gospodarskih, obertnij í in narodskih stvari Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pršti 4 fl., sicer 3 fl.5 za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XIII Ljubljani saboto maja 1855 List Mnogoteri dobrovoljni sveti našim gospo darjem ">«r Povsod semtertje še marsikak lep kos neobdelane zemlje leži, iz kterega se je dosihmal malo dobivalo vžitka, in ravno v takih ledinah tiče bogati zakladi, pametno, da nekteri umni in velj v • r ozje 3 kterih je treba na dan spraviti. Tako je, na prilikp 3 bi lahko mnogo k umnisemu kmetovanju pripomogli, pr» nas 3 med Blokami in se zato obotavljaj vsak družbenik na leto kmetijski družbi pristopiti ker ravnini, kjer živina poleti žejo zaklad nalepi in lakoto terpí, in kte Metljami, zal ekaj alega (2 fl.) plaće- rega se dozdej se nihće ni dotaknil. Lepo stevilo vati mora. Tišti pa malo Jjubezni do domovine razo- molznih krav bi se lahko iz te ravnine v hlevih pre _ _ _ »/ _ _ V « «1 «V« i ^ 1 i • • 1 • I 1 • 1 • deva 3 ce on in tudi njegova sparovnost ni ravno hvale vredna olj maj hni h potroškov občinski prid pospe 5 zivilo, ako bi se siti zanemarjà S m el pa tud slehern, ki se s kmetovanjem ukvarj skorej porok biti 3 da til na podertijo starih malopridnih presoj vpeljalo umno kmetovanje, s kterimi bi se zemlja silila, v obilni meri za ljudi in živino iz svojega na- 3 vsako ročja darovati žlahnih pridelkov, od kterih dosihmal leto pri posvetovanji kmetijske podružnice znajde kakošne bukve kmetijskega poduka prebira, ki mu tu ni še sledu bilo. Zemljo toraj silno silno nadleževati, da jih podružnica rada posodi, bo za tište krajcarje kaj mnogo mnogo već in boljših pridelkov rodi, uje. kakor bi jih ona sama po sebi donašala: se obilno odskod ki jih on kot ud na leto odrajt pa je poklic kmetijske družbe? Nj ■ Vi« » V I a • * poklic pravi umno kmetovati. I « « 1 v i V « Tišti pa, ki m ari j ivo pazi, je ljudi po deželi z umnišim kmetovanjem soznaniti* da nikdar vec ne potroši, kot se s pridnim in razumnim da bi si iz dmĚKĚĚ emlj bilniše ali saj toliko pridelkov pri- kmetovanjem pridobiva, se brez ozira , _ _ je njegovo ali kolikor jih njih neogibljive potrebe zahtevajo. posestvo majlmo ali veliko , pri d en kmet in razu ji > (.li . nuiinui /ni ujni iicuMiuj fi v c |ju u cuc Sjtiiiiv Vdju. v »'»j»»" * " 5 r * ■ « v" ' * " kmetovanji z danjih časov ni zadosti, da sin tak© ««en gospodar imenuje. Tak gospodar si zraven kmetuje, kakor je kmetoval njegov oćeali pa ded, marvec navadnih davšin ne bo se sam sebi druzih nakladal odar je treba, da je on v tej reći bolj izurjen. Sveti očak in nepotrebnih pri hiši ne bo terpel. Umen bil bogat;' naj bi pa on zdaj na ozir svojih travnikov in posebno svojih njiv Abraha je njega ar ne svet perSel , Ml mugi s uiu^ati pgt uiui stikrat pomota naglo iz mu bojo vendar radi to hvalo dali, da en korak peresa skoči, večkrat tudi znana smo vendar storili s tem v slovenščini spet naprej. In tako pravila na misel ne pridejo. To sam skušam. Ko menim, zna še marsikaj druzega priti. Prezgodaj bi tedaj utegnilo po mojih mislih biti že sedaj sodbo skleniti. Naj vrè da sem vse prav zapisal, čez kaj časa pomote ugledam in tudi v prav znanih pravilih. In ko bi pozneje še enkrat pisanja pregledal, bi pred ko ne še druge pomote najdel. Zato je tako zelo slovniške sodnije treba, — več očí več most se izdela stanovitno vino! Razun tega pa je tudi nemogoče pravdo skleniti po ti poti, kakor verli gosp. pisatelj misli. On meri druge vidi. s posvetovanjem.se člověk marsikaj nauci ali preučí. po sebi, in ker bi se on udal takému sklepu, ga navdaja Nekteri zlasti zato zdaj želé slovniške sodnije, kose blaga misel, da bojo tuli vsi drugi tako. O tem se grozno sveto pismo v slovensko prestavlja, da bi bilo to delo prav