Politi?ki oddelek.
Federalizem.
V ?e?kem de?elnem zboru so se sicer letos Nemci odlo?no izrekli proti obnovljenju ?e?kega dr?avnega prava. V tem so bili jedini liberalci in nacijonalci. Vzlic temu se pa ne more re?i, da bi Ntmci bili ?e tako odlo?no za centralizem, kot so bili nekdaj. Liberalci nekoliko zaradi tega niso ve? tako naudu?eni za centralizem, ker so na Dunaju se razmere zanje tako neugodno zasukale, da v mestnem zastopu niti tretjine ve? nimajo, nem?ki nacijonalci pa nikdar niso bili strogi centralisti, njim je le na tem, da se razmere tako uravnajo, da Nemci ohranijo v Avstriji kolikor je mogo?e najve?ji upliv. ?e davno so si izdali parolo, da naj se Dalmacija in Galicija izlo?ita izmej de?el zastopanih v dr?avnem zboru, da bodo potem Nemci imeli v dr?avnem zboru za vse slu?aje zagotovljeno ve?ino.
Poslednji ?as se po nem?kih ?asopisih mno?e glasovi za federalisti?no preosnovo Avstrije. V ?Preussische Jahrbticher" je neki ?e?ki Nemec priporo?al obnovljenje ?e?kega dr?avnega prava. Pisec je trdno prepri?an, da se bodo nem?ki nacijonalci in ?ehi o tem sporazumeli, kadar jedenkrat liberalci zgube ves upliv, da ne bodo mogli delati ovir. Za pogoj bodo Nemci stavili seveda popolno narodno jednakopravnost nem??ine v de?elah ?e?ke krone. Zagotoviti se bole jim mogel jednak zastop v vseh de?elnih napravah, kakor ga imajo ?ehi, da ne bodo odvisni od slu?ajnih ve?in de?elnega zastopa.
Kdo si morda vpra?a, kako da seNencci nakrat zadovoljijo z narodno jednakopravnostjo, do?im so jej do-sedaj vedno nasprotovali ? To je ?isto naravno. Spoznavati jamejo, da svojih predpravic itak ve? obdr?ati ne bodo mogli. Na Moravskem imajo sicer ?e v rokah de?elno upravo, a vsak ?as se utegnejo stvari zasukati, da jo Slovani pridobe. Pri vsacih volitvah zgube nekaj mandatov, na veleposestvo se pa ve?  popolnoma zana?ati ne
morejo. ?e pa zgube Moravsko, ostaje jim itak jedino ?e ?lezija. Pri tem je pa pomisliti, da so Nemci vsekako gmotno na ?kodi, ako bi v de?elnem odboru in de?elnih zavodih na ?e?kem bili v manj?ini. Pomisliti je pa tudi, da bode vsaka dunajska vlada zaradi razcepljenosti mej ?ehi in Nemci prisiljena ra?unati s ?ehi, da ti torej kedaj morda dose?ejo na ?e?kem in Moravskem ?e?ki notranji uradni jezik, pa tudi narodno jednakopravnost v ?leziji, ?e se tudi liberalni in narodni Nemci upirajo. Pametneje in bolje je zanje, da se torej s ?ehi pobotajo.
Na Dunaju izhajajo?i ?Zeit" je tudi priob?il ?lanek iz nem?kega peresa, ki sicer ni naravnost za obnovljenje ?e?kega dr?avnega prava, a vendar pravi, da bi se Nemci ne upirali ve? dosti preosnovi Avstrije na federalisti?ni podlagi v tem smislu, da se osnuje posebna avtonomna skupina sildetskih de?el, t. j. ?e?ke, Moravske in ?lezije. Pisec vidi upor najve? od Poljakov. Na drugi strani pa omeni, da bi bila taka preosnova v korist Nemcem nem?ke skupine avstrijske dr?ave, ker bi jim bila zagotovljena brezpogojna ve?ina.
Iz vsega je vidno, da Nemci ?e resno ra?unajo s federalizmom. To je vsekako va?en dogodek, s katerim moramo Slovenci za ?asa ra?unati, da ne bode prepozno. Na? list je poslednja leta se ve?krat izrekel proti federalizmu in tudi ?e danes smo tega mnenja. ?e se uresni?ijo ?elje Nemcev, pridemo Slovenci z de?ja pod kap. Pridru?ili bodo nas nem?ki de?elni skupini, v kateri bodo Zgornja in Dolenja Avstrija, Solnogra?ka, Tirolska in Predarelska, Kranjska, Koro?ka, ?tajerska in morda tudi Primorje. Galicija in Bukovina se zdru?ita v posebno avtonomno skupino in Dalmacija se pa odstopi Hrva?ki. Slovenci bi torej v nem?ki skupini bili v vedni manj?ini in godilo bi se nam huje kakor se Slovencem na Koro?kem. Zato je pa potrebno, da Slovenci za ?asa zavzamemo v tej stvari svoje stali??e in sku?amo prepre?iti tako preosnovo avstrijske dr?ave, ako se poprej nam ne dajo taka jamstva, da se nam za na? narodni obstanek ne bode bati. Jamstva pa morajo bi taka, da jih pozneje nem?ka ve?ina ne bode mogla kar razveljaviti.    Da sm
----    102    ----
jako previdni, nas opominja pogled na Ogersko. Madjari so se pobotali s Hrvati, kakor se mislijo Nemci s ?ehi, in sedaj lahko svobodno zatirajo slovanske narodnosti na Ogerskem. Nemci ?e tudi pri nas ra?unajo s tem, da to,
v
kar morda zgube v Sleziji, pridobe pri nas, da ju?no mejo nem?ki narodnosti bolj pomaknejo proti Jadranskem morju.
Polo?aj pa ni tak, da bi se Nemci in ?ehi, kar preko na?ih glav mogli mej seboj pobotati. Za pre-osnovo dr?ave bode treba dvetretjinske ve?ine v dr?avnem zboru in zato utegnejo na?i glasovi biti ?e jako potrebni, ker vsi Nemci gotovo ne bodo kar popustili od centralizma, in ker Poljaki tudi ne bodo za ?e?ko samostojnost, kajti njih upliv bode pri tem le na ?kodi. Za Galicijo potem ne bodo mogli toliko dose?i, kakor pa sedaj. Da federalizem nam ne bode v korist, nam najbolje to dokazuje, da ?e zdaj ka?e svoj slab upliv, ko se nam sam obeta. Slovenski poslanec dr. Ferjan?i? je stavil v dr?avnem zboru predlog, naj se vsprejme v izvr?beni zakon k novemu civilnopravdnemu redu ali pa v sodno instruk-cijo dolo?ba glede rabe jezika pri sodi??ih. Ta predlog bi ne bil v korist le Slovencem, temve? tudi ?ehom, zlasti v ?leziji. Izrekli so se ?e bili nekateri ?e?ki poslanci zanj, a pozneje so svojo besedo preklicali, ?e?, jezikovne stvari spadajo v de?elni zbor. Nadejajo se, da bodo to stvar izvedli, kakor bodo hoteli, ko se vpelje ?e?ko dr?avno pravo. Toda jako se motijo. Nemci jim ne pojdejo na led. Ba? jezikovno vpra?anje bode za ?e?ko moralo biti do pi?ice re?eno, predno se bode dr?avno pravo moglo obnoviti.
Ta dogodek pa nam ka?e, da je za Slovence treba skrajne previdnosti in odlo?nosti, da si pravo?asno zavarujemo na?o narodnost proti vsem eventualnostim. Tudi pri tem ne smemo preve? ozirati se na ?ehe, kajti srajca je nam bli?ja, kakor suknja.