je srčna kap. Njegovo truplo so prepeljali v Ločnik, njegov domači kraj, in ga slovesno po-topali. Pogreba se je udeleži-
o izredno mnogo ljudi.
*
Na železniški postaji v Gra-lovem pri Cerknem je skočil z tir^ tovorni vlak. ki je pripel preko meje pri Podbrdu n vozil proti Gorici. Nesreča r.i zahtevala človeških žrtev, pač pa je bila materijalna škoda zelo velika. V vagonih še je pokvarilo precej blaga. Tudi vozovi sami so se poškodovali. Promet je bil prekinjen za nekaj ur.
*
— 1137 ladij so že zgradili v Tržiču. Zadnja je bila motorna ladja "Lero," ki so jo nedavno spustili v morje. Zgrajena je bila za Comagnia Adriatica di Navigazione Ve-lezia. Ima 2670 ton nosilnosti.
*
Na Soči blizu Tolmina nameravajo zgraditi novo električ-ro centralo. Strokovnjaki podjetja "Adriatica" iščejo sedaj primeren teren. Po dosedanjih računih bo družba v to svrho
investirala 10 milijonov lir.
*
V	Brest ju pri Kojskem je
požar uničil dom posestnice Franje Mariničeve. Pogorelo
in 71 poskušeiiih samorov. Te številke mnogo govore, kajti pravijo, da že prekaša število samomorov lanskega leta.
Uta se je podrla
Hujša nesreča je zadela 28 letnega mizarja Viktorja Štruklja, stanujočega v Gunc-Ijah pri Št. Vidu. Skladal je hlode v uti svojega gospodarja. Naenkrat se je uta sesula in ga pod seboj pokopala. Z naporom so ga izvlekli sodelavci izpod kupe lesa z hudimi poškodbami po vsem telesu. Štrukelj, ki ima tudi zlomljeno nogo, je bil pripeljan v ljubljansko bolnico.
--o-
Pod voz je padel
Nevarno poškodbe je dobil posestnik Jakob Kunaver iz Kleč. Po nesreči je na Jezici padel pod voz in se tako poškodoval.
-o-
Odlikovani gasilci
S križem za zasluge III. stopinje je gasilska zveza kraljevine Jugoslavije odlikovala med drugimi tudi sledeče trboveljske gasilce: Franc Jček, Franc Ulej in August lordan.
-o-
Tatovi
Pri Sp. Dupleku se že nekaj časa dogajajo tatvine ku-retine. Tatovi so tako navajeni, da izbirajo samo najlepše putke in peteline in so napravili nekaterim posestnikom že občutno škodo. Antonu Le-tonji so odnesli z hleva tudi pitanega prešiča.
--o-
Samomori se množe Iz Ljubljane poročajo: Letos je bilo že 26 samomorov
spod, zakaj niste sporočili? Tako sta mi očitala. No lep suk bi imeli po hiši in v ponvi, če bi vedeli za to! Kar zaj-čjek bi moral žrtvovati svoj mesek za to slovesnost.,. Te živali se namreč tod mnogo goji in tudi fantje so si poskrbeli za posebne slovesnosti.
Kakor v Orehovcu ali na Božakovem ali na Lokvici...nekje doma na slovenski zemlji, tako sem se počutil in nekatero smo uganili.
Pa sem le podvomil nad njimi, češ: fantje, božjega pa nič ni v hiši! Seveda ne. Na steni namreč, zakaj oni teden nam je dež vdaril skozi strop, zato so se pa božjo reči morale skriti. Imamo Marijo in Jezusa in sv. Jožefa in še kaj in tudi patenošter. V kufer smo jih skrili... kot je tudi vera spravljena v najbolj skritem kotiču človekovega srca, la je ne bi kdo onečastil...
Marsikaj so ti fantje pre-iejali, pa ostali so pošteni in vredni zvesti sinovi slovenske Matere. Žal niso vsi tako.
Ko sem se poslovil, me je pozdravila krasna mesečna noč. Vse kot doma., samo fantovskega petja tam nekje iz dalje ni bilo, pač pa so brneli motorji...
Janez Hladnik.
