Zgodnja
Katolišk cerkven list.
Dauica izhaja v«>ak petek na celi poli, in velja po poŠti za celo ltto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za »Vert leta 1 gld 30 V tiskuri.iei «pre;einana za leto 4 g. Id., za pol leta 2 gld., za cetert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej
kr.
Tečaj \\VIII.
V Ljubljani 8. prosinca 1875.
Mat
Koledar za naslednji teden.
Prosinec. -- Janiivar.
10.	\edelja I po razglašenji Gospodovim. Evangelij : „Ko je bil Jezu3 12 let star1'. (Luk. 2.) — Sv. Pavel, pervi pušavnik, je od 16. do 113. leta v samoti tebajske pušave v Afriki Bogu služil. Sv. Anton je vidil, ko so angelji spremljali njegovo dušo v nebesa. Le-tega praznik katoliška cerkev obhaja 15. prosinca.
11.	Ponedeljek. Sv. Teodozij, — Božidar — spoz., je bil predstojnik vsih menihov v Palestini; imel je 693 učencev, izmed kterih so mnogi postali mašniki, opati in škofi. Cesar Anastazij ga je poslal v pregnanstvo, ker ni hotel podpisati krive vere. Bog pa kmalo pokliče brezbožnega cesarja pred svojo sodbo, in Teodozij se verne k svojim bratom. Teodozij je živel 103 let in je sklenil svoje sveto in delavno življenje 1. 529.
12.	Torek. Sv. Ernest, opat v benediktinskem samostanu na Bavarskem. Močno je želel sveto deželo obiskati, pridružil se je trumi križanske vojske; na potu pa so ga turki zalezli in vjeli. j- 1. 1096.
13.	Sreda. Sv. Jita, vdova, se po smerti svojega moža ni hotla zopet omožiti, dasiravno je bila še le 18 let stara, in je imela veliko snubačev; 36 let je delala ostro pokoro in ubogim delila zato, ker je poprej svojemu možu smert želela. y 1227, stara 69. 1. — Sv. Veronika milanska, dev. f 13. pros. 1497.
14.	Cetertek. Sv. Hilarij, škof piktavienski na Francoskem, cerkveni učenik, je imel pod cesarjem Konsfancijem, ki je Arijevo krivo vero na vso moč razširjal, hudo vojsko z arijanci, spisal je 12 bukev zoper njih krivo vero. f 369.
Sv. Feliks, mašnik v Noli na Laškem in sprič., je z vso serčnostjo grajal malikovavstvo; zato so ne-verniki nanj planili, ga mnogoverstno mučili, terdo zvezali, in ga v ječo na ostre čepine vergli. Angelj ga iz ječe izpelje, ter mu ukaže poiskati Maksimijana, nolskega škofa, ki od starosti oslabljen v g-jzdu skrit tiči, ker se ne upa preterpeti muk preganjavcev. Feliks najde po Božji voditvi napol mertve»a škofa na tleh v gozdu, ga okrepča, zadene na ramena, in nese k pobožni vdovi, ki mu z vso ljubeznijo skerbno streže. Feliks zopet ma likovavce graja, ter jim njih nespamet očita; le ti ga vnovič napadejo, on pa zbeži, iu se v neko tesno zagato med dvema zidovoma skrije. Ko pa pajki vhod v to zagato zdajci z novimi pajčevinami preprežejo, gredo preganjavci memo nje, ter si mislijo da Feliks ni vanjo zbežal, ker jo vidijo vso prepreženo. Sveti mašnik beži skrivši iz mesta k pobožni ženi, in tri mesce pri nji skrit ostane. Ko preganjanje poneha, se Feliks zopet
verne v Nolo, kjer s svetim življenjem, z gorečim pod učevanjem in s čudeži veliko malikovavcev k veri v Kristusa spre<,berne. Nolčani bi si ga bili kaj radi škofa izvolili, ponižni mašnik pa se je te časti stanovitno branil. V Noli je mirno zaspal v Gospodu.
15. Petek. Sv. Mavar opat, učenec sv. Benedikta, je šel na povelje svojega sv. učenika na Francosko; ter je sozidal sloveč samostan, v kterem je bil 40 let opat.
1<>. Sabota. Sv. Marcel, papež in sprič., je bil Rimljan, in je vladal vesoljno cerkev ob času cesarja Maksencija. Ta brezbožnik je papežu pretil z mnozimi strahovitimi mukami, če se papeštvu ne odpove in ma-likom ne daruje. Ko pa se papež za tako neumno za-htevanje nič ne briga, ga Maksencij pošlje v zverinjak, da tam zverine oskerbuje in varuje. Marcel je to službo v vednem postu in goreči molitvi 9 mescev opravljal, in 25 fara v Rimu s svojimi listi obiskoval, ker jih osebno obiskovati ni mogel. Marcel od svoje duhovšine iz zverinjaka rešen in od blage gospe Liicinc sprejet posveti v njenem poslopji cerkev, v kteri je opravljal službo Božjo. Maksencij to zve, in ukaže vse zverine v to cerkev prepeljati, in Marcel jih mora zopet osker-bovati. Po velikem smradu in mnozih stiskah oslabljen je ondi v Gospodu zaspal. Gospa Lucina je njegov pogreb oskerbela. Marcel je pisal škofom na Jutrovem list, v kterem je dokazal, da je rimska cerkev perva in mati vsih cerkvd.
€m et iice9
posvečene .Vaši ljubi tiospej prejetega Serca.
II. Mi moramo Marijo častiti.
„Kdor mene najde, najde življenje in prejme zve-ličanje od Gospoda." (Preg. 8, 35.)
Ako premišljujemo Marijo Devico kakor stvar Božjo, ki je enako drugim stvarem izšla iz rok Naj-višega in jo primerjamo Božjemu neskončnemu veliča-stvu, spoznamo z vso sveto katoliško cerkvijo, da je Marija manj ko prahek, ali prav rečeno, nič proti Bogu, ker On sam je, „ki je". Potem takem spoznamo tudi, da Gospod, ki je vedno samostojin in sam sebi zadosten, presvete Device nepogojno nikdar ni potreboval, ne v spolnjenji svoje volje, ne v razodenji svojega veli-častva. Pa tudi zdaj je ne potrebuje. On le hoče, in vse se zgodi.
Ako pa, predraga duša! provdarjamo reči, kako se je godilo od začetka sve'a, in kakor se tudi zdaj godi, kaj pa zapazimo? Mar ni Bog svojih naj večih djanj s preblaženo Devico pričel in z njo tudi dognal?
In kaj meniš, da bo v prihodnjih časih drugač ravnal? Zbcri se v duhu, in preglej to resnico!
Kaj ne, sv. vera nas uči in mi vemo in spoznamo, da je Bog nespremenljiv. In ravno zato ne more danes drugače misliti ne hoteti, kakor je mislil in hotel pred tisuč in še več leti; pa tudi zopet čez tisuč let ne bo imel drugačnih namenov, kakor jih ima danes. Ravno ker je Bog, se ne spreminja niti v svojih mislih niti v svojem početju. Kaj ne, da mi poterdis, da se smemo za gotovo zanesti, da smemo za terdno verovati, da Bog svojega sedanjega početja na vekomaj spremenil ne bo. In zato pa pravim, kar bom poskusil tudi spričati, zato pravim tebi in sebi v veliko tolažbo: ,,Marija je bila, je in bo naša dobra Mati in Srednica, naša ljuba Gospa presvetega Serca, ktero ima ona v svoji oblasti in iz kterega nam deli vse zaklade in vse milosti, kterih koli potrebujemo v rešenje svoje, kterih koli potrebujemo v zagotovljenje svoje nebeške dedišine".
