izhaja vsak četrtek URhDNIsrVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin della L.berta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 f0a ^hdijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casclla post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovim NOVI Posamezna št. 40 lir NAROČNINA: četrtletna lir 450 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • ra inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. §T. 493 TRST, ČETRTEK 9. APRILA 1964, GORICA LET. XIII. SOVJETI V ODKRITEM BOJU S KITAJSKIMI KOMUNISTI PRELOM f SVETOVNEM KOMUNISTIČNEM GIBANJU Do kam bo privedel ta spor? Resolucija sovjetske partije ia dolgo poročilo Suslova objavljeni v moskovski »Pravdi” Uradni obisk sovjetskega ministrskega Predsednika na Madžarskem, kjer se je udeležil slovesnosti ob 20-1etnici osvobodit-Ve. sovpada z izredno važnim dogodkom J’ zgodovini svetovnega komunističnega gibanja. Vodstvo sovjetske komunistične franke je iznenada spremenilo dosedanjo °bliko polemike s kitajsko komunistično slranko, ki je bila vselej posredna in tudi 'sebinsko precej obzirna, 'ter prešlo v °ster ter frontalen napad. Moskovska »Prav-c*a« je 3. t. m. objavila dva važna dokumenta: resolucijo, ki jo je 14. februarja *• 1- odobril osrednji odbor sovjetske komun stične stranke in ki pomeni odločno ebsodbo cele vrste načelnih stališč 'kitaj-sl<>h komunistov, ter poročilo, ki ga je v zvezi s sporom s Kitajci na zborovanju strankinega osrednjega odbora imel sovjetski komunistični teoretik in ideo'og Suslov. poročilo zavzema nič manj kot sedem strani »Pravde«. Ves sovjetski lisk in radio posvečata od |ega dne dalje temu vprašanju veliko pokornost in vse kaže, da polemika s Kitajci Se niti ni dosegla svojega vrhunca. Dokumenta, objavljena v »Pravdi«, polnita predvsem prelom mod dvema naj-'očjirna in daleč najbolj pomembnima komunističnima strankama na svetu. Doku-menta pomenita nadalje prelom med dve-ma orjaškima državama, med svetovno vejilo in med državo s 600 milijoni prebi-'avcev ali s približno četrtino vsega človeštva. BISTVO SPORA Bistvo spora med sovjetskimi in kitaj-' k|fni komunisti je dvojne narave. Gre po ^ strani za različno tolmačenje in izvaja-,e marksistično - leninističnega nauka, po *ugi strani pa za nasprotujoče -si držav-lle interese. Kitajci obtožujejo Sovjete, da so »revi-'l0nisti«, kar pomeni, da popravljajo ncka-, re osnovne principe komunističnega nau-a- V kričečem nasprotju s komunistično I °ktrino naj bi bila predvsem možnost so-l^IVanja med državami s kapitalističnim in (i0rnunistiičnim družbenim redom, kar je 0 glavnih načel sovjetske zunanje poli-Ce- Sovjeti odgovarjajo, da edino takšno ^ ulišče ustreza sedanji stvarnosti v svetu, aJti kdor ga zanika, zagovarja hkrati u-^.uvičenost novega svetovnega spopada, ki sPričo obstoja atomslkega orožja pome- nil morda konec človekovega življenja na Zemlji. Kitajci pa trdijo, da se more »imperializem« premagati le s svetovno revolucijo, ki se mora izvesti neglede na obstoj jedrskega orožja in četudi bi revolucija terjala smrt milijonov in milijonov : ljudi. Po takšnem spopadu bi imperializem ; bil gotovo za vselej poražen, na svetu bi pa vendarle ostalo tolikšno število ljudi, da bi lahko zgradili novo, komunistično družbo. Sovjeti pripominjajo, da takšna stališča morejo zagovarjati le kakšni otroci ali kakšni idioti. Vodstvo sovjetske partije obtožuje Kila jce, da s svojo obrekovalno in subverzivno dejavnostjo težijo k razbijanju ostalih komunističnih strank in se zavzemajo za ustanovitev filokitajskega komunističnega I bloka in torej zavestno razbijajo enotnost svetovnega komunističnega gibanja. Sovjeti dalje osebno napadajo Mao Ce Tunga ter mu očitajo, da se hoče polastiti vodstva vsega komunističnega gibanja in nad njim vladati kot bog, ko je nekoč vladal Stalin. DRŽAVNI INTERESI Vzrok sovjetsko-kitajskega spora so, kol smo že omenili, tudi državni interesi. Kitajska republika je ena najbolj nerazvitih držav na svetu in ima celo vrsto nerešenih problemov, med katerimi zavzema prvo mesto vprašanje, kako zagotoviti milijonom in milijonom prebivavcem vsaj minimalno hrano za življenje. Kitajci so od sovjetske »bratske partije« prav gotovo pričakovali večje in izdatnejše pomoči, kot so jo dejansko prejeli. Kitajcem nadalje prav gotovo ni pogodu, ko vidijo, kako se izkoriščajo naravna bogastva na prostranem azijskem ozemlju, ki ga je osvojila carska Rusija in ki so ga Sovjeti seveda ohranili, industrializirali ali kakorkoli drugače gospodarsko zase izkoristili. Gre torej za nasprotja, ki naslajajo iz navadnih geopolitičnih razlogov, ki bi pa sploh ne smeli obstajati, če pomislimo, da imajo tako v Sovjetski zvezi kot na Kitajskem vso oblast komunisti in da ti smatrajo geopolitiko za preživelo stvar. (Nadalievanie na 2. strani) Dne I. aprila so se vojaški poveljniki in številni guvernerji uprli vladi, ki ji je predsedoval Joao Goulart, in temu ni preostalo drugega, kot da je zbežal v Urugvay. Medtem ko je prirejal Goulart v Urugvayu tiskovne konference, na katerih je zagotavljal, da se ni odpovedal predsedstvu, so v Rio de Janeiru že sestavili novo vlado in izbrali novega državnega predsednika v osebi dosedanjega predsednika zveznega parlamenta Ranierija Mazzilija. Nekaj časa je kazalo, da bo izbruhnila državljanska vojna, ker so sindikati proglasili splošno stavko v njegovo podporo. Toda stavka ni imela velikega uspeha, razen da je ovirala izdajo proti Goulartu usmerjenih listov v Rio de Janeiru. Oblast v Braziliji ima tako spet v rokah vojska, enako kot v celi vrsti drugih južnoameriških republikah. Združene države so novi vladi že ponudile gospodarsko pomoč, kar pomeni, da jim sprememba v Braziliji ni neljuba. V delu svetovnega tiska pa so se pojavile vesti, da se je Goulart tajno opiral na komuniste, in baje so zdaj našli pri raznih preiskavah tudi dokaze za to. Po vsej Braziliji so začeli zapirati komuniste in sindikalne funkcionarje, ki so podpirali Goular- ta. Dejstvo je, da kaže nova brazilska vlada, oprta na vojsko, a sestavljena v glavnem iz civilnih osebnosti, precej ostre protikomunistične težnje in je že zagotovila vso svojo podporo Zahodu v odnosih s komu nizmom. Kakšna bo njena notranja politika, pa se bo šele pokazalo. Vsekakor pa lahko rečemo, da pomeni ta prevrat v Braziliji reakcijo na levičarsko usmerjeno Gon lartovo politiko. Ta je imel dobre namene, da bi izvedet razne temeljite in nujno potrebne socialne reforme, po katerih brazilska — kot vsa južnoameriška stvarnost kar kriči — toda pri tem je zagrešit značilno napako vseh latinsko - ameriških socialnih reformatorjev med političnimi voditelji, da je bil namreč premalo realist in da se je vdal revolucionarni retoriki. Južnoameriška celina je gospodarsko naravnost katastrofalno zanemarjena in social no življenje je slikovita, a hkrati žalostna zmes fevdalizma, kapitalističnega velepod-jetništva, proletarske revščine in agrarne stiske, čeprav je narava v splošnem bogata in bi lahko samo Brazilija po mnenju strokovnjakov preživljala milijardo ljudi ali celo vse današnje človeštvo, če bi bila zem- (Nadaljevanje na 2. strani) RADIO TRST A • NEDELJA, 12. aprila, ob: 9,00 Kmetijska oddaja; 9.30 Revija slovenskih pevskih zborov. Koncert na Stadionu 1. maja v Trstu, dne 12. jan. 1964; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše: »V skalnih gorah«, mladinska ladijska zgodba (Rado Bednarik), igrajo člani RO; 12.00 Slovenska nabožna pesem; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi; 14.30 Sedem dni v svetu; 15.30 Radijska novela — Wilkie Collins: »Strahotna postelja«; 18.30 Kino, včeraj in danes; 20.30 Iz slovenske folklore — Lelja Rehar: »Spletvaj dekle pušeljc«. • PONEDELJEK, 13. aprila, ob: 11.45 Mali ansambli; 12.15 Iz slovenske folklore — Lelja Rehar: »Spletvaj dekle pušeljc«; 18.00 Glasovi iz narave (Tone Penko); 18.30 Godalni orkester Radia Trst; 19.15 Radijska univerza — Italijanska ustava o ljudstvu: »Pravica do združevanja v stranke«; 21.00 Claude Debussy: »Pelleas in Melisanda«, opera v petih dejanjih. Približno ob 21.45 Opera, avtor in njegova doba (Gojmir Demšar). • TOREK, 14. aprila, ob: 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Pomenek s poslušavkami; 17.20 Iz albuma lahke glasbe; 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Sodobna italijanska glasba; 19.15 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 21.00 Pregled italijanske dramatike (Josip Tavčar in Jože Peterlin); 21.50 Slovenski in jugoslovanski solisti. • SREDA, 15. aprila, ob: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi; 12.15 Brali smo za vas; 13.30 Pol stoletja melodij; 18.00 Znanstveni leksikon; 18.30 Skla-dalelji v očeh njihovih sodobnikov; 19.00 lovski zbori Julijske krajine in Furlanijej 19.15 Hi< i ’na in zdravje; 21.00 Simfonični koncert. Približno ob 21.35 Knjžine novosti — Pavle Merku: »Knjiga Dragotina Cvetka Gallus, Plautzius, Dolar in njihovo delo«. • ČETRTEK, 16. aprila, ob: 11.45 Jugoslovanski orkestri in pevci; 12.15 Po društvih in krožkih: »Zbor in dramska skupina iz Steverjana« (Saša Martelanc); 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Solistični koncert; 19.15 lepo p^inje, vzori in zgledi mladega rodu (Nada Pertot); 21.00 »Sluga dveh gospodov«, komedija v dveh dejanjih (Carlo Goldoni -Ciril Debevec), igrajo člani RO; 22.45 S »Festivala dveh svetov« v Spoletu 1963. • PETEK, 17. aprila, ob: 11.45 Naš jukr-box; 12.15 Pomenek s poslušavkami; 18.00 Bilo je nekoč... Venec pravljic, pripovedk in legend. »Vijolica« (J. Siama); 18.30 Solisti Julijske krajine in Furlanije; 19.15 Radijska univerza — Aroldo de Tivoli: Elok-tiika: »Električni tok v plinih«; 20.30 Gospodarstvo in delo; 21.00 Koncert operne glasbe. Približno ob 21.30 Obletnica