Leto XXI. 1981 Z E LE Z AR DECEMBER St.. 23 GLASILO DELAVCEV D ELOVNE ORGA NI ZAC IJ E ŽELEZARNE ŠTORE Uporaba računalnika za potrebe metalurških procesov v Jeklarni 1. UVOD Na osnovi smernic razvoja procesnega računalništva je bil v letu 1976 imenovan team za uvedbo procesnega računalništva v SOZD Slovenske železarne s poudarkom na opremii, ki 'jo je kupila Železarna Ravne za potrebe svoje jeklarne,. Že takoj na začetku smo se razgovar-jali e možnosti priključitve jeklarne na procesni računalnik Železarne Ravne, vendar so nastopile določene težave pri uvozu 'dopolnilne opreme. Prvi preizkusi na relaciji Železarne kavne—Železara Štore so bili konec leta 1980. Dokončno pa so pristopili k uporabi ravenskega procesnega računalnika za potrebe jeklarne v Štorah v maju 1981. Vsa potrebna dela na področju hard ware in soft ware so bila opravljena v sodelovanju strokovnjakov obeh železarn, kar je bistvenega pomena pri »adaljnjem razvoju na področju procesnega računalništva za potrebe obeh železarn, kot tudi za potrebe SOZD Slovenske železarne in s tem poenotenje sistemov in možnosti izmenjav znanj, pridobljenih s praktičnima aplikacijami. 2. Mamen uporabe in programi, ki jih koristimo v jeklarni 1% uvajanju procesnega raču-nalmka v jeklarni smo se naslanjali na izkušnje Železarne Ravne in smo s pomočjo njihovih strokovnjakov in naših šaržnih 'kartonov izdelali osnovne kriterije za posamezne kvalitete oziroma skupine jekel. Osnovni cilj je bil, da zmanjšamo število pihanj v »asu oksidacije s kisikom, da se zmanjša število zgrešenih šarž zaradi kemične analize in da so te analize čimbolj v ozkem anali zaem območju, a s tem tudi zmanjšanje porabe legirnih elementov. Program, ki je osnova nadaljnjemu delu s procesnim računalnik««: »Program za kreiranje in ažuriranje matičnih datotek.« S tem programom kreiramo datoteke in tako tvorimo bazične podatke za vse ostale programe. Za naš primer rabimo naslednje datoteke: a) Datoteka elementov To datoteko tvorijo simboli elementov, katerih deleže uporabljamo pri raznih izračunih in kalkulacijah. V datoteko jih lahko vnašamo v istem vrstnem redu, kot so zapisani na šaržnih kartonih. b) Datoteka peči vsebuje oznako peči. To oznako predstavlja prvi znak šaržne številke. Razen tega vsebuje tudi druge karakteristike peči, kot je velikost peči in oznake materialov, ki jih na posamezni peči lahko uporabimo. c) Datoteka omejitev vsebuje fizične omejitve za različne vrste materialov. To nam omogoča pri kalkulaciji najcenejši.način legi-ranja. d) Datoteka izplenov je narejena za elemente iz datoteke elementov in ima eden ali več koeficientov. Vsaka enačba izplena ima svojo številko. Tako lahko za različne vrste jekel uporabljamo pri istem elementu različne koeficiente izplena. Pomembna prednost sistema je v tem, da lahko podatke v okviru ene datoteke spreminjamo. Iz podatkov zbranih v datotekah in iz določenih zbirnih tabel se s pomočjo programov izdelajo re-gresijske enačbe in funkcije časa vpihovanja kisika. V jeklarni se poslužujemo naslednjih programov: — izračun časa pihanja s kisikom, — izračun dodatka ferolegur pri legiranju ali predlegiranju, 7— obračun stroškov in izkoristkov dodatnih ferolegur, — izpis in ažuriranje matičnih datotek, — kreiranje matičnih datotek, — zapis zgrešenih šarž, — program za vnos informa-tvinih datotek. Od informativnih datotek uporabljamo naslednje: — pomoč pri izpadu terminala, — možnost uporabe terminala v Železarni Store, — povprečna sestava ferolegur, — 1,2 — izpis zadnjega izračuna časa pihanja kisika za EOP 1 in EOP 2, — navodilo za uporabo video terminala, — navodilo za uporabo tiskalnega terminala, — izpis zgrešenih šarž. 2.2 Izračun časa pihanja s kisikom Osnovni namen je bil, da se poenoti čas vpihovanja na osnovi kemične analize prve predprobe ter s tem zmanjša število pihanj kisika in skrajša čas trajanja šarž. Pred fazo oksidacije jeklene taline lahko računalnik izračuna čas pihanja s kisikom. Vhodni podatki obsegajo: — kemijsko sestavo predprobe, — vrsto jekla, ki ga želimo izdelati, — težo šarže. Računalnik izračuna s pomočjo regresijskih enačb čas pihanja kisika in predvideni odstotek elementov po oksidaciji (C, Cr, Mn), kar je bistveno za nadaljnje le-giranje. 2.3. Izračun dodatka ferolegur S pomočjo procesnega računalnika izračunamo sestavo dodanih ferolegur. Pri tem želimo doseči naslednje cilje: — znižati stroške proizvodnje, — — izboljšati enakomernost kvalitete, -r- znižati odstotek kemijsko zgrešenih šarž. Program upošteva kemijsko analizo sestavine taline pred le-giranjem in vse razpoložljive le-gure. Za vsako grupo jekel so za posamezne elemente podani ko.eficienti izplenov, ki jih računalnik pri izračunu upošteva. Računalnik upošteva možnost dodajanja posameznih ferolegur v peč ali ponovco. Določene negativne vplive posameznih legirnih komponent je mogoče omejiti ali popolnoma izločiti iz optimalnega izračuna. Podani so podatki o ceni in hladilnih-efektnih ferolegur. — Bistvena prednost pri uporabi računalnika je enoten postopek in enaki cilji sestave jekla za vse uporabnike. S tem se v bistvu izloči precejšnja mera subjektivnih napak pri legiranju jekel in širšem razsipavanju končne kemične sestave. — Vključene so tudi predpisane količine posameznih dezoksidan-tov oziroma ferolegur v kg/t, ki se dodajajo v peč ali v ponovco, (Nadaljevanje na 2. strani) Ko je »Šamac« poln UČINKOVITO POPRAVILO V TOZD JEKLOVLEK Po rekordnih 1.000 ton, doseženih v mesecu oktobru, je že kar na začetku novembra odpovedal polirnii stroj Kieserling WRPF 50/75, na katerem poliramo vse vlečene okrogle profile, Našli smo okvaro v sistemu za dvig oziroma spust zgornjega polarnega valja. Ker je bila v novembru planirana večja količina vlečenih profilov ža brušenje, bi daljši zastoj najresneje ogrozil izvršitev operativnega plana, ki je bil prvič postavljen v višini 980 ton. Takoj po nastanku okvare so delavci TQZD vzdrževanje prizadevno začeli s popravilom in ga z okrepljeno ekipo ključavničarjev iz MO v treh dneh dokončali, .(Nadaljevanje s 1. strani) 3. Način uporabe procesnega računalnika Železarne Ravne v jeklarni Železarne Store Na osnovi poslovno tehničnega sodelovanja v okviru SOZD SŽ je bila izdelana skupna naloga z Železarno Ravne in, njenimi strokovnjaki. Na osnovi skupnih razmišljanj in pogovorov se je nabavila ustrezna oprema. Fizične povezave znotraj jeklarne so naredili strokovnjaki 2e-• lezarne Štore. Normalno delo je steklo po prvomajskih praznikih letos. Delovodja ali topilec se preko video terminala vključuje s pomočjo avtomatskega izbirnika telefonske številke na procesni računalnik PDP 11/40 v Ravnah, kjer se z določenimi pozitivnimi znaki vključujejo v posamezne programe, ki jih koristijo pri izdelavi posameznih jekel. Za uporabo procesnega računalnika pri izdelavi jekla v elektropečeh je 'bistveno: — 24-urna uporaba računalnika, — delo v realnem času, — delo na principu prekinitve, — uporaba terminala. 4. Rezultati' — Pred uvedbo procesnega računalnika v jeklarni Železarne Štore je določal čas oksidacije s kisikom in količino legirnih elementov delovodja. Le-ta je imel priučen ali samovzgojen način dela, kar je povzročalo določena subjektivna odstopanja pri izdelavi jekla, ki so pripeljala do zgrešene kemične analize ali ponovnega pihanja s kisikom. — Bistvene prihranke dosegamo pri ogljikovih, manganskih in vzmetnih jeklih, medtem ko so pri nizkolegiranih jeklih porabe nekoliko večje na račpn manjšega števila zgrešenih šarz v primerjavi s primerjalnim obdobjem. — Gaussove krivulje so znatno ožje in strmejše, vendar je še potrebno pri določenih kvalitetah zmanjšati cilje, kar bo dodatno prispevalo k finančnemu prihranku. — Pri ugotavljanju finančnega efekta uporabe procesnega računalnika smo prišli do vrednosti 4,98 % prihrankov od. nabavne vrednosti legur za omenjeno obdobje, kar pa ni tako majhen prihranek. Dosežki jeklarne na področju uporabe procesnega računalnika so bili predstavljeni na 29. jesenskem posvetovanju strokovnjakov črne in barvaste metalurgije v Portorožu, kjer so posamezni strokovnjaki iz drugih železarn in delovnih organizacij pokazali veliko zanimanje za način uporabe procesnega računalnika preko telefonske povezave. V razpravi, ki se je razvila po_ predavanju tovariša Šegela iz železarne Ravne, se je izkristaliziralo mnenje, da je potrebno dati večjo prednost uvajanju procesnega računalnika v proizvodnjo jekla in valjanih izdelkov. Srečanje metalurgov dne 1. 10. 1981 v Portorožu je bilo namenjeno enemu največjih povojnih Strokovnjakov na področju železarstva prof. Cirilu Rekarju ob njegovem 80. jubileju. Slavnostni Prof. Ciril Rekar (stoji) se zahvaljuje za sprejete čestitke Z uvedbo procesnega računalnika se je to stanje znatno izboljšalo in se je zmanjšalo število nihanj na šaržo. Število zgrešenih šarž se je zmanjšalo za okoli 30 °1>, kar je bistvenega pomena. Ce primerjamo odstotke zgrešenih šarž po elementih, pridemo do naslednjih indeksov: (število zgrešenih šarž po elementih v primerjalnem obdobju predstavlja indeks 100) ogljik 33 silicij 67 mangan , 70 krom 22 nikelj — molibden — govor je imel direktor MI — Ljubljana, dipl. inž. Prešeren, v katerem je opisal prehojeno pot prof. Rekai-ja od rane mladosti-do danes in zasluge, ki jih ima na področju razvoja črne metalurgije in 'vzgoje novih kadrov, saj je iz njegovih klopi izšlo okoli 500 inženirjev metalurgije. Nato so prevzeli besedo predstavniki kolegijskih poslovodnih organov železarn SOZD SŽ in drugih DO barvnih kovin ter izročili prof. Cirilu Rekarju skromna priznanja in darila. BRAČUN PETER, dipl. inž. met. Distribucija posameznih elementov je popolnoma spremenjena, kar pomeni, da se z uporabo procesnega računalnika vnaša določen red na področje legiranja. Prihranki na materialu so odvisni -od prehoda iz ene legure na drugo, ki je cenejša ali v manjših dodanih količinah. Poraba legur je bila v povprečju zmanjšana za 5 °/o, in sicer: slovenske železarne ljubljana KAKO SMO DELALI Postavljeni plan proizvodnje v oktobru nismo dosegli in smo zaostali za 1,2 »/o. V blagovni proizvodnji ,:smo plan presegli za 4,3 %. TOZD tovarne traktorjev je proizvedel 240 'traktorjev in dosegel postavljeni operativni plan. Elektroplavž Proizvodnja grodlja je pod planom za 378 ton oziroma za 12,2 °/o. Vzrok nedoseganja planirane proizvodnje je zastoj TH peči, ki je bila v zastoju zaradi ¡požara, ¡ki je nastal 24. 10. 1981 in je znašal 95,38 «ur. Izvršili smo tedenski remont,, ¡kar je imelo za posledico že v operativnem planu predvideno manjšo proizvodnjo grodlja. 8 Jeklarna Proizvodnja je dosežena v višini 10.203 ton, pod operativnim planom za 597 ton, oziroma nižja za 5,5 %. Na doseženo proizvodnjo so vplivali zastoji na pečeh in okvare na hidravliki konti naprave, — enotedensko odlivanje gredic K-100mm, kar zmanjšuje livne kapacitete konti naprave, — slaba kvaliteta starega železa in težave z oskrbo surovin. Valjarna I Skupna proizvodnja valjanih izdelkov znaša 2.966 ton, od tega 2.458 'ton blagovne proizvodnje in 508 ton za predelavo. Dosežena proizvodnja je višja za 486 ton oziroma 19,6 %. . Značilno za proizvodnjo v tem mesecd’ je izredna izvozna naravnanost. Po O. P. je bilo predvidenih 748 ton za izvoz, dejansko je doseženo okoli 1.374 ton. Da bi v čim večji meri prispevali k izboljšanju deviznega primanjkljaja, smo na prosto soboto dne 10. 10. 