Pomislimo, kar sem že omenil. Bog Oče je dal svojega edinorojenega Sinu temu svetu; pa kako? ne drugač, kakor le po Mariji. Koliko so stari očaki proti nebu zdihovali, koliko so preroki in drugi pravični stare zaveze skozi štiri tisuč let premolili, da bi dosegli ta zaklad ; pa le Marija je bila, ki ga je bila vre Ina prinesti; le Marija je bila, ki je milost našla pri Bogu z močjo svoje molitve in z lepoto svojih čednost.
Sin Božji je človek postal; pa t» se je zgodilo le v Mariji in po Mariji. V njeno deviško naročje je stopil, kakor nov Adam v pozemeljski raj , da bi se tu vcieM, tu čudeže svoje milosti delil. Marija je njega hranila, varovala, zredila in ga potem za nas darovala.
Bog sv. Duh je Jezusu Kristusu človeštvo vpo-dobil, pa še !•*, ko je po enem pervih služabnikov ne beškega dvora Marijno privoljenje v to zadobil. Rodoviten je postal po Mariji, kakor še dan današnji rodi v njej in po njej Jezusa Kris'usa v udih njegovih. In to je tudi vzrok, da sv. Duh, kolikor bolj najde v kaki duši Marijo, to *voj«» predrago in neločljivo nevestvo, toliko bolj deiaven in toliko močnejši je, da v taki duši rodi Jezusa Kristusa in dušo tako v Jezusu Kiistusu. Mar n<» vidimo, da vneti častivci Matere Božje so lepi Ijubivci Jezu-a Kristusa? To je pa delo sv. Duha po Mariji.
Gl"j, duša moja! to je delo, ktero so storile tri Božje osebe presvete Trojice v človečenju in v pervera prihodu Jezusa Kristusa; in to je delo, ki ganpolnujejo še dan danes nevidotna v V3i katoliški ceikvi, ter ga bodo nadal|eva!e d> konca vsili ča-sov pri zadnjem prihodu Jezusa Kristusa.
Marija, to nas u*ijo vsi svetniki, je zaklad Gospodov , ki s polnostj » svojo bogati v»e ljudi. Ona jc prebogata zakladnica nebeškega Očeta; v njo jc p«>ložil vse, kar ima l-pega. blišobnega, posebnega in drazega, celo svojega edinorojenega Sina In ta, Bog in človek, je Marijo, svojo Mater, postavii ključarico vsega, kar mu je njegov Oče v dedišino dal.
Marija je njejova skrivnostna struga ali vodotoč, po kterem Sin Božji vse svoje milosti tako milo in pre bogato razliva. Mariji, svoji zvesti nevesti, je Bog sv. Duh izročil svoje nezmerne darove, ter jo jc postavil delivko vsega, kar je njegovega; tako da ona deli njegove darove, njegove milosti, ako hoče, kolikor hoče, kakor hoče, kedar hoče in komur hoče. Sveti Duh ne da človeku nobene nebeške milosti, ki bi ne tekla po njenih deviških rokah. Z eno besedo: To je bila in to je volja Božja, da mi vse po Mariji dobivamo od Boga.
Marija je toraj od Boga dobila nezmerno veliko moč čez duše izvoljenih Božjih, in sicer po posebni milosti Najvikšega, kteri ji jc dal svojo moč čez svojega lastnega edinorojenega Sina, pa ji je dal ravno tako
svojo moč Čez svoje posinovljene otroke, ne le kar zadene njihove Telesa, kar bi le malenkost bila, ampak tudi čez vse, kar zadeva njihove duše. Marija je Kraljica nebčs in zemljo po milosti, kakor je Jesua Kristus Kralj nebčs in zemlje po natori in po zasluženji.
Obilniši pa, kakor nekdaj, deli Gospod Bog današnje dni zaklade svoje milosti po sedaj že tako sploh razširjenem češenju presvetega Božjega Jezusovega Serca, ki je bilo vpodobljeno v Mariji, prelepi Materi božjega Deteta. In ker je ona temu Sercu vir življenja, je pa ravno zato nam ona vhod do božjega Jezusovega Serca, je nam sredstvo, da večno življenje zadobimo. Bog sam nam je dal to sredstvo, in on nas hoče rešiti, nam hoče pomagati le po tem sredstvu.
Ali vidiš, ali spoznaš, ljuba duša! kako potrebna, pa tudi koristna je za nas posebna pa resnična zaupnost do Marije, naše preljube Gospe presv. Serca?
Ne bom ti tu našteval, ne bom ponavljal, kako vsi cerkveni učeniki dokazujejo in terdijo, da je češenje do naše ljube Matere Božje našemu zveličanju potrebno; sej veš, da nosi znamnje zaverženja, kdor presvete Device ne časti in ne ljubi; sej večkrat hUšiš, da bo večno srečen, kdor je Mariji ves in resnično vdan. Kdor Marijo časti, pravi sv. Janez Damaščan, on ima orožje zveličanja, ktero Bog le tistim da, ktere zveličati hoče. Zato išimo milosti, pa išimo je po Mariji, nam kliče sv. Bernard. Sv. Alfons Ligvorij nam pripoveduje Čudno prigodbo, da je sv. Brigita neki dan slišala našega Zve-ličarja, ki je govoril k Mariji, svoji Ijubeznjivi Materi, da bi celo zaverženim angeljem milost skazala, ako bi se ponižno k nji obernili. S tem nam Gospod sam kaže, da Marija zveliča vsacega, ki se k i ji zateče. Satan se pa noče k nji oberniti, ker ponižnost mu je neznana; zato pa vekomaj pogubljen ostane.
Vidiš tedaj, ljuba duša! Marijo moraš častititi, ako hočeš zveličana biti. Kako jo pa moraš še le častiti, ako hočeš popolnoma biti. Ne verjamem, da bi zamogel s svojim Gospodom se posebno skleniti, ne verjamem, da bi kdo sv. Duhu zares zvest bil, ako ni posebno navezan na presveto Devico, ako ni ves zastavljen na njeno pomoč. Jaz saj ne poznam nobenega pobožnega, ki bi Marije posebno ne ljubil in ne častil. Ljubezen Božja ne bo ogrevala našega serca, ako ue teče po Mariji. Le Marija je tista Gospd, kteri je Bog dal ključe, do shrambe ijubezni svoje, pa tudi moč, da je hodila naj viši iu naj skrivnejši pota popolnamosti sama, in da po teh potih zamore voditi tudi druge. Marija sama odpira ubogim Evin m otrokom blaženi raj; ali prav za prav, ona sama je tisti sv. raj, tista deviška iu prebla-žena zemlja, iz ktere sta bila zapodena Adam in Eva z grešniki; pa lc tistim da vhod, ktere svetnike imeti dozvoli. Marija je, kteri sv. Duh poklada na jezik presrečne besede: „Kdor mene najde, najde življenje in prejme zveličanje od Gospoda". Toraj neprenehoma kli-čmo: „Naša ljuba Gospa presvetega Serca, prosi za nas Boga!	(Dalje nasl.)
Prostozidar na s me rt ni postelfi.
Verli ča>nik „Moade" se stavi poroka, da je resnična naslednja dogodba, ktero smo po večem tu posneli. Pa-sijonist v Hoboken-u, novemu Jorku nasproti, je 1.1865 to le pripovedoval:
Malo dni je, kar sem bil poklican k bolniku v Brooklin-u. Bil je Nemec, ki sera ga večkrat srečeval. Njegova hči, prav verla katoličanka, mi je prej povedala, da pjen oče je prostozidar, da je torej potreba od njega zahtevati, da naj prekliče. Po spovedi sem ga pralal, če je bil kdaj ud kake skrivne družbe.
„Pač, oče, prostozidar sem: toda, vi veste, da v Ameriki to ni nič hudega."