moti. po slovnici, in tudi da bi se ne kazalo, da je bilo već pre sti da Pri nas (in menda nikjer na svetu) ni tište zložno tudi zoper svojo misel dru se eden podvergel stavlja vcov, da bi bila torej edinost v pisavi, toda to so gemu. „Kdo Vas je postavil, da nam bote postave dajali že prečestiti gospod šentandrejški škof in knez preskerbeli. kako naj pišemo?" y tega ugovora si ima soinija svesta Oni so postavili gospode, kteri bodejo vse rokopise pre- biti, ce bi bili tudi sami angelji izvoljeni v njo, ker gotovo vsim vstreči. V Gorici je en gospod, tresli. in svojo nalogo gotovo tako doveršili kakor ima biti. Slovniške sodnije še sicer dosti delà čaka. je da ne bo mogla ki misli, da vse slovensko slovstvo gre V ze Še nekaj! Dobé se taki, ki pravijo: 55 v gotov kaj ježe, če kdo prepad, ker se namesto i ga piše ega, namest am pa om kake slovniske ali pravopisne pomote napravi, da se li ve, itd. Čeravno morebiti tako hudega nasprotnika ni nobenega , kakor je ta zastran novih oblik, je vendar še večta- kaj bi rad rekel". Ali se dandanašnji tudi v solah, kar nemščino in latinšćino tiče, na to nič ne gleda? Nekdaj je po vec cih ki križajo verjemite mi Vaše nasvete o pisavi plecih, ali na d!an ali pa po perstih dobil, kdor je v nem- Jezsem mislil, ko nam je slavno ministerstvo nauka v blagi škem narekoma pisavši 'kak h ali eu e, kjer morata dva misli velelo, naj pišemo po teh oblikah, kakor je „b eri 1 o" biti, opustil, ali če je ei ? eu 5 ai eno z družim zmesal. Miklosicevo in kakor je po tem tudi poslednje moje „be Ali bi bili dandanašnji učeniki nemščine zadovoljni, da bi rilo" in kakor je „zakonik",da bomo radi vsi přijeli saj za rekli to nič ne dé ce bi učenci v nemškem „der Mensch" Engel" sklanjali, ali pa „preisen 5 55 verstehen" po „lo to vez edinstva stvo ne more nič opraviti, kaj bo pa kako sem se zmotil! Ce minister- v se le opravilo kakih 10 ben" upregali? Ali bi bili učeniki latinščine zadovoljni, ko ali 12 mož, naj so tuđi pervaki slovenskega jezika! Kaj bi jim ucenci „homo" po ,,faber" sklanjali low^tf Ai^nU „.„„ít '„«„«„.«i:o A i: « „lego", „dico« > ali pa „cado", mislite, da bi bil jez mogel na Slovenskem se danji pra po 55 amo upregali? Ali ne podcertajo uče- vopis vpeljati, ako bi bil mahoma in s silo zacel. Oj, tu bi niki vsacega nemškega ali latinskega stavka, kteri ni po bila huda druga abecedarska vojska zagromela ! Se zíve vsi se pravilih slovnice? In kdor veliko tacih pomot napravi mu rece: „ti se bodeš tega še eno leto učil, ín zraven še šolski dnar plačeval, in kar so starši letos za te zdajali je vse zastonj". In to je prav , ako nočemo v jezicih ba y tisti gospodje (in zamorejo resnico tega poterditi), ki so me hotli pregovoriti: naj bi bil v letu 1843 berž zacel „Novice" z novim pravopisom. Kakošen hrup bi se bil unel zoper to početje! „Festina lente!" je bilo moje gêslo m p »o*' ûudiuuj ■, iu iu jo yiav , dKu iiuuomu v jc&iuiu oa- iu jjuuoijtj i „r OHllUa ltJIHcl je uni» mvjo gtoiu , i bilj on^ki zidarji bitu Ućeniki si toliko prizadevajo pri m la- glejte, brez prepira, brez sovražtva — so bile ze vse No více" v letu 1846 v novem pravopisu natisnjene, ktere sem malo po malem, kakor je kdo hotel, začel v letu 1844 de n ciki h, da bi ti kak jezik prav znali, ko bodo možje; naj pri mozeh bi si pa kdo zupal terditi, da je vse eno,________ _______________,-------------- kak jezik govore ali pišejo kakor si bodi. Verh tega je z novo pisavo. Kaj bi bil gospod iz Gorice rekel, ko bi pa se pomisliti, da marsikteri slovenščino bolj rabi in bolj bil on že takrat kakor danes se slovenšine zavedel! Gotovo potřebuje kakor latinšćino ali gregoVščino ali francozko ali italijansko, za kar je mládenec veliko terpel. bi bil kervave solze pretakal veljavni „Bohoričici" na vekomaj slovó. da so „Novice^ dale obce Poženčau. 