Toča
Iz Kap le ob severni meji poročajo, da je nedavno divjala huda nevihta, med katero se je usipala debela toča, ki je padala celih 20 minut. Drevje je popolnoma okleščeno, žita, že prej poležana od številnih nalivov, so čisto izbita. vrtovi uničeni. Ljudstva se polašča obup.
-o-
Neprijeten doživljaj
Silno neprijeten doživljaj je' imel posestnik Franc Derneko-vič iz Pobrežja. Prišel je v Maribor z dvema iurjema v žepu, katera ie imel shranjena v mali škatliici neke paste. Ko se je mudil v neki gostilni, je ugotovil, da sta mu bila tisočaka ukradena g škatljico vred.
-o-
Nesreča
Ko je posestnik Anton Trajnar iz Bečje vasi Trebnjem spravljal seno v zolec, je padel z voza in levarno pobil.
List "Am. Slovenec" je lastnina katoliških Slovencev v \meriki. Kdor podpira katoliški list "Am. Slovenca," podpira katoliške Slovence v Ameriki.
pri
kose
Društvo sv. Vida
štev. 25, K.S.K.J.
CLEVELAND, O.
Leto 1936. Predsednik: Frank Habich, 6310
Carl Ave. Tajnik: Anthony J. Fortune, 1093
E.	64th Str.
Blagajnik: Anton Korošec, 1063 Addison Rd. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Perme, Dr. A. J. Perko, Dr. A. Skur in Or.
F.	J. Kern.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesment se prične pobirati opoldne. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu.
Društvo sv. Jožefa
štev. 53, KSKJ., Waukegan, 111.
36 leto pri K. S. K. Jednoti.
Seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj. — Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55._ leta v odrasli oddelek; in v mladinski oddelek od rojstva do 16 leta.
Skupna društvena imetja znašajo nad $15,000.00. Skupno število članstva 484 članov (ic).
Nadaljna pojasnila se dobe od sledečega odbora:
Frank Jerina, preds. Joseph Zore, taj. Mike Opeka, blag.
'NASI KRAJI'
Vsebuje zbirko 87 krasnih fotografij v ba-krotisku na finem papirju.
KNJIGA STANE
"v.
'4
s*

se- m-
NAZNANILO
otvoritve nove odvetniške pisarne
I Richard J. Zavertnik
SLOVENSKI ODVETNIK 2017 South Hoyne Avenue,	Chicago, Illinois
v
v
K
Slike so iz vseh delov stare domovine. Posebno Gorenjska je dobro zastopana s svojimi znamenitimi kraji. Za njo Dolenjska in Štajerska.
Naročite si to knjigo takoj. Naročilo pošljite s potrebnim zneskom na:
«
(Blizu vogala 21st Street in Hoyne Ave.) V teh novih prostorih aom uradoval od 8:30 do 9:30 dopoldne. Ob večerih od 6:30 do 8:30 P. M.
Druge čase bom v uradi na razpolago po dogovoru s strankami.
V
•:♦> m. -m. <♦> m •:«• •;«•<♦> <«• •:«• m- as- m
s* J I
tft'nvB 9
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
Torek, 18. augusta 1936

4 f
USODNA ZENA
Ivan Slivnik.

Vzlic vsej odurnosti je zvenelo iz teh besed nekaj trpkega, in njegove temne oči so mrklo strmele v praznoto. Zdelo se je, da je čisto pozabil Romanino navzočnost. Napol z jezo, napol z bolestjo je zrla nanj. Dasi je stal po materinem in sestrinem vplivu vedno v nji sovražnem taboru, je vendar čutila do njega naklonjenost in obžalovala iz dna srca, da je zašel na pot, ki drži navzdol. Romani je bilo žal, da je podvržen slabim vplivom ozračja, ki ga je razširjala okoli sebe njegova mati. Rada bi mu bila dala nravstveno oporo, katere je bil v svojih letih dvakrat potreben.
Nenadoma se je sklonila k njemu ter ga stresla za ramena, kakor bi ga hotela zbuditi.
"Janko, ljubše bi mi bilo, da bi si izve-kal oči v nemoški slabosti, kakor si pravkar dejal, nego da se počutiš srečnega v tem plitkem in brezznačajnem životarje-nju. Mari ni ničesar, prav ničesar, kar bi te moglo rešiti? Sramuj se, Janko, pijan si. Pojdi spat!"
Posmehljivo je blisnil z očmi ter udaril v oduren smeh.