„Motite se", mu rečem; „prostozidarstvo je obsojeno, bodi si kjer koli: potreba je torej, da prekličete vse, kar ste ne mara obljubili, in da meni izročite svoje znamnja."
Bolnik se je nekoliko branil; ohranil pa je bil vero, in podpisal je preklicanje, ki sem mu ga spisal. Potem sem mu zopet prigovarjal, da naj mi d& svoj pas, kotnik, sreberno keljo, pa usnjati predpas in obre-dovnik; vse to je bilo zaklenjeno v omari blizo postelje. M6gel sem mu pojasnovati, da je potrebno znebiti se vsih tih reči, ako hoče dati dokaz odkritoserčnega ske-sanja.
Odidem nato s plenom ves vesel, da sem iztergal eno dušo hudemu duhu iz krempljev. Mlada hči me je čakala spodej v veži in mi reče: „No, so li vam vender vse izročili? kaj ne, da? so se spravili z Bogom?"
„Poglejte, dobra hčerka!' ji odgovorim in pokažem ji reči, ki sem jih imel v roki.
Jemlje jih v roko eno za drugim, potem mi reče z očitnim užaljenjem: „Ne, to ni vse; te znamnja so nosili oče v svoji loži in pa o slovesnih prilikah; bilo jim je moč jih vam izročiti; oh! te bukve so jim drago stale, ki so odmenjene posebej za njih stopnjo. Je pa še nekaj druzega."
„Kaj pa?"
,,Neko pisanje, česar obseg mi ni znan: priporočili so mi oče, da naj ga po njih smerti nesem zapečateno glavarju njih lože. V tem mora biti kaka tehtna skrivnost".
Zdajci se povernem k bolniku in mu rečem: „Za-kaj vender me slepite? Zdaj zdaj vam je stopiti pred Božji sodnji stol; misliti kali, da bodete mogli ubežati pred njegovo pravico? Vi imate še nekaj mi izročiti".
Bolnik je bil viditi potert; spazil sem bledi obraz in zbegane oči; potem v nekaki zadregi odgovori: ,,Sej ste vzeli vse, nimam vam nič več dati."
Prosim ga še le bolj živo; vse zastonj; satan je zmagoval. Lotim se vsih pomočkov, ki sem menil, da bi kaj izdali v tej okolišini. Nič nisem opravil. Umira-rajoči je tajil in ni odgovoril. Nato njegova hči odpre vrata, se verže na kolena pri njegovi postelji in prične: „0 moj oče, pri vaši ljubezni, rešite svojo dušo; vaša hči bi bila nezmerno nesrečna. Pravite, da me ljubite; pokažite zdaj, da je res."
Bolnik ni pričakoval tega potresa: objemanje in solze hčerine ga ginejo; govori mu hči vse mnoge sladke ljubeznjivosti, pripoveduje o nebesih, ki jih zgubi; bolniku se zljubi odgovoriti: „Se j veš, da nimam nič skritega".
Hči povzame z navdihnjenim povdarkom: „Nikar ne lagajte, moj oče: vi ste bili vselej pošteni; oh! sto rite, da me ne bo sram vašega imena. Dajte gospod očetu pismo, ki ste mi ga izročili, da naj ga nesem „častitemu" (?!) v loži".
Na te besede bolnik zakriči, potem si st«>ri nekako silo in reče sdihajoč: ,,Ne, moja hči, ne boš se sramovala svojega očeta. Ni, vzemi ta-le ključ izcd vrat«, odpri skrinjico, in daj patru pismo, ki je tam.<: Po tem je čunil zopet v svojo medlčvost.
Hči, nagla kakor blisk, spolni njegovo povelje in mi izroči zapečateni zvezčič, rekoč: „Zmaga! moj oče so rešeni! vergli so strup iz sebe."
Serčrost te mladenčice me je spominjala na kako kristjano pervih stoletij. Bolnik je preživel še kake ure; njegove poslednje besede so bile djanje obžalovanja, vere in upanja.
V pričo njegove hčere sem odperl zapečateno pisanje. Bila je prisega podpisana 8 kervjo! Slišal sem
govoriti, da pri glavarjih prostomavtarstva so v navadi take pisma; ali kadar sem to pismo bral, nisem mogel
svojim očem verjčti. Bila je to prisega vojske brez koncar brez usmiljenja, zoper Cerkev, zoper papeŠtvo in kralje, z naj bolj osfndnimi prekletvami, ako bi svojo obljubo prelomil. (Ni se tedaj čuditi nesramnemu razsajanju in obrekovanju gerdih mavtarjev in njih zanikarnih čas-niških sužnjev zoper Cerkev, papeže, duhovne, zoper legitimne vladarje, pravico in resnico; čuditi pa se je, da si taka in tolika nesnaga celo politiske pravice ise pridobiti!)
Poslal sem to pisanje nadškofu, da enako meni vč ceniti infernalsko hudobijo frajmavravstva.
„Ancora", iz ktere smo to posneli, pristavlja te-le besede: „To tedaj je povedal pater pasijonist. To je zopet dogodba med tisočerimi, ki pričajo, da frajmav-rarstvo je zmeraj ravno tisto po vsih dež dah."
Apvsiot/siro tiska in apoxtotJ#tro tnoiUre.
Vstanovnik molitvenega apostoljstva č. g. Ramičre priporoča neštevilnim udom svoje družbe gorečnost za razvoj katoliškega časništva. Mesca grudna jim je bilo to posebno v molitev priporočeno. V pariškem shodu pred nekterimi mesci se je delala primera ined razširjanjem dobrih in kužljivih ukov s pomočjo tiskarstva, in našli so, da razloček je nezmerno velik in strahoten. Zbrani so bili tega prepričanja, da z molitvijo bi bMo treba podpirati to prizadevanje, s tim bi se delaveem sprosili potrebni darovi, razsvitljenje, gorečnost, in mnogi bi se k delu vneli. P. Ramičre je razodel v svojem govoru, kako dobro pozna okolišine časa in človeške serca.
V dotičnem ogovorit je omenil P. Ramičre, kako so se sv. Oče v govoru 4. nov. vneli zoper toliko škodo, ki jo dela hudobno časništvo. Temu se mora priterditi; časništvo je ob enem naj močnejše izmed vsih orodij, da se resnica razširja, pa tudi naj bolj smertivno orožje, kterega se zmota poprijema, da bi nebeško kraljestvo razdja!a na zemlji. Govornik dalje in na drobno popi. suje moč tiskovstva in prestopi slednjič na to, kako ljudje to nezmerno moč obračajo ter pravi:
Zdi se, da neko neukrotljivo gnan je človeštvo na to dervi, da vse svoje moči suče zoper Boga, da bi samo gospodovalo. Sv. pismo nam pripoveduje, kadar so bili Kajnovci iznašli umetnost železo kovati in delati god-beno orodje, so zapeljali otroke Božje, in priklicali so na zemljo vesoljni potop s svojimi hudobijami. Ali se mar ne zdi, da človeški rod, dražen s čudovitimi iznajdbami, ki so mu natorne moči v službo dale, hoče ponoviti boj nekdanjih velikanov zoper nebesa? Gotovo je, da strahovito orožje tiskovstva se je dandanašnji lotilo Boga napadati, otemniti resnico, zaničevati njegovo postavo in odpraviti za vselej z zemlje njegovo gospostvo. Za ene dobre bukve in en dober časnik, ki brani Božje praviee, jih je tisoč, ki jih napadajo. Kakošen je sad take peklenske setve? Dosti, da se ozre malo po svetu, kdor hoče to vediti:
,,Kdo je zatrosil v množice nejeverstvo, ki se je „sicer le kakor strašilo redko prikazalo sem ter t je v , malokterih lisastih glavah, ali pa v zahodih skrivnih „društev? Kdo je tako imenovanim močnim duhovom »iztergal upanje nebes? Kdo jih je nadražil in izdal „hudemu poželenju, sramotnim strastim, nedopušenim „počutnostim? Kdo je iztergal iz sere pravo vest, der-„žavam moč pravnosti; iz narodov spoštovanje vstanov-
„ljenega reda? Od kod je to, da se kopičijo pregrehe
*
„na pregrehe, zginja družbinski in očitni red, in da so „narodi sklonjeni pod breme, da jih tlači notranji obkroženi red, in oboroženi mir proti zunanjstvu? Odgovornost vsih tih huj4v z vso svojo težo pripada zoper-„kersanskemu časnikarstvu." *)
,,V tem je očitno naj hujši nevarnost, in to ne le za samo Lvropo, ampak za vesoljni svet. Nikdar še ni bilo človeštvo izpostavljeno takim neredom in zmešnjavam, kakoršne žuga vedno veči tiskovna moč in njena samopašna razberzdanost."