meseca — Martin Jevnikar: »Ob stoletnici ustanovitve Slovenske Matica«. . SOBOTA, 18. aprila, ob: 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Podobe iz narave; 15.00 »Volan«, oddaja za avtomobiliste; 15.30 »Marsikaj v mestu Kotaču«, komedija v treh dejanjih (Alkesander Marodič) igrajo člani RO; 17.20 II. Vatikanski koncil; 18.00 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti — Vinko Beličič: »Marko Pohlin, glasnik literarnega preroda«; 19.15 Družinski obzornik; 20.45 Slovenski Oktet. (Koncert smo registrirali v tržaškem Avditoriju, dne 10. dec. 1963); 21.00 Za smeh in dobro voljo (Danilo Lovrečič); 21.30 Vabilo na ples. TKPENSK1 KOLEDARČEK | 12. aprila, nedelja: Lazar, Savica 13. aprila, ponedeljek: Ida, Jarmila 14. aprila, torek: Valerija, Justin 15. aprila, sreda: Helena 16. aprila, četrtek: Boža, Benedikt 17. aprila, petek: Rudolf 18. aprila, sobota: Konrad, Apolonij KONCERT PEVSKEGA ZBORA J. GALLUS V nedeljo, 12. t. m., bo ob 17. uri v dvorani Marijinega doma v Rojanu, ul. Corda-roli 19, koncert znanega tržaškega pevskega zbora »J. Gallus*, ki ga vodi prof. U-bald Vrabec. Na sporedu je skupno 15 skladb. Prepričani smo, da se bo občinstvo v lepem številu udeležilo koncerta tega pevskega zbora, ki je tudi na nedavnem mednarodnem tekmovanju v Gorici dobil lepo priznanje. Prelom v svetovnem (Nadaljevanje s 1. strani) Po vsem tem, kar se danes v komunističnem svetu dogaja, pa moramo ugotoviti, da je stvarnost popolnoma drugačna in da komunistični nauk ne daje odgovora na vsa vprašanja življenja, oziroma da tudi med državami z enakim družbenim redom in celo med (komunističnimi strankami samimi obstajajo bistvene razlike v pogledih na življenje in da so kljub skupni ideologiji nasprotja in spori neizogibni. Kakšno slopnjo lahko ti spori dosežejo, pa imamo priložnost ugotoviti prav te dni, ko Sovjeti obtožujejo Kitajce, da so čisto navadni rasisti, ki se konec koncev zavzemajo za Stiklcer bo odstopal Glavni tajnik Severnoatlantske zveze, Holandec Dirk Stikker, je le dni naznanil, da misli letos poleti odstopiti s svojega mesta, in sicer i dom iz Kaira izjave, da bi morala rešiti egiptovsko-izraelski spor Organizacija Zdtu ženih narodov. Istega mnenja je tudi glede Cipra. Ita'ija bo podpirala, tako je minister izjavil, vsa stremljenja OZN, da pri-, de čimprej do pomirjenja na otoku, kjer se je prav zadnje dni stanje še poslabšalo. Iz Kaira je odletel minister Saragal v Teheran. komunističnem gibanju .združitev rumene in črne rase za boj proti beli rasi. V primeri s takšnimi obtožbami se zdi sovjetska polemika z zahodnjaki navaden dialog med ljudmi, ki so sicer nasprotnih in nespravljivih idej ler prepričanj, a ki se vendar med seboj globoko spoštujejo. Kakšen bo nadaljnji razvo j sovjetsko-kitajskega spora, je danes težko predvidevali. Vse pa kaže, da je razpoka, iki je nastala v svetovnem komunističnem gibanju, tako globoka, da je ne bo mogoče odpraviti niti na prihodnjem »vrhunskem« sestanku vodstev vseh komunističnih strank na svetu, če bo do njega sploh prišlo. Sovjeti si bodo v bližnji bodočnosti le še bolj živo prizadevali, da ohranijo vodstvo svetovnaga komunizma v svojih rokah. Veliko vprašanje pa je, če se jim bo lo ludi dejansko posrečilo. —0— Papeška komisija V torek je papež izdal lastnoročno pismo »In fructifous«, s katerim ustanavlja posebno papeško komisijo za družbena vprašanja. Komisija, neka vrsta vatikanj skega ministrstva, se bo bavila z vplivom in odnosi kina; radia, časopisja in 'televizije do družbe. V pismu piše Pavel VI., da vsa ta socialna sredstva vplivajo ne samo na kulturo, civilizacijo in moralo, marveč tudi na vero samo. Cerkev se mora braniti pred negativnimi vplivi omenjenih družbenih sredstev na človekovo duševnost in jih mora, lako uči papež, pravilno usmerjati v dobro človeške družbe. V zvezi s tem stališčem Cerkve je tudi imenovanje stalnega vatikanskega opazo*-valca pri OZN. Za to diplomatsko mesto je imenovan rnsgr. Alberto Giovanetti. {‘liki ?m 'malmM u Jjui?Miji (Nadaljevanje s 1. strani) I ja racionalno obdelana. Socialni napredek ovirala nevednost in apatičnost rasno mešanega prebivavstva, med katerim imajo o-gromno večino nepismeni, pa tudi pomanjkanje idealizma in poštenosti med izobraženci, zlasti pa še — kot rečeno — pomanjkanje smisla za realnost med politiki. Vsi ti pojavi so v Braziliji še posebno zaostreni-Pomanjkljiv čut z.a realnost se kaže v tein> '.la se socialni in gospodarski reformatorji ne zavedajo, da resničen napredek v Latinski Ameriki ni možen brez učinkovitega go-* nodars kepa sodelovanja Združenih držav, ki edino lahko dajo na razpolago sredstvu in tehniko za izvedbo reform. Namesto da hi skušali napredovati v koraku, skušajo drveti, pri čemer pa slej ali prej končajo ” jarku, kot se je zgodilo tudi Goulartu• 7načilen primer take nerealnosti je tudi Fi-del Castro, ki se je spravil s svojo revolucionarno retoriko v slepo ulico, v jeseni tP ta 1962 skoraj povzročil tretjo svetovno vojno in spravil v hudo zadrego celo svoje moskovske prijatelje. Velik čut z.a latinskoameriško realnost pa je pokazal pokoju' predsednik Kennedv s svojim obsežnim načrtom pomoči pri tamkajšnjih reformah’ toda o lem zadnji čas bolj malo slišimo. Nemška zunanja politika na dolgi rok Nemški zunanji minister Schroder je v začetku aprila na II. zveznem zasedanju protestantovslkega delovnega kroga nemških krščanskih demokratov v Munchenu v daljšem govoru razložili namene in težnje zunanje politike Zahodne Nemčije na daljši rok. Naslov njegovega predavanja je bil »Položaj Nemčije in njena bodočnost«. Večji del govora je posvetil vzhodnoevropskim vprašanjem in zlasti seveda odnosom s Sovjetsko zvezo. Nemško javnost je posvaril pred tem, da bi iz razcepa v svetovom komunističnem gibanju zaradi spora 'Tied Rusi in Kitajci sklepala, da je komunizem oslabljen. »Tudi če prodira komunizem po različnih poteh proti istemu cilju, lahko dosega uspehe, če bi ga njegovi nasprotniki podcenjevali«, je izjavil Schroder. Po njegovem nikakor ni gotovo, da se le že začelo trajno razdobje pomiritve med Zahodom in Sovjetsko zvezo, neglede na zagotovila predsednika sovjetske vlade o Možnostih mirnega sožitja. Kot dokaz za t(J je navedel svoječasno zaostr'tev berlinske krize s strani Hruščova, postavitev berlinskega zidu im sovjetsko polivko glede Kube, s katero je Hruščov privedel svet na rob atomske vojne. Vendar je Schroder priznal, da je sovjetska politika v zadnjem času precej “zadržana«. Tega pa ne pripisuje sporu s Kitajsko, ampak verjetnosti, da so se sovjetski voditelji ob kubanski krizi zavedli nevarnosti, da bi lahlko prišlo do atomske v°jne, pa tudi dejstvu, da morajo reševa-ll hudo krizo v gospodarstvu, zlasti v poljedelstvu. Gospodarski prirast se je v Sovjetski zvezi lani najmanj zvišal po drugi svetovni vojni in kosmati narodni dohodek Sovjetov narašča počasneje kakor v Združenih državah, Zahodni Nemčiji in v vseh drugih državah Evropske gospodarske skupnosti. Schroder je tudi obdolžil Sovjete, da Povzročajo s tem, da ne dajo Vzhodnim, Jemcem pravice do samoodločbe, trajno napetost v Evropi. »Dokler Sovjeti ne bo- Poziv na ministra Ob obisku ministra za javila dela Pierrac-c‘nija v Trstu je Svet Skupne slovenske li-s,e naslovil nanj pismo glede gradnje 183 slanovanj, katera namerava zgraditi Ustano-v° za pomoč julijsko - dalmatinskim begun-Cem v občini Devin - Nabrežina. Omenjeni odbor je poslal ministru tozadevno vlogo že 18. marca, ker se je 17. mar-c° vršil v Rimu že natečaj za oddajo gradbenih del. Minister ni dal od sebe nobenega odgovora. Zato ga Svet SSL v tem zad-nlem pismu z dne 4. aprila ponovno napro-***> naj vzame vso zadevo v pretres, da ne 0 vlada zagrešila nove krivice do slovenske 'Manjšine. V pismu je bila izražena tudi Prošnja, da bi ministrer sprejel v avdijen-c° predstavnike SSL, ki bi mu natančneje raZtolmačili ves problem, ki se tiče strnjenosti slovenskega etničnega ozemlja. Zastop-*}}ki pa niso bili sprejeti. Le tajnik pokra-llriske zveze italijanske socialistične stranke, kateri pripada minister Pieraccini, je odgovoril, da bo ministru izročil dostavljeno pi-sino. do priznali, da bi bilo priznanje take pravice tudi v korist Sovjetske zveze, se bomo morali pač pripraviti na politiko dolgih rokov in dokazati, da imamo tudi mi mnogo sape,« je rekel. Priznal je, da Zahodna Nemčija v svoji politiki glede Vzhodne Evrope ne more računati na kake presenetljive uspehe, toda s potrpežljivim nadaljevanjem v dosedanji smeri lahko pospešuje razumevanje za nemški položaj in zahteve, je pristavil. Glede politike v Severnoatlantski zvezi je Schroder izjavil, da bo skušala nemška vlada krepiti povezanost med državami v njej in zadrževati razhajajoče se nacionalne težnje. Predvsem je treba v bližnjem času delati za še tesnejšo gospodarsko in politično povezanost med severnoatlantskimi državami. Na zborovanju so tudi poudarjali, da se mora nemški narod trajno spraviti z drugimi evropskimi narodi. Ustoličenje v I.jnbljani V ljubljanski stolnici so obhajali v nedeljo ob šesti uri in pol slovesno ustoličenje drugega ljubljanskega nadškofa, dr. Jožeta Pogačnika. Pravzaprav je ta že tretji, če štejemo tudi začasno dobo nadškofa Brigida. Pred ustoličenjem so čestitali v škofijskem dvorcu novemu nadškofu predstavniki civilnih oblasti. Nato se je razvil sprevod v okrašeno stolnico, ki je že dosti premajhna za take slovesnosti. Obred ustoličevanja je vodil zagrebški nadškof dr. Franjo šeper, ki je prebral tudi papeško bulo o imenovanju mons. Pogačnika. Navzoči s< bili tudi beograjski nadškof Bukatko, mariborski škof Držečnik, poreško-puljski škof Nežič, apostolski administrator mons. Kju-der, adm. delegat mons. Simčič, stiški opat in vsi dekani. Iz Gorice je bil navzoč kot