"Pojdi spat!" jo je oponesel. In ironično je povzel: "Pojdi v klošter, Ofelija! Zapomni si, da me ti ne boš pošiljala spat kakor otročička. Ne imponiraš mi, prav gotovo ne, ti skopulja in živi računski stroj!"
Z naglim prijemom ga je stisnila Romana za pleča ter mu pogledala trdno in ukazujoče v oči. V njenem pogledu je bila moč, ki mu je mahoma vzela lastno voljo,
"Sramuj se, Janko, da blebečeš za drugimi grde besede, ne da bi vedel, zakaj. Mari si kdaj sam premišljal o meni? Ne. Prelen si za to. Čemu, ko je toliko laglje ponavljati govoričenje drugih nego misliti z lastno glavo. Sramuj se! Ali je to gosposka šega, da psuješ in žališ žensko, ki se ne more braniti? Saj mislim, da hočeš biti gospod; a dokler se vedeš takole, boš moral pač trpeti, da te pošljem spat kakor paglavca. — V takem stanju se mi ne vrneš v družbo. Pojdi spat!"
Janko je negotovo in osuplo pogledal v jezni obraz in v temne oči. Nekaj v teh očeh ga je kovalo v nevidne spone ter mu upogibalo voljo. Izvil se ji je sicer in rekel jezno, da ni več otrok in se ji ne da komandirati — toda čisto se vendar ni mogel odtegniti dojmu Romaninih besed.
Ona pa ga je spet začula v duhu, kako je rekel prej:
"Rad bi poznal človeka, ki ima še značaj."
Morda bi ga lehko otel, kdor bi mu znal imponirati!
Dejala si je, da ni nevredno, boriti se za to mladeniško dušo, ki se maje brez opore, kakor v vetru trst. In preden ji je utegnil odgovoriti, je povzela z izpre-menjenim glasom: "Prosim te, Janko, potrudi se vsaj enkrat in ne glej v meni sovražnice, ampak zvesto in vdano sestro! Ne sestre, kakršna ti je Be.atrika, nego sestro v pravem pomenu besede. In premisli vsaj enkrat dobro, kaj mi prav za prav moreš očitati. S skopuljo me zmer-
jaš in z računskim strojem, kakor tvoja mati in tvoja sestra. Pač stokrat sem že slišala to, a branila se nisem nikoli, ne tebi ne njima dvema. Vaš očitek me ni zadel po pravici, zato sem ga preslišala ponosno in molče. Tebi pa moram vendar pošteno odgovoriti nanj; morda te s tem hkrati rešim pogube. Upam, da ni še prepozno! Poslušaj me: jutri popoldne ob treh prideš k meni v mojo pisalno sobo. Čakala te bom. In tam se hočem resno pomeniti s teboj."
Janko se je branil učinka, s katerim so ga prešinjale Romanine besede. Njeno toplo in nujno prigovarjanje mu je šlo pod kožo, toda ni se ji hotel dati ugnati.
"Ah, saj vem, da mi hočeš napraviti moralno pridigo, ker sem zvrnil kozarec ali dva šampanjca preveč. Mar je to zločin v tvojih očeh?"
Romana ni odvrnila pogleda od njega. "Dam ti besedo, da ne mislim na moralno pridigo; moj namen je povsem drugačen. Obljubi mi, da prideš, Janko; govoriti moram s teboj na samem in nemoteno. Prosim te!"
S čudnim občutkom je poslušal Janko to vročo in prisrčno prošnjo. Tako ni Romana še nikoli govorila ž njim. Tudi iz materinih in sestrinih ust ni bil slišal podobne besede. V tem glasu, v tej nujni prošnji je zvenelo kakor utrip gorke srčne krvi. In to ga je iztreznilo.
Iztegnil se je, obrisal si oči ter si poizkusil vrniti dostojanstvo. "Nu dobro — pa pridem", je rekel negotovo, s ponarejeno malomarnostjo. "Ali mi daš besedo?" "Naj bo še to — dam ti besedo." "In zdaj pojdeš spat. Prosim te, Janko!"
Iznova se je hotel upreti sili, ki ga je uklanjala njenemu hotenju. Toda Romanine temne oči so gledale v njegove tako prisrčno in proseče, da se ni mogel ustavljati.