Is tega izpeljuje čast. gosp. Ramiere, da imajo vsi kristjani dolžnost: nasprotovati razširjanju zani-karnega tiskovstva, pospeševati pa dobro časništvo, in da se doseže k temu čudo vsemogočne roke Božje, ki se mnogim zdi potrebno zoper tolike zlorabe in nevarnosti, je pervi in naj boljši pomoček molitev. Te se morejo vdeleževati vsi, device po samostaoih, verniki med svetom, ubožni in bogati. Po ponižni in zaupljivi molitvi je potrebno goreče in stanovitno djanje v ta namen, da se podpira vsako delo, ktero meri na razširjanje dobrih bukev (in časnikov).
Klic o. Ramičra se sklepa z iepo molitvijo k presv. Jezusovemu Sercu v prid tistih, ki s pomočjo tiskovstva delajo za hrambo svet h pravic Zvciičarjevih in svete Cerkve.
Grobna izba,
(Poslovenil M. T.)
(Konec.)
Ko pobožni mnih sam ostane, poklekne in moli k Bogu: „Gospod nebes in zemlje! Ti veš, da ni pre-derzna poskušnja, ki me je sem pripeljala, temuč le prizadefje, nesrečnemu pa poštenemu kerčmarju pomagati. Blagoslovi toraj moje tukajšnje bivanje, da zgine vraža, ki to skrivnostno izbo obtežuje!" — Zdaj pobožni menih vstane, se razpravi, vleže v posteljo, blizo postelje primakne mizico, in dasiravno truden, vzame svoj brevir, ki je bilr kakor vse knjige starih časov, ob vogalih debel.h pSatuic težko z med]o okovan, in jame svojo večerno molitev opravljati. Komaj pa četert ure preteče, ko trudno telo po prijetni posteljini gorkoti nad voljuim duhom zmaga. Oci mašnikove nehote zlezejo skup, brevir pa, ki ga v roki derži se zavezne in obleži na postelji. Tako prejde noč.
Kerčmar komaj pričaka jutra, da hiti k svojemu ljubemu g »stu s tiho željo, naj bi se pobožni mož zdrav prebudil. Stopi v v»žo; prijazno jutro se mu nasproti smehlja in pri sercu mu je, kakor bi mu nek glas govoril: „Tako lepo, kakor to jutro, bode prebujenje po božnega moža". Z lahncjšim scrccm gre po stopnicah k „grobni izbi''. Posluša pri durih — na lahko poterka — pa nič ni čuti odgovora. S tesnim sercem odpre duri. In glej! — pater leži v postelji, in ravno se mu oči odpro, da kerčina ja prijazno pozdravi.
Ko se obeh veselje in radost zavoljo srečno prestale noči nekoliko unese, in kerčmar v svojega gosta s stotero vprašanji glede primerljejev te noči tišči, — od kterih mu ^a menih, ker je vso noč doslej sladko spal, ne ve kaj povedati — se pater obleče in poprosi kerčmarja, da naj miruje, dokler svojo jutranjo molitev opravi, ter se Stvarniku in ohranovalcu svojega življenja z »hvali.
Pobožno poklekne, vzemši svoj brevir v roke; tudi kerčmar se odkrije in sklene roke, zahvaliti se Naj-
) Skopni pastirski list švicarskih škofov.
visemu, da se je vse tako srečno obernilo in je odgnano prekletstvo od „grobne izbe".
Zdaj — v tem trenutku — menih zažene včk in serpo vpne svoje oči na brevir. S strahom kerčmar bližej stopi — pa kaj vidi? — Eden nar bolj strupenih gadov leži skvečen v brevir j i ravno med onima stranicama, iz kterih je pater poprešnji večer molil.
Kaj pa, da se je zdaj nesrečna prigodba z „grobno izbo" razjasnila Ta gad je od tistihmal v posteljini slamnici prebival, odkar je tergoveo po njegovem strupu zavdan pervi ondi mertev ostal. Skoraj gotovo, kedar se je zvečer kak gost v posteljo vlegel, se je od prijetne gorkote vabljeni gad pod zgornjo odejo splazil in mirno spijočega do smerti pičil. Na videz je bil toraj tudi prešnji večer ravuo namenjen, Čez odperti brevir proti ustom ali persim spijočega zlesti, kar se, kakor po Božjem čudežu, v tem trenutku težka knjiga zavezne in fcival stare.
V vsi hitrici poči glas o ti prigodbi po vsi okolici, in — česar je pobožni menih tako serčno želel, zgodi se — v malem času je bila gostilnica šo bolj od nekdaj obiskovana; kajti vsak je hotel „grobno izbo" in gada videti, ki ga je kerčmar v spomin v oni stanici v vinskem cvetu hranil. Gospod A. P. pa je drugo jutro ves ginjen zapustil gostilnico, odslej nikoli več p sova je duhovnov, vere v čudeže in molitve.
Kaj ko bi liberalni neverniki nove šege, zasramo-valci in teptalci vseh svetih in Božjih reči na kakovega takega gada naleteli, da bi jeli spoznavati molitve čudodelno moč, da bi jeli sami moliti, in po molitvi oteli iz peklenske sužnjosti sebe in sedanji rod, povzdignivši vse k sreči in blaženosti prave prostosti — prostosti otr6k Božjih!
Ogled po .Slovenskem in dopisi.
Iz Idrije. {Novi zvonovi.) Nekako tužno otožne čuti vzbuja v človeku sv. adventni čas, ki nas spominja dolgih 4000 let čakanja in hrepenenja po obljubljenem Odrešeniku. To smo letošnji Advent še posebno živo občutili tukaj pri nas, ker je bila naša farna cerkev brez znonov in je otožna tihota v mestu kraljevala. Toliko bolj pa nas je rad'st prešinovala, in toliko živeje smo občutili božično veselje, ko nam je Sveti večer — skoraj bi rekel — enako pastircera, nenavadne pesmi nebeških angelcev osupnjenim, slovesno naznanjal veličastni glas novih zvonov. — Vlil jih je ljubljanski zvonar g. Samasa, in se morejo zares v vsakem obziru imenovati moistersko delo. Kr »sna je že njihova zunanja podoba. Posebno se na velike n, ki tehta blizo 4<3 stotov, odlikujete podobi sv. Barbare in sv. Aliacija, in pa umetno izdelana podoba rudarja, v rudarski opravi stoječega v jami, stermečega in kakor zamaknjenega v pobožni molitvi. Ta podoba se je vdelala na zvon, ker ima t a zvon ob enem namen na delo klicati rudarje, kterim je tudi na zvonu samem z ličnimi čerkami očitno pripozuana pravica, da smejo vsako jutro ob 3 z njim zvoniti. — Poglavitno pa pri zvonovih je to, da imajo vsi posamezni polne, čiste in krepke glasove, in se tudi med sabo lepo vjemajo v popolnoma čisti Hdur-akord: //, Dis, Fis, If.