1981 obratovali v vseh treh izmenah. Proizvodnja preko nove hladilne klopi poteka ugodno pri vseh do ¡sedaj valjanih ¡klasičnih ¡profilih. Velike težave pa smo imeli pri valjanju specialnega profila V-0176, ¡ki se je zaradi nesimetričnega preseka pri ohlajanju na hladilni ¡klopi zvijal izven dovoljenih toleranc tako, da smo prekinili njegovo valjanje. Valjarna II Skupna ¡proizvodnja valjanih izdelkov znaša 7.981 ton, nad o-perativnim planom za 311 'ton oziroma 4,1 %. Proizvodnja je potekala po o-pe ra livnem planu in ni bilo odstopanja od asortimanta. Valjali smo ¡predvsem široko ploščato in okrogle profile. Izvozno količino smo dosegli v višini 1.470 ton in je 'višja, kot smo jo načrtovali z dvanajstino. Jeklo vlek Skuipna proizvodnja hladno predelanih profilov je 1.018 ton, operativni ¡plan 'je predvideval 940 ton in je dosežen ¡s 108,3 %. ¡Planirane količine ¡brušenih profilov 470 ton ¡nismo dosegli zaradi dvotedenskega zastoja na brusilnem ¡stroju Jotes II ¡in zaradi ¡podaljšanega remonta na brusilnem stroju BBE-l/V, Proizvodnja brušenih profilov znaša 448 ton in je pod planirano za 22 ton oziroma za 4,7 %. ■■ ¡Planirano količino vlečenih profilov 470 t smo presegli za 99,5 ton ¡oziroma za 121,2 %. ¡Proizvodnjo smo uspeli doseči z večjo storilnostjo na vlečni klopi STT, kar je rezultat Ugodnejšega programa vlečenja in ureditev mehanskega povračanja vlečnega vozička. Na TRb-40 vlečni klopi je povečana storilnost zaradi spremembe programa vlečenja na srednje okrogle profile. . ■1 ifj. ■. /V-, ll|| Livarna I Operativni plani niso doseženi. Pri valjih je en teden izpadla peč BBC1 in priprava dela je programirala nizko proizvodnjo. Izpad indukcijske ¡peči je ¡zmanjšal proizvodnjo metalurške litine. - ■ Pri kokilah pa je realizacija nižja ,ker je ostalo 320 ton koki! neobdelanih. Dne 27. 10. 1981 je šla z omejitvami v pogon BBC2. Po ¡zadnjem planu, ki ga je izdelalo vzdrževanje, znaša zamuda ¡več kot 3 mesece, pa še sedaj vsa dela niso dokončana. Število zaposlenih pada, ob tern ¡pa raste bolniški stalež. Zaradi tega ponovno naraščajo nadure, razbij alnica pa dela reducirano. Priprava brusilne plošče Livarna II Proizvodnjo smo dosegli v o-kviru operativnega plana, vendar smo imeli velike težave ¡zaradi pomanjkanja uvoznih surovin. Obdelovalnica valjev Proizvodnja obdelanih valjev je pod planom: — izpadli so nekateri večji valji, ki jih ni bilo možno v celoti nadoknaditi, — pri trdih valjih je še visok materialni izmeček, — kvaliteta kolutov 0 1100 X 460 ne ustreza in je previsok izmeček, ~~ — zaloge surovcev so bile vseskozi minimalne. Obdelovalnica litine Operativni plan obdelane litine smo presegli za 7 ton. Izpadli so nekateri težji ulitki zaradi ne-dobave ali notranjih težav (daljši pretočni časi, potrebno varjenje in podobno), v nasprotnem primeru bi bila proizvodnja višja. Ugotovitev, da nam do konca leta močno primanjkuje naročil, je še vedno prisotna. Tovarna traktorjev Izdelanih je bilo 240 kom. traktorjev in tako dosežen operativni plan s 100 %. Operativni plan je bil postavljen relativno nizko zaradi težav pri uvozu materiala iz Italije (splošno znana problematika pri uvozu blaga). Pri tem so bili posebno problematični motorji, ki so največkrat prihajali z zamudo, čeprav smo jih uvozili z našimi kamioni direktno :iž Romunije. Zaradi zastojev niso izkoriščene naše ¡kapacitete in imamo še vedno ¡nekaj delavcev prerazporejenih v druge TOZD železarne. Situacije ob pomanjkanju uvoznega materiala smo reševali tudi s prestavljanjem (delovnih dni in tako zmanjšali izpad že tako nizke proizvodnje. Pri tako ¡reducirani proizvodnji smo imeli še 46,2 ure direktnega izpada proizvodnje in to v prvi vrsti zaradi motorjev in tudi zaradi ostalih uvoženih delov traktorjev, ki jih ni bilo mogoče u-voziti oziroma ocariniti. Zaposleni Število zaposlenih je znašalo 3.450, ¡medtem ko jih letni plan predvideva 3.506. Ž upoštevanjem nadur in pogodbenega dela je znašalo skupno število zaposlenih 3.547, kar predstavlja 98,6 % realizacijo letnega plana. Nadure Operativni plan je predvideval 15.759 nadur, doseženo pa jih je bilo 16.226, ¡kar je za 3,0 % višji od planiranih. Produktivnost Na nivoju DO je bila produktivnost realizirana 95,21 %. VPRAŠANJE TRINAJSTE. ZELEZARNE Pred časom smo slišali, da velika sarajevska kovinskopredelovalna industrija Uniš hoče imeti tudi svojo železarno. Delavci so menda na referendumu sklenili, da se napravi elaborat »v to smer«. Politika na vidnem mestu pod naslovom Ali potrebujemo trinajsto železarno? prinaša odmev na vesti iz Sarajeva. V njem dr. Aleksandar Čavič, vodja sektorja za razvoj v združenju črne metalurgije Jugoslavije, pravi: »Skoraj ni verjeti, vendar imamo v Jugoslaviji 12 železarn. Številka bi bila kar lepa, če ne bi vse naše železarne spravile skupaj le toliko jekla, kot samo ena pri tej ali oni naši sosedi. Na leto moramo uvoziti za dva milijona ton jekla, kar je polovica vse naše proizvodnje. Naše razdrobljeno železarstvo je sicer rezultat uresničevanja davnih in tudi sedanjih želja (prav nobena od železarn še ni dokončana), vendar je le treba priznati, da je črna metalurgija edina gospodarska panoga pri nas, kjer je vsaj približno uveljavljena delitev dela. Analize kažejo, da bi v Jugoslaviji s sorazmerno majhnimi vlaganji v dosedanje železarne (v primerjavi z vlaganji v železarno »na ledini«) lahko kaj hitro dvignili proizvodnjo za 1,4 milijone ton jekla.« Unisova železarna bi delala jeklo izključno iz uvoženega starega železa, zato dr. Čavič nadaljuje: »Odločitev o gradnji železarne je veliko politično in gospodarsko vprašanje za vso državo. Seveda je treba najprej določiti ekonomsko in tehnično tehnološko upravičenost. Če bi Uniš skupaj z metalurgi razčlenil svojo zamisel, bi prvi od nje odstopil, zato ker bi taka železarna — postavljena na ledini in še z uvozom starega železa — najprej udarila po njem in nato še po vsej družbi. Ne gre samo za devize, uvoz in velike količine električne energije, temveč tudi za veliko koncentracijo metalurških kadrov. Slovenske železarne imajo pri tem že stoletno tradicijo pa še vedno niso uspele razrešiti vseh ugank.« Delo, 19. 11. 1981 NA CESTI NISI SAM PROTI GRADNJI NOVIH JEKLARN Jugoslovansko gospodarstvo ne potrebuje novih jeklarn za proizvodnjo elektrolitnega jekla. Zato so načrti nekaterih družbenopolitičnih skupnosti, da bi gradili take obrate, skrajno nesmotrni in v nasprotju s politiko gospodarske stabilizacije. Graditve takih, četudi majhnih jeklarn, ne napovedujejo v črni metalurgiji, temveč drugi zunaj nje, zato je treba s takimi poskusi odločno politično obračunati, so rekli na današnjem sestanku izvršnega odbora splošnega združenja črne metalurgije, na katerem so se pogovarjali o možnostih za razvoj tega dela industrije do leta 1985. Za letošnjo proizvodnjo jekla (okoli 3,5 do 3,7 milijona ton) spet ne bo mogoče zadostiti vsem domačim potrebam. Tako bomo spet na dnu seznama evropskih proizvajalcev. Zdi pa se, da to še ni dovolj zgovorno opozorilo posameznim vplivnim krogom, da bi se morali odpovedati nekaterim ambicijam in dragim obratom, pač pa z združevanjem sredstev in uspešnejšim vlaganjem pospeševati domačo proizvodnjo rude in jekla. Referendum Delavski svet delovne organizacije je na svoji zadnji seji sklenil, naj bi bil 23. 12. 1981 referendum, na katerem se bomo odločali o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo in statuta delovne organizacije ter o spremembah in dopolnitvah samoupravnih aktov s področja stanovanjskih razmerij. Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo in statuta delovne organizacije, o katerih se bomo odločali na referendumu, so nastale na podlagi iniciativ, ki so prišle iz temeljnih organizacij in jih je predlagala konferenca osnovnih organizacij sindikata. Nanašajo se na število članov komisij pri delavskem svetu. V teh komisijah naj bi po novem imele svoje predstavnike vse temeljne organizacije, medtem ko bi vse delovne skupnosti zastopal en delegat. Na področju stanovanjskih razmerij se bomo na referendumu odločali o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev in skupnih osnovah in merilih za urejanje stanovanjskih razmer delavcev TOZD in DS ter pravilnika o urejanju stanovanjskih razmer delavcev TOZD (DS). Spremembe teh dveh aktov so nastale zaradi sprememb zakona o stanovanjskem gospodarstvu in družbenega dogovora, ki sta bila sprejeta v letošnjem letu. Od teh sprememb je bistvena spre-emmba virov financiranja — o- snova je čisti dohodek. Naslednje spremembe so posledica pripomb, ki so jih na pravilnik imele samoupravne delovne skupine in zadevajo točkovanje za posamezne kriterije. Bistvene spremembe so predvsem pri ocenjevanju stanovanjskih razmer in uvedba novega kriterija za socialno stanje prosilca. Po novem naj bi se prosilcu za stanovanje, katerega zakonec je zaposlen v naši delovni organizaciji, prištele točke za delovno dobo njegovega zakonca. Z novim zakonom je uvedena tudi višja lastna udeležba za dobitnike družbenih stanovanj. Ker bi visoka lastna udeležba predstavljala precejšnje materialno breme, je uveden odlog pri plačevanju soudeležbe. Spremembe samoupravnih aktov s področja stanovanjskih razmer pa zadeva-jo tudi kadrovska stanovanja in ' sofinanciranje z drugimi delovnimi organizacijami. Kadrovska stanovanja naj bi se dodeljevala v skladu z gospodarskim načrtom. Pri sofinanciranju je bistvena sprememba v tem, naj bi za sofinanciranje direktno stopale v stik delovne organizacije, da bi se tako reševala stanovanjska vprašanja delavcev. To so bistvene spremembe in dopolnitve, o katerih se bomo odločali na referendumu. . Na koncu bi hoteli poudariti, da se je potrebno lotiti priprav in izvedbe. referenduma z vso resnostjo, obenem pa pozivamo delavce, naj se referenduma polnoštevilno udeležijo. P. O. Osamljen na ulici skozi Štore II. »ŠTORSKI 2ELEZAR« Stanje požarnega varstva Na 12. razširjeni seji komiteja za SLO in DS Železarne Štore dne 27. 10. 1981 je bala osrednja točka dnevnega reda ocena požarne varnosti v Železarni! Štore in program ukrepov za odpravljanje pomanjkljivosti na tem področju. Analaiz-o o stanju požarne varnosti za leto 1981 je podal vodja po-., žarne reševalne službe tov. Štefan Krumpak. Požarna varnost je pomemben člen splošne varnosti ljudi in premoženja, ki pride do izraza še posebno tam, Joj ar se glede na specifične proizvodne pogoje nevarnost za nastanek požarov, eksplozij in drugih nesreč pri delu še povečujejo. Med take delovne organizacije spada tudi Železarna Štore, saj so pri povečani uporabi različnih energetskih vi-' rov in avtomatizirani proizvodnji nevarnosti za nastanek požarov stalno prisotne. Tega se sicer teoretično dobro zavedamo. Žal pa se pri delu pre- . malo upoštevajo obstoječi predpisi, opozorila in številni začetni požari, ki v naši DO razen v enem primeru sicer niso povzročili večje materialne škorle, toda primeri katastrofalnih požarov v naši ožji in širši domovini bi moralo biti resnio opozorilo. Priznati moramo, da se v zadnjem času pri novogradnji in modemi tehnologiji do neke mere upoštevajo predpisi iz področja požarnega varstva. Tako se na bolj ogroženih območjih vgrajujejo avtomatske naprave za alarmiranje in gašenje požarov, omogočena je nabava sodobne tehnične opreme za gašenje . -požarov in reševanje poškodovanih oseb .izpopolnjuje se organizacija gasilsko reševalne službe itd. Mislim pa, da se prepočasi dela na področju vgrajevanja signalizacije za prisotnost plinov. * Vzporedno z izgradnjo novih objektov se ni poskrbelo za izgradnjo ustreznih skladišč za tekoča goriva in maziva ter za nekatere druge nevarne snovi, ki predstavljajo v posameznih Obratih povečano požarno obremenitev. Prav^ tako se vodstvo posameznih obratov, delavnic in delavci premalo zavedajo svoje odgovornosti do varnega dela,- ki je predpogoj za večjo produktivnost. Komite za SLO in družbeno samozaščito je na osmi seji sprejel določene zaključke in opozoril na dosledno izvajanje požarmo-pTeventivnih ukrepov..Tudi DS DO je obravnaval poročilo o problematiki požarnega varstva in sprejel predlog ukrepov za izboljšanje stanja. . Gasilska služba stalno opozarja na določene nepravilnosti, zaradi katerih nastajajo številni začetni požari. Na priložnostnih sestankih, ki jih organizirajo posamezni obrati, opozarjamo delavce na nepravilnosti, jih poučimo, kaj morajo storiti, da bi se nevarnosti odpravile, toda odnosi se ne izboljšajo. Malomaren odnos do varnega dela opažamo predvsem pni mlajših delavcih, vendar tudi starejši niso izjema. Da smo lahko resnično zaskrbljeni, dokazuje statistika številnih začetnih požarov v zadnjem času. Med najbolj kritične primere nepravilnosti spadajo predvsem naslednja področja: 1. Največ začetnih požarov nastaja zaradi prisotnosti vnetljivih tekočin in maziv v neposredni bližini metalurških peči in ostalih vročih izdelkov, kot so npr. valjani proizvodi. Iz mazalnih sistemov iztekajo precejšnje količine olja, ki se ob vročem železu vnamejo. Taki primeri vžigov so najbolj pogosti v valjarnij.il, jeklarni, delno pa tudi drugod. Vzdrževalcu ’ bi morali ugotoviti, kaj je temu vzrok in nepravilnosti odpraviti. V zvezi s tem bi še ponovil problematiko skladiščenja tekočih maziv, ki se vse prepočasi razrešuje. 