55 li i ^ mjm v/ii vi i v i V/ A mJ M v V il v m mm. j m « w * v v Festina lente!" to je, „biti pa se ne prebiti!" in par 144 5 kaj terja o jeziku većina pisateljev, to je moje stanu". Se dan današnji se je chránil pregovor vodilo. Za to so se «Novice" krepko zoperstavile tisti ne- de bottes" (skornjice delati) pri muzikarjih v Parizu v y faire ako čenke ali bokal vina, s kterim so bili pogosteni. srecni me san ici, ki ni bila nobenemu jeziku na svetu morajo na kosilo povabljeni ljudém tlako delati za kos pe podobna, ker je vrednistvo vidilo, da tista mladika nima nikjer prave korenine; — zato pa smo se udali novim oblíkám, ko síro ćutili, da jih većina veljavnih pisateljev terja, in smo zastran iga, imu, sim v gosp. Metelko- Novičar iz raznih krajev to vi slovnici brali, da ona je bila pri nas perva, ki je iga-tu, Ravno sedaj se posvetuje c. k. ministerstvo o osnovi ima-tu itd. noge spodbila. Kakor je 10 let, da je zginila nove postave zavolj razdelitve in zložbe zemlji à Bohorićica, tako ne bo 10 let in zginile bojo marsiktere kteri so bile lani kmetijske družbe za svèt uprašane. y O oblike, ki sedaj v se V • f zive. Kar cas terja y se gotovo zgodi C. k. ministerstvo kupćijstva je dovolilo, da naj se zidanja samo po sebi; slovnisko zapovedati se kaj tacega nedá, na levem bregu Save za vredjenje te reke naprej delajo razun če ojster vikši ukaz zapoveduje. 12. dan t. m. se bojo po očitni dražbi te delà temu pre r Ce se tisti, kterim je enolična pisava draga, deržé pustile, ki jih bo prevzel po nižji ceni. Visja sodnija zastran oblik po „berilu" in „zakoniku", in če se sicer jerazsodila, da vsi, ki igrajo kakošno prepovedano igro za velik ali maj Iz vradnih izkazov žitne cene po vsih deže-ali Janežičevi na Koroškem natisnjeni slovnici, imamo lah našega cesarstva od 16. do 21. preteklega mesca se zastran slovniških vodil deržé po Metel kov i in Potoč- s kvartami, zapadejo kazni, naj so nikovi na Krajnskem, Mur kotovi na Stajarskem hen dnar. igrali za sedaj enolicnosti dovelj. Da bi pa mogli do picice ravno vidi, da je vecidel povsod cena padla; naj bolji kup je bila vsi po enem kopitu pisati, naj se nikar ne terja, in naj pšenica v Bukovini in Vojvodini serbski po 4 30 kr. va mon duh gan nikogar ne žali, če se ne piše. Saj pa živí!" je star pregovor. Zakaj bi ravno pri nas ne veljal? nji Austrii da „cerka le naj dražja pa je bila v Šlezii, na Krajnskem invzgor y po 8 30 kr. Pratika političnega neba Zgodovinske drobtinice kaže zmiraj bolj oblačno vřeme. Odkar se je dunajski zbor za mirno spravo razderl, se nič v/ Ko je cesarica Marija Terezija enkrat v drugem stanu bila, je uprašala nekega pridvornika, kaj misliš: ali mi bo Bog sinka ali hčerko podařil? „Princ bo". ji odgovori. ,jJez pa ga zaverne cesarica stavim z Vami dva cekina, da bo punica princesnjo dobila, pridvornik pa « In res je cesarica H HjpHl! revež še le v pravi zadregi, stavo zgubil. Zdaj je bil zakaj cesarici dva cekina ponuditi, se mu je vendar nespodobno zdélo. Iz zadrege ga reši slavni Metastasio, ki je takrat na Dunaji pesnik v cesarski opominja plahega dvo- mu prav ne vé kako in kaj. Sliši se, da austrijanska vlada se bo še enkrat in zadnji krat obernila na rusovsko: naj bi se pravda z lepo kon-čala, in če tudi zdaj ne bo nič opravila, bo tudi ona stopila v kolo vojske. Le en glas je, da v rokah au s trija nske vlade leži sedaj osoda prihodnjega časa; ceravno se angležki časnik „Times" baha: „če tudi Austrija domá za pečjó ostane, ste angležka in francozka armada same dosti močne rusovsko v kozji rog ugnati", vendar včs svet vidi, da je to le prazna govorica; Francozov in Aogležev se ne boji Runija. Pogled v Krim kaže, kaj ste do zdaj hiši bil. „Cesarico morate plaćati