Došli so nam novi zvonovi 17. decembra popoldne. Grom možnarjev je naznanjal, da se bližajo Idriji, in zvonovi drugih treh idrijskih cerkvi so veselo pozdravljali prihajoče brate. Verli idrijski godci so jih z godbo spremljevali v mesto, in neštevilna množica ljudstva je bila zbrana okoli cerkve, ko smo še tisti večer med veršenjem godbe in gromenjem možnarjev enega poteg-
nili v zvonik.' Drugi dan dopoldne bili so vsi srečno v zvoniku. — Dasiravno je bila posebno za vožnjo pot slaba in nevarna, ker je že takrat precej debel sneg ležal, se vendar niti pri vožnji niti pri vzdigovanji v zvonik ni primerila ne naj manjša nesreča, za kar se bomo Bogu zahvalili s slovesnim „Te Deum" in zahvalno pesmijo, kedar bode še v zvoniku delo popolnoma dokončano. Do praznikov namreč so se obesili zvonovi le bolj za silo, toliko da je bilo mogoče v praznike z njimi zvoniti. Bo pa še dela precej, preden se vravnajo tako, da bodo tudi lepo vstreženo ali v taktu drugi za drugim zvonili, kar bo gotovo še mnogo povzdignilo lepoto zvo-nenja.
Iz Bosne. (Naglo potovanje.) Nočem ponavljati, kar so mnoge ročne popotne knjige v večkratnih natisih že davno omlatile; zapišem le nektere občutke, ki so me navdajali na mojem potovanji po zgornji Italiji, po Francoskem in Švicarskem.
Kdor je zgornjo Italijo vidil pred 1. 1848, in jo s sedanjo primerja, temu se zdi, kakor bi se bila po velikem teržnem ali semajoem doevu velika druhal razšla.
V Benedkah je bilo 1. 1846, ko sem to mesto per-vikrat vidil, tako živo, da so se ljudje skoraj neprenehoma gnjetli, da so mogli svojo pot naprej; tu so se lesketali in bliskali zlati ovratniki, redovi in svitli gumbi avstrijanskih častnikov; njih sablje in ostroge so rož-ljale, da je človek komaj sam sebe slišal in zdaj — slišiš skoraj vsacega vrabca s strehe Doževskega dvora prepevati srojo solo, razločiš celo globoki bas goloba, ki z veliko trumo tovaršev na sosednjih strehah pričakuje navadne kerme. Kakošno življenje je bilo takrat v Padovi! Od koliko narodov so bili viditi študentje na vseučilišču in v kavarni Pedrochijevi, kako je go-mozelo romarjev k „Santo" (sv. Antonu)! Ko sem pred tremi leti iz Kima grede spet obiskal Padovo, je bilo to že davno minulo. Minoriti so bili ostali še trije, pa brez habitov; ti so varovali ,,Santo", to je, veliko lepo cerkev sv. Antona in njegov nagrobni spominek.
Pred cerkvijo na prostornem tergu ni bilo viditi ne en^ga kramarja z molki. S trudom sem naletel pri starem vseučilišču človeka, ki se je štelo, da je študent. Popraševal sem tudi po svojih starih profesorjih, od vsakega se je reklo: lui č morto — je umeri!
Zato takrat nisem čisto nič veselja imel hoditi po Benedkah in po Padovi. Kavno tako je opešalo življenje v Milanu in Torinu. V Veroni sem mogel prenočiti rad ali nerad, ker vlak ob osmih zvečer v Verono pridsi ni šel naprej. Bil sem nekoliko v zadregi, v kterem hotelu bi dobil prenočišče. Zakaj prišlo mi je na misel, kako je bila nas I. 1846 pri iskanji stanovanja pozdravila truma težakov (fachini), in kako so si vcdili našo neskušenost v prid obračati. Moji takratni tovariši, ki so tudi takrat pervikrat obiskali vseučilišče v Padovi, se gotovo se spominjajo onega prizora v ulicah veron-skih. Toda nepričakovano se je bilo takrat na bolje obercilo. Bog mi je bil poslal angelja varha.
Nektere postaje pred Verono je prišla ali velikoveč butila v železnični voz žeuska podoba z jerbasom in s silo debelo palico. Prav po domače spregovori: „anca mi sun qui" (tudi jaz sera tukaj), ter se vsede meni nasproti. Precej sem jo spoznaj kot serčno branjevko, ktere so po sadnih tergih (p;azza dei frutti) v Jaških mestih kaj zelo glasne. Berž mi je ponujala grozdja, in je kmalo razodela svoje dobro serce pod debelo lupino brezozirnosti laških prodajalk. Rad sem sprejel grozdje, in s tem oserčen, sem jo potem vprašal, kako je s samostani, ter s prenočišči za redovnike — če so še samostani. Zdihnivši mi odgovori: Bogu bodi potoženo, nobenega ni več pri nas (sono soppressi tutti monachi
— vsi mnibi so zaterti), samo „buoni fratelli" ne, menila je usmiljene brate, in se je ponudila, da mi hoče njih stanovanje pokazati. Res me pelje v mesto do njib bolnišnice. Pobe, ki bi me bili zarad mojega rudečega turškega plajša in kapuce tako radi spremljali in mi narobe-hosana klicali, je s svojo debelo palico in s čver-stim glasom odvračala. Na dolgi poti s kolodvora do bolnišnice usmiljenih bratov je z vsako stopinjo udarila ob kamnitni tla«, kakor musulmanski kavas, ko koraka pred evropejskim konzulom v kakem jutrodeželskem mestu, in z žvenkanjem svoje sreberne palice množico opominja, da gre gospod, ki ima veliko oblast, in naj se mu naredi prostor. Prav hvaležen sem bil svojemu „žandarju" zarad njegove „koprolske" službe. Na špi-talske vrata je silovit* poterkala s palico, priporočila je mene dobremu samostanskemu bratu, ki je vrata odperl, samo sebe in svoje otroke doma (piccoli a časa) pa meni v molitev.
Akoravno sam ubožen, je dal dobri prijor meni pripraviti dobro večerjo in posteljo. On sam je bil ravno prišel s kmetov, kjer je prosil sena, da bi mogel plačati dolg na mesu za se in za sv jje ljube bolnike. Zakaj njih lastne polja in premakljivo imetja jim je uzela vlada, premodra in dobrotljiva ,,miti svobode" (die wohIweise und gutige Mutter der Freiheit). Sel je pa k mestnemu sodniku prašat, kaj mu je ljubši, bonike mu odvzeti, ali pa iuu zbiranje (la cerka) privoliti.
Kakor milost jc blagovolil mu zbirke privoliti, ven-der pa le zunaj inesta. Drugi dan zjutraj ob S je dobri TUletni prijor šel l menoj na kolodvor mi oskerbčt listek za brezplačno vožnjo, kar se mu pa ni posrečilo.
Vlak, ali „vatrena kola", kak or pravijo Bošnjaki, je kar urno tekel čez bogate koruzne in riževe polja z Milana v Torin. Mene ni nikjer mikalo ostajati, da bi šel v mesto, ker že velikrat v svojih nekdanjih študen-tovskih in sedanjih duhovskih letih sem cokljal po vsih tih mestih in sera po Bedekarji vestno preiskava!, pa tudi že davno pozabil, kar je bilo vredno ali nevredno viditi.
V čakališču v Torinu sera razpel pogovor z nekim dohtarjem raediciuarjera, ki se je kraali zasuknil na sedanje neljube okolišine. Z*vernil sera ga na to vprašanje : ,.Corae state adesso Voi seuza le „uia!edctte zvan-žige"? (Kako se Vam godi zdaj brez „blažcnih dvajsete"?) Odgovoril je: Bili bi zdaj že veseli, ko bi popir imeli, pa nimamo eneg-i ne druzega, in smo pod nič. Le nekaj imamo dosti, namreč žandarjev in stikav-cev, in tako je po vsih mestih.	(Konec nasl.)