2. Karbid na elektroplavžu in livarni II ni primerno vskladiščen. Polni in napol prazna sodi so izpostavljeni vlagi'in tekočemu železu. Čeprav je bilo v zvezi :s tem že nekaj nezgod, tega še nismo uredili. 3. Varilci so znani kot povzročitelji velikega števila požarov. Tudi v naši DO se varilci, predvsem pa njihovi predpostavljeni, premalo zavedajo, kakšne nevarnosti povzročajo z malomarnim delom pri rezanju in varjenju, še posebno če uporabljajo (poškodovano) oporečno opremo in če ne poskrbijo za preventivne ukrepe pred samim delom. Zadnji pregledi varilnih -garnitur so pokazali porazno sliko, o čemer se bo še razpravljalo. Srna,tram, da je nujno -potrebno pristopiti k dopolnilnemu usposabljanju delavcev, ki delajo, na tem področju," ter jih seznaniti s .posledicami in ukrepi za preprečevanje nesreč. K varnemu delu spadajo tudi pismena dovoljenja za varjenje, na kar smo že nekajkrat opozorili, vendar se to do neke mere izvaja le pri večjih vzdrževalnih delih na plinskih napravah. 4. Več .požarov je bilo tudi v žerjavnih kabinah, ki so nastali predvsem po krivdi žerjavovodij. Priklopljen ost električne peči preko proste sobote in nedelje, istočasno pa mastne krpe in papir ter ostala navlaka so kot nalašč primerni za nastanek in razvoj požara. 5. V naši DO opravljajo različna dela tudi zunanji sodelavci, ki v pretežni meri ne upoštevajo splošnih varnostnih predpisov, verjetno pa so ob prevzemu dela na to tudi premalo opozorjeni. N.i še dolgo tega, ko so pri izolaciji strehe nad valjarno II namestili kotel za segrevanje bitumna točno pod glavni plinovod; pri tem se je bitumen v kotlu vnel. Nujno je, da se ob sklepanju pogodb z zunanjimi sodelavci obravnavajo tudi obveznosti iz področja splošnega varstva pri delu. 6. Pri določanju lokacije za posamezne objekte se niso dovolj upoštevale dovozne okoliščine za težja intervencijska vozila. Tako še je npr. nemogoče približati s težjim vozilom elektraplavžu, obema energetskima objektoma na leVi strani Voglajne v Štorah II, marsikje pa bi ovirala uspešnost intervencije tudi založenost z materiali znotraj obratov. 7. Za dosledno izvajanje p.ožarno-vamostnih ukrepov, so vsekakor potrebni določeni samoupravni akti, kot npr. SS in pravilnik .o požar- nem varstvu, požarni redi, obrambni načrti itd. Naj omenim, da so bili izdelani že trije osnutki pravilnika o varstvu pred požari, toda zaradi različnih stališč in kriterijev ni prišel še nobeden v javno razpravo. Po uvodni oceni so prisotni v razpravi, ugotovili, da se na področju požarnega- varstva morajo nekatere «snovne naloge takoj urediti, če hočemo, da bo delo varnejše, predvsem pa, da se zagotovi učinkovita preventiva na .področju požarnega varstva v Železarni Štore. Komite za SLO in DS Železarne Štore je na podlagi poročila sprejel naslednja stališča in ukrepe na .področju požarnega varstva, ki so obvezni za vise TOZD in DS ter posameznike. SKLEPI: 1. Dosedanjo organiziranost preventivne in represivne požarne zaščite je potrebno dograjevati in vskiladiti z zahtevami Zakona o varstvu pred požari iri dragimi predpisi. Nosilec naloge: DS za kadre in splošne zadeve. Rok: Stalna naloga. 2. Izdelati pravilnik o varstvu pred požari Železarne Štore, TOZD, DSSS ter strokovne službe posebej. Nosilec naloge: Strokovna služba varstva pri delu v sodelovanju z gasilsko službo in pooblaščenci za varstvo pri delu. . Rok: 31. 12. 1,»B1. 3. Pravilnik o varstvu pred požari Železarne Štore sprejme BS DO v januarju 1982, pravilnike TOZD in DS sprejmejo DS TOZD in DSSS do 15. 1. 1982. 4. Komite za SLO in DS nalaga vsem TOZD in strokovnim službam, da .preskrbijo za takojšnjo odstranitev vseh .požarno nevarnih predmetov in snovi. Zato je potrebno določiti ustrezna mesta. (kot na primter za razne odpadke,' embalažo in podobno)..Ta mesta določijo gasilci skupaj 7. vodstvi TOZD, DSSS in strokovnimi službami. V obratih poskrbeti za poti in prehode. Do posameznih objektov urediti dostope. Nosilec naloge: Vodstva TOZD, strokovne službe. Rok: Takoj. 5. Vodstva TOZD in DS morajo nenehno opozarjati zaposlene delavce o požarnih nevarnostih, ki se pojavljajo v delovnih procesih. Strokovno službo varstva pri delu pa morajo TOZD seznanjati z novimi tehnologijami in novimi postopki dela tako, da lahko služba varstva pri delu pravočasno in. učinkovito orgamtiiziira preventivno, zaščito. Nosilec naloge: Vodstva TOZD, DSSS, strokovne službe. Rok: Takoj. 6. Komiteji za SLO in DS 1 TOZD morajo CZ v svojih sredinah nuditi več pomoči ter zahtevati od CZ več aktivnosti tudi na področju požarnega varstva. 7. Štab CZ DO mora svoje programe izobraževanja obveznika»: CZ nenehno dopolnjevati z novimi dognanji in nevarnostmi v tehnoloških postopkih proizvodnje. 8. DS ža investicije in razvoj mora pred izdajo dovoljenj, za izvajanje del zahtevati od izvajalcev, da dosledno (zagotavljajo) izvršujejo vsa navodila, ki so podana s strani službe za varstvo pri delu Železarne Štore in Zakona o varstvu pred požari. Nosilec naloge: DS za investicije ,in razvoj in DS za kadre in ^Ibš-ne zadeve. Rok: Takoj. 9. DS,za investicije in razvoj, TOZD GKSG im TOZD morajo urediti Odtočne' kanale in kanalizacijo na svojih objektih, da ob neurjih ne pride do' iztokov, kar posebno velja za aglomeracijo in (Kvarno L Nosilec naloge: TOZD GKS.G, DS IR, TOZD. Rok: Stalna naloga. 10. Pred in v času izvajanja remonta v TOZD ¡se je potrebno skupaj s strokovno službo dogovoriti in predpis-atii način požarnega varstva za vse faze dela (takšen pristop je v TOZD energetika in TOZD valjarna II). Isto velja za splošno varstvo pri delu. Nosilec naloge: Vodja TOZD skupaj s strokovnimi službami. . Rok: Takoj. Pogled na IV. stolpnico v gradnji na Lipi. IZ KOLEKTIVOV ŽELEZARNA RAVNE Doseženo je spodbuda k izboljšanju« je naslov članka, v katerem avtor na kratek in jedrnat Hacin opisuje dosežene rezultate devetih mesecev letošnjega leta in v njih vidi porok za uspešen zaključek poslovanja v letu 1981. Doseženi rezultati: skupna proizvodnja 98,5 % proizvodnja jekla 96,9 % 'število zaposlenih 98,5 % produktivnost t/mesec na zaposlenega 97,5 t Avtor .zaključuje članek z naslednjo ugotovitvijo: številke blizu sto ali .nekaj nad sto izražajo danes gotovo toliko naporov, kot so jah ¡pred leti visoko preseženi plani. V njih je zato poroštvo, da bomo z nadaljnjimi prizadevanji, z manj neuspele proizvodnje, z večjim izplenom, predvsem pa z večanjem izvoza naše ¡rezultate do konca leta še izboljšali. (Fužinar 21/81) V tej številki Informativnega fužinar j a smo zasledili tudi podatke o osebnih dohodkih, in sicer ata prvo polletje 1981 in za september 1981. OZD — dejavnost Železarna Ravne Železarna Jesenice Železarna Štore črna ¡metatur- 12.258 — 6,2 11.018 — 8,9 11.077 — 4,8 gija SRS 11.824 — 6,8 gospodarstvo SRS 10.302 —11,6 negospodarstvo SRS 11.713 —15,1 SRS — skupaj 10.521 —12,3 Povprečni osehni dohodki v obdobju januar—september 1981 pa so bili: Železarna Ravne 12.411 din Železarna Jesenice 11.406 din Železarna Štore 11.319 din ŽIČNA CELJE Po petih letih so ponovno pričeli s proizvodnjo vibracijskih sit za izvoz, ki je namenjen v Sovjetsko zvezo, in sicer 120.000 m2. Za izdelavo tega naročila bodo potrebovali 600 ton patentirane žice, ki jo dobivajo iz Žele- Srečanje mladih valjarjev Letos se je v valjarni I organizirala mladinska organizacija in že od vsega začetka iskala stike z .mladimi iz drugih DO. Tako smo navezali prijateljske stike z mladimi valjarji iz Kumrovca, ki smo jih povabili na ogled naše DO. Ogledali so si TOZD valjarno I in II ter MO. Po končanem ogledu smo se po skupnem dogovoru z gostujočimi mladinci odpeljali na Celjski grad, od koder je bil zelo lep pogled na mesto Celje. Ker nam je zmanjkalo časa še za druge oglede, smo se vrnili v Štore na nogometno igrišče, kjer smo odigrali prijateljsko' tekmo v malem nogometu z gostujočimi mladinci. Bil je to eden prvih poskusov valjarne I, da se pomeri v nogometu z izkušenim moštvom, kakršno je Marting iz Kumrovca, zato je gostujoča eki- pa zasluženo zmagala z rezultatom 9:4. Po končani prijateljski tekmi smo se vsi skupaj zbrali v gostišču Bizeljčan, kjer smo se okrepčali in pogovorili o težavah, s katerimi se srečujemo pri delovnem procesu. Tako smo zaključili lep dan s prijetnimi spomini na srečanje ter s povabilom gostov na ponovno snidenje v Kumrovcu. Temu vabilu smo se z veseljem odzvali, saj se zavedamo, da je potrebno, razvijati prijateljske odnose. Ob tej priliki bi se želel zahvaliti vsem, ki' so kakorkoli prispevali k uspešni izvedbi srečanja mladih valjarne I in SOUR Marting iz Kumrovca. Želel bi, da bi bilo takšnih srečanj še več. Antolič Zvonko V žarilnici žarne Jesenice ¡in Valjarne Ali-pašln most ,iz Sarajeva. Pri ¡ponovni uvedbi proizvodnje ¡sit so imeli velike težave, saj so ¡morali celotno proizvodnjo prenesti v nove prostore, ki zagotavljajo večjo tehnološko zaporedje in ¡boljšo transportno povezanost. Za to preusmeritev so potrebovali le teden dni, kar je dokaz, da se z dobro organizacijo da ¡veliko narediti. V novih prostorih izdelajo dnevno 1000 m2 Sit. (Glasilo Žične 2/81). ŽELEZARNA ZENICA Iz leta v leto zeniški železarji plačujejo največji ceh za vzdrževanje naprav zunanjim DO. Letos so v devetih ¡mesecih plačali 298 mio din za vzdrževanje ¡strojnih, elektro, gradbenih in ognje-odpoimih naprav in postrojenj. Ob tem ipa ugotavljajo, da imajo za ta dela v železarni specializirane TOZD — strojno ¡remontne delavnice. Vsi dosedanji ¡dogovori o tem, da je potrebno temu napraviti konec, so ¡padli v vodo. Ko so letos primerjali te stroške uslug z lanskimi, ¡samo 169 mio din, so ponovno v ospredju razprave o ¡zunanjih uslugah. Visoke peči so v 10 mesecih letos izdelale 1,207.000 ton surovega železa in so ¡samo za 6,2 % pod pianom. Koksarna je v tem času kupcem poslala 9 milijonov m3 plina več, kot je predvideval plan in izdelali so 564.759 ton koksa, kar je za 1,21 % več od plana. (Metalurg 688/81) ŽELEZARNA ILIJAŠ Druga stopnja redukcije električne energije še vedno traja. V tej DO imajo zaradi tega največ težav pri proizvodnji surovega železa, saj ena izmed TH peči ne obratuje, ostali ¡dve pa obratujeta le s polovično zmogljivostjo. Ob ocenjevanju devetmesečnih rezultatov je ostanek čistega dohodka ¡samo 1,2 mio din, medtem ko je v TOZD radiatorji izguba znašala 42,7 mio din, kar so le s težavo pokrile ostale TOZD. Izredno resna situacija narekuje železarjam vsesplošno angažiranost ¡pri izpolnjevanju delovnih obveznosti in varčevanja. (Metalurg 688/81) ŽELEZARNA VAREŠ Delovna organizacija je kot celota poslovala ¡dobro, saj so u-stvarili 32,4 ¡mio din dohodka. Uspeli so tudi dvigniti osebne dohodke, tako da je v septembru znašal povprečni OD 9.581,75 din na zaposlenega. Še vedno imajo težave vareški rudarji. Zaradi pomanjkanja rude je separacija izpolnila devetmesečni plan samo z 83 %. Tak rezultat se je odrazil tudi v poslovnem uspehu, saj imajo rudniki kar 61 mio din izgube. (Metalurg 688/81) ŽELEZARNA SISAK Osnovna ¡dejavnost tega kolektiva je v teh dneh usmerjena k pripravi programov stabilizacije in varčevanja na vseh nivojih. Po prvih podatkih ugotavljajo, da povsod ne teče akcija tako, kot so se dogovorili. V programih je vse preveč zajeta stara Vsebina izhodišč stabilizacijskih prizadevanj namesto, da se iščejo še nove možnosti in načini prihrankov pri materialih in delovnem času ter ¡delovne in tehnološke discipline. (Vjesnik željezare 21/81) Pisatelj, jezikoslovec in politik Luka Svetec se je rodil 8. oktobra 1826. Po njegovih predlogih smo Slovenci dosegli enotnost knjižnega jezika. PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE DEJAVNOSTI.KI SO V L 1980 PORABILE V SLOVENIJI NAJVEČ ELEKTRIKE (V MILIJONIH KILOVATNIH UR) ČRNA METALURGIJA PROIZVODNJA BARVASTIH KOVIN ELEKTROGOSPODARSTVO PROIZVOONJA IN PREOE LAVA PAPIRJA PREOELAVA' KOVIN PROIZVOONJA GRADBENEGA MATERIALA PROIZVODNJA PREJE IN TKANIN PREOELAVA NEKOVINSKIH RUDNIN PROIZVOONJA BAZNIH KEMIČNIH IZDELKOV PROIZVOONJA ELEKTR. STROJEV IN APARATOV B.SOTOSEK 000,7326 942: 889. 