"Naj bo — pa pojdem. Ves ta dirindaj je itak pust, da bolj ni moči," je dejal, umikaje se za svojo pritvorjeno malomarnost.
Njene oči so se zasvetile. "Lahko noč, Romana!" Rahlo ga je porinila k vratom. Preden je stopil ven, se je ozrl še enkrat široko in polno v njeno obličje.
"Cisto drugačen obraz imaš nocoj, Romana."
Nasmehnila se je. In ta smehljaj je bil tako čudno prisrčen in dobroten — delal je Romano tako mlado in vendar tako materinsko !
"Moj obraz je tisti kakor vsak dan, Janko, le ti si ga menda še nisi dobro ogledal."
Janko je zmajal z glavo. "Ali si čudna nocoj! Ali — ali pa sem se ga vendarle malo navlekel ? Veš kaj — tako pasje, tako preklicano žaltavo se mi dela zdajle pri duši — tuliti pa vendar ne maram."
"Ne, ne, Janko, le nikar se ne vdaj nemoški slabosti!"
(Dalje)
Vsaj en dopis na teden, naj bo geslo vsake naselbine.
Napačna j e misel-
če misli trgovec, ali društveni uradnild, da so izdatki za tiskovine nepotrebni izdatki.
Lepa tiskovina napravi vedno najlepši vtis na vsakogar. Lepa tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za vas!
Naročite tiskovine od:
Tiskarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd.	Chicago, III
PISANO POLJE
i
J. M. Trunk
Je pač — prosveta.
Po prav kratki dobi nekega narodnega udejstvovanja smo prišli Slovenci pod tuj vpliv in ostali pod jarmom do tisoč let. Niti kakih sto let ne štejemo nekaj, do malo več veljave in svobodnejšega razmaha smo prišli šele po novih razmerah po svetovni vojski. Sem za svobodne roke pri borbi, ker borba je življenje, kake uzde ne maram, ako je borba poštena in vsaj kolikor toliko tudi razsodna. Načel vsiliti nikomur ne moreš, sam mora priti do prepričanja, in naj so načela tudi vrlo dvomljive vrednosti.
Imeli smo Slovenci svojega Slomška. Marsikako dobro glavo je požrl sosed, tujec. Dela se na tem, da bi se škofu Slomšku priznala neka čast. Kaj takega se ne — naredi, ampak treba je tudi — dela, ako kdo hoče to razumeti. Neke zasluge morajo biti na dlani, in prav takih zaslug se ne more narediti. Drugo pa je glede zunanjega priznanja takih zaslug, in za to gre zdaj pri Slomšku. Tudi v nasprotnem taboru so na — delu, na delu namreč, da bi ne prišlo do takega priznanja. Ker je menda v starem kraju neka cenzura, so poslali nekaj sem V Ameriko, da se objavi v "ProsVeti," kakšen najmanj naivnež je bil ta Slomšek. Svobodno vam, ako mislite, da morate delati v takem smislu. Pa so ti krogi hudo za — prosveto. Priznam, da ti krogi ne bodo priznali kake verske, versko — moralne, katoliške prosvete, za kakršno je v prvi vrsti delal Slomšek. Volk ne more postati jagnje. Ampak isti Slomšek je bil ustanovitelj največje prosvetne organizacije med Slovenci, Družbe sv. Mohorja, ki dela že nad 80 let. Tzločimo tudi pri ti organizaciji versko — moralno, katoliško prosveto.
Niti najhujši nasprotnik katoliške prosvete pa ne bo mogel zanikati, da je prav ista orga-lizacija storila in še vrši naravnost ogromno delo med Slovenci za — nevtralno prosveto, toraj za prosveto v umnem gospodarstvu,narodnem zdravstvu, na pravnem polju, v enako nevtralni književnosti, uveljavljenju domačega jezika itd. itd. Vi. ki se radi imenujte presvetarje, ali je vam morda na poti tudi ta Slomškova prosveta ? ?