Poglavitne čednosti dobrega otroka.
Ponižnost.
Zraven lilij in vertnio cveto po vertu tudi druge lc manj lepe cvetlice. Enaka cvetličica cvete v začetku pomladi^ Pa tiho in krotko se je umaknil i za kak plo-tiček. Ze morebiti veste, ljubi otroci, ktero cvetlico menim. Rekli bote: To je lepa višnjeva vijolica s prijetnim duhom, kterih tako radi poišemo in natirgamo.
Res je, ravno to menim. Ta cvetličica je pa tudi podoba ravno tako ljubeznjive, nebeško lepo dišeče čednosti, namreč krotkosti in ponižnosti. Kakor rali išete vijolice, tako in še rajši išito lepe čednosti ponižnosti. Ne odjenjajte, dokler je ne najdete, to je, bodite ponižni iz serca. Vijolica vam je všeč in njen duh vam je tolikanj prijeten; pomislite, ravno tako prijetne vas dela ponižnost pred Bogom in pred ljudmi.
O, ko bi vi otroci vedili, kako lepo se krotkost in ponižnost pri vas bliši in kako vas lepotiči, ako jo
imate, s kolikim veseljem in trudom bi iskali te čednosti, to je, prizadevali bi se ponižni biti.
Nasproti pa nečimerni, prederzni otroci vse ljudi odvračajo od sebe in se delajo smešne in zaničljive.
Ponižnost pa ni v tem, če se samo po zunanjem ponižni vidite, temuč morate biti zares v sercu ponižni. Ce ste dobri, pripravni, spretni, podučeni, razumni: mislite si, Bogu se nam je zahvaliti za to, njemu gre čast. Vedite tudi, da telesna lepota mine in nima vrednosti pred Bogom. Le nad lepo in Čisto dušo ima Bog dopa-clajenje. Ce so vaši starši bogati, mislite si: Bog nam
ie dal, on nam zamore spet uzeti; pred njim velja le »ogastvo s čednostmi. A ko ste revni in brez blišečih darov, bodite tudi za to Bogu hvaležni in mislite si, da Bog gleda samo na znotranje, na Eerce. On vam ni dal pozemeljskega blaga in zunanjih darov, da bi ne bili po njih zapeljani, cečimerni in prevzetni, kar je naj veči nesreča.
Da bodete iz terca ponižni, posnemajte zgled Boga Zveličarja in njegove blažene Matere Marije; prav pogosto k njima molite za to lepo čednost. Glejte, kako ponižen je bil prišel na svet, kakor ubožno dete. Hlev je bil njegova perva hišica in kraj, jasli njegova zibel, slama njegovo ležiše, uboga Devica njegova Mati, tesar njegov rednik. Delavne Jožefove in Marijne roke in usmiljeni ljudje so ga živili. Kr:ž je bil na zadnje njegov kraljevi sedež. In mi bi bili še ošabni!
Kako močno Bog ljubi ponižnost! Tako, da kdor se ponižuje, bo povišan, pervi bodo zadnji, zadnji pa pervi. Zavoljo svoje ponižnost je bila Božja Mati tako visoko povzdignjena. Zate je pela v hvalni pesmi, v prelepem „Magnifikat", takole: „Gospod se je ozerl na nizkost svoje dekle. Od zdaj me bodo srečno imenovali vsi narodje".
Zato bodite in ostanite ponižni po zgledu Božje Matere. Ostanite ponižni v vsakem stanu življenja, tudi ako dosežete pozemljsko bogastvo, čast, slavo. Bodite ponižni, ako bi tudi imeli vso svetost in popolnost. Govorite z Davidom: ,,Ne nam, o Gospod, ne nam, temuč svojemu imequ daj čast." Ali s sv.Pavlom: „Kaj imaš, kar bi ne bil prejel? Ako si pa prejel, zakaj se hvališ". Ali z Gospodom samim: „Ako ste tudi vse storili, kar je bilo vaai zapovedano, govorite: „Nevredni služabniki smo: storili smo le, kar smo bili dolžni storiti".
Veriiitev.
Zašel od pravega sera pota. Zašel od tebe sem, Gospod! Objela me je grešna zmota — Prestal veliko sera nezgod. Zeli m k Gospodu se verniti, In nikdar ga ne zapustiti!
Serce ni več veselo bilo, Od kar sem zmoti se vdal ; Oko se ni mi razvedrilo: O koljko sem gorje prestal! Bogu zahvala bodi večna — Prihodnost za-me bolj bo srečna
Sem sklenil zmoti slovo dati, In tudi tebi, grešni svet; Na pravo pot se čem podati, In mir zadobil bodem spet. — Samo Gospod razveseliti Zamore me in osrečiti.
Gospod, zahvala bodi Tebi, Da v zmoti nisi me zavergel; Zahvala, da me vabiš k sebi — Služiti vedno da b1 ti mogel: To prošnje moje so goreče — To želje moje hrepeneče!
J. Z.} učitelj.
Razgled po svetu.
Laski minister Minghetti, pripoveduje „Unita", že od 1. 1860 spodbuja duh ovne, da naj rogovilijo zoper škofe, akoravno jih je malo, kteri se mu dajo izvabiti. Na Mantovanskem se je nedavno neki izobčenec polastil duhovnije; škof mu je prepovedal opravila, minister mu je pa poslal 800 lir pomoči, se vč, da ne iz svojega žepa, ampak iz davkov vernih katoličanov! To je res veličastvena „verska svoboda", pa bode tudi satan imel veličastveno kosilo s takimi ministri! — Veliki francoski rogovilež Ledru-Kollin je nanagloma umeri. —
Spanjsko. O polnoči 30. grudna je bivši španjska kraljica Izabela dobila naglopis, da vojne v Madridu in po okrajinah so njenega sina Alfonsa razklicale za španj-skega kralja. Canovas y Castillo je glavar alfonsiske stranke. Liberalni listi, ki so Serranu in njegovi republiki piskali, godli in plesali, se zdaj s tem tolažijo, če bo Alfons le res „svobodomiseln", kakor obeta. Tem ljudem je vse prav in lepo, ko bi tudi rogati satan zasedel vladno kermilo, samo da bi teptal križ, kerst in vero, pa mašnike od altarjev vlačil v temnice. To je „svobodomiselnost" naših liberaluhov; druge ne poznajo. Po drugi strani pa S3 naznanuje, da je Alfons prosil blagoslova od sv. Očeta, in obetal, da bode branil Cerkvi njene pravice, kakor njegovi predniki.
Drobne novice. Nemška barka „Bizmark" se je potopila, kakor pripovedujejo poslednje naznanila. — Med Japonijo in Kino, ki ste bile v razporu, je mir za terdno vstanovljen. — Viharji in sneg so napravili veliko škodo in nered vsim telegrafičnim ridara v Horaaniji. — V Rimu je sicer bilo vse živo ljudstva o božičnih praznikih; zdaj nasproti pa se Rim spreminja v pušavo, ker vse iz Rima hiti; tujcev ni, poslanci, senajorji pa beže, kakor da bi se kuge bali. — Sv. Oče so 30. grudna sprejeli novoletne vošila in čestitanja od g. Capnista, opravnika za Rusijo pri sv. Stolu. — V Rimu je zmeraj več fali-raentov; ravno zdaj se kažejo zopet novi, mnogi in veliki polomi.
Listek za raznoterosti.
Mladi brodar.
(Za novo leto.)
Sera izučil se brodarstva, Mi je treba, da se sam Brez učiteljskega varstva Tje po morju zdaj poddm.
