NOVI TEDNIK
rektor NT&RC d.o.o. Jože Cerovsek
ŠT. 16 - LETO 5 •
CELJE, 20.4. '95 • CENA 170 SIT
Odgovorni urednik NI Branko Stamejčič
Vroča tema o tem, kako je lovec brezbrižno ustrelil dobrodušnega psa na strani 7.
INVALIDI
Njihove organizacije so pred bankrotom. Stran 8.
INTERVJU
Milica Dabanovič:'"Položaj delavcev se slabša." Stran 5.
50IET ZMAGE NAD NACIZMOM
Borili so se za osvoboditev. Reportaža na strani 9.
VODA
Konjičani bi jo radi s Stranic. Stran 6.
PRVAKOV ADIJO
Ivačič zapušča akrobatsko smučanje. Intervju na strani 18.
Priložnost za
bogatejšo jesen
Odslej tudi pri nas prostovoljno-pokojninsko zavarovanje. Tema tedna na strani 8.
Kdaj enotne cene telefonov?
Zakaj v Ljubljani za
priključek pol manj
kot v Celju? Stran 6.
Portret Lidije Hočevar-Ličke na strani 20.
Riediilaa
Košarkarske klube čaka še končnica. Stran 16.
[ Nagradna igra ob 100
letnici filma na strani 15.
DOGODKI
2
Celjsko gimnazijsko vprašanje
Slovensko — avstrijski simpozij ob 100-ietnici ustanovitve nemško — slovenskih
vzporednic v celjski nižji gimnaziji
Zgodovinsko društvo Celje je
v sodelovanju z Zgodovinskim
društvom Slovenije, Ljubljansko
izpostavo Avstrijskega inštituta
za vzhodno in jugovzhodno
Evropo, Mestno občino Celje,
Gimnazijo Celje ter združenjem
»Srečanje celjskih gimnazijcev«
pripravilo mednarodno znan-
stveno srečanje na temo »Celjsko
gimnazijsko vprašanje 1895-
1995.« Slovcnsko-avstrijski sim-
pozij se je začel včeraj, sinoči so
v prostorih Osrednje knjižnice
odprli tudi razstavo »Celjska
gimnazija skozi čas,« ki jo je pri-
pravil kustos Branko Lesjak,
zaključil pa se bo danes po-
poldne.
Celjsko gimnazijsko vpraša-
nje je sredi devetdesetih let
prejšnjega stoletja dalo močan
pečat celotnemu političnemu do-
gajanju v monarhiji, kjer je pri-
šlo do padca vlade ministrskega
predsednika Windischgraetza
ter zaostritve mednacionalnih
odnosov, glasno pa je odmevalo
tudi v tujini. Znani sociolog
Ludwig Gumplowicz je le leto
kasneje v pariški reviji za soci-
ologijo predstavil slovensko na-
cionalno vprašanje Evropi in pri
tem izhajal prav iz celjskega
gimnazijskega vprašanja. Dvod-
nevni znanstveni simpozij ob
stoletnici ustanovitve nemško-
slovenskih vzporednic v celjski
nižji gimnaziji je tako dober na-
čin za analizo slovenske in av-
strijske politične zgodovine
v tem prelomnem obdobju. Še
toliko bolj, ker so bile podobne
teme v preteklosti na obeh stra-
neh velikokrat enostransko, pre-
več nacionalistično obarvane.
Delovni del simpozija zajema
ob uvodnem referatu dr. Vasilija
Melika o političnih razmerah
v Avstriji pred 100 leti še nasled-
nje referate: Boj za slovensko
gimnazijo v Celju (dr. Janez
Cvirn, Ljubljana), Celjsko gim-
nazijsko vprašanje 1895-1914
(Branko Goropevšek, Celje), Po-
litika ministrskega predsednika
A. Windischgraetza na podlagi
stenografskih zapisnikov držav-
nega zbora (dr. Marija Wako-
unig, Dunaj), Dvojezične šole in
pouk slovenščine ob koncu 19.
stoletja na primeru Koroške (dr.
Avguštin Malle, Celovec), Celj-
sko gimnazijsko vprašanje
v kontekstu graških nemškona-
cionalnih krogov v nemškem je-
ziku (dr. Riidiger Malli, Gradec),
Odmevi na celjsko gimnazijsko
vprašanje na Slovenskem (dr.
Franc Rozman, Maribor), Odmev
celjskega gimnazijskega vpraša-
nja v mariborskem nemškem ča-
sopisu Marburger Zeitung (Vik-
tor Vrbnjak, Maribor) in Posle-
dice gimnazijskega vprašanja na
zaostritev slovensko-nemških
odnosov v Celju na prelomu sto-
letja (dr. Andrej Studen, Ljub-
ljana).
Ob referatih, ki jih bodo v Ce-
lju izdali tudi v obliki zbornika,
so udeleženci simpozija razprav-
ljali o posameznih vprašanji,
ogledali so si mesto Celje, se
udeležili otvoritve razstave Celj-
ska gimnazija skozi čas in spre-
jema pri županu Jožetu Zimšku,
danes popoldne pa bodo srečanje
zaključili s strokovno ekskurzijo
po Spodnji Savinjski in Šaleški
dolini, sprejel pa jih bo tudi žal-
ski župan Milan Dobnik. Žal se
otvoritve simpozija ni mogel
udeležiti predsednik parlamenta
Republike Avstrije dr. Heinz
Fischer, ki se v tem času udele-
žuje pariškega srečanja parla-
mentarnih predsednikov evrop-
skih držav.
I. STAMEJČIČ
Peš po Sloveniji
Projekt slovenskih -zdravih mest« v sedemdnevni
poti povezovanja in prijateljstva
Tistim, ki sodelujejo v med-
narodnem projektu Zdrava
mesta, med njimi so tudi Ce-
ljani, se je pred nedavnim po-
rodila ideja, da bi povezali lju-
di na poti med slovenskimi
mesti, vključenimi v ta pro-
jekt. Pot povezovanja se bo
pričela 26. aprila na Kostanje-
vici nad Novo Gorico in zak-
ljučila 2. maja v Lendavi. Naj-
važnejši namen pešpoti po
Sloveniji je povezava mest
v prijateljskem vzdušju.
Udeleženci pohoda bodo na
poti le en teden, zato se bodo
glede na razdaljo, ki jo name-
ravajo premagati, morali v do-
ločenih predelih Slovenije po-
služiti tudi kakšnih prevoznih
sredstev. Prenočevali pa bodo
pri znancih in prijateljih.
V krajih, kjer se bodo med pot-
jo ustavili, jim bodo domačini
priredili krajše slovesnosti,
katerih skupni imenovalec je
iskanje korenin in poglablja-
nje prijateljskih vezi. Na delih
poti, ki jih bodo prepešačili,
vabijo krajane, da se jim pri-
družijo in podprejo njihovo
zamisel povezovanja. Kot je
znano, je letošnje leto posveče-
no strpnosti, pot povezovanja
zdravih mest med seboj pa je
le en kamenček v mozaiku de-
javnosti, ki so namenjene temu
cilju. V vseh zdravih mestih
- Novi Gorici, Ljubljani, Treb-
njem, Novem Mestu, Celju,
Mariboru in Ptuju — bodo po
svojih močeh prispevali h kre-
pitvi povezav med ljudmi.
V soboto, 29. aprila, bodo po-
hodniki prispeli iz Trebnjega
v Celje, kjer jih bo na občini
sprejel tudi celjski župan.
KL
Podrobnejše informacije o poti
povezovanja lahko vsem po-
potnikom dobre volje posre-
dujejo v projektni pisarni Ce-
lje — zdravo mesto na telefonski
številki 37-112.
LDS za prekinitev pogodbe
Občinski odbor LDS Žalec je žalskim svetnikom poslal
pobudo za prekinitev pogodbe za plinifikacijo z doseda-
njim konccsionarjem.
Pogodbo o izgradnji plinifikacije v žalski občini so
aprila lani podpisali predstavniki takratnega izvršnega
sveta žalske občine, trboveljskega Europlina in italijan-
skega Socicta Gas iz Riminija. Plinsko omrežje naj bi po
takratnih zagotovilih začeli graditi že lani, po letu dni pa
se gradnja še vedno ni začela. Po oceni predstavnikov
občinskega odbora LDS Žalec do zamude pri pridobiva-
nju upravnih dovoljenj ni prišlo zaradi volitev in spre-
memb upravnega sistema, prenosa pristojnosti na državno
raven in zapletenih postopkov pridobivanja soglasij kot
trdi koncesionar. Za zamudo je po oceni Žalčanov kriv
izključno koncesionar, ki je vlogo za pridobitev uprav-
nega dovoljenja za izgradnjo plinovoda vložil šele 7.
marca letos.
Po mnenju LDS obstoja poleg formalnih razlogov za
zamujanje pri plinifikacije še kopica ekonomskih razlo-
gov, zato predlagajo, da se pogodba s sedanjim koncesi-
onarjem prekine. Ali bodo svetniki o tej pobudi razprav-
ljali ali ne, pa bo morda jasno že na prihodnji seji občin-
skega sveta.
IB
Osumljena Bavčar
in Janša?