gost katehet Marjan Komjanc. Ko je nadškof Pogačnik položil prisego, je imel mons. šeper pozdravni nagovor. Odgovoril mu je novi nadškof, ki se je v toplih besedah spominjal tudi svojega prednika. Po govorih so sledili pokloni kanonikov, duhovščine in redovnikov. Po opravljenih obredih je pel nadškof slovesno mašo, na koru pa je prepeval mogočen zbor ob spremljavi orkestra. Ustoličenje je zapustilo pri navzoči množici vernikov zelo mogočen vtis. Novemu ljubljanskemu vladiki pošiljajo 'udi naši ljudje iskrena voščila, da bi dolgo let srečno vodil njemu izročene sloven ske vernike. NOVI KREDITI V torek so se začela v Beogradu pogajanja za obnovo trgovinskega dogovora med. Italijo in Jugoslavijo. Dogovor je bil sklenjen 11. avgusta 1962. Na njegovi podlagi je bil od italijanske strani odprt kredit za 12 milijard in pol lir za kritje stroškov posebnih dobav. V omenjeni pogodbi je bil predvidevan povišek kredita do iznosa 43 milijard in 750 tisoč 'lir, ki bo razdeljen na obroke, izplačljive do leta 1966. V zvezi s temi pogajanji potekajo tudi dogovori za dopolnilni obmejni promet. Zajeti teroristi , Medtem ko se v Milanu še nadaljuje obravnava proti južnotirolskim atentatorjem, ) so padli v roke italijanski in avstrijski po-| liciji nekateri njihovi voditelji. V Benetkah, in sicer v nekem hotelu na Lidu, so aretirali orožniki prof. Gunterja Andergassena. Profesor je spremljal v Benetke gojence glasbene akademije iz Salzburga, kjer je nastavljen. Andergassen naj bi bil, pod imenom »Ludvvig«, vodja tajne organizacije BAS (Osvobodilni odbor Južne Tirolske). Vodjo so takoj odpeljali v Bočen na zaslišnaje, nakar so aretirali še 16 vodil-nil članov tajnih terorističnih celic. Istočasno je avstrijska policija aretirala v vasi Absam pri Innsbrucku nekega drugega voditelja tajne osvobodilne organizacije, Georga Klotza. Z njim vred pa še zidarja Petra Zimmerja. Avstrijske oblasti navajajo, da sta izrabljala pravico azila. Prepeljali so ju v dunajske zapore. Te aretacije imajo nekateri za dokaz, da noče Avstrija podpirati teroristične podvige na Južnem Tirolskem. GENERALOVA SMRT V nedeljo je umrl v Washingtonu ameriški vrhovni poveljnik na Pacifiku v drugi svetovni vojni, general Douglas Mc Arthur, v starosti 84 let. že mlad je postal general in se je bojeval v prvi vojni na francoski fronti, kjer je prejel najvišja odlikovanja. Pred izbruhom druge svetovne vojne je postal poveljnik glavnega stana, leta 1942. pa vrhovni poveljnik ameriških vojnih sil na Vzhodu. Tudi njegovi izredni odločnosti je treba pripisati zmago nad Japonci. Čeprav je bil vojak do mozga, je ob podpisu premirja z Japonsko 2. septembra 1945 vzkliknil: »Moje živo upanje je, da bo iz podpisa te pogodbe vzklil boljši svet.« Po vojmi so ga dvakrat predlagali kandidata za predsednika Združenih držav. On pa je obakrat kandidaturo odklonil. Novice iz vsega svela Na Cipru kljub navzočontsi kontingenta Združenih narodov in uradnega posredovav-ca Tuomioje še ni miru. Zdaj si je Makarios izmislil, da morata s Cipra grški in turški vojaški kontingent, ki sta tam po določilu pogodbe iz leta 1960 o ciprski neodvisnosti. Odstranitev grškega oddelka zahteva seveda le zato, da bi spravil s Cipra turški kontingent, ki šteje okrog 650 mož- Mir na Cipru pa bi zavladal verjetno šele takrat, ko oi spravili z otoka Makariosa samega. * ___ Kot poročajo iz zahodnih virov, je baje neka sovjetska ladja iztovorila na Zanzibarju protiletalske topove, možnarje in ročno strelno orožje, natovorila pa 500 ton začimb. Vsekakor pa Zanzibar ne more vojaško o-gražati niti Zahoda niti Afrike, s svojimi 320.000 prebivavci. * ____ Pariška policija je ustrelila na pogonu nekega terorista organizacije 0/1 S, ki je sodeloval pri bombnem atentatu na belgijsko veleposlaništvo v Parizu, pri katerem so bile ranjene tri osebe. * ____ Švedski zunanji minister Torsten Nilsson bo od 19. do 23. aprila na uradnem obisku na Poljskem. Obiska! bo med drugim tudi Krakov in Gdansk. Stran 4 NOVI LIST ______________r 9. aprila 19$ LISTA »SLOVENSKE SKUPNOSTI« V soboto je bila na tržaškem sodišču vložena tudi lista »Slovenske skupnosti«. V tržaškem volilnem okrožju se bo udeležila volitev za prvi deželni zbor z naslednjimi kandidati : 1. dr. Jože Škerk, odvetnik, občinski svetovalec v Nabrežini; 2. dr. Teofil Simčič, časnikar, občinski svetovalec v Trstu; 3. dr. Rudolf Marc, profesor, predsednik Slovenskega dobrodelnega društva, Trst; 4. dr. Mitja Bitežnik, profesor in odvetnik, Trst; 5. dr. Anton Kacin, ravnatelj učiteljišča, Gorica; 6. dr. Milan Starc, zdravnik, Opčine; 7. Josip Terčon, trgovec, bivši župan občine Devin - Nabrežina ,• 8. Stanko Kosmina, trgovec v Nabrežini; 9. Ljubo Štoka, uradnik, bivši partizanski borec, Prosek; 10. Edvard Guštin, kmetovalec na Colu (Re-pentabor); 11. Mario Zahar, delavec v Borštu; 12. Danilo Lovrečič, predstavnik slovenskih visokošolcev na tržaški univerzi — (Do-mijo); 13. Drago Štoka, visokošolec, Kontovel - Ka-tinara; 14. Zoran Sosič, kmetovalec, Opčine; 15. Marij Sedmak, fotograf, Sv. Križ. Za prve deželne volitve je bilo v tržaškem okrožju vloženih skupno 12 list. Liste so predložile naslednje politične skupine: komunisti, liberalci, demokristjani, socialdemokrati, neodvisneži, republikanci, socialisti, novofašisti, Slovenska skupnost, socialisti - PSIUP, Zveza nove Evrope (novofa-šistični razkolniki) in monarhisti. Zdi se pa, da bo monarhistična lista iz tekmovanja izpadla, ker baje ni bila tako sestavljena, kot predvidevajo predpisi. SSL PROTI KRIVIČNEMU DAVKU Tržaški občinski svet je na svoji seji 31. marca sklenil uveljaviti zakon z dne 5. marca 1963 štev. 246, ki predvideva poseben davek na povečano vrednost stavbišč ali zazidljivih zemljišč. Kdor je prodal od 1. januarja 1954 kako stavbno zemljišče, bo moral plačati občini davek na povečano vrednost tega zemljišča od omenjenega datuma do dneva, ko je bila sklenjena kupo-prodaj-na pogodba. Enak davek bo moral plačati ludi tisti, ki je na svojem bodisi podedo- Že takrat, ko so državne železnice začele s (istim razkopavanjem po naši vasi in polju onkraj cerkve obakraj Proseške ulice, se nam je Opencem zdelo, da se bo iz tega rodilo za našo lepo vas samo veliko opustošenje. In nismo se zmotili, samo da je resničnost še vse hujša od tistega, kar smo pričakovali. Gradnje nove železniške postaje, novega železniškega podvoza in prestavitve proge ( z vsem tistim prestavljanjem in grajenjem električnih nosilcev itd.) je zdaj sicer konec, toda takoj onkraj cerkve se začenja na Opčinah področje »požgane vanem ali kupljenem zemljišču zgradil hišo ali to zemljišče kakorkoli izkoristil v pridobitne namene. Zakon je zelo zamotan in vsi zainteresirani naj ga pazljivo proučijo. O njem bomo v eni prihodnjih številk prinesli obširnejšo razlago, ker zakon zadeva tudi mnoge naše bravce. Posebno hudo bo zakon prizadel tiste, ki so v tržaški občini že pred časom prodali zemljišča in niso računali na plačilo takega vzvratnega davka, ki lahko doseže precejšnjo vsoto, tembolj ker so nekateri denar že porabili v druge namene. Na seji občinskega sveta je v tej zvezi predstavnik Skupne slovenske liste dr. Simčič podal izjavo, v kateri je poudaril, da je vzvratna veljavnost vsakršnega zakona nasprotna zdravemu pravnemu in etičnemu načelu, ker prevara zaupanje državljanov v pravni red. Taka vzvratnost novih zakonov pomeni zahrbten udarec pravu, kajti vsak državljan ima sveto pravico, da vnaprej z vso gotovostjo pozna pravne posledice vsakega svojega dejanja. Zato je nesocialno in krivično, da mu šele naknadno naložijo breme posledic, katerih v trenutku, ko je sklenil pogodbo, zaradi tedaj veljavnih zakonov nikakor ni mogel predvideti. Dr. Simčič je pri tem zlasti opozoril, kako bo ta zakon prizadel majhne posestnike, ki so morda prodali kos zemljišča za to, da bi si popravili hišo ali kupili kaj potrebnega. Zdaj pa jih bo presenetil velik davek, ki ga nikakor niso mogli predvideti, ko so zemljišče prodajali in ki jih zdaj lahko spravi v pravo stisko, če bi bili vnaprej vedeli za tak davek, zemljišča morda sploh ne bi bili prodali ali bi zahtevali zanj večjo ceno. če bi bili zakonodajavci zares budni, bi bili lahko izdali tak zakon že pred 10 leti. Zakon je bil zamišljen predvsem proti špekulantom z zemljišči in naj bi se nanašal zlasti na mesta, kot so Milan, Rim, Torino itd., kjer so se mnogi s takimi špekulacijami zelo obogatili. Tukaj pa bo pomenilo uveljavljanje tega zakona v taki obliki hud udarec zlasti za male posestnike. Zakon naj bi veljal zato samo od dneva, ko ga je odobril občinski svet, ali kvečjemu od dneva, ko je stopil v veljavo, to je od 5. aprila 1963. Iz teh razlogov je dr. Simčič glasoval proti vzvratni veljavnosti zakona in se vzdržal glasovanja, kar zadeva raztegnitve zakona na tržaško občino. zemlje«. Več hiš je v razvalinah, še iz vojnega časa in to v glavnem zaradi tega, ker si nihče ni upal obnavljati, ker se je vedelo, da spadajo hiše k področju, preko katerega bo stekla nova proga. Najhujše pa je z novim železniškim podvozom oziroma s cestnim nadvozom nad progo. Ne vemo iz kakšnega razloga niso zgradili nadvoza tam, kjer je bil prej železniški nadvoz, ampak so na istem mestu ustvarili oster in nevaren dvojni ovinek skoro 90 stopinj vsak (v obliki črke S), preden se cesta vzpne na novi nad-(Nadaljevanje na 9. strani) Za vzvratnost zakona pa so glasovale vse vladne stranke, komunisti in predstavniki PSIUP. Nabrežina: RESOLUCIJA NA PREDSEDNIKA VLADE IN MINISTRA ZA JAVNA DELA Devinsko-nabrežinski občinski svet je na redni seji z dne 1. t. m. odobril resolucijo, ki jo je predložil svetovavec dr. Jože škerk in ki obravnava vprašanje vgradnje nadaljnjih 183 stanovanj za istrske begunce v Ses-ljanu. Resolucija, ki smo jo v celoti