Pa na morju je viharno, Proti valu val šumi; Barka moja se nevarno Ziblje, jo vihar podi!
Kje pomoči je iskati? Vsa brodarska veda več
Malo more pomagdti: K Bogu se hitim zateč.
Ko odmolim, je že mirno, Utolažen je vihar; Ni oblaka na obširno: Zdaj zavčm se kot brc dar.
Pač goreče je želeti, Da brodarji hotli vsi Novo leto bi začeti V Bogu, viru milosti!
Me mornarja ti posnemaj, Ki si šole dokončal; Delaj z Bogom in ne dremaj, Sicer slabo boš veslal.
Dan3 je svet morju podoben, Goni ga brezverski hrup: Duh zasači njega zloben, Kdor le v sebe stavi up.
Rodovitna in prijazaa Veda je le v Stvarniku; Brez Njega — kragulja prazna Sercu ne rodi miru!
Šentjakobski.
Is Ljubljane. Drobtinice s popotvanja precast. o. Sa-lezija Volčiča. (Dalje.) Semlin ob Donavi je kake 3/4 ure od Belgrada; parobrod pride v četerti ure. Mesto ima kakih 17.000 prebivavcev, večidel Serbov injudov. Katoliška duhovnija ima tri duhovne; fajmošter je ob enem opat djakovske škofije. Semlin je na mali višavi in nima kaj znamenitega razun velikanskih razvalin terdnjav ob Donavi iz časov pobožnega Vajda (vojvoda) Hunjada, kteri je turke večkrat slavno premagal. Mesto ima slab tlak in nizke hiše. Voda v mestnih vodnjakih je sicer čista in ljudje jo rabijo za pijačo in kuhanje, za pranje pa ni, ker perilo postane rujavo od nje. Za pranje nosijo revni ljudje na oslih vodo iz Donave in jo dajejo za majhen denar. O.i Semlina do Belgrada ne sme nobeden jadrati, kdor nima spričala od avstrijanske policije ali vladnega popotnega lista. Popotnike iz Belgrada nazaj avstrijanska finančna straža pridno preiskuje. Tudi mene so pregledovali; se ve, da niso nič zoperpostavcega našli. Svilnato robo iz Belgrada na Avstrijsko radi prenašajo po tihotapsko.
Po obeh straDČh ob Savi žive Serbi, tam samostojni, tukaj avstnjanski. Njih jezik je skor kakor slovenski; bolj se bližajo po jeziku Slovencem kakor Ilervatje in Ilirci.
Od Belgrada proti Sisku sem se peljal v prav ličnem parniku, ki je bil malo manjši kakor oni na Donavi; bil je namreč 81 stopinj dolg in na sredi 15 stopinj širok. Tukaj sem se peljsl v 1. redu, da mi ni bilo treba biti med robato druhalijo celo noč. Na ti ladijije bila moška sobana pervega reda prav lepo opravljena. Sedeži ob stenah so bili vsi z rudečim žametom pre-gernjeni, pod prijetno vložen, prostor podpira 13 olikanih stebrov, kteri spodnji del ladije ločijo od poveršja. So bana za moške je 14 Btopinj dolga in 10 stopinj široka. Ženska sobana je čisto ob koncu parnika in veliko manjši.
Sava je bila zelo velika, tekla je daleč po polji in po travnikih in nesla je seboj vsaktere šare in ger-movja. Živalsko neko truplo je kar hitro tirala seboj.
Ob 7 zjutraj iz Semlj ina odpeljavši se smo se Tožili celi dan, celo noč, in še le drugi dan 1 42 popoldne smo prišli v Brod. Tukaj sem stopil iz parnika in sem bil v ondotnem frančiškanskem samostanu bratovsko
sprejet.
Postaje na ti vožnji so zdaj na avstrijanski, zdaj na serbski in bosniški strani. Posebnega ni nikoder nič, samo na avstrijanski strani je Mitrovica lep in precej velik kraj z zalimi poslopji.
Hrana na parabrodih je še veliko dražji kakor po železničnih postajah in gostilnicah. Kosilo pri skupni mizi brez pijače stane navadno 1 gl.; na laliji pa 1 gl. 80 kr. Černa kava velja na ladiji 20 kr., bela 35 kr., kos govejega mesa 40 kr., zelenjad 30 kr., pečenka 45 kr. Oddelki (porcije) so tako majhni, da bi količkaj bolji jedec potreboval naj manj po tri, da bi se nasitil. Mirica (maslic) vina, kakoršnega v gostilnici lahko dobiš za 10 kr., velja na ladiji 20 kr., in zraven tega je še z vodo dobro keršeno. Zato prinašajo revneji ljudje živeža navadno seb«j, njih hrana je kruh, pečene buče, čebulja in sadje. Turka sem vidi! lepo po turški navadi na tleh sedeti ter gostiti se s sirom, kruhom in čeluljo. Po vsi Donavi, po Tisi in Savi vozi le ena družba, to je „podonavsko parobrodaretvo"; njeno vodstvo je na Dunaju.	(L>alje nasl.)
Božično veselje — prav posebno in veliko — so bili napravili sebi in občinstvu: novega leta večer gg. rokodelski pomočniki, ss. treh Kraljev večer pa rokodelski učenci. To so bili obakrat govori in petje, da je bilo vse veselo in dobre volje, potem pa deljenje božičnih darov, ki so jih dobre roke pripravile za poštene fante. Bilo je pa tudi toliko ljudstva, da ne kmali tako! To je res lepo in hvale vredno. Koliko za življenje koristnih reči se nauče mladi junaki in kako se olikajo v tem društvu, pa kolikim kužljivostim odidejo! Torej serčna hvala vodnikom in dobrotnikom te lepe naprave! Mladenči pa serčno in veseli po taki poti naprej!
»Sveto leto". Ker se je zopet povemilo 25. ali sveto leto, kakor se redoma obhaja, so sv. Oče z en-cikliko do škofov in do vernikov naznanili in razpisali veliko dobroto jubileja ali ,,svetega leta'*. Molitve za odpustke so bile razpisane sicer tudi pred nekterimi leti; toda vsak podučeni ve, da to ni bilo navadno „sveto leto", ki se je v začetku povračalo vsacih 100, potlej vsacih 50, in zdaj vsacih 25 let, kar smo že unkrat razložili, ampak bilo je ..posebno sv. leto", razpisano posebej za posebne potrebe naših časov. Sedanji sv. Oče so zarčs „vapež molitve", zato so že večkrat v hudih časiii molitve razpisale iu z njimi odpustke sklenili. Sedaj pa b >de pravo ali redno ..sveto leto", ki bi se obhajalo, ako bi tudi bili naj boljši časi. Kakor so se v starem zakonu v sv. letu vse krivice popravile, vse se povernilo; tako upajmo, da bode Bog tudi s tem sv. letom storil velik mir na zemlji. V ta nameu se bo veliko molilo. „Kdor terka, se mu bo odperlo".
Gospod liberalizem se že za ušesi praska, k«r vratna vnetica pobira t liko preljuba mladine. Zdravniki boje ne vedo pomagat1, tennič namesto Študiranja te bolezni sklepajo povišanje plače; — drugod tudi ni pomoči! Kaj pa ko bi se „gospod liberalizem" š«- Xe.k<>ga spomnil, ki je že velikokrat pomagal, kadar drugej nobene pomoči ni bilo, in jc zmožen vselej in vsak čas pomagati.