LJUBLJANA, 14. aprila
(Večer) - Služba za informi.
ranje ministrstva za notra!
nje zadeve je sporočila, da
kriminalistična služba
MNZ intenzivno raziskuje
ilegalni promet z orožjem
Kriminalisti so doslej zara-
di nedovoljene trgovine
z orožjem oziroma afere
Brnik ovadili šest ljudi
dva med njimi sta tujca
Neuradno se je izvedelo, da
so ovadeni Igor Bavčar, Ja.
nez Janša, Ludvik Zvonar
Franc Kosi, Nicholas
Oman in neki Grk, ki naj bi
se pisal Dafernas.
Ministrstvo storilo
vse
LJUBLJANA, 14. aprila
(Večer) - Minister za pro-
met in zveze Igor Umek je
na novinarski konferenci
povedal, da so v ministr-
stvu storili skoraj vse, kar
so mogli, za rešitev pro-
metnih težav na cestah
proti Dolgi vasi. Izrazil je
upanje, da blokade, ki jo
zaradi prometnih težav na-
povedujejo v Pomurju, ne
bo. Dolgoročna rešitev je
gradnja avtoceste, med
kratkoročnimi pa je mini-
ster Umek omenil posodo-
bitev mejnega prehoda
Dolga vas, ki je zastal zara-
di ustavnega spora obča-
nov, s katerimi so medtem
našli boljšo rešitev. Projekt
bo uresničen, ko bo sprejet
proračun.
Remont v JE Krško
LJUBLJANA, 17. aprila
(Delo) - V JE Krško bodo
pričeli remont, med kate-
rim bodo zamenjali tudi
polovico jedrskega goriva.
Konec tedna jo bodo zato
ustavili in se lotili načrto-
vanih vzdrževalnih del. JE
Krško je marca dosegla
97,9-odstotno razpoložlji-
vost in 96-odstotno izko-
riščenost.
Hrvati uspešnejši
LENDAVA, 17. aprila
(Delo) - Lendavski beli ru-
darji iz sektorja Raziskave
in pridobivanje nafte in
plina v podjetju Nafta bi
potrebovali deset milijonov
dolarjev za nadaljevanje
nekoč ustavljenega razi-
skovalnega vrtanja na šir-
šem ormoškem območju.
Na podlagi že znanih po-
datkov napovedujejo po-
membno najdbo plinsko-
naftnega polja tik ob meji
s Hrvaško. Ti pa so nas
očitno prehiteli, saj so na-
redili dve vrtini na svoji
strani. Vprašanje je, če jim
bomo nafto in plin v celoti
prepustili.
Tri zvezde Celia
"Znanje, bogastvo ter močna volja z jasnimi cilji
so preteklost, sedanjost in prihodnost občine
Celje,« je ob 11. aprilu dejal župan Jože Zimšek
»Celje je letošnji občinski
praznik pričakalo v novi,
a manjši obleki. Tega si ne Ce-
ljani ne volivci iz Stor in Voj-
nika, nismo želeli, a zdaj nam
vsem ostaja vera v dobro sode-
lovanje in sožitje ne le treh no-
vih občin, ampak vseh občin
celjskega območja,« je v uvodu
praznične slovesnosti ob 11.
aprilu, prazniku občine Celje,
dejal župan Jože Zimšek.
Osrednjo slovesnost ob ob-
činskem prazniku so v Celju
pripravili v torek zvečer, ko so
najprej pred poslopjem Na-
rodnega doma dvignili celjsko
zastavo. Prazničnega zaseda-
nja občinskega sveta so se ob
svetnikih udeležili še poslanec
Državnega sveta Vitodrag
Pukl, župani sosednjih občin
in predstavniki Slovenske voj-
ske. Predsednik države Milan
Kučan ter predsednik Vlade
Republike Slovenije dr. Janez
Drnovšek pa sta prazničnemu
Celju poslala pozdravne tele-
grame s čestitkami in dobrimi
željami.
Župan Jože Zimšek je v na-
daljevanju spregovoril o pre-
teklosti in prihodnosti Celja
ter menil, da so tri zvezde celj-
skega grba simboli znanja, bo-
gastva ter močne volje z jasni-
mi cilji, kar vse Celje ima. Vse
troje pa simbolizirajo tudi le-
tošnji nagrajenci Mestne obči-
ne Celje. Tri zlate grbe so ob-
činski svetniki namenili umet-
nostni zgodovinarki Mileni
Moškon, primariju docentu dr.
Zvonimirju Šušteršiču ter
Celjskemu pevskemu društvu,
po dva srebrna primariju dr.
stomatologije Francu Štolfi in
Štefanu Žvižeju ter po dva
bronasta dramski igralki Ves-
ni Jevnikar-Perko in Cvetku
Rojcu.
Kulturni program za praz-
nično slovesnost so prispevali
pevci Celjskega pevskega dru-
štva, ki so pod vodstvom Ed-
varda Goršiča zapeli vrsto slo-
venskih pesmi, praznične pri-
reditve pa se bodo v Celju vr-
stile še vse do konca meseca,
ko bo praznični program 25.
aprila v Narodnem domu zak-
ljučen s koncertom Celjskega
godalnega orkestra.
IVANA STAMEJČIČ
Opravičilo
Zaradi napake v tiskarni je
iz prejšnje številke Novega
tednika izpadlo poročilo
o osrednji slovesnosti ob ob-
činskem prazniku Mestne ob-
čine Celje. Poročilo objavlja-
mo v tej številki v izvirniku,
kakršen bi moral biti objav-
ljen pred tednom dni. Vsem
prizadetim se za napako iskre-
no opravičujemo.
Uredništvo
Kmetje za deponijo
Kaj so Cestnemu podjetju predlagali v Grušovljah?
Gradnja avtoceste bo močno
prizadela savinjske kmetoval-
ce, še zlasti tiste na območju
Spodnjih Grušovelj. Za vsaj
delno ublažitev gospodarske
škode so tamkajšnji kmetoval-
ci Cestnemu podjetju Celje
predlagali, da bi z viški zemlje
iz trase avtoceste uredili pri-
bližno 13 hektarov močvirna-
tih zemljišč ob Ložnici.
Ob Ložnici je namreč pote-
kala prvotno predvidena trasa
avtoceste, zato se zemljišča
vsa ta leta niso urejevala. No-
va trasa pa bo uničila najbolj-
ša zemljišča, na katerih so
v glavnem hmeljišča. Po oceni
kmetovalcev iz Spodnjih Gru-
šovelj bi na urejenih zemljiš-
čih ob Ložnici lahko pridelo-
vali vse intenzivne poljščine.
Z ureditvijo kompleksa ne bi
bistveno posegali v prostor,
potrebno bi bilo le nasut je in
izravnava terena, revitalizaci-
ja Soseskega grabna ter uredi-
tev poti. V primeru, da ne bi
našli skupnega jezika, pa naj
bi kmetovalcem dodelili nado-
mestna zemljišča iz zemljiške-
ga sklada RS.
Predlog grušoveljskih kme-
tovalcev podpirajo tudi
v Cestnem podjetju Celje kot
zastopniku izvajalcev, ker bi
lahko v neposredni bližini tra-
se porabili odvečno zemljo.
Negativno soglasje pa so dobi-
li s strani Zavoda za varstvo
naravne in kulturne dediščine,
ker je za ureditev deponije ob
Ložnici potreben postopek
planskega	usklajevanja.
V Grušovljah pričakujejo, da
bo postopek za usklajevanje
interesov zdaj začel občinski
svet in da njihova pobuda ne
bo naletela na gluha ušesa.
IRENA BAŠA
0 kombiju, cestah ter
lekarni
V osnovni šoli Rogatec opozarjajo na po-
trebo po novem kombiju za prevoz šolarjev
že vrsto let. Na seji občinskega sveta nove
občine, pretekli teden, so se svetniki strinjali
s sofinanciranjem nakupa kombija, pri če-
mer bodo 1 milijonu iz lanskega proračuna
dodali še 1,8 milijona tolarjev iz letošnjega
proračuna.
Skupni prihodki osnutka proračuna nove
občine Rogatec znašajo 108 milijonov tolar-
jev, od tega pa je 58 odstotkov predvidenih
za potrebe družbenih dejavnosti. Svetniki so
ga sprejeli brez posebne razprave, župan
Mikolič pa je moral le odgovoriti na kritike
zaradi slabega vzdrževanja lokalnih cest, ki
jih upravlja celjsko cestno podjetje. Pojasnil
je, da zaenkrat velja pogodba bivše šmarske
občine, vnaprej pa se bodo odločili v občini
Rogatec. Na seji so sprejeli tudi lanski zak-
ljučni račun, skupaj z dolgom na področju
cest, pri čemer odpade na občino Rogatec
približno 600 tisoč tolarjev. Na dnevnem
redu je bil tudi predlog občinskega statuta,
skupno s posameznimi pripombami, naj bi
tri krajevne skupnosti ostale pravne osebe.
Svetniki so statut sprejeli, s pripombami pa
se niso strinjali.
Za ureditev nove lekarne v prostorih
zdravstvenega doma, ki jo v kraju zelo po-
grešajo, so se v občinskem svetu lotili tudi
pridobivanja potrebnih soglasij o lastništvu
zemljišča. Lastništvo morajo prenesti z biv-
še šmarske na novo občino, pri tem pa potre-
bujejo soglasja vseh petih novih občin.