324 PORABA ELEKTRIČNEGA TOKA V INDUSTRIJI V 20 LETIH IV MILIJONIH KILOVATNIH Draga elektrika iz termoelektrarn V zadnjih desetih letih se je po podatkih zveznega zavoda za statistiko poiaba. elektrike v jugoslovanski industriji povečala za 2,7 krat. Poraba je bolj rasla v nekaterih republikah, ki jih Štejemo za manj razvite. Tako je črnogorska industrija porabila lani Za 5,6-krat več elektrike, kot je je porabila leta 1970, industrija BiH 2,3-krat več, kosovska 2-krai več in makedonska industrija 3,7-krat več. Hkrati se je poraba elektrike v industriji v istem obdobju povečala v Sloveniji za 1,6-krat, v Srbiji in na Hrvaškem za 2,2-krat, v Vojvodini za 2-krat. Iz slovenskih elektrarn je lani prišlo skoraj 8 milijonov kilovatnih ur elektrike, kar je za 63 odstotkov več, kot smo iz slovenskih elektrarn dobili leta 1970. Zlasti v zadnjih petih letih dobivamo vse več elektrike iz termoelektrarn. Ta delež je leta 1976 in 1978 presegel 65 odstotkov, lani pa smo v Sloveniji iz termoelektrarn dobili 58 odstotkov elektrike, ki so jo dale slovenske elektrarne, Kef turbine v termoelektrarnah delajo bodisi na premog, bodisi na nafto, je taka energija zelo draga. V, B.-P< Sr //} - j-/ Uveljaviti izkušnje Iz vaje Osrednja prireditev v okviru aktivnosti ob dnevu CZ je bila izvedba združene taktične vaje »Celje 81 v obrambi- in zaščiti«. Ta vaja je bila osrednja aktivnost, nosilec pa sta bila v letošnjem letu SR Slovenija in mesto Celje. Istočasno je predstavljala zaključek aktivnosti NNNP 1980/81. Naloge sodelujočih v vaji so bile v oboroženi obrambi mesta, v zaščiti in reševanju ljudi in materialnih dobrin pred vojnimi akcijami ter odstranjevanju posledic napadov agresorja. Ugotovitve, spoznanja in izkušnje med pripravami in med vajo so dale vsem, ki so kakorkoli bili v teh dejavnostih udeleženi, bogato gradivo za nadaljnje delo v razvoju CZ, kakor tudi drugih dejavnikov splošne ljudske obrambe. Istočasno je vaja potrdila tudi pravilnost dosedanje usmeritve razvoja CZ v naši občini. O poročilu in oceni vaje ter ostalih aktivnosti v zvezi z vajo so do sedaj razpravljali in oblikovali svoja stališča za nadaljnji razvoj vseh obrambnih in zaščitnih struktur svet za SLO in DS občinske skupščine, občinski štab civilne zaščite, koordinacijski odbor za SLO in DS, občinske konference SZDL, komisija za SLO in DS pri obč’ svetu zveze sindikatov in predsedstvo občinske konference SZDL. Na splošno lahko ugotovimo, da so priprave sama vaja ter vse druge aktivnosti močno razgibale politično življenje v celi občini ter ustvarile ugodno klimo predvsem kar se tiče delovanja prebivalstva v SLO in DS. Vse te dejavnosti so bile močan mobilizacijski in motivacijski dejavnik ter so v veliki meri pripomogle k ustvarjanju višje stopnje zavesti in pripravljenosti za naloge na teh področjih. V pripravah in vaji je bila povezanost in usklajeno delovanje vseh obrambnih in zaščitnih struktur, ki so v tem sodelovale zadovoljivo, vendar bo potrebno na tem področju storiti še .mnogo več. S svojimi praktičnimi rešitvami je vaja nakazala tudi potrebe po dopolnitvah in spremembah doktrinarnih načel civilne zaščite, istočasno pa potrdila pravilnost sedanjih praktičnih usmeritev in ciljev razvoja CZ. Ponovno je bilo potrjeno dejstvo, da so splošne enote jedro samozaščitnega delovanja in vzajemne pomoči. Njihovi krepitvi bo potrebno dati prednost predvsem . zaradi /tega, ker so lahko zelo hitro mobilne, tako da pripadniki, ki niso poškodovani, lahko pričnejo takoj z zaščitnimi in reševalnimi ukrepi, ker so neposredno na kraju dogodkov; ker delujejo v svojem okolju, poznajo objekt, ljudi in razmere v njih. Hitro dosegljiva je (tudi najnujnejša oprema. Specializirane enote CZ niso tako številne, da bi lahko zadostile vsem potrebam po reševanju, zato jih pristojni štabi usmerjajo na zahtevnejše in težje naloge; v primerjavi s splošnimi enotami pa je za njihovo aktiviranje potreben daljši čas. Ponekod se je v vaji pri delu splošnih enot (pa tudi nekaterih specializiranih) pokazalo premalo samoiniciativnosti, predvsem pri vodjih enot, torej bi bilo potrebno usposabljanje in celotni vzgojni proces usmeriti v kvalitetno usposabljanje neposrednih vodij enot. V pripravah je bilo ugotovljeno, da so obstoječi učni načrti (predvsem za splošne enote) preobširni, zlasti kar se tiče teoretični del. Zato je bilo v pripravah izvedeno, predvsem zaradi Vaja enot CZ v Štorah Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da je vaja v celoti upravičila vložena sredstva in napore ter s tem potrdila pravilnost odločitve 'družbenopolitične skupnosti Celja, da se združena taktična vaja »Celje 81« organizira in izvede v našem mestu. Potrjen in praktično uveljavljen je bil koncept podružblja-nja SLO in DS v oblikah organiziranja samozaščite, samopomoči in vzajemne pomoči, taka v krajevnih skupnostih kakor tudi v organizacijah združenega dela. kratkega časa in velikega števila splošnih enot, skrajšano praktično usposabljanje, ki je dalo dobre rezultate. Tako v pripravah kakor v vaji smo se srečali s problemom neprimerne kadrovske izpopolnitve nekaterih specializiranih enot, predvsem kar zadeva starostno strukturo. Naloge zaščite in reševanja dostikrat zahtevajo gibčne, močne in zdrave ljudi, kar pa z obstoječimi starejšimi kadri ni mogoče zagotoviti. Zato bo potrebno v bodoče kadrovanju v specializirane enote dati večji pomen ter se sporazumeti v tem pogledu z drugimi dejavniki splošne ljudske obrambe, ki delajo na tem področju. Ravno tako je potrebno zagotoviti večjo strokovnost štabov CZ v krajevnih skupnostih, za kar bo potrebno v štabe kadrovati strokovnjake iz združenega, odreda. Na področju usposabljanja moramo v bodoče doseči večjo učinkovitost predvsem praktičnih delov programov. Vaje enot CZ pa je potrebno temeljito pripraviti ter dati prednost združenim vajam, kjer se preverja in preiz- Reševanje s pomočjo avtomehanične lestve iz višjih nadstropij kuša usklajenost in povezovanje akcij več dejavnikov s področja obrambe in zaščite. Vaje posameznih struktur oz specialnosti naj bi se ločeno izvajale le izjemoma. Vaja »Celje 81« je bila vsebinsko, prostorsko in po številu sodelujočih zastavljena zelo široko. Vodstvo vaje je že pri snovanju koncepta imelo težišče na vsebini in predvsem množičnosti; eden osnovnih namenov "je bil, da 'se doseže napredek pri usposabljanju prebivalstva in vseh drugih dejavnostih SLO in DS za aktivni odpor pri obrambi mesta. Prednost široko zastavljene vaje je bila tudi v tem, da je bilo mogoče v pripravah usposobiti in v vaji izvesti ter preveriti večino znanih in potrebnih ukrepov za reševanje in odpravo posledic vojnih delovanj v različnih situacijah. Na področju opremljanja za zaščito in reševanje mora biti dan poudarek (kar se je v vaji preizkusilo) na opremljanju s skupno opremo, predvsem v stanovanjskih in poslovnih objektih. V večji meri je potrebno opremo zagotoviti iz popisa razpoložljivih sredstev za zaščito in reševanje. Vaja je pokazala, da materialna sredstva so, vendar je treba k aktiviranju pristopiti organizirano. Razvoju sistema zvez je potrebno še nadalje posvečati posebno skrb ter zagotavljati takšno stopnjo učinkovitosti, da bodo dani pogoji za usklajeno delovanje med posameznimi strukturami SLO in DS. Vsem oblikam informativne dejavnosti je na osnovi do sedaj znanih, kakor tudi v vaji in v pripravah uporabljenih metod, skupno razvijati vse tiste oblike za napredek boljšega motiviranja in mobilizacijske pripravljenosti za SLO vseh delovnih ljudi in občanov. Pri tem je potrebno dati poseben poudarek družbeno-poli-tičnemu delovanju vseh organizacij, ki jih povezuje frontna SZDL. Vsi dejavniki SLO in DS morajo izkušnje in ugotovitve, pridobljene v vaji, vnašati v svoje vsakodnevno delo, jih upoštevati pri izdelavi programov ter usmeritev in ciljev svojega bodočega razvoja, s posebnim poudarkom na povezovanju in usklajenem delovanju. Stane Ocvirk Obravnavane inovacije Komisija ga gospodarjenje in varstvo pri delu TOZD valjarna II je pri obravnavi inovacij,sprejela naslednje sklepe: 1. Za inovacijo tovariša Ivana DROFENIKA iz TOZD valjarna II št. 606, »Rezervoar za hladilno tekočino«, se odobri izplačilo prvega posebnega nadomestila. Izračunano je bilo na ' osnovi 31.717,44 din prihrankov in faktorja ustvaritvene sposobnosti la. 2. Za inovacijo tovariša Franca GODICLJA iz TOZD vzdrževanje št. 464, »Rekonstrukcija električnega krmilja na koračni peči 1 in 2«, se odobri izplačilo drugega posebnega nadomestila. Izračunano je bilo na osnovi 82.118,20 din povprečnih prihrankov in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b. 3. Za inovacijo tovariša Franca GODICLJA in tovariša Marka FAJDIGE iz TOZD vzdrževanje št. 391, »Vgraditev blokade s ča- sovno omejitvijo na elektro motorju prevlačnika št. 1«, se odobri izplačilo drugega posebnega nadomestila. Izračunano je bilo na osnovi 80.000 din povprečnih prihrankov in faktorja ustvaritvene sposobnosti la. Komisija za gospodarjenje in varstvo pri delu TOZD ELEK-TROPLAVŽ je pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe: 1. Za inovacijo tovariša Miloša STANOJEVIČA iz TOZD vzdrževanje št. 280, »Rekonstrukcija pretočnih lokov in priključkov«, se odobri, izplačilo tretjega posebnega nadomestila. Izračunano je bilo na osnovi 277.059,82 din povprečnih prihrankov in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a. 2. Predlog tovariša Draga PER-TINAČA iz TOZD vzdrževanje št. 554, »Zaščitni pokrov glave jako-točnega voda na elektroplavžu«, ZGODOVINA IZUMOV VZMET Večina snovi je do neke stopnje elastična. Če jih ukrivimo, se s precejšnjo močjo vrnejo v prvotno lego. Že zelo zgodaj v človeški zgodovini so opazili, da so mlada drevesa in njihove veje zelo gibka, saj so člani mnogih primitivnih kultur delali pasti, ki so izkoriščale to lastnost: zagozdili so palico za neke vrste vrata ali za kletko, ali pa so ukrivili palico, na kateri je bila zanka. Ko so palico ali - kol sprostili, je ta skočila nazaj. Tudi lok na isti način izrablja elastičnost mladega lesa: lok nap-nemo tako, da ga potegnemo nazaj in nato sprostimo. V srednjem veku se je ista ideja začela uveljavljati pri strojih: statvah, stružnicah, svedrih, smodnišnicah, celo pri žagah. Delavec je moral z roko ali nogo potisniti pedalo: s tem je potisnil navzdol pripravo; palica, na kateri je bila priprava pritrjena z vezjo pa je skočila nazaj in spet dvignila pripravo. Elastične snovi so zoper zvijanje enako odporne kot zoper ukrivljanje: torzij ske vzmeti, ki so jih verjetno iznašli v 4. .stoletju pred našim štetjem in ki so jih napenjali z vrvmi iz pletenih kit ali žime, so zamenjale enostavne vzmeti in ogromno povečale moč katapultov in mehaničnih samostrelov v času helenizma. V tem trenutku pa je postalo jasno, da imajo kovine celo večje elastične možnosti kot les, rog ali katerakoli organska substanca. Fi-lon (pisal je okoli leta 200 pr. n. š.) ima to za novo odkritje in pričakuje, da mu bodo njegovi bralci težko verjeli. Nekateri njegovi predniki iz Aleksandrije, ki jih je prevzela prožnost keltskih in španskih mečev, so delali poskuse, da bi izmerili sile prožnosti. Filonov učitelj Ktezibij je kot rezultat teh poskusov iznašel iz-streljevalni stroj, ki je deloval s pomočjo vzmeti, sestavljene iz bakrenih plošč;' to - so bile prve listnate vzmeti. Kasneje, jih je izboljšal sam Filon, iznajdljivi Ktezibij pa je mimogrede izmislil še stroj, ki bi uporabljal prož- se sprejme. Prihranki bodo obračunani eno leto po realizaciji. 