obja-vili v velikonočni številki našega lista, med drugim ugotavlja, da bi izgradnja teh stanovanj bistveno spremenila narodnostno sestavo devinsko-nabrežinske občine na škodo slovenskega prebivavstva. Zato se obrača na predsednika vlade in ministra za javna dela s prošnjo, naj vprašanje ponovno proučita in poskrbita, da se omenjena stanovanja sezidajo v krajih, ki so tudi z gospodarskega stališča primernejši za istrske begunce. Proti resoluciji sta glasovala le sve-tovavca Krščanske demokracije. Zakon o zazidljivih zemljiščih Svet je na isti seji ludi Sklenil uveljaviti v devinsko-nabrežinski občini zakon, ki predvideva poseben davek na prodajo ali izkoriščanje zazidljivih zemljišč. Kot smo že pisali, je občina dolžna izvajati la zakon, *ker je bil del njenega ozemlja proglašen za turistično področje. Z razliko od tržaške občine pa je devinsko-nabrežinski svet sklenil da začne potekati rok, ki pride v poštev za določitev porasta vrednosti posameznih prodanih ali izkoriščenih parcel, s 1. aprilom tega leta. Mislimo, da je občinski svet popolnoma pravilno ravnal, če se ni poslužil pravice, da določi 1. januar leta 1954 za rok, od katerega se začne računati porast vrednosti zazidljivih zemljišč. tften&ihu t/Ioveiiija V FOJDI ŽELIJO VODOVOD Včasih se moramo pritoževati čez naše ceste, drugič čez hudournike in poplave, nazadnje pa še čez suhe čase. Zdaj imamo, kakor povsod drugod, dovolj dežja, a m dolgo tega, ko smo v strahu gledali, kako sihajo naši studenci. Vodovodne mreže pf' nas namreč še ni. Kaj sc pravi biti bre7-vode v hiši in pri živini, se spomnimo zdaj, ko je vode na pretek. Za dežjem pa nastopi pri nas vedno tud' suša. Vendar upamo, da bo občina še o pravem času poskrbela, da ne bomo tudi leto* brez vode kot lansko leto. Slišali smo, da je že pripravljenih 11 milijonov lir za vodno napeljavo. Upamo, da ne bo ostalo samo pri besedah. V ČENEBOLI VEDNO MANJ LJUDI Kakor vedno ob volitvah, tako se god' tudi sedaj. Govorniki in predstavniki vseh strank prihajajo med naše ljudi in trosij0 lepe obljube na desno in na levo — seveda, če boste volili nas. Drugi se ustavljaj0 samo v Vidmu in gostobesedno rišejo težave gospodarsko zaostalih občin v vzhodnih delih videmske pokrajine. V soboto je govoril v Vidmu celo min1' ster za javna dela Pieraccini. Poslušal je pr’" tožbe najrazličnejših predstavnikov. Jemal jih je na znanje, na koncu je pa pripomni*’ da noče dajati nikakšnih demagoških oh' Kako nam pustošijo Opčine kandidati »slovenske skupnosti« ZA DEŽELNI ZBOR Konec prejšnjega tedna je na goriškem sodišču vložila seznam svojih kandidatov tudi lista »Slovenske skupnosti«. Na tej listi, katere znak je lipova vejica z dvojezičnim napisom »Slovenska skupnost« kandidirajo: 1. dr. Anton Kacin, ravnatelj slov. učiteljišča v Trstu; 2. dr. Slavko Bratina, profesor v Gorici; 3. dr. Jože šker.., odvetn k v Trstu; 4. Htrmenegild Podveršič; župan v Števerjanu; 5. Ivan Prinčič, indu-strijalec v Krminu; 6. Anton Korošec, učitelj v Doberdobu; 7. Ivan Cernic, visoko-šolec z Vrha. V goriškem okrožju je vložilo kandidatne liste skupno 10 strank ali političnih skupin, in sicer po vrstnem redu: 1. demokristjani ; 2. komunisti; 3. novofašisti; republikanci; 5. socialisti; 6. socialni demokrati; 7. Slovenska skupnost; 8. liberalci; 9. levi socialisti ali PSIUP in 10. monarhisti. V vsakem volilnem okrožju ima vsak volivec pravico oddati preferenčni ali prednostni igjlas kandidatom z liste, za katero glasuje. V Gorici in Tolmezzu ima pravico napisati ali označiti dve kandidatni imeni 2a preferenco; v Trstu in Pordenonu tri, v Vidmu pa štiri. VOLILNA ZBOROVANJA V Gorici so se začeli prvi večji voliln’ shodi v nedeljo. Ob enajsti uri je govoril v dvorani bivšega Trgovskega doma tajnik socialnodemokratske stranke poslanec Ta-nassi pred približno 180 zborovavci. Govor ■Je bil bolj splošnega značaja; slovenske manjšine ni omenil. Ob isti uri je govoril tudi poslanec Tri-podi za misinsko stranko v mali telovadni dvorani. Imel je približno 90 poslušalcev, * HanaitkUu iliUiuta ljub, ker da ni prišel na polit čni pohod Pred volitvami, čeprav je socialist. Vsaj za te besede mu moramo biti hvaležni. Dobro bi pa bilo, da bi si taki gospod-je ogledali naše reve na kraju samem in se Pozanimali za statistike. Ugotovili bi, da število prebivavstva pri nas od leta do leta 2elo pada. V Čeneboli so našteli pri zadnjem 'iudskem štetju leta 1961 le 498 prebivavcev; ^d prejšnjega štetja leta 1921 se je znižalo število prebivavcev za 104. Danes jih je še ,l;akih 50 manj. Mlajši se izseljujejo, stari •zumirajo in počasi bo kar cela vas naprodaj- Spomnili se nas bodo torej le še ob smrti in — oprostite — ob volitvah. nesreča neprevidnih dečkov V MAŽEROLAH Po naših krajih se še danes, po devet-najstih letih, najdejo nerazpočeni vojni izstrelki in ročne granate. Kljub trajnemu svarjenju in poučevanju, naj se nihče ne dotika talk ih ostankov, se še tudi vedno Ugajajo hude nesreče zaradi neprevidnost- Tako se je zgodilo, da so se v nedeljo P°Poldne igrali trije dečki kraj vasi. Našli so ročno granato in toliko časa tolkli po "Jej, dokler se ni razpočila. Vse tri so drobci ranili; najhuje 16-letnega Angela Jj*acoriiga, kateremu je odneslo členke na osni roki. Ponesrečence so prepeljali v CedadSko bolnišnico. ki so prihajali in odhajali. Polemikial je z vladnimi strankami, ob koncu pa a, ni mogel kaj, da se ne bi zagnal proti Sloven cem. Rekel je, da hočejo biti mi simi navzoči v deželnem zboru zato, »da bi ne bile oškodovane enotne koristi države od separatističnih slovenskih teženj in naša narodna čustva od dvojezičnosti«. Slovenski bav-bav je torej treba preganjati, koristi dežele so šele druga stvar1. Zvečer je pa imel shod tajnik demokr-ščanske stranke poslanec Rumor, v precej napolnjeni veliki telovadni dvorani. V glavnem je poudarjal potrebo sredinsko - 'eve smeri in koristi nove dežele. Pobijal je nasprotnike z leve in z desne, katerim j j med drugim očita', da nosijo oboji približno enako krivdo pri povojni razmejitvi državnih mej. V splošnem pa se med volivci ne opaža še preveč velike volivne mrzlice. ŽRTEV PROMETNE NESREČE V PECI - RUPA V nedeljo smo spremili k zadnjemu počitku domačina Ivana Tomšiča. Učakal je 65 let. Pokojnik je živel mirno, kmečko življenje. Naj mu bo lahka domača zemlja! V soboto dne 5. apri'a se jc pripetih) nt Tržaški cesti, blizu vojašnic, smrtna nesre ča. Žrtev je bil 25-letni mladenič Ivan Ivan-čič. Vozil se je ob o rni uri in pol zvečer z motornim kolesom iz Rupe proti mestu. Usoda je hotela, da se je zalete' v stoječ tovornjak. Pokojnik je bil doma iz Renč. Stanoval pa je z materjo v Gorici. V Rupi je bil dobro znan med mladino. Žalostne so talkšne novice o prometnih nesrečah, ki so prav na cesti mimo Rupe tako pogoste. Precej je kriva tudi neprevidna vožnja. Menimo, da bi bili po naš:h društvih potrebni tudi kaki tečaji o pre vidnosti pri vožnjah ter o pravilih cestnega prometa. Marsikaka bridka nesreča bi se morda s tem preprečila. USTANOVITEV SEVERNE ŽUPNIJE Severni mestni del Gorice je v nedeljo obhajal formalno ustanovitev nove župnije, posvečene Mariji Kraljici. V kapelici na Sve-togorski cesti je goriški nadškof daroval prvp sv. mašo v novi fari. Obsegala bo ves severni okraj, ki sega od državne meje in Korza na vzhodu do Soče in na jugu do uršulinskega samostana. Ves ta okoliš je doslej spadal pod župnijo na Plačati. Po večini prebivajo tukaj slovenski verniki. Kanonično je bila ustanovljena nova župnija z nadškofijskim odlokom z dne 15. januarja; v teku je tudi civilno priznanje. Za začasnega vikarja - ekonoma je imenovan Fulvio Demartini, ki vodi Središče za obrtno vzgojo na Svetogorski cesti, kjer stoji Že zdaj farna kapela. Z novo župnijo vred šteje Gorica že devet far. TRUPLO NA PROGI V RUBIJAH Strašno odkritje so napravili prejšnjo sredo. v zgodnjih jutranjih urah na železniški progi blizu postaje Rubije. Strojnik vlaka, ki privozi ob 6.20 v Gorico, je opazil na viaduktu pred postajo strašno razmesarjeno človeško truplo. Takoj je obvestil železniško policijo in sovodenjske orožnike, ki so se podali na kraj nesreče. Zagledali so skoraj obglavljeno moško truplo. V žepih so našli osebne listine, iz katerih so ugotovili, da gre za 28-letnega železniškega delavca Artura Jarca. Ponesrečenec je stanoval v štandrežu s starši in še dvema bratoma. še prejšnji večer je bil z družbo v neki sovodenjski gostilni. Pomenkoval se je tudi o svoji bolezni. Bil je namreč bolan na pljučih in bi bil moral v sredo oditi v bolnišnico. Revež se je tudi izrazil, da je bolje umreti kot pa živeti tako nesrečno življe-de. Prav zato si je nesrečnež najbrž' vzel ivljenje. Bog mu bodi milostljiv! PRISTANIŠKI PROMET V TRŽIČU Promet v tržiškem pristanišču Portorosega se je začel dvigati. V letošnjem prvem trimesečju so raztovorili 140.863 ton blaga; to je približno še enkrat toliko kot lansko leto v enaki dobi. V mesecu marcu je pa znašal razloženi ladijski tovor 48.410 ton, natovorjeni pa 410 ton. V pristanišče je priplulo 84 parnikov s skupno 96.324 tonami. Uvoženo blago predstavljajo predvsem les in lesni izdelki. Tržič postaja ena najbolj živahnih lesnih pristanišč v Italiji; saj je šlo v prejšnjem letu skozi njega nad 374.000 ton lesa in njegovih izdelkov. Ugotoviti pa je treba, da je pristanišče Portorosega še vedno v nezadovoljivem stanju, zato tudi promet še ni tak, kakor bi lahko bil. SLAB ODZIV NA STAVKO Za petek in soboto je bila napovedana splošna stavka vseh državnih nameščencev. Stavko je proglasila sindikalna zveza CGIL, v kateri je včlanjeno levičarsko usmerjeno delavstvo. K stavki pa nista pristopili dve drugi veliki sindikalni organizaciji, in sicer socialdemokratska UIL in bolj demokrščan-ska CISL. V Gorici sta stavkala komaj 2 odstotka državnih uslužbencev. V vseh uradih in na šolah so redno delali. Železničarjev je stavkalo v Gorici okoli 25 odstotkov. Vlaki so z goriške postaje skoro redno vozili. POGREB VILJEMA NANUTA Na velikonočni ponedeljek je bil pogreb pokojnega javnega delavca Viljema -Nanuta. Iz mrtvašnice pri sv. Justu se je peljala za krsto izredno dolga vrsta avtomobilov. Na koncu Malih Rojc se je uvrstil pogrebni sprevod, katerega je vodil štandrc-ški dekan. Preden se je razvil sprevod, s > zapeli združeni pevski zbori več žalostink. Na trgu pred cerkvijo se je zbraila vel;-kanska množica domačinov in znancev, ki so spremljali krsto v župno cerkev. Odtod se je uvrstila, kljub dežju številna množica pogrebcev za vrsto vencev, katere so nosili rajnikovi sosedje. Na pokopališču so zbori zapeli po obrednih molitvah še pretresujoče žaflostinke v poslednji pozdrav. Nato so se od pokojnika poslovili zastopniki tržaških, goriških in beneških Slovencev. Pogrebci so se vračali od svežega groba v prepričanju, da je sredi dela omahnil vztrajen kulturni delavec, ki je svoja najlepša leta pos.etil svoji zemlji in rojakom. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA ^ecmt/a z i'zltc*tlu!ini ^ani« V tiskarni »Graphis« v Trstu je bila dotiskana knjiga »Bežna srečanja«, ki jo je napisal dr. Ludvik Čepon, profesor na St. Vincent College v La-trobe v Pennsylvaniji. V knjigi opisuje svoja srečanja z orientalskimi verami, katere je spoznal na svojih potovanjih v Indijo, v druge južno-azijske dežele in na Japonsko. Kljub taki resni snovi pa je. knjiga zelo zanimivo napisana in se bere kot pravi potopis, zlasti ker avtor dopolnjuje svoja razmišljanja o religijah z raznimi drugimi opažanji in komentarji. Knjiga ima 222 strani ter je ilustrirana s fotografijami, katere je avtor sam posnel. Izdala jo je založba »Duhovna knjiga«. Avtor poudarja v uvodu, kakšen vtis je napravilo nanj srečanje s skupino mladih, v žafranasto rumene halje oblečenih budističnih menihov v Siamu. »Kaj se je moralo skrivati za tistimi napol odmaknjenimi pogledi? Ali so tudi oni hoteli v tistem trenutku prodreti v mojo misel, kot sem jaz skušal v njihovo? Ali tudi oni tako malo vedo o moji veri, kot vem malo jaz o njihovi?« — se je vprašal. Svoji želji, da bi globlje spoznal vzhodno-in južnoazijska verstva, je lahko zadostil na potovanju okrog sveta, ki ga je napravil v poletju leta 1962 in med katerim je obiskal Japonsko, Siam in Indijo. Knjigo je razdelil v tri glavne skupine, poimenovane po simbolih tistih orientalskih ver: Om, Lotos in Tori. V prvi skupini poglavij opisuje hinduizem, v drugi budizem in v tretji šinitoizem z raznimi ločinami. Posebna odlika teh opisov je v tem, da dopolnjujejo splošna dejstva z osebnimi vtisi, ki so živi in neposredni ter napravljajo knjigo zares zanimivo branje. Avtor se ne omejuje samo na verske argumente, ampak posega tudi na sociološko, politično in splošno družbeno področje. Zelo zanimivo se berejo na primer odstavki, v katerih pripoveduje o vplivu, ki ga ima hinduizem na prehrano prebivavstva v Indiji, glede na dejstvo, da je prepovedano ubijati živali. Tako se dogaja, da milijoni in milijoni tamkajšnjih ljudi v vsem svojem življenju ne okusijo mesa in niti mleka, jajc in zelenjave, če ita po svoji barvi spominja na barvo mesa. Posega pa tudi v zgodovino in opisuje vsaj na kratko tudi nastaneik teh religij in njihove začetnike. Poleg osebnih srečanj duhovnikov azijskih ver ga posebno zanimajo njihovi templji in simboli. To je ena izmed zelo redkih knjig v slovenski literaturi, ki se ukvarja izključno s tujimi verami in bo posebno prav prišla tistim, ki jih zanima to VIDA TOMŠIČ O »PERSPEKTIVAH« Na konferenci komunistov ljubljanske občine Center je Vida Tomšič ostro kritizirala revijo »Perspektive«, okrog katere se zbira skupina mlajših pisatel jev in esejistov - sociologov dozdevno eksistencialistično-marksisitične struje. Vida Tomšič je v svojem referatu o raznih negativnih pojavih v javnem življenju posvetila precejšen del svojih izvajanj prav »Perspektivam« in izjavila med drugim — kot piše »Delo« —, da »hočejo ljudje iz »Perspektiv« dcmagoško izkoriščati težave in še nerešene probleme zlasti v zvezi z nekvalificirano delovno silo — s sezonci, z življenjskimi pogoji študentov in družbeno - socialnimi vprašanji kmečkega prebivavstva. Na teh osnovah napadajo obstoječi družbeni sistem in ne samo napake in zamude pri reševanju teh zadev; dalje sekundi rajo nezadovoljnežem na kulturno - prosvetnem področju«. Obdolžila je »Perspektivo vce«, da precej očitno kažejo s svojimi kritikami »konturo politične akcije, že zelo slabo skrite izza kulturniške obleke. Vsa ta diskusija v reviji »Persepktive« in izven nje je le navidez kulturna diskusija — je rekla —, v resnici pa je koncept večstrankarskega in tudi cehovskega, da ne rečem kastovskega sistema, ki je za naše pojme zaostal, ki pa se nekaterim zdi strašno simpatičen : češ čevljar naj bo čevljar, pisar pisar, pisatelj pa pisatelj. Iz takih konceptov je izginila vizija Marxa ...« Potem je izjavila, da prihajajo ti literati s svojo akcijo že v odprt konflikt z zakoni, ki ne dopušča jo, da se pod parolo demokracije uveljavljajo destruktivne in restavratorske itežnje. »Vendar se komunisti ne smemo (kar nam tudi ni potrebno) zanašati le. na upravne ukrepe, ampak predvsem na aktivnost pri razkrinkavanju in analiziranju takih in nodobnih akcij, med katerimi so tudi take, ki imajo »za bregom« več, kot sami o sebi govore.« študijsko področje, zlasti tudi duhovnikom in sploh vsem, ki želijo izpopolniti svojo izobrazbo tudi v tem pogledu. Napisana je. v lepem jeziku, vendar pa je ponekod tudi čutiti nekoliko okornosti glede na dejstvo, da je moral marsikaj prevajati iz tujih jezikov, oziroma prvič izraziti v slovenščini. Tudi fotografije, ki sicer lepo poživljajo vsebino knjige, niso najboljše kvalitete. Vsekakor pa predstavlja ta knjiga na slovenskem knjižnem trgu redek in razveseljiv dogodek. KONCERT KOROŠKE PESMI V GORICI V nedeljo popoldne je nastopil v dvorani Katoliškega doma v Gorici pevski zbor »Jakob Gallus-Petelin« iz Celovca. Ob veliki udeležbi poslušavcev je številni zbor izvajal pod vodstvom dirigenta dr. Cigana bogat spored umetnih in koroških ljudskih pesmi. Posebno prisrčno so se postavili moški z umetnimi skladbami koroških skladateljev, po večini na besedilo Milke Hartmanove, že znane koroške pesnice. Drugi koncertni del pa je bil ves posvečen ljudskim melodijam s Koroškega. Na vsem sporedu je bilo šest Ciganovih skladb, poleg Kernjakovih, Kramol-čevih, Jobstovih in Pregljevih. Primorske skladatelje je zastopal Ubald Vrabec. Zbor je pokazal zelo dobro zlitje glasov in občuteno podajanje vsebine. Pred nastopom sta pozdravila koroške goste zastopnik Kaloliškega doma in Zveze katoliških prosvetnih društev. Napovedovavec pa si je s svojo šegavostjo na mah pridobil vse občinstvo v dvorani. Zbora je posnel na trak tudi tržaški slovenski radio. Bil je prav lep kulturni popoldan. RAZSTAVA ČERNIGOJA IN SPACALA Nemški kulturni institut v Trstu je priredil v svojih prostorih v ulici Coroneo 15 samostojno razstavo Avgusta Černigoja. Razstavil je svoja grafična dela. V katalogu ga predstavlja Carlo Milic. Černigoj je študiral slikarstvo v Miinchenu in v VVeimarju na akademiji Bauhaus. Razstava je bila odprta 8. t. m. in bo ostala odprta do 18. aprila. Lojze Spacal je razstavljal zadnji čas v galeriji »Sagittario« v Milanu. Razstava je bila odprta od 18. marca do 3. aprila. Imela je retrospektiven zra-čaj in je obsegala 40 del, od tega 18 oljnatih s'ik. Nekatera dela so še iz prvih povojnih let, večina pa iz razdobja po letu 1955. V zvezi z razstavo je priredila Italijanska radiotelevizija intervju s Spacalom. NAGRADA VSTAJENJE IN KOCBEKOVA ZBIRKA Na vprašanja iz javnosti, zakaj razsodišče letošnje nagrade »Vstajenje« ni upoštevalo tudi Kocbekove pesniške zbirke »Groza«, smo zvedeli iz krogov razsodišča, da je samoobsebi razumljivo upoštevalo tudi to zbirko, ki pomeni po mnenju njegovih članov gotovo najodličnejši umetniški izraz iz vrst slovenskih katoličanov v lotu 1963, vendar pa je ni vzelo v poštev za nagrado, ker jc že dobila največjo slovensko literarno nagrado, to je Prešernovo nagrado v znesku nad pol milijona din. Upoštevalo je tudi razne drugo knjige, vendar pa jc sklenilo letos upoštevati predvsem avtorje, ki objavljajo svoja dela izven Slovenije, v neprimerno težjih razmerah, kjer za svoje stvaritve skoraj redno sploh ne morejo pričakovati nikakega gmotnega plačila, pa vendar vztrajajo in z ljubeznijo naprej služijo slovenski književnosti. Slavni beneški gledališki igravec Cesco Baseggio se je letošnjo spomlad spet vrnil v Trst s svojo skupino. Od 9. do 15. t. m. gostuje v Modernem gledališču pri Sv. Jakobu. Uprizarja svoj Goldonijev repertoar. Na sporedu bo med drugim komedija »II vecchio bizzarro« (Čudaški starec), katere v Italiji že 120 let niso igrali. Prejeli smo s prošnjo za objavo: OPOZORILO RAI DNE 15. t. m. ZAPADE ROK NATEČAJA RAI ZA RADIJSKE IGRE V SLOVENSKEM JEZIKU Avtorje, ki se nameravajo udeležiti natečaja Italijanske Radiotelevizije za izvirne radijske igre v slovenskem jeziku, opozarjamo, da 15. t. m. zapade rok za odpošiljatev del. Udeleženci natečaja morajo poslati po šest jasno in čitljivo natipkanih izvodov vsakega dela. Dela morajo biti označena samo z geslom, brez_vsa-kega drugega znamenja, ki bi izdajalo avtorja. Isto geslo mora biti natipkano tudi na kuverti, v kateri naj 1» list f podatki o avtorju in njegovem bivališču. Kuverta, ki jo je treba priložiti pošiljki, mora biti zapečatena z voskom, a brez pečatnega odtisa. Poštni pečat bo dokazoval datum odpošiljatve. Če bi se avtor udeležil natečaja z več deli, mora biti vsako delo označeno z različnim geslom in odposlano kot samostojna pošiljka. Za prva tri najboljše iScenjena dela so predvidene nagrade 200.000, 150.000 in 100.000 !ir. Vsa obvestila v zvezi z natečajem, katerega se lahko udeležijo slovenski avtorji, ki stalno bivajo v Italiji, daje RAI — Radiotelevisione Italiana, Trst, Trg Oberdan št. 5. „3]i Ihejba' o koWiluk iJloumclk Ugledni neodvisni dunajski dnevnik »Die Pres-se« je prinesel v svoji zadnji nedeljski številki (4./5. april) celostranski članek o koroških Slovencih, pod naslovom »Ni iredente na koroški meji«, s podnaslovom »Kaj stane velikodušnost do želja slovenske manjšine?