BJ
SOVI TEDNU
Odgovorni urednik: Brank"
Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ured-
nika: Milena Brečko-Poklič.
Uredništvo: Marjela Agrež*
Irena Baša, Tatjana Cvirn, J3'
nja Intihar, Brane Jeranko*
Ksenija Lekič, Edi Masnec, Ur"
ška Selišnik, Ivana Stamejčič-
Želj ko Zule. Tehnično ure)a
nje: Franjo Bogadi, Rob«1"1
Kojterer, Igor Šarlah. Oblik«'
vanje: Minja Bajagič. Tajn'ft
uredništva: Mojca Marot.
Naslov uredništva: Prešern£>vJ
19, Celje. Telefon: (063) 442-
500, fax 441-032.
Št. 16. - 20. april 1995
i
DOGODKI
poklon teharskim žrtvam
Mda ne izpolniuje obljub o ureditvi Parka spomina Teharje — Spominska maša bo
J vsakem primeru	__ __________
Člani Teharske komisije, ki
Udje pri celjskem mestnem
vetu, so prejšnji teden pozvali
^g poslanske skupine, naj
f pržavnem zboru podprejo
^andma za dodelitev 100 mi-
lijonov tolarjev proračunskega
denarja za ureditev Parka spo-
jna Teharje oziroma 150 mi-
Ujonov za grobišča na Tehar-
je in v Kočevskem Rogu.
S tem bi bila izpolnjena ob-
ljuba slovenske vlade, da bo
ugotovila denar za ureditev
grobišč povojnih žrtev v Slo-
veniji. Po besedah predsedni-
ca komisije Janeza Lampreta
je namreč vlada ves čas zago-
tavljala, da bo letos iz prora-
čunskih virov priskrbela na-
menski denar, proračunski
predlog pa zdaj jasno kaže, da
je za ureditev obeh grobišč le-
tos namenjenih le 50 milijonov
tolarjev. Teharska komisija se
je tako pridružila ostrim pro-
testom vladne komisije za gro-
bišča, ki ji predseduje Viktor
Blažič, več pa bo verjetno zna-
nega v prihodnjih dneh, ko se
bo vladna komisija spet se-
stala.
Sicer pa v Teharski komisiji
ocenjujejo, da je celjska obči-
na doslej izpolnila vse svoje
obveznosti za ureditev Parka
spomina. Mestni svetniki so že
januarja sprejeli vse potrebne
planske dokumente za izdajo
lokacijskega in gradbenega
dovoljenja. Po prvotnih načr-
tih in če bi država zagotovila
obljubljeni denar, pa naj bi bi-
la do sredine junija, ko bo na
Teharjah spominska maša, že
zgrajen osrednji spominski
objekt ter urejena okolica gro-
bišč. Jasno je, da načrti zdaj ne
bodo izpolnjeni, predstavnik
celjske mestne občine Jože
Smodila pa je zbrane opozar-
jal, da mora vlada nujno zago-
toviti vsaj 6 milijonov tolarjev
za ureditev okolice ter 18 mili-
jonov tolarjev za plačilo raču-
nov, ki zapadejo v tem in pri-
hodnjem mesecu. Povedal je
še, da bo okolica grobišč (z ne-
urejenimi dovoznimi potmi,
parkirišči in ostalim potreb-
nim) v nasprotnem primeru
ostala zanemarjena in v takšni
podobi, da izvedba spominske
maše ne bi bila primerna.
Člani Teharske komisije so
menili, da mora spominska
maša biti v vsakem primeru,
saj si žrtve, pobite na Teharjah
— med njimi je bilo tudi veliko
otrok in žena - po tolikih letih
zaslužijo spomin.
I. STAMEJČIČ
Za podpredsednika Teharske
komisije so člani minuli teden
izvolili Janeza Črneja (SLS-
ND). V sklepih, ki so jih spre-
jeli ob koncu zasedanja, pa so
oblikovali tudi pobudo, naj
Cinkarna Celje sofinancira
ureditev okolice teharskih
grobišč za spominsko mašo, ki
bo 18. junija.
Danes
o žalskem
proračunu
Žalski svetniki naj bi da-
nes prvič razpravljali
o proračunu za letošnje le-
to, še pred tem pa bodo se-
veda morali sprejeti statut,
pri katerem na zadnji seji
svetniki niso našli skupne-
ga jezika.
Planirani prihodki za le-
to 1995 znašajo po sedanjih
ocenah 1,7 milijarde tolar-
jev, spisek potreb in želja
proračunskih porabnikov
pa presega 2,4 milijarde to-
larjev. Danes naj bi svetni-
ki obravnavali osnutek
proračuna, predlog bodo
vzeli pod drobnogled pred-
vidoma maja, do takrat pa
bo financiranje javne pora-
be oziroma financiranje
proračunskih porabnikov
potekalo po zakonu o fi-
nanciranju občin. Osnutek
proračuna so svetniki že
dobili na vpogled na zadnji
seji, kjer je bil predsednik
sveta Franc Žolnir silno
nezadovoljen s pripravlje-
nim gradivom. Od strokov-
nih služb je zahteval pred-
vsem podrobnejšo primer-
javo s podatki oziroma po-
rabo v lanskem letu. 1B
Kam denar za ceste?
Ko so v občinskem svetu
Šmarja pred dnevi govorili
0	lanskem zaključnem raču-
nu, so posebno pozornost na-
menili denarju za ceste.
Ljudi iz krajevnih skupno-
sti, ki lani niso porabile do-
govorjenega denarja, je naj-
bolj zanimalo, kako bo
1	ostankom. Pri tem jim je
župan Čakš pojasnil, da bo
v tistih KS, ki so lani porabi-
le več denarja, tega letos
manj, drugim KS pa bodo
lanska sredstva priznali za
letošnje načrte, torej prišteli
k denarju za letošnje cestne
naložbe.
Šmarski župan se bo v tem
fednu posebej sestal s pred-
pdniki vseh osmih KS, go-
vorili pa bodo tudi o tej pro-
blematiki. Zato s sprejetjem
zaključnega računa v svetu
ni bilo posebnih težav. Svet-
niki pa so o denarju za cest-
no gospodarstvo ponovno
razpravljali med sprejema-
njem osnutka proračuna no-
ve občine.
Med postavkami osnutka
proračuna so imeli precej
pripomb glede štirih milijo-
nov tolarjev za pospeševanje
proizvodnje hrane, kar se
jim zdi za izrazito kmetijsko
območje premalo. Ko so go-
vorili o denarju za družbene
dejavnosti - za kar namenja-
jo nekaj nad polovico od 312
milijonov skupnih prihod-
kov - so terjali strožji nadzor
pri zneskih za nezaposlene
ter za socialno ogrožene ob-
čane. Menijo namreč, da so
med prejemniki tudi neupra-
vičeni. Osnutek proračuna
so sprejeli, pripombe pa naj
bi upoštevali pri sestavljanju
predloga proračuna. Javna
razprava bo trajala do 8.
maja.
Posebno točko so namenili
začetku postopka za osamo-
svojitev šmarskega Vzgojno
varstvenega zavoda, saj me-
nijo, da je sedanji, skupaj
z Rogaško Slatino, preobse-
žen. Posebna komisija, ki so
jo imenovali svetniki, naj bi
zato skupaj s sedanjim vod-
stvom ter občino pripravila
vse potrebno za oblikovanje
samostojnega zavoda.
BJ
Maršal Tito v Celju
V	četrtek, 31. maja 1945 se
je na vse zgodaj razširila vest,
da pride maršal Jugoslavije
Josip Broz-Tito v Celje. Takoj
so se začele zbirati po ulicah
množice ljudi. Videl si delavce
■z cinkarne, zraven njih tova-
riše iz tovarne Westen s svojo
Ustavo, železničarje z godbo,
fenske z zelenjem, mladino in
Pionirčke s cvetjem in zastavi-
cami. Vsi so nosili transparen-
te kakor: Trst je naš, Celovec
to vedno jugoslovanski, Živel
Maršal Tito, Živel maršal Sta-
^ Posebno mladina je prire-
ja velike ovacije našemu
?®ršalu in s cvetjem v rokah
da posuje pot, kjer se
1)0 peljal tisti, ki nas je vodil
:Sa štiri leta, ko so se naši
°ratje borili proti okupatorju,
Ptoti švabski sodrgi in njenim
Nagačem Madžarom, Itali-
in drugim, ki so zatirali
?aše narode in jih skušali uni-
čiti.
^ed štabom III. jugoslovan-
e armije so pričakali tov.
Niala Tita zastopniki vojske
j oljskega okrožja z armijsko
^bo in častno stražo.
V	spremstvu maršala Tita so
nahajali predsednik prve
prodne vlade Slovenije tov.
j^s Kidrič, minister za trgo-
in rudarstvo tov. Franc
skovšek, podpredsednik na-
^e vlade Slovenije dr. Mar-
Brecelj, predsednik IOOF
j^-Vidmar in tovarišica Lidi-
fc^entjurc, organizacijski se-
^ar CK KPS.