Gimnazija na Reki in r. H. Čop. Ta gimnazija je ob koncu leta 1874 imela 136 učencev, naj več v 1. razredu, to je 28; v 4.. 5. in 7. samo po 11. Učni jezik je hervaški. Verouk se je učil po 2 uri na teden, samo v 8 razr. po 3 ure; latinščina po o do 8., her-
vašČina po 3, nemščina in laščina po 2 uri na teden itd. Letnika blizo 30 strani napolnuje spis ^ga prof. Iv. Zupana: „ Profesor in bibliotekar Matija Čop." Iz mnoge tvarine naj posnamemo tu samo o Čopovih starših nektere čertice. Oče je bil gorenjski poštenjak, slovenski kmet stare korenine, prav skerben za svoje otroke, da se kaj nauče. Mati Jelisava (Lisabeta) Ovsenjekova, že kakor deklica lastnica hiše in posestva v Žirovnici v Brezniški f«ri, je bila odgojena v uršulinski šoli v Škof j i loki. Zato je tudi svojim otrokom želela, da naj se kaj učijo. Pervi nauk je bil Čop prejel v šoli, ki jo je bil za silo vstanovil duhoven č. g. Jož. Pogačar. To naj si za uho zap:šejo liberalci, kteri zdaj gredo na vse svitke, da bi vse redovniške šole zaterli, kjer koli bi bilo v njih moči, kakor tudi na to, da bi Cerkvi ugrabili vso moč pri odreji katoliške mladine, ali si ljudske šole zidajo tako deleč od cerkve, kakor nemerjajo zdaj na Verhniki.
V Boljanca je vpeljana bratovšina ,,Naše ljube (Jospe presv. Serca."
Družba italijanske mladine je ss. treh Kraljev praznik imela slovesno zaslišanje pri sv. Očetu ter jim je gorko novoletno vošilo izrekla v imenu vse italijanske mladosti.
Kdo so sovražniki katoličanov. Monastirski prote-stanški pastor je v konferenciji svojih tovaršev rekel: „Molimo za katoliške škofe in duhovne. Oni branijo reč časti, n*č vesti, reč Božjo. Njih sovražniki so sovražniki vsaktere keršanske postave". — K»j ^branijo pa liberalci, se zmeraj bolj vidi, zlasti tudi na Spanjskem.
Don Karl080V zastopnik v Londor.u j« iz karlisti-škega taborja dobil naznanilo, da oklic prenca Alfonsa za kralja ne spremeni nič v karlistiških okolišinah. Iz kraljevih Karlosovih vojenstev ni nihče pobegnil.
Sredoje-afrikaDSki misijon- Naznanila je „Danica" odhod dveh misijonskih karavan iz Kaire v srednjo Afriko. Pristaviti imamo temu še znamenito novico, da provikar preč. gosp. Daniel Komboni bode vstanovil d v e novi misijonski postaji v srednji Afriki. Tako tedaj Knobleharjevo delo napreduje in molitev Marijne bratovšine sad rodi-
Prošnja- Čitatclj Danice" serčno priporočuje v molitev bratovšine „Naše ljube Gospe" učenega pri-jatla drugoverca, ki ni sovražin katoliški Cerkvi, zakopan pa odveč, ker je tudi na sumu prostozidarstva: naj bi mu spreobernjenje sprosili.
Plese fi svet napravlja naj raji ob sobotah; ali ne mara zato, da do nedelje v jutro pleše in ima potlej čas v postelji se v nedeljo od skakanja opočiti, namesto k Božji službi iti V
Kam čemo zapisati tacega, ki se huduje nad velikimi goljuti in sleparji, — ki mu je vranja mati, ktera svoje dete zaver že itd., kteri pa v principu vse to in tako podpira — kam čemo ga zapisati?... Med pametne V ? Pej ne!
iskrice ignacifanske
za vse dni v letu.
19. Xe »amo na Boga seje treba ozirati, ampak tudi na tj udi zavoljo Boga. (S. Ignat. vitae lib. III. n. 29.)
Bog, kteri je človeka tako ljubil, da se je iz ljubezni do njega zanj daroval, hoče da ga človek tako ljubi, da tudi (nobenega) človeka ne zanemari. Kdor
bližnjega ljubi zavoljo Boga, zavoljo tega Boga nič manj ne ljubi.
Nihče ni tako slab, da bi nič ljubezni in spoštovanja vrednega ne imel nad seboj: in ko bi tudi nič ne imel, ker je Božja stvar, odkupljen s kervjo Kristusovo, podoba Božja, se mu brez greha ljubezen ne more odreči.
Ako paziš samo na svoje obnašanje, sicer pa na nikogar druzega ne, zgodilo se bo zares, da boš imel vse ljudi za boljše od sebe, ter našel vzroka zadosti, sam sebe zatajevati in bližnjega ljubiti.
Da bližnjega manj (premalo) ljubimo, tega ne stori hudobnost ljudi, ampak naše nagnjenje in naš stud, ki ga pa oblačimo v raznobarvene pretveze, ker ae sramujemo kazati, kar nam je v nečast.
JMuhovske spremembe.
V Ljubljanski škofiji: Č. g. Lavrencij Rudolf, faj-mošter v Vremah, gre v pokoj, in fara je razpisana 22. decembra 1^74; Poljanska nad Loko pa 17. dec. 1874.
MMobroini darovi.
Za Dolence s točo poškodovane: Z Dol po g. fajm. J. Doviču 4 gld. — Iz št.-Vida pri Zatičini 15 gl.
Za verhniŠke pogorelce: Iz št.-Vida pri Zatičini G gl. — Z Dol po g. fajm. J. Doviču 3 gl.
Za pogorelce v Mozelju: Z Dol po g. fajm. J. Doviču 3 gl.
Za sv. Očeta: V. Gr. 1 terdnj. za 2 gl. st. d. pri-poročujoč se sv. Očetu v molitev. — F. P. z dvema drugima 2 g!, za vredno prejem, ss. zakramentov. — A. P. 2 Napoleona. — Z Brezovice g. J. P. 1 križavec za
2	gld. 12 kr. st. d.; ravno od tam 5 gld. sr. sv. Očetu za novo leto. — Neimenovana 1 gl. GO kr.
Za afrikanski misijon: Z Brezovice 3 gld. — Iz št.-Vida pri Zatičini 15 gl. — Z Breznice po g. J. Be-larju 9 gld. 25 kr. — Iz Blagovice 3 gld. — Po gosp. Rozmanu 2 gl. za 2 osebi. — Iz Križa pri Teržiču 1 gl. 50 kr. — A. Platnar 1 gl.
Za Bosno: G. M. Golmajer2gl. — Radoslav 50 kr. Za sv. Detinstvo: Radoslav 50 kr. — Neimenovan mladenček 2 gl.
Za društvo sv. Leopolda: Z Breznice po g. J. B.
3	gld.
Za bratovšino cist. spočetja: Z Breznice po g. J. B. 3 gl. 20 kr.
Za družbo sv. Bonifacija: Iz Lesc po gosp. fajm.
2
Za spominek r. g. Ihcingerja: G. J. Rozman 1 gl. Pogovori z gg. dopisovalci.
Štmu.: Dober začetek, prav lepe misli; le dalje in više! Gg. J. .St. v Don.; P. VI. v Vod.; L. P. v Terž.; oo. Fran-čišk. pri sv. Troj.; M. J. v Smolj.; Seb. M. v St. Jurji.; G. v Drog.; F. v C'ez ; Nagi. v Zagr.; Arz. v Griž.; Dreni, v Rat.; M. Golm.; Juss. pri sv. Iv.; Mož. v Eagl. Hab.: Naročila opravljene. G. Št. v Beču: Bode se zgodilo. G. V. v P.: Opravljeno. Dalje obljubljeno dobro došlo. G. J. S.: Hvala. Želji se bo skusilo vstreči. — »Tudi ne s početnimi čer-kami": Bila sva enih misel, kakor vidite iz dan. lista, torej škoda za vaš trud; sicer pride vse na versto. Bog plati! — G. Z. v M.: Gratias. — L. R. na Bistr.: Se bode zgodilo.
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznttovi dediči v Ljubljani.