«. Članek je podpisal član u-redništva omenjenega dnevnika Felix Gamillscheg, ki je verjetno — po imenu sodeč — sam doma s Koroškega. Besedilo ilustrirata dve veliki in lepi fotografiji: ena prikazuje fanta na konju pri »šteh-vanju«, druga pa dekleta v krasnih ziljskih ljudskih nošah pri plesu. V začetku navezuje članek na nedavne občinske volitve na Koroškem, kjer so dobile slovenske liste 3361 glasov in s tem 37 zastopnikov v občinskih odborih, kar pa vendarle pomeni izgubo 320 glasov v primeri z volitvami leta 1958. Ob tem si zastavlja člankar vprašanje o številu koroških Slovencev in pravi, da se glase odgovori na to zavestno preveč »primitivno« postavljeno vprašanje različno in nihajo med 7.000 in 70.000. Navaja tudi mnenja predstavnikov koroških Slovencev prof. Valentina Inzka in dr. Francija Zwitterja, prav tako pa tudi voditelja »vindišarjev«, prof. Valentina Einspielerja, ki vodi »Bund der Windischen«. člankar navaja, da so slovenski predstavniki proti štetju, kdo se prišteva k slovenski manjšini, enako tudi koroški socialisti, a tudi v krogih OVP si niso edini glede tega, zlasti danes ne, medtem ko so pred nekaj leti iz strahu, da bi ne izgubili glasov na račun nacionalističnih »freiheitarjev«, uganjali politiko, ki se ni ozirala na zahteve manjšine. Desno krilo v OVP je še zdaj za natančno določitev števila koroških Slovencev, drugo krilo pa meni,geag. da natančno število ni tako važno, in nekateri predstavniki te stranke, med njimi poslanec Ludvvig Weiss, se trudijo, da bi bili pravični do manjšine. člankar izraža potem mnenje, da naj bi Avstrija storila vse, da bi zadovoljila koroške Slovence, že zaradi ravnovesja k tistemu, kar zahteva za svojo manjšino na Južnem Tirolskem. Sicer misli, da primerjava med Koroško in Južno Tirolsko ni čisto točna, že zaradi manjšega števila koroških Slovencev in glede na to, da se je, njihova večina prostovoljno izrekla za Avstrijo, medtem ko Južni Tirolci niso imeli možnosti, da bi izrazili svojo voljo, vendar pa Avstrija ne bo mogla nikoli preprečiti, da pri mednarodni diskusiji ne bi spravljali Južne Tirolske in Koroške v zvezo. Gamillscheg meni, da bi ne bilo težko izpolniti določene upravičene zahteve koroških Slovencev, npr. po dvojezičnih napisih. člankar se zavzema tudi za odpravo obojestranske nacionalistične nestrpnosti in meni, zakaj ne bi Slovenci iz Jugoslavije obiskovali Gosposvetskega polja, kjer so nekdaj koroški vojvode prisegali v slovenskem jeziku, saj tudi avstrijski izletniki radi obiskujejo nekdanji staroavstrijski mesti Ljubljano in Zagreb ali grad nekdanjih tirolskih grolov v Meranu. V splošnem je članek napisan s težnjo po objektivnosti, strpno in celo s simpatijo, česar smo veseli, ker končno jc gola stvarnost, da sta slovenski in avstrijski narod soseda, sosedje pa naj bi živeli v medsebojni prijaznosti in celo prijateljstvu, predvsem pa bi morali biti pravični drug do dru- * GOSPODARSTVO Kultivar jabolčne proizvodnje v Italiji Zadnja letina jabolk (1963) v Italiji je dala pridelek 23,364.000 stotov, kot nam povedo številke osrednjega statističnega u rada. Ta pa je letos vpeljal presenetljivo novost, ki nam pove, kateri kultivarji so pri tem pridelku udeleženi. Število vseh jabolčnih kultivarjev v Italiji ni znano, a znani so vsi, katerih pridelek predstavlja vsaj 1% vsega pridelka. Takih kultivarjev je 20, (ki v celoti predstavljajo nad 92% celotne letine jabolk. • Na čelu vseh jabolčnih kultivarjev je »Stark Delicious« z 11,7% vsega pridelka. Je to iz Ameriike vpeljana sorta, a ni osamljena, ker se obenem stalno širijo še drugi ame riški kultivarji, predvsem: »Golden Delicious« (8,7%), »Delicious« - 6,5*/», »Star-king« - 2,9%, »Richared« - 2,7%, in »Stay-nian Winesap« - 1,9%. Samo navedeni kultivarji predstavljajo obilno tretjino vsega italijanskega pridelka jabolk, a njihov odstotek se dviga iz leta v leto. Udeležene pa so še nekatere druge ameriške sorte. Če pa se dviga odstotek iz ZDa vpeljanih jabolk, mora na vsak način padati odstotek ostalih kultivarjev. Na čelu teh je kultivar »abbondanza« (ali »Belfort«), ki je v medsebojni trgovini SET-a izločen iz seznama žlahtnih jabolk in so ga zato začeli nadomeščati. V zadnji letini je ta kultivar še predstavljal 11% pridelka, torej je zavzemal med vsemi 2. mesto. Druigo leto bo brez dvoma odstotek nižji, ker so uni-1 čili ali bodo v 'kratkem samo v pokrajini ; Ferrara 10.000 ha nasadov s to sorto. — Po odstotkih sledita »Imperatore« in »Mor- Bcg z dežele O begu delovne sile z dežele v mesta se je že mnogo pisalo, ne upošteva pa se tako, ,kot bi bilo potrebno, neki d>'ug pobeg, >n sicer beg kapitalov iz kmetijstva. Bele vrane so danes večji zemljiški posestniki, ki bi v svojo zemljo vložili kaj mnoigo kapitala, da bi izvedli kakšno bonifikacijo, Zgradili nove ali preuredili razpadajoče Zgradbe, zrigolali in posadili kakšne goličave itd. Mnogi pa so že odtegnili svojim Posestvom precej kapitala in ga mogoče celo pretihotapili v inozemstvo. Ce pa kmetijskemu posestvu krčiš obratni kapital, bo kmalu šlo po zlu. Taiko so začeli propadati mlekarski obrati - kravarne v bližini Večjih mest. Kmetijstvo nam nudi danes v Italiji približno to sliko: Mali kmetje, bodisi samostojni ali spolovinarji ali najemniki, za-Puščajo zemljo, ker premalo nudi, zahteva mnogo dela, kapitalov za mehanizacijo Pa ni. Velika posestva propadajo, ker lastniki izgubljajo duha podjetnosti in ker je lUja delovna sila predraga za današnjo ceno kmetijskih pridelkov, še najbolje izhaja serdnji ikmetovalec, ki skuša z mehanizacijo kmečko delo olajšati, pospešiti in Poceniti. Pri današnjih razmeh ima bodočnost samo srednji kmetovalec, če ima svojo posest v ravnih ali v le malo nagnjenih letgah. genduft.< s 7,6 in 7,5% pridelka. Cenjen kultivar je jabolka »Annunca« z milijonom stotov pridelka ali 4,2%. Sledita s 3.5% kultivar »Rome Beauty« in »Kanadska re-n.eta«. »Šampanjska reneta« je udeležena z 2.7%, »Jonathan« z 2,1°/« in »Rosa di Calda-ro« (»Kalterer« iz Poadižja) z 1,9% celotnega pridelka. — Vsi ostali kultivarji so zastopani z manjšimi odstotki1. —0— PETROLEJSKO MESO Poleg govejega, svinjskega, ovčjega, kurjega in drugega mesa, bo imelo človeštvo na razpolago tudi »petrolejsko« meso. Raziskovalci petrolkemične industrije upajo, da se jim je posrečilo odkriti nepogrešljiv način, kako pregnati grozo lakote z obličja Zemlje. Presenetljiv uspeh je bil dosežen v sodelovanju z drobnoživko tipa »Pseudomonas«. Te, v mineralnih oljih gojene kvasnice, naj bi bile sposobne sestaviti najvažnejše ami-nove kisline in na podlagi beljakovin pripraviti 'krmila in celo tudi meso. — Poleg alg se nam torej tu odpira nov neizčrpen vir za proizvodnjo beljakovinastih živil in to po zelo nizki ceni. En kg petrolejskega mesa bi stal da ali ne 100 lir, torej doscg-^ ljivo najširšim masam ljudi. Francija kupuje vino v Apuliji | še pred leti je Francija uvažala skoraj vseh 15 milijonov hi vina, ki so ga pridelovali v Alžiriji. Tega vina je vsako leto manj, ker se v Alžiriji vrši reorganizacija kmetijstva v vrtno-žitno pridelovalni smeri. Francozi so uporabljali alžirska vina predvsem za rezanje z domačimi vini, ki so bila bolj 'šibka. Ker se pa alžirska vina krčijo, je potrebno najti nadomestilo in zaenkrat preizkušajo Francozi vino iz Apulije v Južni Italiji, ki je navadno dovolj močno, saj kaže skoraj redno več kot 14 stop. Maliganda. AMERIŠKO SADJARSTVO Zaradi pomanjkanja ročnih delavcev v ZDA opravijo le površno obrezovanje sadnega drevja. Da pa niso drevesa preobložena in da niso plodovi predrobni, plodove razredčijo, kakšenkrat med cvetjem, kak-šenkrat pa tudi, ko so plodovi že nekoliko razviti. Razredčenje povzroča »a-naftalena-cetična kislina«, ki je neki hormon. Sadje za industrijsko porabo — destilacija, izdelovanje marmelade, itd. tako obirajo, da drevesa tresejo. V ta namen imajo posebne priprave, katere so sedaj začeli uporabljati tudi v Italiji za obiranje oljk. Žlahtnejše sadje obirajo ročno v večje posode — do 600 kg, pri katerih se lahko premakne dno in skozi odprtino padejo jabolka in hruške v posebne zaboje, ki jih tekoči trak prenese v odpremljevalnico. Preden v ZDA začnejo odbirati sadje, ga kakšenkrat že na drevesih, kakšenkrat pa šele v zbirališču poškropijo proti plesnim in ugrevanju. Za škropljenje uporabljajo »etossichinin« ali »difenilammin«. Z raztopino »natrijevega ortofenil-fenata-< pa poškropijo sadje, da ga tako obvarjejo pred nekimi škodljivimi plesnimi, ki se razvijejo šele v hladilnikih. KURJA PASMA »KA-LINE« V zadnjem času ze'o hvalijo kurjo pasmo Ka-line«, katero vzgajajo v »Centro avicolo Euro-Vital.