3. Za inovacijo tovariša Miloša STANOJEVIČA in tovariša Martina SENICE iz TOZD vzdrževanje št. 248, »Sprememba pritrditve drobnega valja na gred drobilca koksa na aglomeraciji«, se odobri izplačilo tretjega posebnega nadomestila. Izračunano je bilo na osnovi 148.803,10 din povprečnih prihrankov in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b. 4. Predlog tovariša Miloša STANOJEVIČA iz TOZD vzdrževanje št. 646, »Izboljšava transporta na aglomeraciji«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno nadomestilo. 5. Predlog tovariša Miloša STANOJEVIČA iz TOZD vzdrževanje št. 647, »Izboljšava transporta«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno nadomestilo. 6. Predlog tovariša Miloša STANOJEVIČA iz TOZD vzdrževanje št. 648, »Izboljšava transporta na elektroplavžu s prestavljivim vi- nost zraka v valju pod pritiskom. Šele mnogo kasneje je postalo jasno, da bi kovinske vzmeti lahko bolje hranile energijo, če bi stisnili zvito palico in ne ukrivili ravne palice. Brunnelleschi je, kot pričajo njegovi življenjepisa, sestavil »neko budilko, v kateri so različne vzmeti«. Nedavno so odkrili, da je ta izum opisan v neki knjigi o mehanizmih iz poznega 15. stoletja, v kateri je nekaj nenavadnih skic ur s stožčasto zavitimi vzmetmi. Vzmeti te vrste imamo tudi v sodobnih pasteh za miši. Ure za navijanje s spiralnimi vzmetmi, stisnjenimi vodovrano in navpično, so bile zanesljivo v uporabi že okoli leta 1460, vendar v večini kot luksuzni predmeti za prince, znak solidnega predstavnika srednjega razreda pa so postale približno stoletje kasneje. BATERIJA Leta 1801 je Napoleon poklical iz Italije Aleksandra Volto, da bi mu pokazal svoj izum, star takrat leto ali dve, o katerem je tedaj govorila vsa Evropa: električno baterijo. Napoleonov poziv je pomenil, da ima dober nos tako za znanstvene kot vojaške novosti, saj je bila iznajdba baterije; prvega dolgotrajnega vira električnega toka, izhodišče za električne raziskave. Voltovo odkritje je nastalo na podlagi naključne ugotovitve njegovega rojaka Luigija Galvanija, anatoma iz Bologne, da secirani žabji kraki trznejo, če se jih dotaknete z določenimi kovinami. Po vrsti poskusov je Galvani napačno sklepal, da je vir elektrike v mišici. Volta je prišel do pravega sklepa: elektrika nastane, če se hkrati dotaknemo kraka z dvema kovinama, prihaja pa iz kovin in ne iz žabe. S poskušanjem je Volta ugotovil, da sta baker in cink dobra kombinacija, in njegovi poskusi so nazadnje pripeljali do znamenitega Voltovega stebra, sestavljenega iz bakrenih in cinkovih ploščic, ki so izmenično naložene ena sečim podestom«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno nadomestilo. Komisija za inovacije TOZD livarna II je pri obravnavi sprejela naslednje sklepe: 1. Za inovacijo tovariša Vinka BULETA in tovariša Jožeta FENKA iz TOZD livarna II št. 403, »Racionalizacija odvoza usedlin vodnih filtrov«, se odobri izplačilo drugega posebnega nadomestila. Izračunano je bilo na osnovi 232.735,90 din povprečnih prihrankov in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a. 2. Predlog tovariša KRAGLJA iz Gostola, tovariša Petra KO-ŠTOMAJA iz DS investicije in razvoj in tovariša. Danija MLAKARJA iz TOZD vzdrževanje št. 579, »Zamenjava mešalca M115 z mešalcem peska M 40«, se sprejme. Avtorjem pripada enkratna nagrada. Služba za inovacije na drugo, vmes pa so koščki kartona ali tkanine, namočeni v slano vodo. To je bil obnovljivi vir enosmernega električnega toka. Voltove baterije so se kmalu uporabljale po vsej Evropi, vendar je minilo še skoraj celih dvajset let, preden je odkritje, da električni tok, ki teče po žici, odkloni magnetno iglo, pokazalo temeljno povezanost med elektriko in magnetizmom ter odprlo možnost za ustvarjanje nepretrganega mehaničnega gibanja s pomočjo elektrike. KROGLIČNI LEŽAJI Kaže, da je italijanski renesančni kipar in zlatar Benvenutto Cellini (I f>00 do 1571) prvi uvidel možnost, da lahko skupina^ prosto vrtečih se kroglic zmanjša trenje med dvema vrtečima se telesoma. »Leta 1543 sem dovršil prekrasen Jupitrov kip. Postavil sem ga na lesen podstavek, v katerega sem vgradil štiri majhne lesene krogle, ki so bile več kot na pol skrite v svojih vdolbinah in tako dobro napravljene, da je lahko majhen otrok brez slehernega napora premikal kip naprej in nazaj in ga vrtel«, je napisal v svoji avtobiografiji. Krogličnih ležajev s prostimi kroglicami v žlebovih niso uporabili do zadnje četrtine 18. stoletja, ko so jih vstavili v mline na veter. Prvi znan primer je iz leta 1780 pri vrsti mlina, pri kateri se celotna konstrukcija vrti okoli osrednjega stebra. Radialni kroglični ležaji so se prvič pojavili leta 1794, ko jih je Philip Vaughan, lastnik železarne, patentiral za nosilno os kočije. Od takrat naprej in skozi vse 19. stoletje, posebno v letih 1850—1870, so patentirali veliko število izumov, ki so na oseh uporabljali, kroglične ležaje: od vrtiljakov in ladijskih pogonskih osi do nosilcev topov pri vojnih ladjah, naslanjačev in koles. Vendar izum ni bil docela izkoriščen do nastanka vozil na lastni pogon, ki so potrebovala kovinske dele, ki morajo prenesti hitro gibanje, s tem pa nastopi nevarnost velikih izgub zaradi trenja. Kroglični ležaji tako niso imeli nepogrešljive vloge, kakršno imajo danes, vse do pojava avtomobila in natančnih stružnic, ki so potrebne pri proizvodnji popolno okroglih kovinskih kroglic. Iz kajige Heureka (Služba za inovacije) 7.0 6.5 6.0 5.5 5.0 4.5 4.0 3.5 3.0 2.5 2.0 1.5 1,0 0,5 0 PROIZVODNJA NAFTNIH GORIV , V SFRJ 1970-1981 (v milijon tonah) [K URIL NO OLJE N V | DIZEL SORIVOI '"’v s MC >TO( NCII INI Bs ^11 T EKO El N AFTf v. pi .{N| 1 1970 % 75 76 77 78 79 80 1981 Polovico uvožene nafte pokurimo Od leta 1973, ko so se cene surove nafte na svetovnem trgu povečale za štirikrat, se je pri nas nadaljevala izredno visoka rast porabe in uvoza nafte. Medtem ko je od leta 1973 doleta 1978 poraba trdih goriv padala povprečno po 1,8 odstotka na leto, je poraba tekočih goriv rasla po 9,2 odstotka na leto. Še bolj neugodno pa je bilo to, da.se je v zadnjih desetih letih poraba mazuta povečala za šestk rat, poraba vseh drugih derivatov pa za 4,3 krat. Leta 1979 se je sicer zaradi omejevanja poraba motornih bencinov in plinskega goriva zaustavila in začela celo padati, vendar se jp hkrati poraba kurilnega olja povečalaza 15 odstotkov. Kurilnega olja porabimo še vedno več, kot bismeU. Pomanjkanje deviz in preureditev rafinerij sta nas prisilila, da letos omejimo porabokuril-nega olja na 6,7 milijona ton, vendar je to še vedno skoraj polovica surove nafte, ki jo predelajo naše rafinerije. Za november so si rafinerije zagotovile 1,2 milijona ton surove nafte, obstaja pa možnost za nakup dodatnih 200 tisoč ton. To bi vsekakor izboljšalo sedanjo oskrbo z gorivi, saj so v septembru, rafinerije predelale vsega 765 tisoč ton nafte, v oktobru pa 942 tisoč ton. Toda zaradi povečanja porabe tekočih gorivv-zimskih mesecih, to ne bo dovolj za vse potrebe, zato nas bodo težave pri oskrbi s tekočimi gorivi po vsej verjetnosti spremljale do konca leta. TON JA SLOKAR Spomnimo se... Pohorska, Savinjska in Revirska četa so se na Grmadi pri Šoštanju združile v Štajerski partizanski bataljon. Komandant bataljona je postal španski borec Franc Rozman-Stane. V Zagrebu 'se je 8. oktobra 1951 končal II. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Kitajski revolucionarji so desetega oktobra 1911 na čelu s Sun Jat Senom strmoglavili dinastijo Mandžu; ta dogodek štejejo za padec fevdalizma na Kitajskem. Po večdnevnih bojih so prva armadna skupina NOV (prvi proletarski in 12. udarni korpus) in enote tretje ukrajinske fronte Rdeče armade osvobodile 20. oktobra 1944 glavno mesto Beograd. Na tisoče Beograjčanov se je pridružilo osvobajanju svojega mesta. Sovražnik je imel velike izgube: 15.000 mrtvih in 9.000 zajetih vojakov in oficirjev. Naslednjega dne so. bile na osvobojenem ozemlju Slovenije velike manifestacije. Dne 3. oktobra 1943 je bil u-stanovijen VII. korpus NOV in PO Jugoslavije, ki so ga sestavljale 14., 15. in 18. divizija. Za komandanta je bil imenovan Rajko Tanaskovič, za politkomisarja pa Jože Brilej. IZ OBČIN OBČINA ŽALEC Dne 18. 11. 1981 se je na 13. seji sestal zbor združenega dela občine Žalec. Osrednja točka dnevnega reda je bilo poročilo o poslovanji! gospodarstva občine Žalec za obdobje januar—-(september 1981. Prvi podatiki o poslovanju gospodarstva občine Žalec nam kažejo, da se je ohranila izredno hitra rast posameznih ekonomskih kategorij, ki smo jo dosegli v prvem oziroma drugem trimesečju letošnjega leta. Dohodek, fcoit temeljna kategorija planiranja, je bil dosežen v načrtovani višini, saj na rast te kategorije še niso v večji meri vplivali sprejeti ukrepi omejevanja uvoza. Ugotavljamo, da bodo ukrepi omejevanja uvoza vplivali na nižjo rast dohodka do konca letošnjega leta oziroma v zadnjem trimesečju. Kljub izredno visoki rasti cen ocenjujemo, da so doseženi rezultati odraz ne samo povečanega dohodka zaradi višjih prodajnih cen temveč prizadevanj oziroma naporov naših delovnih ljudi pri uresničevanju koncepta stabilizacijske politike, tj. povečani produktivnosti dela, večjemu fizičnemu obsegu proizvodnje in renta-bilnejšemu poslovanju. Visi ti rezultati pa so bili doseženi ob izredno slabi preskrbljenosti našega gospodarstva z osnovnimi surovinami in repromateriali. Gibanje posameznih kategorij je naslednje: Ek. kategorija 1981 L—IX. Indeks Celotni prihodek 11,739.320 150 Porabljena sredstva 8,228.375 148 Dohodek 3,510.945 153 ČD — razporejeni -2,178.037 148 — del CD za OD bruto 1,223.534 128 — del ČD za stanovanjsko gradnjo 66.533 97 — del ČD za druge namene skupne porabe — del ČD za razširitev in izboljšanje 136.036 105 materialne osnove dela 673.007 252 Amortizacija — min. 275.972 ■ 129 Družbeni proizvod 3,786.917 151 Amortizacija nad povprečno stopnjo 222.421 227 Akumulacija 974.443 233 Sredstva za reprodukcijo 1,250.415 198 Povprečno uporabljena poslov, sredstva 9,225.858 121 Število zaposlenih konec meseca 9.618 • 102 Število zaposlenih na osnovi ur 9.387 101 DP/zaposlenega v din 403.421 « 150 Rentabilnost 10,56 192 Ekonomičnost 143 101 V giobalu so indeksi rasti posameznih kategorij nižji 'kot v prvem polletju letošnjega leta, vendar pa še vedno znatno presegamo regijsko in republiško povprečje. Kot ugoden premik moramo najprej opozoriti na spremenjeno dinamiko rasti celotnega prihodka in porabljenih sredstev dinamike rasti celotnega prihodka An porabljenih sredstev. Ob polletju so namreč porabljena sredstva naraščala enako hitro kot celotpi prihodek (57%), po stanju 30. 9. 