Hudo vihajo ti krogi svoj nos, da je isti Slomšiek mnogokrat poudaril dejstvo, da ostane Slovenec le tedaj Slovenec, kadar ostane zvest tudi svoji katoliški veri, in če odpade od katoliške vere, izgubi tudi narodno zavest, ki je nam Slovencem kot malemu narodu tako silno potrebna, ker hudo čutimo izgubo prav vsakega Slovenca pri borbi za obstanek kot narod. Očividno štok-ne verskim odpadnikom tam v starem kraju in tu v Ameriki tak poudarek hudo v nos, in se hočejo postaviti kot •—
Slovenci nasproti Slomškovemu poudarku, češ, ali niso bili Slovenci pravi Slovenci že preden so jim sosedje z mečem vsilili krščanstvo, katoliško vero. Ako toraj kdo danes od te katoliške vere odpade, ostane kljub temu Slovenec, ne neha biti Slovenec, ne postane Lah ali Nemec, Mažar.. in Slomškov poudarek je prazno blebetanje. Tako
pišejo v Ljubljani v kavarni in priobčujejo v Ameriki v 'Prosveti',"
(Konec prih.)
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in oredpisuje očala
DR, JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
TO LN ONO
ŠPANSKI KONZUL V CHI-CAGI ODSTAVLJEN
Chicago, 111. — Kakor govore vesti, je španska vlada odstavila tukajšnjega konzula, S. de Romero, in sicer zaradi njegovega simptiziranja z uporniškim1 gibanjem. Konzul je točasno na počitnicah in je odpotoval na Grško. Kakor se je tajnik na konzulatu izrazil, bi se imel konzul vrniti začetkom aprila, toda od njega ni nobenega glasu, odkar je izbruhnila revolucija na Španskem.
CELO ZA KOBILICE PRESUHO
Huron, S. D. — Suša v tej državi je dosegla tako skrajnost, da niti kobilice ne morejo več živeti. Vse travnike in zelenje je požgala suša in vročina, da kobilice od lakote poginjajo in, kakor se je izrazil tukajšnji vremenski napovedovalec, je to za farmarje edina dobrota, ki jo je suša
)rinesla.
SMRT DEKLICE PO NEPROSTOVOLJNI VOŽNJI
Algouleme, Francija. — 13 letna deklica Collet.,e T oup je na tukajšnjem letališču sedela sama v nekem letalu in se igrala s kontrolno aparaturo. Nenadoma pa je pristisnila na nepiavi del in aeroplan je zletel v zrak. Po kratki divji vožnji je zopet treščil na zemljo, pri č°mer ie bila deklica na mestu mrtva.
NAPADENI
Na 19 letno delavko Ružo Lahovo s Pobrežja pri Mari->oru je navalil z nožem neki moški in jo ranil v pleča. — Žrtev napada več moških je ^ostala tudi 50 letna posest-nica Antonija Ungerletova iz Studencev, ki je zadobila poškodbe po vsem telesu. — Obe ge zdraviti v mariborski bolnici, napadalce pa iščejo orožniki.
OGENJ UNIČUJE
V Trnovcih pri Pragerskem je požar vpepelil gospodarsko poslopje posestnika Štefana Potočnika. S poslopjem vred je zgorel ves inventar in vsi letošnji pridelki.
HRVATSKI MOLITVENIH
ki jih ima v zalogi Knjigarna Amerikanski Slovenec:
MJESEC LISTOPAD. Platno vezane, rdeča obreza...................... 60c
VRTIČ GOSPODNJI. Bele koščene platnice, zlata obreza............$1.25
SLAVA BOGU. Fine usnjate vatirane platnice, zlata obreza........$1.75
VRTIČ GOSPODINJI. Usnjate vatirane platnice, zlata obreza....$1.75
Naročilom priložiti denar v gotovini ali Money ordru in pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,
Chicago, Illinois
0>3iiiHii(iiiic3iniMiiiftic3iiiiiiiiiiiic3iMiiiiiiiiic3iiiiiiinn[C3iiiiifiiiiiic3ii(iiiiiiiiir3iniiiiiiiii»iiniiiiiiirninrTnu^
/ I
SLOVENSKI MOLITVENIKI
i
;	Prva, najstarejša, največja in najbogatejša sloven-
j	ska katoliška podporna organizacija v
;	Združenih Državah Ameriških, je:
| Kranjsko-SIovenskaSlS Katoliška Jednota
! Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporlrana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois.
POSLUJE ŽE 42 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,500,000.00.
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%.
K. S. K. Jednota ima do 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 184.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42-letnega obstanka nad $5,900,000.00.