. j^o je stopil maršal Tito iz
tomobila, je zaigrala godba
in v -imenu III. jugoslovanske
armije je raportiral dežurni
podpolkovnik. Nato ga je
v imenu celjskega okrožja poz-
dravil sekretar tov. Gašperič
Maks.
V svojem pozdravu je okrož-
ni sekretar izrazil veselje, da je
maršal Tito obiskal naše me-
sto. Izjavil je, da mu bomo sle-
dili povsod, kot smo mu sledili
doslej.
Čez pol ure se je maršal Tito
odpeljal proti Mariboru. Za
vse, ki so ga videli, je bil ta dan
njihov največji dan v življenju.
Lik maršala Tita jim bo ostal
vedno v spominu.
Maršal Tito drugič
v Celju
Na svojem povratku iz Ma-
ribora se je predsednik jugo-
slovanske enotne demokratske
vlade in minister za narodno
obrambo tov. maršal Tito pe-
ljal danes ob treh popoldne
skozi celjske ulice proti Zagre-
bu. Množice, ki so se v krat-
kem času pred njegovim pri-
hodom zbrale na ulicah, so mu
burno vzklikale in ga posipa-
vale s cvetjem. Mladina mu je
zaustavila avto, mu vzklikala
in mu polagala cvetje na avtoi
Marsikatera mladenka je doži-
vela srečo, da ji je naš maršal
Tito stisnil roko, marsikatere-
ga pionirčka je maršalova ro-
ka pobožala.
Celje je s tem dokazalo svojo
ljubezen do našega ljubljenega
maršala in vodnika tovariša
Tita.
0 Gastrožu posebej
V	osnutku proračuna nove
občine Podčetrtek namenja-
jo največ, blizu polovico de-
narja, za družbene dejavno-
sti. Skupni prihodki znašajo
184 milijonov tolarjev, pri
tem pa so na seji občinskega
sveta pretekli teden najbolj
pogrešali več denarja za
cestno gospodarstvo ter
kmetijstvo. Osnutek prora-
čuna so kljub temu sprejeli.
V	uvodu seje so svetniki
obravnavali še lanski zak-
ljučni račun, pri čemer so
zahtevali podrobna pojasni-
la. Zaključni račun je napi-
san po računovodskih meri-
lih, zato je bil za posamezni-
ke manj razumljiv, po dolgo-
trajni razpravi pa so ga spre-
jeli. Zapletlo pa se je tudi
med sprejemanjem občin-
skega statuta, pri čemer je
bil spet govor o znanem pro-
blemu Gastroža, naselja na
področju starega dela Atom-
skih Toplic. V Gastrožu, iz
KS Pristava, se namreč želi-
jo pridružiti KS Podčetrtek.
Gre za člen statuta, kjer piše
o možnosti priključitve
kakšnega naselja drugi KS
z glasovanjem na referendu-
mu, Pristavljani pa se turi-
stičnemu Gastrožu seveda ne
želijo odpovedati. Občinski
statut so z večino glasov ven-
darle sprejeli. O Gastrožu so
znova govorili pod točko
»razno«, župan Drofenik pa
je opozoril, da bodo tej temi
namenili posebno sejo.
BJ
Veterinarji na
Dobrni
V dvorani Zdraviliške-
ga doma v Dobrni se bodo
v soboto, 22. aprila, zbra-
li slovenski veterinarji na
ustanovni skupščini Ve-
terinarske zbornice Slo-
venije. Predsednik inici-
ativnega odbora za usta-
novitev zbornice je mag.
Franc Kovač, na ustanov-
ni skupščini pa naj bi ob
dokumentih za delovanje
zbornice obravnavali tu-
di finančni načrt za leto
1995.
IS
Zasedanje EBRD
V Londonu je bilo redno
letno zasedanje Evropske
banke za obnovo in razvoj
(EBRD), ki se ga je udeleži-
lo okoli 3 tisoč finančni-
kov. Na srečanju je sodelo-
vala tudi slovenska delega-
cija, ki jo je vodil finančni
minister Gaspari. Sloveni-
ja, ki je tudi delničar
EBRD, je imela enourno
predstavitev, na kateri so
naši predstavniki govorili
o inflaciji, visoki stopnji
brezposelnosti in prepo-
časni privatizaciji pri nas.
Naloga banke, ustanovlje-
ne pred štirimi leti, je po-
speševati razvoj tržnega
gospodarstva kot sredstva
za utrditev demokracije in
političnega pluralizma
v nekdanjih komunističnih
državah. Tokratno srečanje
je izzvenelo v iskanju od-
govorov na vprašanja, ka-
ko znižati stroške banke in
pri tem zagotoviti nadalje-
vanje reform v srednje in
vzhodnoevropskih državah
ter kako pri tem dobiti še
večjo podporo zahodnih
držav. Na srečanju so na-
mreč predstavniki ZDA in
Nemčije (doslej vodilnega
financerja EBRD) naspro-
tovali višjim prispevkom,
s katerimi bi nekdaj komu-
nističnim državam zagoto-
vili prehod v tržno gospo-
darstvo. Poleg tega je ban-
ka lansko leto zaključila
z majhnim dobičkom, le
z okoli milijon ekujev.
Dole vložil
kandidaturo
Senator Bob Dole, vodja
republiške večine v ameri-
škem senatu, je vložil kan-
didaturo za predsedniške
volitve, ki bodo prihodnje
leto. 71-letni Dole, znan
kot eden redkih ameriških
politikov, ki zagovarjajo
ukinitev embarga na uvoz
orožja za bosanske Musli-
mane, je doslej že trikrat
kandidiral za predsednika
ZDA, vendar pa so njegovi
kolegi iz Republikanske
stranke vsakič dobili večjo
podporo. Tako so leta 1980
republikanci za predsedni-
škega kandidata raje iz-
brali Reagana, osem let
kasneje' pa so nominirali
Busha. Tokrat je Dole eden
izmed šestih republikan-
skih kandidatov, trenutne
raziskave pa mu kažejo
največ možnosti, da se po-
meri s kandidatom Demo-
kratske stranke. V tej še ne
vlada predvolilno vzdušje,
vendar analitiki menijo, da
je sedanji predsednik Clin-
ton kandidat za predsedni-
ka brez resnejšega tekmeca
v stranki. Odprto ostaja tu-
di vprašanje, če se bo v igri
pojavil še tretji kandidat,
kot se je na zadnjih voli-
tvah Ross Perot. V zvezi
s tem v ZDA omenjajo nek-
danjega načelnika general-
štaba ameriške vojske Co-
lina Powella.
Fujimori brez
konkurence
Na predsedniških voli-
tvah v Peruju je brez večje
konkurence zmagal sedanji
predsednik Fujimori, ki je
prejel več kot 60 odstotkov
glasov. Njegovemu tekme-
cu, nekdanjemu generalne-
mu sekretarju OZN De Cu-
ellarju pa so volivci name-
nili 26 odstotkov volilne
podpore.. Odločitev peruj-
skih volivcev je bila priča-
kovana; Fujimori je na-
mreč med sedanjim petlet-
nim predsednikovanjem
močno znižal inflacijo in
utrdil gospodarstvo, ravno
tako pa je skoraj končal kr-
vave spopade z maoisti.
V novem mandatu se bo vo-
ditelj južnoameriške drža-
ve posvetil predvsem boju
proti revščini. Tudi na par-
lamentarnih volitvah, ki so
potekale skupaj s predsed-
niškimi, je zmagala Fuji-
morjeva stranka Spremem-
ba 90. Vendar volitve niso
potekale brez zapletov. Že
pred volitvami so namreč
odkrili 3 tisoč ukradenih
glasovnic. Volitve so
spremljali tudi predstavni-
ki Organizacije ameriških
držav, vendar so izjavili, da
nepravilnosti niso odkrili.
Boji v Tadžikistanu
Poleg vojne v Čečeniji se
razmere vse bolj zaostruje-
jo v še eni nekdanji sovjet-
ski republiki, v Tadžikista-
nu. Tam so namreč spet iz-
bruhnili spopadi, tokrat
med islamskimi skrajneži
in obmejnimi silami SND-
Skupnosti neodvisnih dr-
žav (predvsem ruskimi vo-
jaki). SND je namreč po
državljanski vojni v Tadži-
kistanu med komunisti in
islamisti, ki se je končala
leta 1992, na obmejno ob-
močje poslala okoli 17 tisoč
vojakov. To je predvideval
sporazum o varovanju meje
pred opozicijo, ki se je po
vojni zatekla v sosednji Af-
ganistan, sporazum pa je
podpisala tadžiška neoko-
munistična oblast in drža-
ve članice SND. Najnovejši,
boji v Tadžikistanu, eni
najbolj revnih in politično
najbolj nestabilnih držav
nekdanje Sovjetske zveze,
precej ogrožajo pred tremi
leti podpisano premirje,
Rusija pa se izpostavlja
možnosti, da se vmeša v še
' eno etnično vojno na južnih
• mejah nekdanje Sovjetske
zveze. Ruski obrambni mi-
nister Gračov je sicer proti
temu, da bi v nemirni Tad-
žikistan Moskva poslala
dodatno število vojakov,
saj meni, da je tamkajšnja
oblast doslej premalo sama
storila za končanje kon-
flikta. H končanju konflik-
ta je pozval tudi Varnostni
svet OZN, njegov posebni
odposlanec Ballon pa se
trudi, da bi predstavnike
sprtih strani v Moskvi
spravil skupaj za pogajal-
sko mizo.