rana kar ste zhubili, ste zgubili u odgovori osupnjeni pridvornik » Za Boga!" V kako se smém prederzniti cesarici par cekinov ponuditi?" „Vam bom pa jez pove mu rece Metastasio se vsede. vzame kos dal: kako papirja, ter hipoma zloži pesmico, ki se je takole glasila*): Jez sem sicer zgubil; princesnja me je obsodila, da moram stavo plaćati; ako je pa res, da je Vam podobna opravile angležka in francozka armada. Bombardiranje S e-vastopolja, ki je skozi 11 dní neprecehoma brez p o-sebnega vspeha terpelo, je po naj novejših novicah po- že skor včs smoduik postřelili. polnoma potihuilo, ker so Francozi in Angleži pravi sam „ Moniteur" ?? y je celi svet na dobičku". „Nate ta papir! zavite tista Pridvornik je ubo Někdo je prerajtal : ker je 500 topov streljalo in je vsak top vsaki dan 120krat vstřelil, za en strel pa se potřebuje 15 funtov smodnika , da se je v vsem skupaj v teh 11 dnevih postřelilo 99.000 centov smodnika. „Presse" piše; da stan i'i 'i* zedinjene armade v Krimu je od dueva do dneva tezavnisi in da se je bati, da bi Rusi z vso močjo ne planili nad armado Francozov, Angležev in Tur kov, ktera, kakor fran-Imenitni Sakoski, ki je bil sila přemožen čevljar cozki general v svojem poslednjem telegrafnem pismu pravi, dva zlata va-nj, in ga dajte cesarici'*. gal in se s tem poklonom zlo prikupil zali cesarici. v Parizu in je tudi cesarju Napoleonu I. škornje dělal, je živo potřebuje hitrega pomnoženja slišal enkrat slavnega Schntitzhoffer-a na klavirji igrati; se iz Odese piše, je že Ce je res i kar veči del tistih 50.000 vojakov, ki včs zamaknjen ga je poslu^al. Da bi ga pa enkrat prav so jih Rusi v Krim pričakovali, tje došlo. To je sedanji stan v Krimu, kamor se je 24. dan aprila tudi angležki poslanec pri turski vladi lord Redcliffe iz Carigrada podal Po mu kaj igra. povabi slavnega muzikarja v nedeljo na ko- , naj Schneitzhoflfer, ki je že vedil, zakaj je bil po volji sli sal, silo in ga prav bogato gostuje. Po kosilu ga prosi zakaj? se še ne vé, gotovo pa v važnern poslu. na obed povabljen, se vsede h klavirju in čevljarju igra cal y tako da se ta v sedme nebesa zamakne. „Te bom že spla- Wien. Z." se je imel višji poveljnik 3. in 4. austri janskega armadnega kardela fam. baron Hess z vsim svo in ko mu je dosti jim štabom in z vojnima pooblastencoma angležke in fran v si misli umetnik sam pri sebi naigral, se poslovi. Drugo nedeljo povabi Schneitzhoffer bo- cozke armade te dni k svoji armadi v Galicijo podati, gatega čevljarja k sebi na kosilo. Sakoski rad pride, češ, — Od cesarja Napoleona se zdaj pravi, da ne gré v Po Krim. Hudodelnik, ki mu je unidan po življenji stregel, da* ga bo se slisal igrati. Prav dobro se gostujeta. kosilu postavi pa Schneitzhoffer par sterganih škornjic je Rimec po rodu, ćevljar po rokodelstvu in L i v er a n i na mizo. „Kaj pa to? — ga upraša Sakoski. Schneitz- po imenu; kot veljaven deležnik rimskega punta je zapustil ko so ga Francozi obsedli, in se preselil v London, Rim 9 hôffer mu prav dobrovoljno odgovori: uno nedeljo ste Vi mene prosili, da bi Vam po kosilu kaj igral ; danes pa jez od kodar je s hudobnim namenom v Pariz přišel, da bi Vas prosim, da mi zašijete te škornjice. Vsak po svojem kakor je nek sam obstál, konćal cesarja Napoleona zato y y Pesmica v em italijanskem jeziku se je takole glasila: Jo perdei; 1' Augusta figlii A pagar m' lia condannato M s e ver y clie a Voi sommiglia Tutt.o il mondo ha guadagnato y ker je z obsedo rimekega mesta zaterl osvobodenje Italije. Přišel bo po * lastni volji cesarja pred porotno sodbo. „Chronicle" opominja, naj se tudi letos ne pričakujejo ču deži od zedinjenih ladij na izhodnem morji, ker Kron stadt in Sweabors: ste neoremas-ljive terdniave. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.