1981 pa ugotavljamo 2’% zaostajanje rasti porabljenih sredstev. ZELENA LUČ ZA GRADNJO NOVE MLEKARNE Republiška komisija za preverjanje investicijskih naložb večje vrednosti je na nedavni seji dala soglasje za gradnjo nove mlekarne pri Arji vasi. Ob tem je republiška komisija zahtevala zagotovilo, da v celjski regiji morebitni investitorji ne bodo prišli z zahtevki za nove predelovalne zmogljivosti poleg že načrtovane sirarne v Šmarju. Ker je med tem tudi izvršni odbor splošne banke — Ljubljanske banke — v Celju odobril finančno konstrukcijo, je tej naložbi po Nekdanji Šentrupert nad Laškim nosi zdaj naziv Breze. Okoli 1,100 krajanov prebiva v zaokro-' ženi krajevni skupnosti, ki zajema vasi Zgornja in Mala Breza, Trohni dol, Gurnovec, Mačkovec i na manjše kraje Konjice, Bezgovnica, Gora, Gorica, Modrič an Log, Da* večletnem dogovarjanju slednjič zasvetila zelena luč. Do danes so na novi lokaciji že opravili širok izkop, izkop kleti, zgradili novo dovozno cesto, poskrbeli za elektriko s trafopo-stajo itd. Pomeni, da so pripravljalna dela stekla že tako daleč, da lahko pričnejo ž izgradnjo. Gradbena dela bodo predvidoma trajala 18 mesecev, tako da bo nova mlekarna v letu 1983 že nared za dnevno predelavo 155.000 litrov mleka. Hmezadu je naročeno, naj pohiti z deli, da bi. se izognili nadaljnjim podražitvam. Nov objekt bo predvidoma veljal 560 milijonov dinarjev. Tk. L. (Savinjski občan 11/81) leč nazaj v začetek 19. stoletja segajo spomini na nekdanji rudnik železa v Medvednici, to je v smeri cud Brez proti Svetini. V Trob-nem dolu je bil sredi prejšnjega -stoletja rudnik rjavega premoga, tam so delali še nekaj let po prvi vsetovni vojni. Čevljar v trobnem dolu je zaposloval po deset in več pomočnikov. Ljudje še dobro pomnijo, kako so ob potokih klopotala mliniska kolesa. Spomnijo se tudi kovačev, mizarjev in kolarjev. Toda' to je ibiilo nekoč ... Danes zagledaš na sedlu kjer se svet prevesi z laške na šentjursko stran vas Breze. Okoli cerkve in šole, dograjene 1972. leta, je nekaj hiš, pa tudi gostilna je' v vasi. V štiristanovanijski hiši je trgovina (v kleti), tu je pisarna krajevnega urada. Vodja, tovariš Leopold Kobilica, rad postreže s podatiki o problemih, ki jih je cel kup, pa o tem, kako so krajani marljivo delali, ko je bilo treba popraviti, rekonstruirati ceste, ali zgraditi most na prenovljeni cesti v Mali Brezi in na drugih delih. V Trobnem dolu je okrepljena trafo-postaja, vodovod so napeljali In leta 1979 izboljšali 4 km, povečali rezervoar na 50 m3. Želijo si boljše telefonsko omrežje, isaj imajo sedaj praktično samo dve telefonski številki: v krajevnem uradu in na pomožni pošti, čeprav jih v telefonskem imeniku najdemo nekaj več. Imajo športno igrišče za mali nogomet. Avtobusno so povezani s Šentjurjem, Celjem in Laškim; v Šentjur vozijo delavski in redni avtobusi, v Laško poleg redne avtobusne zveze še šolski avtobus. Do Trob-nega dola so letos cesto popravili, še vedno pa je makadamska. Vendar jih čaka še veliko dela, preden bodo s prostovoljnim delom in- v povezavi s Cestnim podjetjem usposobili gosto mrežo cest za varni promet. Osnovna šola je bila dograjena leta 1972. Pohvalijo se lahiko s pravljičnim in strelskim krožkom in zelo znano folklorno skupino. O tem bi lahko veliko napisala tov. Irena Gaberšek, vodja podružnične šole. Višji razredi so prerazporejeni deloma v Laško, deloma v Šent-' jur, kar pomeni težavno, mučno vožnjo po slabih cestah. Kaj več o teh krajih bi napisali predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Marot, ki je zaposlen v šentjurskem Alposu, posebno o cestni povezavi te krajevne skupnosti; pa tudi predsednik krajevne konference SZDL tov. Ivan Rezec, pa Vinko Marot, predsednik orga- Še veliko nalog Zeleni travniki in gozdovi, prašne ceste, marljivi krajani, ki jih tare nešteto nerešenih problemov, to opaziš, ko se pripelješ na Pre-vorje. To je najmanjša krajevna Skupnost v šentjurski občini. Šteje okrog 735 prebivalcev, toda pred 10 leti jih je bilo nad 14 % starih nad 65 let; 68,7% je bilo kmečkega prebivalstva. Pred leti je bilo komaj okrog 15% krajanov zaposlenih. Mladina ne vidi doma boljše prihodnosti in odhaja. Najbolj pereče probleme so seveda ceste, čeprav so že prispevali veliko denarja in prostovoljnega dela za boljšo cestno povezavo s svetom in med naselji. Lahiko si mislimo, kako je cesta obremenjena, če pelje na dan po njej poleg tovornjakov in osebnih avtomobilov kar 28 avtobusov. Nekateri zaselki so še vedno povezami s potmi, ki jih je težko imenovati cesta. Veliko je-še razritih kolovozov, ki so ob dežju iblatmi, da je kaj. Potem je tu še pomanjkanje zdrave pitne vode. Razočarani so nad vodovodom, Na meji dveh občin nizacije ZSM, o delu v mladinskem klubu v kletnih " prostorih šole; morda Zvone Klavžar, predsednik kulturnega društva , v Trobnem dolu, pa Vili Videc, predsednik, strelske družine. Da so prišli do kulturnega doma, če ga lahko tako imenujemo, so prestavili gospodarsko poslopje in ga ofoild z lesom; ta Klavžarjeva kašča jim služi sedaj za delovanje prizadevnih igralcev kulturnega društva. Stanje na kmetijah se izboljšuje, mladi ne bežijo več toliko od doma. Ali bodo s svojo prizadevnostjo na vseh področjih, ob skromnih sredstvih, ki jih imajo na razpolago, lahko krajani krajevne skupnosti Breze uspeli zadržati mlade v KS, ali bodo uspeli s programi, ki jih imajo za doseganje boljših razmer v tej sicer idilični podeželski krajevni skupnosti? Če se bodo oglasili s svbjlmi prispevki o načrtih, kako uspeti z vsestransko obnovo v KS, bomo zelo zadovoljni; posebno še, če nam bodo poslali kakšno fotografijo, morda o folklorni skupini, sliko središča kraja in podobno. Med vojno ®o bili ti kraji, zlasti po prihodu XIV. divizije in ustanovitvi Kozjanskega odreda, partizansko območje. Žal se je tudi v teh krajih našel izdajalec in tako povzročil pozno poleti 1941. tragičen konec I. celjske čete pri Eav-šlkovem mlinu; tu je padel tudi tretji komandir čete Vile Šlander. Sicer so se krajani te krajevne skupnosti pokazali zavedne, veliko se jih je vključilo v NOB, saj še danes živi tu okoli 50 članov ZZB NOV. Po vojni so v Brezah stari šoli dozidali prizidek s tremi učilnicami. Iz sredstev prvega samoprispevka so v prvem letu modernizirali cestni odsek od »mlekarne« do Brez, leto pozneje pa so krajani vložili ogromne napore, da so dobili še cesto od Brez do Osredka. Od tam tudi vozi delavski avtobus, česar so posebno veseli naši delavci, ki prihajajo na del* iz tistih krajev. Zdaj prepuščamo besedo krajanom Brez, našim delavcem, pa tudi drugim, če želijo ta zapis dopoK niti z novejšimi, točnejšimi podatki. S. U. čaka na rešitev ki so ga dobili pred leti. Pogoste so okvare na vodovodnem omrežju- V sklopu sveta krajevne Skupnosti deluje več odborov; med njimi tudi odbor za ceste, odbor za vodovod, pa odbor za SLO in družbeno samozaščito, pokopališki odbor in odbor za socialna vprašanja. I» ta odbor dela v tesni povezavi z organizacijo Rdečega križa, ki je edina družbena organizacija na Prevorju, a vseeno uspešno izvaja vrsto pomembnih nalog. Odbor za socialno vprašanje in organizacija Rdečega križa skrbita predvsem za ostarele občane, ki jih je, kakor smo že omenili, v zaselkih kar veliko. Čeprav ni izrazitih socialnih problemov, gre tu za ostarele in socialno šibke, kii ne zmorejo na 'primer stroškov za napeljavo elektrike v hišo, niti za napeljavo vodovoda, «liti za izboljšanje voznih poti. Postavlja se tudi vprašanje (Nadaljevanje na 9. strani) Alkohol povečuje nevarnost Martinovanje je za nami, zato bomo zopet spregovorili o alkoholu: predvsem o njegovih posledicah delovanja v organizmu. O tem danes čisto namensko zato, da bi bili vseskozi osveščeni, kakšno nevarnost predstavlja alkohol v prometu. Že majhna količina zaužitih alkoholnih pijač ima za posledico, da alkohol pride v kri in z njo do posameznih celic, tudi možganskih, kjer povzroča motnje normalnega funkcionalnega delovanja. Prisotnost alkohola v krvi kaže občutno naraščanje nevarnosti vožnje, saj voznik v takem stanju precenjuje svoje vozniške sposobnosti, zato je njegovo početje za volanom nagnjeno k nevarnim tveganjem in agresivnosti. Že pri 0,8 %o alkohola v krvi je stopnja nevarnosti štirikrat večja kot pri vožnji v treznem stanju. Nikar si ne delajmo utvar: tudi sicer zelo izkušen voznik podleže zmanjšanju sposobnosti KDO JE ODGOVOREN - ZA VARNOST? Tl,Ml,VSI! za vožnjo zaradi vpliva alkohola. Delovanje umskih in telesnih funkcij, in predvsem koordinacija med njimi, je omejena, počasnejša in, kar je največkrat zelo usodno, napačna. Voznik pod vplivom alkohola, ki je torej zaradi precenjevanja svojih sposobnosti že itak nagnjen k nevarnim tveganjem, zaznava zlasti optično situacijo okrog sebe z omejeno intenzivnostjo. Taki vozniki predvsem spregledajo do-gajnja ob robu ceste. Občutno se jim podaljša tudi reakcijski čas celo za sto in več odstotkov in torej ni čudno, da neke nevarne situacije ne morejo preprečiti, ker pač vozilo, ki bi ga normalno v nekih določenih pogojih že uspeli ustaviti, še kar drvi smrti v naročje. Dokazano je tudi, da se pri opitem vozniku ne samo podaljša reakcijski čas, ampak so te voznikove reakcije največkrat nepravilne. Vinjen voznik npr. ob neki nevarnosti neuspešno zavira, v tej isti situaciji pa bi trezen voznik preprečil najhujše s kakšnim drugim, bolj uspešnim manevrom. Cestni promet zahteva dosledno disciplino udeležencev. Vinjenim ljudem je disciplina na splošno tuja. Nedisciplina na cesti in z njo neupoštevanje prometnih predpisov pa zagotovo vodi v neusklajene odnose med udeleženci v prometu, česar nujna in zla posledica je prometna nesreča. Voznik, ki sede za volan pod vplivom alkohola, čeprav v prepričanju,» da ga nekaj prenese, se ne more prištevati med dobre avtomobiliste. Vinski bratje vseh vrst bi se morali zavedati, da je vožnja Zelo zahtevno opravilo in da potrebuje celega človeka: preudarnega, vestnega in skoncentriranega, ki mu ne more in ne sme ukazovati boter alkohol! (Nadaljevanje z 8. strani) vračanja posojila, ki so ga prejeli po potresu kot pomoč za obnovo porušenih hiš in gospodarskih poslopij. Tovariš Pohajač mi je takorekoč ie prve roke dal naslednja pojasnila (iz prve roke pravim zato, ker tovarišica Pohajačeva vodi krajevno pisarno): Vodovodne težave so se izbolj-šale,- pomanjkanje pitne vode pa rešujejo s pridelkom iz vinogradov. Elektrifikacija se je izboljšala. V dveh učilnicah osnovne šole imajo še vedno kombinirani pouk: za prvi in tretji razred v eni učilnici, »za drugi in četrti »razred pa v drugi. Kakšne težave so s tem, si lahko predstavljamo, najbolje pa bi nam to lahko pojasnili obe učiteljici. Prav gotovo lahko premagujeta »težave le z ljubeznijo do poklica"in z »navezanostjo na marljive šolarje. Po potresu je »bilo obnovljenih in na novo zgrajenih veliko domov. Že tri' »leta imajo novo trgovino. V stavbi, kjer je krajevni urad, imajo tudi sobo za kulturne prireditve (dvorano). Letos so bogatejši za igrišče, šd vedno pa pogrešajo te»k>vadndco. Svet krajevne skupnosti je sestavljen tiz »predstavnikov šestih vaških »skupnosti in nekaterih drugih članov. Predstavniki vaških skupnosti »so odgovorni za izvaja- nje »nalog, ki ®o vezane za njihovo območje. Da je ¡delo za izvrševanje številnih ¡nalog lažje izvedljivo, se svet krajevne skupnosti sestaja navadno s člani izvršnega odbora krajevne konference SZDL; skupaj se odločajo in sprejemajo stališča do reševanja problemov. Ti dve telesi ¡sta tudi gonilna šila družbenopolitičnega dela na Prevorju. O tem hi nam »lahko še več pojasnili predsednik sveta KS, predsednik KK SZDL, predsedniki vaških »skupnosti, predsednik krajevnega združenja ZZB NOV, vodja območne ¡delegacije,, učiteljici na osnovni »šoli; zelo veseli ¡bi bili, če bi ¡se »oglasili mladi krajana s svojimi problemi. Pri tem hi jim gotovo rada »pomagala tovarišica Pohajačeva. Se posebno bi hili veseli kakih zanimivih, lepih fotografij. Kaj pravite k temu tisti, ki se vozite iz teh naselij v našo železarno na delo? Pa tov. Francka Marcenova, pevka, »glasbenica«, sicer pa upokojena kuharica, mati ravnatelja glasbene »šole in znanega dirigenta, v Celju, živi leksikon dogodkov v teh krajih? Veliko s»i obetajo od nove, tri-pasovne, asfaltirane ces*te, ki bo »povezovala Ce»lje »s Kumrovcem. Pripravljalna dela so v teku tudi že skozi Prevorje. Vsekakor bo živahnejši utrip življenja v teh krajih, »ko bo »dokončana ta važna prometna žila ... R. U. Vsak trenutek pripravljeni na obrambo našega neba. Ob dnevu oboroženih sil Centralni komite KPJ je z razglasom pozval narode Jugoslavije na oborožen boj proti okupatorju — razglas je bil objavljen 12. julija 1941 in je pozival narode Jugoslavije, naj spremenijo svojo deželo v oblegano trdnjavo proti fašističnim osvajalcem, komuniste pa, naj brez obotavljanja organizirajo partizanske odrede in prevzamejo vodstvo narodnoosvobodilnega boja. Tako so v juliju 1941 začeli o-boroženi boji v Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini, Hrvaški in Sloveniji. Predvsem glede na različne objektivne pogoje v posameznih pokrajinah pa tudi področjih se je oborožen boj poleti in jeseni 1941 razvijal v posebnih oblikah in z različno intenzivnostjo. Tako se je v poletnih mesecih razvnel partizanski boj širom po Jugoslaviji, v njenem naj večjem delu pa se je že razvil v splošno ljudsko vstajo. To je bila prva vstaja v okupirani Evropi. Oborožene sile, ki so jih imeli okupatorji na voljo v Jugoslaviji, so bile sestavljene iz 18 italijanskih, nemških, bolgarskih in madžarskih divizij ter 5 domobranskih divizij NDH z okupatorsko in kvislinsko žandarmerijo, policijo in obmejnimi enotami. Niso bile sposobne preprečiti razvoj NOB. Zaradi vsega tega so bili okupatorji primorani pripeljati v Jugoslavijo nove sile iz drugih o-kupiranih