Kurdi ustanovili
parlament
Kurdi, ljudstvo, ki šteje
od 25 do 30 milijonov ljudi,
in je razseljeno v petih dr-
žavah, so v Haagu na Nizo-
zemskem ustanovili svoj
prvi parlament. V njem je
65 poslancev različnih
kurdskih organizacij, med
njimi tudi Kurdske delav-
ske stranke, ki je prepove-
dana v več državah in kate-
re pripadnike krivijo za
številne teroristične akcije
po svetu. Govorniki na
ustanovnem zasedanju so
bili v svojih izjavah zmerni
in so poudarjali, da cilj
parlamenta ni ustanovitev
neodvisne kurdske države,
temveč pridobiti večjo av-
tonomijo. Vodja Kurdske
delavske stranke Odžalan
je v svojem govoru pouda-
ril, da je pripravljen na di-
alog z Ankaro, vendar mo-
ra Turčija najprej umakniti
svoje vojake s severa Iraka.
Tam namreč ofenziva več
kot 35 tisoč turških voja-
kov traja že več tednov, če-
prav so oblasti najprej ob-
ljubljale, da bodo kmalu
končale s kurdskimi upor-
niki. Turško akcijo sedaj
vse bolj kritizirajo na Za-
hodu, pa tudi vse najpo-
membnejše institucije.
Št. 16. - 20. april 1995
GOSPODARSTVO
<1
Zlatarna za prisilno poravnavo
Neuspeli prisilni poravnavi lahko sledi le stečaj — Iz Zlatarne
slaba polovica delavcev?
Skupščina Zlatarne je mi-
nuli petek na sodišče naslovila
zahtevek za prisilno poravna-
vo. Po zagotovilih predsednika
poslovodnega odbora Staneta
Seničarja se s prisilno porav-
navo strinjajo tudi največji
upniki, saj se vsi zavedajo, da
je takšen način reševanja na-
kopičenih problemov še vedno
razumnejši izhod kot pa stečaj
podjetja.
Po informacijah vodstva
Zlatarne na torkovi tiskovni
konferenci je premoženje tega
celjskega podjetja vredno pri-
bližno 2 milijardi tolarjev, ob-
veznosti Zlatarne do bank, si-
vega trga in dobaviteljev pa
znašajo 1,1 milijardo tolarjev.
V prvih treh mesecih je proiz-
vodnja 80, prodaja pa 83-od-
stotna, odliv je znašal 371 mi-
lijonov tolarjev, priliv pa 355
milijonov tolarjev. Ključna sta
dva problema: previsoki stro-
ški, ki onemogočajo redno
proizvodnjo in prodajo, ter od-
ločitev bank partneric, da iz
zavarovanja izključijo zaloge
gotovih izdelkov, namesto za-
log pa po zdajšnjih predpisih
zahtevajo hipotekama jam-
stva. V tem trenutku v Zlatar-
ni normalno delajo za tuje ku-
pce, a z izvozom ne pokrivajo
stroškov, na domačem tržišču
pa bi lahko prodali večje koli-
čine, pa ni denarja za normal-
no proizvodnjo in predvsem
nakup zlata.
V Zlatarni upajo in po prvih
pogovorih tudi pričakujejo, da
se bodo z upniki dogovorili za
odlog obveznosti, predlagan je
triletni moratorij, pri čemer
v Zlatarni zatrjujejo, da bodo
vse obveznosti poravnali 100-
odstotno in to predvsem na ra-
čun dezinvestiranja.
Največje upnice, kar 80-od-
stotkov terjatev, imajo Banka
Celje, Triglav banka, Hmezad
Banka in SKB. Obveznosti do
sivega trga znašajo 60 milijo-
nov tolarjev, 120 milijonov to-
larjev dolga imajo do dobavi-
teljev. Prav tako naj bi se do-
govorili s partnerji za dobavo
zlata za domače in tuje tržišče,
med predvidenimi ukrepi pa je
še povečanje prodaje nakita na
50 kilogramov na mesec, od te-
ga 36 kilogramov doma, 14 ki-
logramov pa na tujem tržišču.
Potem, ko so v Zlatarni kar
nekaj let odlašali z najhujšim
ukrepom, to je odpuščanjem
delavcev, pa se zdaj očitno te-
mu ostremu rezu ne bodo mo-
gli več izogniti. Za predvideno
proizvodnjo in prodajo bodo
potrebovali 60 odstotkov ljudi,
kar pomeni, da bo od sedanjih
455 delavcev moralo na zavod
skoraj 200 zaposlenih. Število
zaposlenih naj bi zmanjšali
predvsem med režijskimi de-
lavci v proizvodnji in pisar-
nah, v podjetju pa naj bi ostala
večina proizvodnih delavcev.
IB
Predsednik sindikata v Zlatarni Rudi Špes je povedal, da
delavci zaenkrat niso dobili zadnjih plač, niti ne vedo, kdaj jih
bodo dobili. Položaj je težak za tiste, ki bodo morali iz podjetja
in tiste, ki bodo ostali v Zlatarni, saj tudi ti nimajo garancije, da
se bo podjetje izvleklo iz težav. Sindikat zaenkrat še nima
zapisnika skupščine, kjer je bil predlagan sklep o prisilni porav-
navi, niti ne vedo natančnega števila presežnih delavcev. Takoj,
ko bodo v sindikatu imeli ustrezne papirje, se bo sestal izvršni
odbor in se opredelil do sprejetih sklepov vodstva. Delavce
Zlatarne je po Spesovih besedah treba maksimalno zaščititi, kar
je na tiskovni konferenci obljubil tudi Stane Seničar z bese-
dami: »To ni nikakršna demagogija, temveč dolžnost nas vseh in
mene osebno, saj je Zlatarna veliko družinsko podjetje, v kate-
rem so zaposleni po dva ali celo trije člani posamezne družine.«
Za orodjarje in plastičarje
Na 7 tisoč 500 m2 pokritih in 500 m2 zunanjih razstavnih
površinah dvoran Tabor v Mariboru so včeraj odprli sejemska
dvojčka Forma Tool 95 in Plegkem 95, ki ju podjetje Step letos
prvič pripravlja skupaj.
Sejem orodij, orodjarstva in orodnih strojev Forma Tool
Mariborčani pripravljajo že tretjič, letos pa so ga zaradi sorod-
nosti dejavnosti pripravili skupaj s sejemsko noviteto Plagkem,
ki je namenjena plastičarskim, gumarskim in kemijskim dejav-
nostim. Do sobote, 22. aprila, bodo na mariborskem sejmišču na
ogled oprema in programi 315 razstavljalcev iz 14 držav. Orga-
nizatorji pa so pripravili tudi obsežna programa strokovnih
prireditev in posvetovanj.
IS
TINI Laško se lastnini
Tovarna izolacijskega materiala bo potem, ko bo končan
proces privatizacije, imela približno 900 lastnikov. Z lastninje-
njem želijo doseči predvsem dva cilja - da večinski delež kapi-
tala ostane v rokah zaposlenih in da podjetje za svojo preo-
brazbo ne plača državi previsokih dajatev.
Prav zaradi tega v Timu niso šli v javni razpis delnic, ampak
so se odločili za nakup podjetja s certifikati in s potrdili zapo-
slenih za manj izplačane osebne dohodke. Septembra lani so
dobili prvo soglasje Agencije za privatizacijo, na drugega pa
bodo, kot kaže, morali počakati še nekaj časa, ker se je zapletlo
pri izračunih lastninskega deleža zaposlenih. V Timu so prepri-
čani, da so njihovi izračuni točni, saj so jih delali v skladu
z zakoni, in da morajo zaposleni dobiti dobro polovico uprav-
ljalskega deleža. Z notranjo razdelitvijo in delavskim odkupom
so namreč v podjetju dosegli absolutni delež lastništva, za
prodajo v naslednjih petih letih pa bo potem, ko bodo poravnali
zakonske obveznosti do skladov, ostalo še nekaj manj kot
5 odstotkov vrednosti podjetja. »Izračuni, ki jih je za naš delež
v strukturi kapitala naredila republika, so nekoliko drugačni,
tako da po njihovem delavci ne bi imeli v svojih rokah absolut-
nega deleža, ampak nekoliko manj,« pravi direktor Tima Jože
Pušnik. »En odstotek je zelo pomemben, ne le zaradi absolut-
nega lastništva, ampak tudi zato, da bo ostalo manj za kasnejši
odkup.«
Če bodo obveljali izračuni, ki so jih naredili sami, bo Tim eno
redkih slovenskih podjetij, kjer bodo imeli delavci že takoj na
začetku lastninjenja v svojih rokah dobro polovico celotnega
kapitala. Podjetje bo imelo okrog 900 lastnikov, certifikate pa je
vložilo nekaj več kot 600 sedaj zaposlenih, upokojencev in
bivših zaposlenih. Preostali delež notranje razdelitve so delnice,
ki so jih dobili delavci na račun manj izplačane plače v prete-
klosti. Pri odkupu podjetja s certifikati niso smeli sodelovati
družinski člani zaposlenih.