< pri agrarnem konzorciju v Modeni. Naročila sprejemajo razni agrarni konzorciji. Odlične strani pasme »Ka-line« so nasledil je : Kokoši polagajo jajca nepretrgoma skozi dobo 16 mesecev in toliko časa se ne pojavi mena. — V prvem letu nesnosti znesejo kokoši po 260 do 280 jajc, v celi dobi 16 mesecev pa 330 do 350. Jajca spadajo k debelejšim, ker znaša njih srednja teža 60 do 61 gramov. ITALIJA, SET IN SADJARSTVO Italija pridela vse agrume (oranže, mandarine in limone), ki zrastejo v SET-u, potem 45r/i jabolk, 50"/» hrušk, 80"/u breskev in 60*/« namiznega grozdja; od povrtnine pa 50% cvetače, 45% čebule in 77% paradižnikov. Potrošnja sadja in povrtnin je v SET-u | zelo visoka, saj znaša 46,3 kg svežega sad-I ja, 15,8 kg agrumov in 94,2 kg povrtnin. Stalnost cen za kmetijske pridelke Na splošno stremijo vsi kmetovalci po vsem svetu, da bi bile cene njihovih pridelkov kolikor mogoče vedno enako visoke. Samo v tem slučaju je možno nekaj planiranja. Pri današnjih razmerah nastane prevečkrat kaos v cenah, ker niso redki slučaji, da se je tržna cena znižala tudi za 50%, čeprav je prišlo na trg samo 10% več blaga. Kmetijski pridelki so pač taki, da morajo biti v kratkem porabljeni, drugače se pokvarijo, ker še ni dovolj zgrajena industrija za konzerviranje pridelkov. V tem oziru nas lahko marsičesa nauči usoda krompirja zadnje letine: čeprav je zaradi slabega vremena zasajenega v naših krajih komaj del krompirja, ki bi moral biti že mesec dni v zemlji in je torej pričakovati letos slabo krompirjevo letino, ima zadnji pridelek krompirja tako sramotno nizko ceno, da so ga tu in tam od- dajali zastonj. Zakaj ima lanski krompir nizko ceno? Ker je bila letina krompirja po vsej Evropi rekordno visoka, ker ljudje opuščajo v prehrani krompir, češ da je | prerevno hranilo in dela samo trebuh in (ker ni dovolj razvita predelavna indutrija ; za krompir. V SET-u zastopane države stremijo za : uvedbo enotnih in stalnih cen, kar pa je j precej težko urediti vsled velikih razlik v ! kmetijskih razmerah v posameznih drža-! vah. Vendar se je posrečilo zbližati razna j stališča glede pšenične cene ter cene živine in mleka, že tekom tega leta bi se mo-! rala cena industrijalnega mleka — za ma- I slarne in sirarne — ustaliti pri ceni nad 65 lir za liter, cena telet pri ceni 540 lir za kg žive teže in icena od rast le goveje živine pri 368 lirah za kig žive teže. VIRGILU SCEKU V SPOMIN DEŽELNA AVTONOMIJA NA GORIŠKEM Tako se je začela avtonomija na Goriškem in izredni deželni odbor je pričel svoje delovanje. V začetku otvoritvene seje je prisostvoval kot zastopnik vlade namestnik generalnega civilnega komisarja v Gorici. Predsednik izrednega odbora dr. Luigi Pettarin je v daljšem govoru začrtal naloge 105. Dr. E. BESEDNJAK deželnega odbora in pri tem poudaril življenjski pomen avtonomije za goriško deže- lo. Pozival je Furlane in Slovence k složnemu delu. »Saj smo sinovi ene in iste zemlje in vsak izmed nas imenuje v svojem jeziku našo grudo svojo mater in rediteljico.« Obe plemeni se morata ljubiti in podpirati »v skupnem trudu za isti človeški ideal.« BESEDNJAKOV GOVOR Slovenski zastopniki so pooblastili dr. Besednjaka, da v njihovem imenu označi stališče naše skupine. Njegov govor je bil sestavljen v slovenščini. »Ob otvoritvi izrednega deželnega odbora za Goriško smatramo za svojo dolžnost podati sledečo izjavo: »Sedem let je že prešlo, odkar je ljudstvu odvzeta možnost in pravica, da samo odloča o upravi svoje dežele. Če je v letih svetovnega klanja prenehalo v naši deželi vse ustavno življenje, je naše ljudstvo doživelo v dobi miru še hujše in težje udarce. V času največjih ljudskih potreb se je ljudstvu odvzel njegov deželni zastop, občine so se izročile izrednim komisarjem, vsa samouprava dežele se je spremenila v kup razvalin. Ob povratku v domovino je našel kmet opustošeno polje, požgano hišo, bil je brez orodja, brez živine, brez denarja, strašna stiska je tlačila k tlom vse delavne stanove.« »Delo obnovitve je bilo težavno in ogromno. Zgodil se je pa usodepoln dogodek: sklepali so o ljudstvu in njegovem gospodarstvu brez ljudstva, odločali o obnovi dežele brez zastopstva dežele, ukrepali o obnovitvi vasi brez zakonitega zastopstva Občinarjev. Škodo, ki je nastala iz tega protisocialnega postopanja vlade, nosijo na svojih plečih predvsem revni, izkoriščani in gospodarsko tlačeni stanovi. V imenu revežev, v imenu vsega zapostavljenega naroda dvigamo najodločnejši protest.« »Po treh letih uradniškega gospodstva nad našim ljudstvom je končno prišla v razpravo samouprava goriške dežele in danes se otvarja od vlade imenovani deželni odbor. Pozdravljamo zastopnike Furlanov in furlansko ljudstvo. S furlanskim ljudstvom hočemo skupno delati za avtonomijo skupne domovine. Avtonomija naše dežele je skupni cilj in skupna potreba obeh plemen.« »Ko pošiljamo pozdrav furlanskemu delu dežele, dvigamo obenem protest proti vladi, da hoče tudi to pot odločati o ljudstvu in njegovi samoupravi brez ljudstva. Tlači nas zavest, da smo bili imenovani od vlade, na pa izvoljeni na ljudskih volitvah. Če bi bila hotela vlada zvedeti, kaj dežela želi, zahteva in potrebuje, bi bila morala razpisati volitve na podlagi splošne, enake, tajne, so- 1 razmerne volilne pravice za moške in ženske, ki so dopolnili 21. leto. Edino volitve | bi nam bile dale zakonito pooblastilo govo-j riti v imenu dežele. Tako pa je naše delo 1 oropano one moralne zaslombe in opore v ljudstvu, brez katere je danes vsaka politika nemogoča. Furlansko in slovensko ljudstvo je zrelo dovolj, da odloča o svoji bodočnosti.« »Mi Slovenci pa moramo še posebej protestirati, ker je naše ljudstvo, ki tvori več kakor dvetretjinsko večino dežele, zastopano v izrednem deželnem odboru le po petih zastopnikih, medtem ko ima manjšina dežele v odboru večino.« »Kljub težavnemu položaju smo dolžni, da zastopamo na tem mestu po svoji vesti potrebe in pravice našega ljudstva. Izražamo željo, da bi delo, ki smo ga danes za-počeli skupno s Furlani, rodilo resne uspehe in nas dovedlo do najširše samouprave dežele.« IZVAJANJA BONAVIE Na to izjavo je odgovoril dr. Ivan Bona-via, ki je protestiral, da se Slovenci poslužujejo slovenskega jezika. Izvajal je z velikim poudarkom, da zastopajo Italijani v odboru večino prebivalstva, ker ne govore le v imenu dežele, temveč v imenu vsega italijanskega naroda. Končno je izrazil mnenje, da se avtonomija ne sme pod nobenim pogojem spremeniti v separatizem, kajti v tem slučaju bi Italijani vrgli avtonomijo čez krov in se strnili v trdno enoto, da branijo nadvlado italijan-stva. Sicer pa hočejo Italijani spoštovati kulturne in gospodarske pravice Slovencev in jih nikakor ne marajo preganjati, je rekel. (Dalje) »Toda potem bo vesela, ko bova zaslužila dosti denarja in ji ne bo treba več hoditi h kmetom na delo, ali ne, Janez?« »O, pa še kako bo vesela. Si lahko misliš.« Matija je kar poskočil od navdušenja. »Juhe, to bo lepo! ...« Potem pa je strogo velel Tinčku. »Ti pa drži jezik za zobmi, Tinček! Si razumel? Šele jutri zvečer, ko se bo mama vrnila domov od Korenjakovih, ji lahko poveš, kam sva odšla.« »In če bo jokala?« je dvomeče vprašal Tinček. »Reci ji, da nama ne bo nič hudega in da ji bova pisala.« Zares, naslednje jutro, ko je mati spet odšla na delo k bogatemu kmetu, sta Janez in Matija prinesla iz skrivališča culici, v katerih sta imela nekaj perila in vsak nekaj kruha in suhih jabolčnih in hruščevih krhljev, ter se odpravila na pot. Materi sta pustila pismo, da bi jo malo potolažila. Mali Tinček je pogumno zadrževal solze, ki so mu silile v oči, ko sta se poslo- vila od njega. Ko pa sta že nekaj časa hodila po stezi, ki je peljala skozi gozd, sta zaslišala za seboj klice: »Jaaaneeez! Matiiija! Jaaaneeez! Matiiija!« »Slišiš, Janez? Nekdo naju kliče.« »To je Tinček, kdo pa drugi, saj ga poznam po glasu. Za nama teče. Bogve kaj hoče. Počakajva ga.« Tinček je zasopihan pritekel do njiju. »Oj, kako sem vesel, da sem vaju dohitel!« »Kaj pa se je zgodilo? Kaj imaš v tej culici?« »Z vama pojdem.« »Ali si znorel? Saj smo se vendar zmenili, da boš ti ostal doma pri mami.« »Jaz hočem z vama!« »Toda Tinček saj si premajhen, da bi šel služit v mesto. Nihče te ne bo maral vzeti v službo,« sta ugovarjala. »Bom pa vama pomagal, kjer bosta vidva služila.« Trije bra tjegredo po svetu v. j 4______ PkAVLJICA »Tudi tam te ne bodo marali, ker si premajhen,« je rekel Matija. Tinčku je šlo na jok. »Nisem premajhen, saj sem samo za pol glave manjši od lebe... in mišice imam tudi močne, le poglej...!« »Kar nazaj pojdi, Tinček, to bo najbolje. Kaj bi rekla mama, če bi našla zvečer kočo čisto prazno?« mu je prigovarjal Janez. »Kaj bo rekla pa zaradi vaju? Mene bo ozmerjala in še nabila, ker sem vaju pustil iti.« »Midva sva že velika in lahko greva po svetu, da si zasluživa za življenje,« je rekel Janez. »In jaz hočem z vama, saj bom tudi kmalu velik,« je vztrajal Tinček. »Pojdi nazaj domov!« je strogo ukazal Janez. »Nazaj ne grem, pa ne grem, pa ne grem!« »Bomo videli,« je rekel. Matija. Tinčku je šlo spet na jok. »Ne grem,« je ponovil s tresočim se glasom. »Te bova že midva odpeljala nazaj,« mu je grozil Matija. »Ubežal vama bom in potem bom oddaleč hodil za vama. Ne bosta me mogla odgnati.« »Pa saj ne boš mogel toliko hoditi. Mesto je daleč, treba bo hoditi tri dni in morda še več. Mogoče celo teden dni,« mu j® skušal Janez zlepa prigovarjati. »Nič ne de. Ce bosta vidva hodila, bom hodil tudi jaz. Teči na znam še bolje od vaju. Kar poskusita me vloviti!