dežel in drugih front. Vsesplošni razvoj oboroženih sil vstaje je omogočil, da so se partizanski odredi že leta 1941 začeli združevati v močnejše vojaške enote, ki niso bile vezane na določeno ozemlje. Ta proces se je pričel s sklepom vrhovnega štaba z dne 21. decembra o ustanovitvi 1. proleterske narodnoosvobodilne udarne brigade. Sklep o ustanavljanju brigad je bil z vidika rasti narodnoosvobodilne vojske in vodenja narodnoosvobodilne vojne zelo pomemben. Za razliko oc^ partizanskih odredov, ki so bili po svoji notranji organizaciji kot pojmovanju množic borcev vezani na določeno ozemlje, so bile brigade gibljive enote, usposobljene za dejavnost na vsakem terenu. Š takšnimi enotami je bilo ob uporabi načel manevrske taktike možno zadajati okupatorju nenadne udarce. Z ustanovitvijo prve brigade se je pričel proces združevanja teritorialnih partizanskih enot v vojsko, ki je v razmerah, ko je bilo še zelo neugodno razmerje sil, z uporabo partizanske taktike in njenim kombiniranjem s frpn-talnimi akcijami izoblikovala strategijo in taktiko narodnoosvobodilne vojne. Danes so oborožene sile po svoji funkciji pomemben del sistema družbene samozaščite; s svojo močjo in pripravljenostjo krepijo Zaupanje in varnost naših delovnih ljudi in občanov, po drugi strani pa odvračajo vse tuje sile in sovražnike, kar je zelo pomembno za varnost družbe. Jugoslovanska ljudska armada je kot borbeno najbolj pripravljen del vojaškega organiziranja oboroženega naroda v sistemu splošne ljudske obrambe, hkrati pa močna komponenta splošne stabilnosti naše družbe ter s tem prispeva h krepitvi družbene samozaščite. Poleg tega je vedno pripravljena za delovanje proti organizirani oboroženi sovražni aktivnosti pa tudi drugače prispeva h krepitvi družbe. Pri oblikovanju mladega človeka v zvestega pripadnika naše samoupravne, socialistične družbe ima Jugoslovanska ljudska armada velik delež. V času služenja kadrovskega roka uri mladino za obrambo in samozaščito, usmerja svoje pripadnike v razne aktivnosti za pridobivanje sposobnosti in novih spoznanj s področja vojaške znanosti. Zato bomo dan oboroženih sil 22. 12. 1981, ki je prerasel v vse jugoslovanski praznik, s ponosom praznovali, saj poteka 40 let od dneva, ko je bila postrojena 1. proletarska narodnoosvobodilna brigada. Ruski politik in vojskovodja Potemkin, ljubimec ruske carice Katarine II. Velike, je znan po tem, da je dal ob cestah, po katerih je potovala Katarina, zgraditi »kulise »bogatih vasi, da bi ji tako čim uspešneje predstavil »svoje kolonizacijsko delo v Ukrajini. Še danes pomeni izraz »Potemkinove vasi« figurativno laž, slepilo. Potemkin je umrl 16. oktobra 1791. Ljudski plesi Celjska folklorna skupina ŽPD France Prešeren je bila ustanovljena novembra, 1973. leta. Od vsega začetka jo z velikim navdušenjem in ljubeznijo vodi Edo Gaberšek, ki je bil vrsto let plesalec pri akademski folklorni skupini France Marolt v Ljubljani. Naša folklorna skupina je bila ustanovljena zato, da se ohrani ljudsko izročilo in prenaša na mlajše rodove. Glavni cilj nam je, da se vsako leto naučimo nov ples. Do zdaj smo se naučili že osem plesov. To so iz Slovenije: belokranjski, kozjanski, gorenjski ki prekmurski plesi; iz Hrvaške posavski plesi; iz Vojvodine baranjski plesi; iz BiH starobosansko kolo iz okolice Glamoča, Drugega oktobra pa smo na celovečernem koncertu v Rogaški Slatini prvič odplesali šumadinske plese iz Srbije. Pri delu «e srečujemo z vrsto problemov. Največja problema sta noše in vadbeni prostor. Originalne noše ali noše, izdelane po originalih, so izredno drage, kot amaterji pa se pogostokrat srečujemo s finančnimi težavami. Za primer naj povem, da stane en par gorenjskih noš, se pravi moška in ženska noša, preko 30.000 din. Drugi veliki problem je vadbeni prostor. Do julija smo gostovali v prostorih bivšega Kajuhovega dijaškega doma, ki je last ESC. Ker pa šola rabi te prostore za nove učilnice, so nam odpovedali gostoljubje. Sicer ima Zveza kulturnih organizacij Celje svoj prostor, vendar v tem prostoru vadijo mešani pevski zbor ŽPD France Prešeren, mešani pevski zbor Društva upokojencev, naša skupina in likovna sekcija, tako da je nam prostor na razpolago samo enkrat na teden, kar pa je odločno premalo, saj nas je preko 80 članov. Našo skupino sestavljajo tri skupine: »mlada«, »srednja« in »stara«. Ta razdelitev ni glede na starost članov, ampak glede na staž v skupini. »Stara« in »srednja« skupina nastopata skupaj tako, da se, medtem ko ena nastopa, druga preoblači. Člani »mlade« skupine se učijo plesov, ki jih člani ostalih dveh skupin že znajo in se potem kasneje priključijo obema skupinama. Kljub težavam, ki sem jih že naštel, pa smo letos uspešno nastopali. Do 25. oktobra smo nastopali 75-krat. Od tega smo imeli 13 celovečernih koncertov, 31 delnih koncertov, 31-krat pa smo nastopili na raznih prireditvah in proslavah z enim, dvema ali tremi plesi. V začetku junija smo bili 8 dni na Finskem; v tem času smo imeli 12 nastopov. Sodelovali smo na mednarodnem folklornem festivalu v Viitasaariju. To je malo mesto v srednji Finski, približno 400 km severno od glavnega mesta — Helsinki. Na festivalu je sodelovalo več kot 40 skupin s preko 1.700 plesalci. Bili smo najboljši in prejeli smo mnogo ugodnih kritik in pohval ter povabilo na sodelovanje na tem festivalu naslednje leto. Po festivalu smo tri dni gostovali v glavnem mestu Finske, kjer smo bili izredno toplo sprejeti. V začetku septembra pa smo v Turčiji nastopili na festivalu Atatiirk v Kirsehiru. To je mesto blizu 200 km jugovzhodno od Ankare. Poleg turških skupin je na tem festivalu nastopila še odlična italijanska skupina s svetovno znanim plesom Tarantela. Tudi na tem festivalu smo bili najboljši in organizatorji so izrazili željo za sodelovanje na naslednjem festivalu drugo leto. Poleg že prej naštetih težav se je v oktobru pojavila še ena. Na služenje vojaškega roka so (razen enega) odšli vsi tamburaši, še ta edini se jim bo v začetku prihodnjega leta pridružil. Zato z veseljem sprejmemo nove glasbenike, pa tudi plesalcev bomo veseli. Zainteresirani se naj javijo v Gregorčičevi 6, vsako sredo od 19. ure dal je. Z veseljem bi tudi sodelovali na kakšni prireditvi ali proslavi v vaši delovni organizaciji in krajevni skupnosti. Ocvirk Mitja Žlahtni meščan v celjskem gledališču Slovensko ljudsko gledališče Celje je za svojo drugo premiero v letošnji sezoni izbralo komedijo velikega francoskega komedio-ki pa bo razveseljevalo obiskovalce gledališča v teh dolgih predzira-, grafa Molièra Žlahtni meščan, gotovo nelahko delo za uprizori tel je, skih večerih. Delo je prevedel Josip Vidmar, zrežiral pa Franci Križaj. Vsebina na kratko: bogati gospod Jourdain si malce v poznih letih omisli učitelja plesa, glasbe, filozofije, najame tudi učitelja borjenja, da bi bil čimbolj podoben pravemu plemenitežu. Tako bo lahko drugoval s pravimi grofi in hodil na sprejem k pravi pravcati imenitni markizi. Kako si le potemtakem drzne preprosti meščan Kleont snubiti njegovo hčer, ki jo vendarle hoče spraviti v gosposke kroge! V kakšne bridke težave zabrede Jourdain zavoljo svoje častiželjnosti, kako neusmiljeno brije iz njega norce Molière in ga izpostavlja posmehu, nam komedija pripoveduje ne samo na šaljiv način, v njej prepoznamo tudi svoje šibke razvade in v tem se nam avtor kaže kot pronicljiv opazovalec človeške narave, ki se skozi stoletja pač ni kaj prida spremenila. Prevajalec Josip Vidmar pravi o Žlahtnem meščanu takole: Molière je bil po rodu meščan. Kot komediograf, ki je s smehom govoril o človeških slabostih, pa je mogel v času absolutizma (Ludvik XIV., sedemnajsto stoletje) biti samo kritik splošnih slabosti, ki so se izživljale v življenju meščanstva in nižjega plemstva, pred katerim ga je varovala kraljeva avtoriteta. (Znano je, da je' bil Molière s svojo gledališko skupino po desetletnem napornem igranju v provinci predstavljen kralju Ludviku, »sončnem kralju«, kateremu se je na mah pril jubil, tako da ga je vzel v svojo osebno zaščito, kar je bilo vsekakor potrebno v času, ko komedijantom ni bilo »z rož’cami postlano«, mnogokje so jih preganjali kot zlodejeve odposlance.) Višjih slojev Molière ni uvajal v svoje igre, ni jih izpostavljal porogu, bilo bi pač preveč tvegano. V izjemnih primerih jih je uvedel le kot predstavnike višje modrosti in razsodnosti, v počastitev kralja kot najvišjega sodnika in razsodnika. V celjski uprizoritvi nastopa domala ves celjski ansambel z gostjo Zvezdano Mlakarjevo. Jourdaina igra Miro Podjed, njegovo ženo Mija Mencejeva, markizo Marjana Krošlova, služkinjo Milada Kalezičeva, hčerko Anica Kumrova in drugi. Po uspeli uprizoritvi Polke Milana Kleča je to že druga komedija, ki ji bosta v višku sezone sledili še drami Gospa z morja Henrika Ibsena in Sestri ameriške avtorice Kesselmanove, za konec • pa spet komedija Jakob in njegov gospodar češkega avtorja Milana Kundere. Uprava SLG Cel je Ameriški izumitelj Thomas Alva Edison je izumil nad tisoč patentov, predvsem ' v elektrotehniki? odkril je električno žarnico z ognjeno nitko, fonograf (gramofon), mikrofon. Med prvimi je zgradil električno centralo; izpopolnil je telefon in akumulator. Odkril je kinetoskop in prvi uporabil 35 mm celuloidni filmski trak, ki ga uporabljamo še danes. Delal je poskuse za sinhronizacijo filmske slike s tonom in zgradil prvi filmski atelje na svetu. Umrl je 18. oktobra 1931, torej ipred 50. leti. Na karlovških ulicah je v boju z ustaškimi agenti padel 18. oktobra 1941 revolucionar in narodni heroj Josip Kraš, ki je po okupaciji ustanovil pri okrožnem komiteju KPJ, v Karlovcu vojaško vodstvo za Kordon in organiziral partizanske enote v Kordunu, Bani ji in Gorskem Kotorju. V Užicu, prvem svobodnem mestu v zasedeni Evropi, je 19, oktobra 1941 izšla prva številka Borbe, glasila KPJ. V dveh-mesecih Užiške republike je izšlo 19 številk lista, ki je poročal, s front na katerih so se partizanski odredi bojevali z nemškim okupatorjem in domačimi izda--jalci. Uvodnik »Zakaj izhaja Borba«; je napisal tovariš Tito. V medvojnem času je Borba izha--jala še pet mesecev v Driničih, nato pa ponovno v osvobojenem Beogradu. —0— Eden največjih jugoslovanskih pesnikov Peter Petrovič Njegoš, vladika Črne ¡gore, je umrl 19. oktobra 1851. Uredil je politične razmere, v deželi. Njegov Gorski vijenac je“ postal narodna poema (epska pesnitev izredne lepote in umetniške vrednosti) črnogorskega ljudstva. IZ ŠOLSKIH KLOPI TOKRAT VAM PREDSTAVLJAMO NAČRT DELA PIONIRSKE ORGANIZACIJE OSNOVNE ŠOLE ŠTORE ZA ŠOLSKO LETO 1981-82 I. ORGANIZACIJSKA UREDITEV 1. V pionirs-kti -odbor-Ivana Cankarja so vključeni pfcn-irji-učenci od 1. do 7. razreda. 2. V oddelkih imamo oddelčne aktive PO. V aktivih delujejo odbor im delovne komisije. 3. Pionirska organizacija šole ima odbor PO. Člani tega odbora so predsedniki aktivov PO in delegati SU, OO ZSMS, ŠŠD, RK, prometne sekcije in literarnega krožka. 4. Odbor ima svojega predsednika, namestnika predsednika, blagajnika in tajnika. Delovne komisije odbora izvajajo naloge po programu PO. 5. Odbor PO izdela na osiičfvi programa obči-riškega sveta pionirjev osnutek načrta dela PO na šo- li. Pripombe na ta osnutek oddajo aktivi PO do 29. septembra. 6. Odbor PO sprejme program dela na pionirski konferenci 29. septembra. 7. Odbor skrbi za izvajanje in dopolnjevanje programa. 8. Odbor skrbi za povezavo oddelka z odborom PO šole. Člani odbora poročajo o delu in izvajanju načrta oddelčnih aktivov PO. 9. Odbor se sestaja štirinajst* dnevno. 10. Leta 1982 .praznujemo 40-let-nioo Zveze pionirjev. Naloge bomo izvajali pod geslom 40 let ZP — 40 akcij. Akcije se vršijo v okviru JPI in v sodelovanju SU, interesnih dejavnosti, ŠŠD, prometne sekcije in RK. II. II. PRIPRAVE PROSLAV IN PRAZNOVANJ 1 1. Priprava odredne pionirske konference 29. septembra. 2. Sprejem cicibanov v PO. a) RLoniri pripravljajo cicibane za sprejem v PO tako, da ledi 'o-svojijo začetno znanje o zvezi pi- onirjev in obvladajo tekst svečane pionirske zaobljube. b) 29. novembra organizirajo svečan sprejem cicibanov v PO, jim podelijo pionirske simbole, pripravijo pogostitev t.er kulturno-za-bavno prireditev. 