V Timu upajo, da se bodo zapleti z izračuni lastninskih
deležev kmalu razrešili in da bodo v prihodnjih mesecih dobili
še drugo soglasje Agencije, ki je pogoj za registracijo delniške
družbe. Ker so se odločili za takšen odkup podjetja, državi ne bo
treba plačati veliko dajatev. »Denar smo že ali pa še bomo raje
porabili za lasten razvoj,« pravi Jože Pušnik. Že prihodnji
mesec bodo v Timu končali prvo v zajetnem paketu naložb za
posodobitev podjetja. Gre za povsem novo linijo na področju
hidroizolacij, v katero so vložili okrog 4 milijone nemških mark.
J. INTIHAR
Mini kuhinje na ogled
Od 9. do 13. aprila je bil v Brnu že tradicionalni mednarodni
sejem izdelkov široke porabe. Med razstavljalci je bilo tudi
Gorenje, ki je predstavilo novo generacijo velikih gospodinjskih
aparatov, pri tem pa vzbudilo veliko zanimanje tako čeških in
slovaških poslovnih partnerjev kot tudi obiskovalcev sejma.
Novost letošnje Gorenjeve predstavitve so bile mini kuhinje.
Sredi poletja bo namreč v bližini Prage pričela obratovati
tovarna kuhinj. V podjetju predvidevajo, da bodo letos uspeli na
Češkem prodati okoli 66 tisoč velikih gospodinjskih aparatov,
s tolikšno prodajo pa naj bi zadržali visok tržni delež pri prodaji
izdelkov bele tehnike v tej državi.
M. L.
Najnižja plača 30 tisoč
tolarjev
Določena tudi višina regresa, ta bo letos 70 odstotkov
slovenske plače
Po dolgotrajnih pogajanjih so predstavniki zbornice, sindikatov in vlade pred
tednom dni podpisali dogovor o plačah v gospodarstvu, ki velja za vsa podjetja, ne
glede na njihovo lastništvo, ter tarifno prilogo h kolektivni pogodbi.
Najpomembnejša novost je ta, da plače v uspešnih podjetjih letos ne bodo več
obdavčene, kljub temu pa ne bodo smele neomejeno rasti, saj bodo podjetja za
povečanje plač lahko junija namenila le 25 odstotkov bruto ustvarjenega dobička.
Ostala podjetja bodo lahko marčevsko plačo izplačala v višini lanske povprečne
plače v podjetju, povišane za inflacijo. Takšna plača bo ostala vse leto, možno pa bo
tromesečno usklajevanje za 80 odstotkov rasti cen. V podjetjih, kjer so letos že
presegli najvišjo plačo, denarja ne bodo vračali, temveč jim bodo morebitni prese-
žek odtrgali od dobička.
Sicer pa dogovor določa tudi najnižji prejemek, to je 45 tisoč tolarjev bruto, kar
pomeni približno 30 tisoč tolarjev neto plače. Direktorji največjih in najboljših
podjetij pa bodo po novem lahko dobivali okrog 700 tisoč tolarjev bruto plače. In še
določilo v zvezi z regresom - ta ne sme presegati 70 odstotkov slovenske plače.
V podjetjih, kjer so že izplačali višji regres, bodo morali delavci denar vrniti ali pa
jim ga bodo odtrgali od plač.
__•	IB
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
-	Podjetje Ottis d.o.o. Ljub-
ljana nudi prevoz hlodovine in
lesenih asortimentov. Infor-
macije: 061/789-000 in fax
061/13-72-545 (Janez Mustar).
-	PodjetjeMebord.o.o. Selca
nad Škofjo Loko nudi 150 mio
kom. strogo sterilnih strojno
izdelanih zobotrebcev. Infor-
macije: tel. in fax 064/64-313
(Boris Mesec).
-	Studio E d.o.o. Črnuče pri
Ljubljani nudi ročne unikatne
gravure na izdelkih iz kristala
- kozarcih, vrčkih za pivo, ste-
klenicah, vazah, pokalih idr.
z različnimi motivi oz. po že-
ljah naročnika. Informacije:
tel. 061/340-010 (Ernest
Pirnat).
-	Podjetje Clint d.o.o. Hrast-
nik nudi peskanje, čiščenje in
strukturiranje vseh vrst mate-
rialov, kot so stekla, kovina,
plastika ipd. Peskalni mediji:
Elektrokorund, steklena perla,
plastični granulat, mleta žlin-
dra. Informacije: tel. 0601/41-
477 (Mitja - Slavi Povše).
-	Podjetje KTL Navita Em-
balaža d.o.o. Ljubljana nudi
kartonske konuse, cevi, jedra,
doze za pakiranje prehrambe-
nih proizvodov ter kemičnih
izdelkov. Informacije: tel. 061/
14-01-161 in fax 061/14-05-
290 (Janez Zore).
-	Podjetje Cordo d.o.o. Ort-
nek nudi vse vrste rezanega le-
sa iglavcev in listavcev, buko-
va in mešana drva, iverne
plošče, parket in panelne ploš-
če. Informacije: tel. in fax 061/
866-391 (Milan Perovšek).
-	Podjetje Green Consulting
d.o.o. Prestranek nudi narav-
no travno prevleko vključno
s pripravo površine in polaga-
njem. Primerno za ozelenitev
okolice stavb, stanovanjskih
hiš in nogometnih igrišč. In-
formacije: tel. in fax 067/53-
283 (Gorazd Nastran).
Povpraševanje:
-	Podjetje Lekoro Pitex
d.o.o. Maribor povprašuje po
industrijski soli. Informacije:
tel. 062/34-976 in fax 062/36-
324 (Gorazd I. Gumzej).
-	Podjetje Efaflex d.o.o.
Ljubljana išče podjetja, ki nu-
dijo usluge na CNC laserskih
ali plazemskih rezkalnikih
pločevine (pocinkana in nerja-
veča, deb. do 5 mm). Informa-
cije: tel. 061/159-93-40 in fax
061/159-07-28 (Jože Brez-
nikar).
Porabljenih 70
odstotkov
certifikatov
Po podatkih državnega
sekretarja za privatizacijo
mag. Toneta Ropa so last.
ninjenje doslej končali
v več kot 320 slovenskih
podjetjih, preko 600
ima prvo soglasje, Agencija
za privatizacijo pa obrav.
nava približno 700 progra.
mov. Državljani so že pora-
bili za več kot 380 milijard
tolarjev certifikatov, to
približno 70 odstotkov.
Kovinotehna
pripeljala ruske
turiste
Pred dnevi je na brniško
letališče prispela prva sku-
pina petdesetih ruskih tu-
ristov, ki bodo letos obi-
skovali slovenska zdravi-
lišča, toplice in Obalo. Gre
za prve konkretne rezulta-
te skupnega projekta celj-
ske Kovinotehne in podjet-
ja Jugonskneftjegaz iz ru-
skega mesta Neftjegansk.
Po tem projektu naj bi do
konca leta obiskalo Slove-
nijo preko tisoč premožnej-
ših ruskih turistov, ki bodo
letovali v Portorožu, Zdra-
vilišču Rogaška Slatina,
Čatežu in Zdravilišču Do-
brna.
Sip si želi razvojni
Inštitut
Minister za znanost in
tehnologijo dr. Rado Bo-
hinc je konec minulega
tedna obiskal šempetrski
Sip. V pogovoru s pred-
stavniki podjetja, ki tujim
kupcem proda približno 70
odstotkov svoje proizvod-
nje, so ministra opozorili
na nujne spremembe m
ureditev tehnične regulati-
ve ter standardov. Ministra
so v Sipu seznanili tudi
z njihovimi načrti o usta-
novitvi lastnega razvojne-
ga inštituta kmetijske me-
hanizacije v Sipu. Dr. Rado
Bohinc je Šempetrčanom
predstavil več možnosti so-
financiranja s strani drža-
ve. Le-ta lahko subvenci-
onira delovanje tehnolo-
škega centra ali pa se kot
sovlagatelj vključi sloven-
ski razvojno tehnološki
sklad.
Ugledna slovenska
podjetja
Raziskava z naslovom
Investirajmo 95, ki jo jc
pred kratkim izvedlo po*
djetje Kline & Kline ob so-
delovanju 445 finančnikov,
udeležencev finančnega
sejma Kapital, v Ljubljani
kažejo, da ima med 10®
ocenjenimi podjetji največ-
ji ugled Pivovarna Union
Med prvih deset najzani-
mivejših so finančni stro-
kovnjaki uvrstili tudi dv*
podjetji s Celjskega in sic«r
Pivovarno Laško ter Zla'
tarno Celje.	J
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Slovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za Informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
(061) 150-122 interno 290, 292,
293 ali direktno 215-631.
it. 16. - 20. april 1995
Is
GOSPODARSTVO
jlekoč človek, danes uhoga para
^samostojni državi se Je položaj delavcev bistveno poslabšal,« ocenjuje Milica Dabanovič
j^jlica Dabanovič profesi-
a)no dela v sindikatu od
£ 1986. Nekaj let v prejš-
nji občinskem svetu v Slo-
mških Konjicah, zadnja ie-
' 0a območni organizaciji
godnih sindikatov v Ce-
£ kjer pokriva gradbeni-
' o, lesarstvo in družbeno
Lft, V Slovenskih Konjicah
. delavci še vedno lahko po-
jejo, če potrebujejo nasvet
,jrojna osnovno pravno po-
^č. In teh je na Celjskem
vse več.
j$i pritrdili mnenju, da se
^položaj delavcev v zadnjih
,eh letih bistveno po-
frbšal?
ja, dejansko se je položaj
jjstveno poslabšal. Vedno je
plaveč v vseh postopkih na
jjdnjem mestu. Če gledam
,a primer stečaje, prisilne
poravnave, se terjatve delav-
tv vedno postavljajo na rob,
^ne priznavajo, postopki so
dolgotrajni, na koncu pa de-
lavci ne dobijo ničesar. Če pa
jledam razmere v posamez-
nih firmah, pa opažam ne-
ipoštovanje že tako mini-
jalnih pravic iz kolektivnih
logodb, starejši ljudje in in-
talidi so premalo zaščiteni,
to gre za ugotavljanje pre-
ežnih delavcev. Dogaja se,
la ljudje ne znajo ukrepati,
iesprožijo pravih postopkov
ii na koncu ostajajo brez
isega.