« je rekel Tinček. (Dalje) ŠPORTN l P UEGLED KOŠARKARSKO TEKMOVANJE ZA POKAL EVROPE Real Madrid ali Spartak Brno Prav kmalu sc bosta spoprijeli Real Madrid, španski prvak, ter Spartak Brno, češkoslovaški prvak v linaiu za častni naslov evropskega košarkarskega prvenstva. Zaman sta upala na to me-sto jugoslovanski OKK iz Beograda ter italijanski oinimemhal iz Monze. Obe ekipi sta v drugi tekmi doživeli hud poraz ter sta bili s tem izločeni iz tekmovanja, čeprav sta v prvem srečanju zmagali. Oglejmo si na kratko potek tekmovanja. OKK iz Beograda je v prvem srečanju izločil Po trdem boju ekipo Akademik iz Sofije, v drugem srečanju je premagal francosko ekipo PUC ter se J® po odstopu ruske ekipe SKA Moskva, spoprijel s češkim Spartakom in je izgubil odločilno sreča-nJe (103:94 in 75:85) z enim košem razlike. Spartak iz Brna, prvi finalist, je z lahkoto od-Piavil Dunajski SKM ter ekipo Maccabi iz Tel pviva (izgubil pa je prvo srečanje 58-60). V četr-,lni linala so Cehi izločili romunsko ekipo Steava lz Bukarešte, v polfinalu pa, kot je znano, Beograjčane. Kaj pa Simmenthal? Italijani so z lahkoto prebredli prvo oviro, ki je bila belgijska ekipa Ant-vverpse, tudi Finci so v polfinalu »odleteli«. Simmenthal je v prvi tekmi premagal ekipo Real s petimi točkami razlike (82:77); toda to ni zadostovalo, da bi se uvrstili za nadaljnje nastope. Spanci so bili v drugi tekmi premočni. Real Madrid, glavni favorit za končno zmago je z neverjetno lahkoto porazil ekipo Ccltics iz Belfasta ter moštvo Alemannia iz Aachena. Niti poljska Legija iz Vrašave ni mogla zaustaviti premočnih Spancev, niti italijanski Simmenthal. Strokovnjaki predvidevajo, da bo Real Madrid končno prvi, ker so Cehi nekoliko šibki v napadu in ker je španski napad nezadržen. Tekmovanje je zelo zanimivo, ker je zbralo okoli sebe več kot dvajset ekip. Preseneča nas izločitev ruske ekipe SKA, ter odlična uvrstitev v polfinale tako OKK kot Sim-menthala. Največje presenečenje pa predstavlja uvrstitev Češkoslovaške v finale. Kako nam pustošijo Opčine (N;u!a'jevanje s 4. strani) yoz. Ta je zelo visok in dolg, toda pobočja lz zdrobljenih skal so pustili gola, tako da zdaj grdo kazijo ta del Opčin. Nekaj časa smo upali, da je to samo za-rasno in da bo železniška uprava vendarle delo dokončala tudi estetsko, tako da bo c ^la tiste stotine kvadratnih metrov kamelja prekriti s travnatimi rušami. Toda kol Se zdi, ji to niti na misel ne pade, in Opči-lle nudijo tako na tej strani res kaj klavrn obraz. Poleg tega je vsa pokrajina tam o-*r°g preprežena z daljnovodi in žicami, ta-o šla je popolnoma iznakažena. Žaromet z "sokega železniškega kontrolnega stolpa ne-Pr>jetno sveti preko vasi in nas spominja žaromete, ki so svetili s stolpov nacistič-n’b koncentracijskih taborišč, še hujše pa !e lo> da vsak trenutek zakraka hreščeč glas }. zyočnika na stolpu, ki ga je slišati pono-Cl skoraj po vseh Opčinah, in reveži so ti-sth ki stanujejo v tistem koncu Opčin, zla-stl spomladi in poleti, ko spijo ljudje pri °dPrtih oknih. Goia je pustila železniška uprava poboč-a nove proge tudi pri nadvozih preko glav-e ceste, ki pelje proti Repentabru. VpRASANJE OPENCEV ŽELEZNIŠKI UPRAVI IN SKRBNIŠTVU ZA VARSTVO POKRAJINE Ranima nas, kaj ima na to pripomniti trii3 ravnateljstvo železnic. In prav tako . s tudi zanima, kaj pravi k temu opusto-s'h?IU draške pokrajine Skrbništvo za var-i^0 kulturnih’spomenikov v Trstu? Radi bi ' javen odgovor od obeh. Skrbništvo za varstvo kulturnih spome-i' °v opozarjamo tudi na škandalozno kvar-)e openske pokrajine z novim daljnovo-^ ki ga grade preko travnikov in preči'!] rovega gozdiča pri Obelisku. Tudi ta so bo s tem hudo skvarjen. Posekali Ce’o pas gozdiča za jeklene nosilce dal j- Konzorcij Novega lista • Odgovorni urednik novoda in en daljnovod so šli postavit naravnost na greben višine, nad hotelom »Obelisk«. Zdi se nam, da ima nekdo poseben užitek v tem, da kvari podobo naše vasi, ki je dejansko eno najlepših tržaških predmestij, in da kazi kraško pokrajino. Kdo je ta? Zakaj mu nihče ne stopi na prste? In kaj pravi k temu tržaška občina? Opčine so izrazit tujskopromelni kraj in poleg tega še obmejni kraj. Zakaj ga tako kvarijo? Tukaj niti nočemo omenjati gmotne škode, ki jo to povzroča našemu kraju, zlasti tudi zaradi razvrednotenja velikega števila zemljišč na iznakaženem področju in tistem, ki ga je nova proga odrezala od vasi. Prihodnjič pa bomo načeli nič manj žalostno poglavje umazanije na Opčinah in vzdolž tramvajske proge na Opčine, zdaj v začetku turistične sezone! PRISPEVAJTE V VOLILNI SKLAD SSL! Naprošeni objavljamo: »Kakor Vam je znano, se bo Skupna .slovenska lista udeležila bližnjih deželnih volitev skupno z goriškimi Slovenci pod enotnim znakom lipove vejice z napisom »Slovenska skupnost«. Skupni nastop z goriškimi Slovenci nam zagotavlja možnost izvolitve lastnega predstavništva v deželni svet. Izvolitev slovenskega zastopstva zlasti v prvi deželni svet je zelo važna. V prvem deželnem svetu bodo polagali temelje bodoče deželne ureditve. Zato bo glavna naloga slovenskega predstavništva, da se odločno in spretno zavzame za učinkovito zagotovitev in točno opredelitev narodnostnih pravic slovenske skupnosti v Italiji. Volilni nastopi pa zahtevajo mnogo naporov in finančnih sredstev. Ker Skupne slovenske liste ne podpira nobena mednarodna ali državna ustanova, je njen razmah odvisen zgolj od delovanja njenega vodstva in pristašev ter od razumevanja in radodarnosti njenih finančnih podpornikov. Zato se Svet Skupne slovenske liste obrača na vse rojake, da bi našo skupno stvar po svojih močeh moralno in gmotno podprli. Svoj denarni prispevek lahko pošljete po poštni položnici na tekoči račun — Trst — Skupna slovenska lista št. 11/1894, ali pa ga osebno izročite v uradu Skupne slovenske liste v Trstu, ulica Machiavelli 22/11, vsak delavnik od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. S svojim prispevkom boste omogočili, da bomo naš skupni cilj čimprej dosegli. Hkrati boste ponovno izpričali svojo pripadnost našemu rodu in zemlji.« Svet Skupne slovenske liste ZENA M BOM 'tl0 Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, «1- Sv. Frančiika 20 — Telefon 29-477 SPOMLADANSKA KOSILA ŠPINAČNA JUHA: 4 kosi prepečenca, 3 dkg surovega masla, 10 dkg špinače, 2 jajci, nekaj paprike in muškatnegza oreščka, 4 dkg sira, 1'A litra juhe. — V skledo za juho damo prepečenec, ki ga pokapamo z raztopljeno maščobo. Dodamo na drobno zrezano surovo špinačo, žvrkljamo jajce, papriko, nariban muškatni orešček in sir. Na to zlijemo vrelo, osoljeno juho in takoj serviramo. TELETINA Z GOBAMI: 40 dkg teletine, 2 žlici olja, 3 dkg suhih gob, % kozarca belega vina, sol, 2 žlici paradižnikove mezge, zelen peteršilj. — Teletino zrežemo na koščke in jo hitro opečemo na vročem olju; nato dodamo namočene, zrezane gobe, vino, osolimo in dušimo. Ko gre dušenje h koncu, primešamo paradižnikovo mezgo in sesekljan zelen peteršil. TESTENINE Z MESOM IN GRAHOM: 40 dkg testenin, slan krop, 2 žlici ojla, drobna čebula, y4 kg govejega mesa, sol; 4 žlice graha iz konserve, zelen peteršilj, žlica paradižnikove mezge. — Testenine skuhamo v slanem kropu in jih prelijemo s toplo vodo. Na olju prepražimo sesekljano čebulo, nato dodamo zmleto meso. Osolimo, prilijemo ma- lo vode in dušimo. Ko je meso že skoraj mehko, dodamo grah in dušimo do mehkega. Nazadnje primešamo sesekljan zelen peteršilj, paradižnikovo mezgo in kuhane testenine. Premešamo in damo na mizo. MESO NA HITRICO: Pol kg telečjega mesa, 4 žlice olja, čebula, sol, poper, malo juhe, limonin sok. — Telečje meso zrežemo na majhne koščke. Na olju prepražimo sesekljano čebulo, dodamo zrezano meso in ga hitro prepražimo, osolimo, popopramo in še 10 minut dušimo. Nazadnje ga zalijemo z malo juhe ali vode in ga, ko prevre, pokapamo z limoninim sokom. MESNI PRAŽENEC: Tri žlice olja, I čebula, 30 do 40 dkg svinine, sol, poper, majaron, 34 do % kg krompirja. — Na olju prepražimo sesekljano čebulo, nato na liste zrezano svinino, osolimo in odišavimo. K prepraženemu mesu primešamo kuhan, olupljen, na liste zrezan krompir, skupaj prepražimo in takoj ponudimo s solato. HRENOVKE Z JAJCI: Dve hrenovki, 2 žlici olja, 4 jajca, sol, zelen peteršilj, — Hrenovke olupimo, jih zrežemo na lističe, spečemo na olju, nato vlijemo nanje cela jajca, osolimo in toliko časa pražimo, da jajca rahlo zakrknejo. Po vrhu potresemo sesekljan zelen peteršilj. f------------N n v Po povesti 0. Curwooda riše Miki Muster v. J ) 19. Celo minuto se ‘je Baree zaman otepal. Potem pa se je s sovo vred slučajno zaikotalil v nizko grmovje in ob tem osvobodil nos. Namesto da bi pobegnil, se je kot blisk zalkadil v sovo. Zvrnil jo je na hrbet in ji zasadil zobe v prsi. Kot da bi ugriznil v pernico! Komaj so njegovi zobje oprasnili kožo, ga je že sova uščipnila v uho. 20. Bareeja je prevzel nov občutek hude bolečine. Se z večjim naporom je poskušal predreti pernati oklep svojega nasprotnika. Nobeden ni hotel popustiti in tako sla «e oba začela trkljati med grmovjem po strmini naivzdol proti potoku. Zvrnila sta se čez rob in med padanjem so Bareejevi zobje popustili. Sova pa je še vedno visela na njem. ■ ■ 21. Ko je bil Baree še ves zmeden od padca in bolečin, je sova že odkrila svoje pravo orožje v borbi. Z veselim piskanjem je začdla udarjati s perutmi tako naglo in hudo, da je bil Baree kar omamljen. Zaprl je oči in na slepo hlastal s čeljustmi. Nos mu je krvaveli, zdelo se mu je, da so mu uho iztrgali iz glave in najraje bi kar pobegnil. 22. Ko je tako premišljal o najboljšem načinu obrambe, mu je priskočila na pomoč sreča. Zagrabil je na slepo in njegovi zobje so se trdo oklenili sovine noge. V presenečenju je sova trznila in spustila Bareejevo uho. Takrat pa sta se oba nasprotnika prekotalila čez rob pečine in mrzla voda v po-tdku, narasJlem od dežja, je udušila glasove borbe. • '• •"-H 23. Po prvem požirku vode je sova spoznala, da se v vodi počuti skoraj prav lako dobro kot v zraku, saj jo je njeno gosto perje zlahka obdržalo na površini. Za Bareeja pa je imel padec v vodo vse drugačne, hujše posledice. Potopil seje kot ikamen. V ušesih mu je šumelo, vse okrog njega je bilo temno, strašno in dušljivo. 24. Kakih dvajset korakov ga je tok nosil pod gladino. P0" tem je ulovil komaj toliiko časa, da je dvignil glavo, globok0 vdihnil in dvakrat pomežiknil, in že se je znašel v brzici, k1 ga je pograbila, potopila, vrtela in dušila. Kakih petdes^* korakov, vse do malega, mrzlega jezera, ga je voda premet*1' vala kakor majhno žogo.