3. Ob dnevu mrtvih pripravimo komemoracijo ob spominski plošči. 4. 22. decembra delegacija pionirjev obišče vojašnico in čestita pripadnikom JLA. 5. Komisija za kulturne in družabne prireditve organizira oddelčno praznovanje novega leta, kulturnega praznika in prvega maja. Pripravi tudi pustno rajanje. 6. Ob prvem maju čestitamo delovnim ljudem in občanom. 7. Ob dnevu zmage poslušamo spomine na partizanska leta. 8. Pripravimo svečan sprejem KURIRČKOVI POŠTI. ITI. TEKMOVALNE AKCIJE Sodelovali bomo v XII. JPI pod geslom RASTEMO POD TITOVO ZASTAVO. 1. MI SMO TITOVA MLADINA, RDEČA ZVEZDA SVETI NAM NA POT — utrjevali bomo pionirsko organizacijo in se pri delu povezovali s svetom pionirjev in našim patronatom (Železarna), — preko svojih delegacij se bomo povezovali z občinsko konferenco ZP, ~ — oblikovali bomo oddelčne skupnosti učencev in aktive PO in *v njih razvijali sarnoupravne odnose, — povezovali se bomo s KS Što^ re (stalna akcija). 2. LEPO JE V NAŠI DOMOVINI BITI MLAD, V DEŽELI, KJER SO SI LJUDJE KOT BRAT IN BRAT — sodelovali bomo v vsakoletni akciji NNNP (stalna akcija), — pripravili bomo sprejem kurirčkovi pošti, — sodelovali bomo s pripadniki JLA in ZRVS (22. december, ob sprejemu kurirčkove pošte, ob akciji NNNP), —^nadaljevali bomo z akcijo VSI SMO PRIJATELJI to se povezovali s pionirji na OŠ Prebold, — Sodelovali bomo pri dejavnostih ŠŠD, kjer se bomo urili za SLO in DS (prva pomoč, orientacija, streljanje), — sodelovali bomo na republiških akcijah pionirjev (srečanje zgodovinarjev in likovnikov, zbor pionirjev itd.). 3. KOVAČI SMO IN NAŠA SILA SKOVALA NAM BO SREČE KLJUČ — vključevali se bomo v natečaje pionirskega lista, — udeležili se bomo republiškega srečanja pionirjev gasilcev, — spodbujali bomo drug drugega k varčevanju in se vključevali v pionirske hranilnice. 4. ZAPOJMO PESEM SI VESELO, NAJ SE RAZLEGA PREK SVETA — sodelovali bomo v krožkih, Pionirji in -mladinci naše šole že vrsto let pogozdujemo na Svetini. Tako smo v ipatek, 2. 10. 1981, učenci 8.c razreda pogozdovali na Javorniku. Že navsezgodaj smo prišli vsi zaspani na avtobusno postajo v Štorah, od koder. smo se z avtobusom odpeljali proti Javorniku. Izstopili smo na avtobusni postaji, naprej pa smo morali peš. Ker nismo vedeli za pot, smo spraševali mimoidoče. Končno smo le prišli na kraj, ki nam je bil odmerjen za pogozdovanje. Ura je bila šele 7.30 in do 8. ure smo počakali gozdarja. V dem času smo si lahko dobro ogledali teren, ki je bil kar pripraven. Gozdar nam je dajal navodila, mi pa smo ga z zanimanjem .poslušali, saj smo hoteli svoje delo kar najbolje opraviti. Kmalu se je zaslišalo zadevanje -ravnic — vključili se bomo v tekmovanje v Veseli šali, — vključili se bomo v tekmovanje za Cicibanovo in Kajuhovo bralno značko, — skrbeli bomo, da bo vsak u-čenec naročen vsaj na enega od mladinskih časopisov (Ciciban, Pionirski list, Pionir, Kurirček), — sodelovali bomo na republiških srečanjih s področja kulturno-umetnišikega ustvarjanja. 5. ŽIVE NAJ VSI NARODI, KI HREPENE DOČAKAT' DAN, DA KODER SONCE HODI, PREPIR IZ SVETA BO PREGNAN — aktivno se bomo vključevali v klub OZN, — prodajali bomo značke in nalepke. Odbor PO Ivan Cankar ob sikale. Delali smo vsi brez izjeme z veliko delovno vnemo. Eni so kopali jame, drugi pa so sadili smreke. Delali smo v skupinah po dva in -dva. Ure so hitro minevale. Do desetih, ko smo malicali, smo posadili že skoraj polovico hriba. Po obilni malici smo se zopet z veliko vnemo lotili dela. Zaradi polnih želodcev in dežja pa je delo malo počasneje napredovalo. Ob 13.30 smo končali z delom. Posadili smo kar 3.100 sadik. Kasneje smo izvedeli, da smo skupno v jesenskem času posadili 12.000 sadik, spomladi pa jih bomo še 30.000 Zavedamo se, da s pogozdovanjem opravljamo koristno delo in prispevamo svoj delež v boju za čistejše okolje, saj ljudski rek ne laže, ko pravd, da je gozd naše zeleno zlato. Irena Kragel, 8,c Preizkus znanja iz obrambe in zaščite na tekmovanju osnovnih, šol Celja v Štorah maja 1981 Skupnost učencev Na naši šoli smo v začetku šolskega leta ustanovili SAMOUPRAVNO SKUPNOST UČEN CEV. Njeno skupščino sestavljajo: predsedniki oddelčnih skupnosti, delegati .interesnih dejavnosti, delegati pionirske in mladinske organizacije, šolskega športnega društva in RK. Skupščino vodi predsedstvo, ki ga sestavljajo: predsednik, tajnik, blagajnik ter delegata PO in ZSMS. V okviru predsedstva pa bosta še delovali komisiji za uč-no-vzgojne rezultate in disciplino. Na dan pionirjev, 29. septembra ,ob 7.30 je prvič zasedala skupščina skupnosti učencev. Predstavniki oddelčnih skupnosti, delegati PO in ZSMS, ŠŠD in RK so najprej prebrali svoje programe. Sprva so imeli tremo, ki je med branjem splahnela in njihovi glasovi so zveneli samozavestno. Z dvigom rok smo potrdili, da se strinjamo z vsebino njihovih programov. Nalog je precej in še zahtevne so, zato se bo-potrebno takoj lotiti -dela. Posebno -delovni bosta morali biti obe komisiji, ki bosta spremljali učni uspeh in disciplino v oddelkih, obravnavali prekrške in skrbeli za dosledno uresničevanje sklepov. Skupnost učencev bo ob 1. in 3. redovalni konferenci organizirala t-udi oddelčne redovalne konference in -povabila razredne učitelje. Veliko pozornosti bomo namenili varčevanju in tako prispevali k stabilizaciji. Tudi skrb za snago je ena glavnih nalog, saj vemo, da je bolje bolezen preprečevati kot pa jo zdraviti. Skupnost učencev na naši šoli je torej zaživela, od nas samih pa je odvisno, da uresničimo zastavljene cilje in si hkrati naberemo izkušnje, ki nam bodo koristile pri nadaljnjem vključevanju v samoupravne oblike dela odraslih. Rasta Vrečko, 7.a Prispevek k ohranjevanju gozdov ZDRAVJE KAJENJE -MNOGOKRAT VZROK BOLEZNI IN SMRTI Tobak je bil prenesen v Evropo iz Južne Amerike nekje v 16. stoletju. Imenovali so ga po francoskem ambasadorju, ki je javno trdil, da je zdravilna rastlina. Tobakovo listje vsebuje mnogovrstno mešanico različnih kemičnih sestavin, od katerih je najvažnejši "alkaloid NIKOTIN. Tobačni dim je heterogena mešanica plinov, nekondenziranih par in tekočih delcev. Pri kajenju pride v usta torej koncentrirani aerosol. Glavni tok dima je produkt izgorevanja pri temperaturi 884° C, vzporedni tok dima (ob tlenju cigarete) pa nastaja pri izgorevanju 835° C. Pri teh temperaturah potekajo zapletene reakcije, pri katerih se mnoge sestavine tobaka kemišno spremene. Suhi delci se destilirajo v obliki katrana, ki precej spominja na premogov katran. Ena cigareta vsebuje 17—40 mg katrana. Od sestavin tobaka zaslužijo posebno pozornost tudi ogljikovodiki, ker mnogi od njih povzročajo, raka. Večina nevarnih snovi ni v tobačnem listju, temveč nastaja šele pri njihovem izgorevanju, nekatere od teh celo pri izgorevanju cigaretnega papirja. Posebno važna je ugotovitev, da vzporedni tok dima (dim, ki ga prejme okolica kadilca) vsebuje 3-krat več nevarnih substanc kot glavni tok (tisti, ki ga kadilec vdiha). Od vseh sestavin v tobačnem dimu je najaktivnejši nikotin. Ugotovljena je, da se njegovo delovanje odraža skoraj na vseh tkivih človekovega organizma. Ze ena pokajena cigareta vnese v telo od 2,5—3,5 mg nikotina. Poudariti pa moramo, da ljudje različno reagirajo na različne količine nikotina. Nikotin deluje na možgane in živčni sistem bodisi vzburjajoče bodisi pomirjajoče, odvisno od vnesene količine, aktivnosti mo-žgan, psihološkega stanja in drugih dejavnikov. Po večjih dozah Pohod na Resevno Vsako leto zgodovinski krožek OS Štore organizira pohod na Resevno. Tako je bilo tudi letos. V soboto, 17. oktobra, smo člani recitacij skega, planinskega, zgodovinskega, taborniškega in OZN krožka odšli na pohod na to lepo gorsko točko v zavetju gozdov in grobov hrabrih partizanov. Opuščena tradicija v okolici Stot (foto Barič) Vsi smo bili zelo veseli, ker smo imeli sončno vreme. Hodili smo po cesti do Šentjanža, nato pa zavili po kamniti poti proti Javorniku. Med potjo smo se ustavili pri grobovih padlih partizanov in jim prižgali sveče. Pri spomeniku padlih borcev 2. ko- zjanskega bataljona smo imeli komemoracijo, ki so jo pripravili člani recitaci j skega krožka. Učenka iz osmega razreda nam je prebrala o boju partizanov pod Resevno. Pot smo nadaljevali do Mulejeve domačije, kjer je bila ustanovljena 1. celjska četa. Ustavili smo se pri novi spominski plošči. Po lepi gozdni poti smo nato odšli proti Resevni. Med potjo «mo nabirali kostanj, nekateri učenci in tovarišice pa so našli tudi gobe. Pred nami se je pokazala velika jasa, ki jo je obdajal gozd. V zgornjem koncu tihe jase je samevala gomila Cvetke Jerino-ve in Dušana Laha. Sedli smo v travo in se odpočili. Tudi tu smo imeli komemoracijo. Zelo nas je pretreslo, ko smo prisluhnili pričevanju o zadnjem boju Cvetke in Dušana. Zamišljeni smo se odpravili proti koči, Tam smo pustili svoje’stvari in pripravili kostanj za peko: Dobili ■smo topel čaj, kostanja pa smo se do sitega najedli. Igrali in zabavali smo’ se, dokler tovarišice niso dale znaka za odhod. Vračali .smo se po drugi poti skozi Komtpole: Med potjo smo zopet našli nekaj gob in kostanja. Izlet na Resevno je bil zanimiv in poučen, saj smo spoznali kraj, kjer sta omahnila v smrt naša rojaka Cvetka Jerinova in Dušan Lah, hkrati pa smo se nadihali svežega zraka in se najedli kostanja. Mislim, da bi morala naša šola . organizirati še več takih izletov. Čaigalj Nataša 6. a razred OŠ Štore Dopisniški krožek se lahko pojavi zastoj dihanja (smrt) j v milejši obliki pa bruhanje, drhtenje, spremembe v možganih itd. Na srčno-žilnem sistemu izziva nikotin povišanje krvnega pritiska, pospešenje srčnega ritma, v posebnih prilikah tudi njegovo upočasnitev, povečanje srčnega delovanja, ki ga spremlja povečana poraba kisika in povečan krvni pretok. Pri osebah s poap-nelimi žilami povečanje srčnega pretoka ni možno, zato se zaradi neskladja med potrebo srca po kisiku in srčnim pritokom pojavljajo stiskajoče bolečine v prsih (napadi angine pektoris). Povišanje prostih maščobnih kislin in lepljivost določenih sestavin krvi privede do zamašitve srčnih arterij in do srčnega infarkta s pogostnim smrtnim izidom. Na prebavila deluje nikotin dražeče. Izziva rano na želodcu in dvanajsterniku. Nikotin pospešuje tudi krčenje črevesja, zato pride včasih do nenadnih drisk. Zelo močan vpliv ima nikotin na dihalne organe. Prek sprememb na dihalih, ki so tesno povezana s srcem, nastajajo tudi težke spremembe na srcu. Te spremembe pa so drugačne, kot smo jih prej omenili. Nikotin zmanjšuje premer dihalnih poti, torej vodi do povečanega odpora toku zraka, ki prihaja v pljuča. Posledica je zmanjšana dihalna sposobnost, ki vodi do zmanjšane delovne, tekmovalne in splošne telesne aktivnosti. Pri dolgotrajnem povečanem odporu v dihalnih poteh pride do prekomerne obremenitve srca. Nikotin zmanjšuje tudi zmogljivost utripalnih celic dihal. Zaradi zmanjšane čistilne sposobnosti se snovi, ki povzročajo raka, dalj časa zadržujejo na sluznici dihal in je zato možnost, da zbole za rakom na dihalih, pri kadilcih mnogo večja kot pri nekadilcih. Kajenje je v največji meri vzrok za nastanek kroničnega bronhitisa in torej tudi vzrok težkih invalidnosti in povečanja rizika smrti zaradi bronhitisa in enfizema (razširjenja pljuč). Pomen kajenja kot povzročitelja pljučnih obolenj je mnogo večji kot pomen onesnaženega zraka ali poklicne izpostavljenosti onesnaženemu zraku na delovnem mestu. Nikotin škoduje tudi še nerojenemu otroku v materinem telesu in tudi pozneje z dojenjem prehaja od matere k otroku. Opozorimo naj še, da pride pri kadilkah pogosteje do spontanega splava, da je med njimi več sterilnih in da češče rode mrtve otroke. NIKOTIN je ena najbolj strupenih snovi, kar jih poznamo. V marsičem je podoben cianidom. Smrtna doza za odraslo osebo je približno 60 mg. Torej se v škatli cigaret skriva večkratna smrtna doza. Kadilci niti ne slutijo, da v žepu nosijo bombo. Zakaj tako redko prihaja do akutne zastrupitve, danes ne bi razpravljali. Dejstvo je, da so veliko pogostejše kronične zastrupitve z nikotinom in