Kako ocenjujete položaj
lelavcev na domačih, celj-
iih oziroma vaših področ-
ji tleh?
Na področju gradbeništva
največji problem Ingrad.
mi so imeli prisilno porav-
p, terjatve delavcev so
le priznane v višini 60 od-
lotkov, še vedno so odprte
izlike do kolektivnih po-
»db, terjatev je ogromno,
[»sluha za postopno razre-
ievanje in obravnavanje ter-
jatev s strani vodstva ni. Ne
vem, kako bomo letos in še
prihodnje leto te terjatve
sploh uresničili. Gre za mož-
nost spreminjanja terjatev
v lastninske deleže, vendar
tudi z lastninskim progra-
mom Ingrada ne teče vse ta-
ko kot bi moralo. V lesni in-
dustriji se zaključuje stečaj
Bor Laško, delavci niso do-
bili skoraj ničesar, razen ne-
izplačane plače. Teče posto-
pek v celjski Opremi, ljudje
sprašujejo, kaj je z njihovimi
terjatvami in ne verjamejo,
da so postopki tako dolgo-
trajni. Tudi pri njih gre za tri
neizplačane plače, pa doslej
še ni bilo mogoče ničesar po-
ravnati. Pri koncu je posto-
pek prisilne poravnave v Li-
pu v Slovenskih Konjicah,
tam so delavci nekaj dobili,
ker je bila stečajna masa
prodana in poplačane.
Kdo po vaši oceni danes
slabše ravna z ljudmi — so to
družbena ali zasebna po-
djetja?
Eni in drugi. V zadnjem
času se je kup problemov od-
prlo "v manjših družbenih
podjetjih obrtnega značaja,
ki se lastninsko preoblikuje-
jo. Pojavljajo se kadrovski
problemi pri vodilnih delav-
cih do samega postopka last-
ninskega preoblikovanja,
pogosto se premoženje pri-
vatizira brez delavcev. Na
celi črti so se zdaj odprli ti
problemi. Ne glede na to, da
bi ta mala podjetja lahko do-
bro delala, se pojavljajo pro-
blemi.
Bi povedali nekaj konkret-
nih primerov?
Med tistimi, ki jih pokri-
vam, so se problemi začeli
v Tamiju, kjer so začeli ugo-
tavljati presežne delavce,
večji problem v tem trenutku
je celjska Obutev, kjer je di-
rektor delavke enostavno
poslal domov. V Ključavni-
čarju ljudje niso bili zado-
voljni z vodstvom in mu niso
dali zaupnice za ponovno
imenovanje in tako dalje.
Povsod se najdejo problemi.
Zadnje čase se pogosto do-
gaja, da neko podjetje zapre-
jo, ljudi pošljejo na zavod,
sami pa ustanovijo novo, se-
veda zasebno podjetje. Očit-
no je pri nas to najbolj pre-
prosta stvar pod soncem.
To je mogoče povsem eno-
stavno. V okolju, kjer živim,
je tak primer Koko. Dejan-
sko so delavke vseskozi pod-
pirale vodstvo, sprejele vse
ukrepe, a je kljub temu pri-
šlo do stečaja, isti vodstveni
kader pa preko nove firme
začenja proizvodnjo. Jasno,
da se pojavlja dvom, ali so
prej vse stvari potekale tako,
kot bi morale.
Za nagrado bodo dobili še
denar zavoda za zaposlova-
nje za nova delovna mesta.
Ja, vsekakor bodo koristili
sredstva na račun zaposlo-
vanja novih delavcev v novi
firmi.
Kaj pravzaprav sploh lah-
ko storijo delavci, ko jih vo-
dilni pošljejo na čakanje ali
ko dobijo odločbe o trajnih
tehnoloških viških in kakšne
so najpogostejše napake,
s katerimi si ljudje sami za-
prejo vrata do rešitev v nji-
hovo koristi?
Največkrat se zgodi, da se
ljudje na sklep oziroma na
odločbo ne pritožijo. Če de-
lavec dobi sklep o tem, da je
presežek, se mora tisti, ki
meni, da je bil priden dela-
vec, da ima ustrezno izo-
brazbo in delovne izkušnje,
pritožiti. Predvsem pa to ve-
lja za invalide, starejše de-
lavce in tiste, ki že imajo
partnerja na zavodu za za-
poslovanje. Te kategorije so
zaščitene in če delavec v ro-
ku 15 dni ne sproži postopka
na zavodu za zaposlovanje,
nima možnosti uveljavljati
pravic za čas brezposelnosti.
Ljudje stvari ne poznajo, de-
lodajalci jih seveda o tem ne
obveščajo, po šestmesečnem
čakanju pa je prepozno, da
bi sprožili kakršenkoli po-
stopek, ker je sklep že prav-
nomočen.
IRENA BAŠA
Milica Dabanovič
Nizozemski krompir
in nemška koruza
»Sezona prodaje semenske-
I5 krompirja se počasi zaklju-
či«, na zalogi pa ga bo dovolj
»di za vse tiste, ki se bodo za
^jenje odločili v prihodnjih
»eh,« pravi direktor celjske
denarne Ludvik Sempri-
"ožnik.
Se pred leti smo Slovenci
lu pridelali precej semen-
ja krompirja, zdaj smo
^težno vezani na uvoz iz tu-
Po besedah Ludvika
■ftprimožnika so letos se-
lški krompir uvažali iz
*°tske, Nizozemske in Fran-
ck nekaj ga je bilo na voljo
jfo iz domačih logov oziroma
5 Proizvajalcev iz Dravogra-
z Gorenjske in Dolenjske.
5 Celjskem so letos že proda-
li 500 ton semenskega krom-
pirja, najpogosteje so kupci
povpraševali po nizozemski
sorti Desiree. Na tržišču so se
letos pojavile nove, v glavnem
nizozemske sorte; bela Fianna
in rumena Frisia, pa Kondor,
ki se dobro prijemlje in ki naj
bi počasi zamenjal Desiree. Za
domačo uporabo pa strokov-
njaki priporočajo še sorto Ro-
mano, krompir z rdečim olu-
pom in belim mesom. Precej so
ljudje letos povpraševali tudi
po sorti Kennebeck, ki pa so jo
v Semenarni zaradi slabe ka-
kovosti morali odpovedati.
Skupno so letos v celjski Se-
menarni prodajali 12 sort se-
menskega krompirja, v teh
dneh ga pričakujejo še 22 ton,
za kilogram semenskega
krompirja pa morajo kupci,
odvisno od kategorije, sorte in
pakiranja semenskega krom-
pirja, odšteti 110 do 140 to-
larjev.
Drug prodajni artikel v tem
času je semenska koruza. Le-
tos so na voljo 4 vrste in sicer
že poznani hrvaški hibridi, H-
oneer, osješki hibridi, prvič pa
so na voljo tudi nemški hibridi
pod skupnim imenom KWS.
Te hibride so že dve leti preiz-
kušali v Sloveniji, kupcem pa
so na voljo Fanion FAO 260,
Galice FAO 290 in Domingo
FAO 320. Kilogram hrvaške
semenske koruze je po 409 to-
larjev, medtem ko ostale sorte
letos prvič prodajajo na število
zrn. Za 25 tisoč zrn sorte Pi-
oneer, kar zadostuje za pri-
bližno 30 arov, boste plačali
3.680 tolarjev. Nemški hibridi
KWS so pakirani v vrečah po
50 tisoč zrn, ena vreča velja
7.140 tolarjev. Skupno bodo
v celjski Semenarni prodali
približno 100 ton semenske
koruze.
In kako globoko bodo mora-
li seči v žep vrtičkarji? Mala
vrtna semena znamke Kalia so
po 85 tolarjev, velika pa 110
tolarjev. V Semenarni kupce
opozarjajo še na povsem novo
in tudi kvalitetno blagovno
znamko semen Valentin po
enotni ceni 120 tolarjev.
IRENA BAŠA
Foto: SHERPA
^toenarnini prodajalni na Stanetovi ulici v Celju
NOVO NA BORZI
Nižji tečaji
delnic
Tako kot že nekaj časa se
tudi na zadnjem borznem se-
stanku ni zgodilo nič novega.