GESLO K.S.K. JEDNOTE JE:"VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" \
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. J. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250.00; $500.00; $1000.00; 1500.00 in $2000.00 posmrtnine.
V Mladinskem Oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in-ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
stari lahko prejmejo pripadajočo jim <
K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja.
(Jani in članice nad 60 let rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmentov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ; ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za nadaljna » pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZAL AR, 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
<
i
<
< i
| praktični za starejše in mlajše, ki jih ima v zalogi Knjigarna "Amerikanski Slovenec":
□
= DNEVI V BOGU, molitvenik, ki ima kratko premišljevanje za vsak dan v letu in obenem mašne molitve in vse drugo. Stane rudeča obreza, v platno vezan ......................................................... 85c
= . Lepo vezan, zlata obreza ...................................-................................$1.25
| MARIJA POMAGAJ, lepe žepne oblike in lepe vsebine, pripraven
za može in žene, stane rudeča obreza............................................
Zlata obreza ...........................................................................................$1.00
C
I MOLITVENIK ZA AMER. SLOVENCE. Zelo pripraven molitvenik za mlade in odrastle. Vsebuje vse najpotrebnejše molitve, kot vse dele Rožnega venca, božje in cerkvene zapovedi, tri maše, razne molitve, litanije, Križev pot, razne mašne
pesmi. Stane: Lično v trdo vezan, zlata obreza............................ 75c
Boljša vezava, trde platnice, zlata obreza........................................$1.00
Fino šagren usnje, vatirane platnice, zlata obreza........................$1.25
Bele koščene platnice, s krasno sliko na platnicah, zlata obr.....$1.25
| NEBESA NAŠ DOM. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane .....................................................................................$1.50
| NEBEŠKA TOLAŽBA, molitvenik z velikim tiskom, zelo pripraven za starejše ljudi, a ima kljub temu pripravno žepno obliko,
stane rudeča obreza .............................................................................. g5c
Lepša vezava, zlata obreza ................................................................$1.50
| POT K BOGU. Zlata obreza.................................................................$1.50
Rdeča obreza ......................................................................................
n
I RAJSKI GLASOVI. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane ......................................................................................$1.50
a	,
I REŠI DUŠO. Platno, zlata obreza, veliki tisk....................................$1.50
Platno, rdeča obreza, veliki tisk ........................................................$1.25
ROŽA SKRIVNOSTNA, molitvenik lepe primer žepne oblike,
stane rudeča obreza................................................................................ 75c
Lepo vezan, zlata obreza ..................:...................................................$1.00
SKRBI ZA DUŠO. Zelo priljubljen molitvenik, lično v usnje vezan, vatirane platnice, zlata obreza................................................—.$1.75
SLAVA MARIJI. Molitvenik, ki je prirejen za ameriške Slovence. Vsebuje tri maše, razne molitve, razne litanije, Križev pot, skupne molitve za cerkvena društva, kot jih molijo dr. Najsv. Imena pri skupnih sv. obhajilih in razne cerkvene pesmi. Tiskan z večjimi črkami, stane:
Fino usnje vatirane platnice, lepo vezan z zlato obrezo	SI.50
Vezan v tino usnje, trde gibčne platnice, zlata obreza................11.25 '
Umetno usnje, zlata obreza............................................................. jj qq
VEČNO ŽIVLJENJE. Krasen molitvenik zlasti za može in fante, lepo vezan v usnje z zlato obrezo.......................................... jj jg
VEČER ŽIVLJENJA, molitvenik z večjim tiskom, lepe žepne
oblike, Križev pot s podobami, stane rudeča obreza 85c Zlata obreza ..........................................................................................................................................................gj 25
VODITELJ V SREČNO VEČNOST. Rdeča obreza...................... 65c
V SIJAJU VEČNE LUČI, molitvenik z velikim tiskom, pripraven
za starejše ljudi, z primerno žepno bliko, stane rudeša obreza.. 95e Zlata obreza ...........................................................................................$1.50
Naročilom priložiti denar v gotovini ali Money Ordru in ga pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,
Chicago, Illinois
.......................................MIHOM.....MNIC1M.....MMIHI..........iriMMMMMM(]HHMMMHnMMMHHN[]MMMIMHiniMIHNIItf<