j^                      Kamenje za kosilo.
Jjmnažek se je igral na cesti. Mimo njega pride ubog, star človek. Id je ;;s3bil hrflra in se jn moral opirati na brle. Siromak je molil klobnk od i sebfi, da bi nra kdo kaj vbogajme dal. in Se mn je kdo kak krajcar ali ] kosec krtiha rrgel ranj, lepo se mu je zahvaiil in mu prosil b/agoslova od Bogii. Ali Tomažek ni imel nsmUjenja ?. ubožnim anTPkoin: nc samo, da 011 ni nif dal vbogajme. nego zagrnbii jp polno pest kamenja in ga vsipal prosj&ku v klobnk. Rtarec na vse to ničesar ne rer*e, gioboko vzdahoe in izsiplj« kainmje iz klobuka. Hutlotmega Toraažka je to mirno starffirevo obrašanje zcl6 razjezilo. Zdajci pristnpi k prosjakn, ndari mn po klobnkn. da mn ga izbije iz rok.
Vse to so videli Tomažkov ofe, ld so stali na vrtu za ogrado. Pokli-fajo starega človeka v hiSo in mii rek6. da naj sčde za mizo na Tomažkovo mesto. Starček to stovf in o& mu dad6 pladnik in žlico Tomažkovo. Mati prinps<5 kosilo na mizo in oče rekt3 prosjakn, da si naj zajame in aaj j^ 8 TomažkoTO žlico. Tomažck je pa moial v kotu na tl4h sedeti in o5e so mn dali kamen a kosilo, ker jn tudi on dal siromakn kamenja raesto ki'uha. Tomažek se je ze\6 jokal in prosil odeta, naj bi rau ta pregreSek odpnstili. Ali očo tega niso bteli. Š« le. ko se je nbogi starCek zanj potegnil, dopn-stili so mu oče, da je amel k mizi stSsti /.raven prosjaka. Tomažek je obljnbil ? polzami v očeh, da ne bodp nikdar vpč razžalil kacpga siromaka.