Sklenjenih je bilo samo 9 po-
slov s 3 obveznicami in 2 del-
nicama. Tečaji večine teh
papirjev so padli. Prometa je
bilo za 10,5 mio SIT. Zani-
mivo je, da je začel upadati
tudi promet na OTC trgu.
Povprečna cena kuponov
blagajniških zapisov Banke
Slovenije je v torek padla
skoraj za 4%. Trend padanja
tečajev kuponov se je pričel
prejšnji teden in kljub pada-
nju nemške marke še naprej
pada. Prav tako se zmanjšuje
tudi trgovanje z njimi.
Ponovno se je začelo trgo-
vati z delnicami Probanke,
s katerimi se zaradi 30%
omejitve gibanja tečaja ni tr-
govalo teden dni. Prvi dan
trgovanja je tečaj zrasel za
6%. Probanka d.d. nas je
v sredstvih javnega obvešča-
nja obvestila, da je lani
ustvarila dobiček v višini
185 mio SIT, katerega del
v višini 143 mio SIT bo raz-
porejen v skladu s sklepom
skupščine delničarjev banke.
Knjigovodska vrednost red-
ne delnice na prinosnika je
31. 12. 1994 znašala
21.431,00 SIT. Že v petek je
cena delnice Probanke padla
za 2,5%.
Odkar je Ljubljanska bor-
za začela izračunavati slo-
venski borzni indeks (SBI),
je v torek dosegel svojo naj-
nižjo vrednost dosedaj in si-
cer 1.143,99 SIT.
Družba Salus je napove-
dala letni zbor delničarjev.
Delničarji bodo med drugim
odločali tudi o predlogu za
delitev dobička. Vodstvo
družbe predlaga, da bi divi-
denda za razreda A in B zna-
šala 1.700,00 SIT, od tega so
delničarji že dobili vmesno
dividendo v višini 500,00
SIT.
Če pogledamo povprečne
tečaje delnic in obveznic
v obdobju od 31. 3. do 15. 4.
1995 lahko ugotovimo, da
sta pri obveznicah najbolj
izstopali RS08 in RGS1. Te-
čaj RS08 se je dvignil za
4,9% oz. na 83%. Padec pa-
sivnih obrestnih mer, nizka
cena in visoka donosnost ob-
veznic RS08 (11% letno) sta
privabila prvi kapital od bo-
nov in večje investitorje v ta
papir. Obveznica RGS1 pa je
padla za 6% in skoraj ni
povpraševanja po njej. Veči-
na cen ostalih obveznic v ko-
taciji A, B in C je ostala pri-
bližno na enakih nivojih.
Proficia-Dadas in CBH sporo-
čata, da znaša vrednost enote
vzajemnega sklada Herman
Celjski na dan 19. april 1995
1.139,6174 SIT.
Pri delnicah je slika po-
polno drugačna. Večina del-
nic je v tem obdobju padla.
Porastle so samo cene delnic
LEKC, Salus-a, GPGR,
NIKR ter redne delnice Term
Čatež. Najbolj so padli tečaji
delnic RGSP (34%), RGSR
(19,7%), UBKC (16%), neko-
liko manj pa delnicam Fin-
media (6,7%), KBTP (1,3%)
in Dadas-a (0,8%).
Cenjene bralke in bralce
obveščamo, da smo pričeli
odkupovati obveznice Banke
Celje.
Darja Orožim
Za boljše
povezave
LJUBLJANA, 12. aprila
(Republika) - Predsednica
deželne vlade Furlanije-
Julijske krajine Alessandra
Guerra je bila na uradnem
obisku pri slovenski vladi.
Njen gostitelj je bil zunanji
minister Zoran Thaler. Se-
šla se je tudi s predsedni-
kom Milanom Kučanom.
Predsednica Guerra in njen
deželni odbor si prizadeva-
ta za cestno, železniško in
informacijsko povezavo
med severno Italijo, Slove-
nijo, Madžarsko in Kije-
vom, zato so tudi pomemb-
no prispevali k umiku itali-
janskega veta na vključe-
vanje Slovenije v EU.
0 začasnem
zatočišču
LJUBLJANA, 12. aprila
(Republika) - Poslanci dr-
žavnega zbora so sprejeli
stališča o predlogu zakona
o začasnem zatočišču.
S tem bo urejen položaj ti-
stih tujcev, ki so se v Slove-
nijo zatekli zaradi vojne.
Uradno je v Sloveniji 23 ti-
soč beguncev, poleg tega pa
še štiri do pet tisoč ilegal-
cev. Sprejeli so tudi dopol-
nila k zakonu o poroštvu za
najetje posojil za gradnjo
razžvepljevalne naprave na
bloku 5 šoštanj ske termo-
elektrarne. Poroštva ne bo-
do smela presegati 205 mi-
lijonov mark, obveznosti
države pa bodo nastopile
šest mesecev po uspešno
zaključenem poskusnem
obratovanju.
Podpisan
sporazum
o plačah
LJUBLJANA, 13. aprila
(Delo) - Predstavniki vlade,
sindikatov in delodajalcev
so naposled le podpisali
dogovor o politiki plač za
letos in tarifni del splošne
kolektivne pogodbe za go-
spodarstvo. Dokumenta
določata način izplačeva-
nja plač in njihovo višino
od 1. aprila letos do konca
marca prihodnjega leta.
Mesečna renta za
žrtve
LJUBLJANA, 18. aprila
(Delo) - Državni zbor je
potrdil predloga zakonov
o žrtvah vojnega nasilja.
Poslanci so sprejeli tudi
dopolnilo, po katerem naj
bi bila žrtvam vojnega na-
silja priznana dosmrtna
mesečna renta. Taboriščni-
ki in zaporniki bi dobili
300 tolarjev za vsak mesec
nasilja, izgnanci in interni-
ranci 200, delovni deporti-
ranci in pobegli pred izgo-
nom pa 120 tolarjev.
Kdo so volni
invalidi
LJUBLJANA, 13. aprila
(Delo) - V državnem zboru
so končali drugo obravna-
vo zakona o vojnih invali-
dih, druga obravnava za-
kona o žrtvah vojnega na-
silja pa je ostala na pol po-
ti. Zakon o vojnih invalidih
naj bi tak status dodelil po-
sameznikom, ki so v okoliš-
činah, določenih s tem ak-
tom, dobili najmanj 20-od-
stotno okvaro zdravja za-
radi poškodbe ali bolezni
ali poslabšanja bolezni, ki
jo je posameznik imel že
prej.
Št. 16. - 20. april 1995
DOGODKI
«1
Konjicam bi radi vodo s Stranic
Minister Gantar opozoril na pomanjkanje prostorskih načrtov
Preskrba z zdravo pitno
vodo je bila prejšnji teden
ponovno v ospredju razprav
v Slovenskih Konjicah. Z njo
so se namreč ubadali občin-
ski svetniki, s problematiko
pa so konec tedna seznanili
tudi ministra za okolje in
prostor dr. Pavleta Gantarja.
V Konjicah si že nekaj ča-
sa prizadevajo, da bi dolgo-
ročno zagotovili neoporečno
pitno vodo, saj se največji se-
danji vir Zimerman v Zičah
kali, vzrok za to pa še iščejo.
Dolgoročna rešitev je v no-
vih vodnih virih, zato so po
predhodnih raziskavah ge-
ološkega inštituta že začeli
pripravljati vrtino nad sa-
dovnjaki pod Konjiško goro.
Zagotovila naj bi okrog 20
litrov vode na sekundo, kar
predstavlja polovično pov-
prečno dnevno porabo vode
na tem območju. Medtem pa
naj bi s posebnimi ukrepi
zaščitili sedanje vire in iz-
boljšali kakovost pitne vode.
Občinski svetniki so v raz-
pravi na to temo opozorili na
dotrajanost cevovodov, za-
radi česar prihaja do velike
izgube vode in na njeno pre-
veliko kloriranost. Problem
so tudi premajhne vodne re-
zerve.
Člani občinskega sveta so
bili enotnega mnenja, da je
treba nemudoma začeti z ak-
tivnostmi za pridobivanje
vode iz izvira Zverovje na
Stranicah. Po besedah pred-
sednika občinskega sveta
Staneta Frima tudi dejstvo,
da je izvir v sosednji zreški
občini, pri tem ne sme biti
ovira, saj vodni viri niso last
posameznih občin. Občinski
svetniki so predlagali tudi
čimprejšnjo pripravo pro-
grama zbiranja sredstev za
to naložbo. Hkrati pa so se
zavzeli za to, da bi sprejeli
odlok, s katerim bi industrij-
ske porabnike obvezali, h.
v doglednem času zagot0vi
industrijsko vodo nanw
sedanje pitne.
J.H.,a
Foto: MATEJ NAR§
Slovenski minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar
ob obisku v Slovenskih Konjicah poudaril, da se po obči,,,
vse premalo posvečajo odstranjevanju odpadih voda, saj k
s tem ustvarili predpogoj za biološko in bakteriolojL
neoporečno pitno vodo. Minister je pozdravil dejstvo, da,
Konjičani, kljub temu, da se jim pogodba za občinsko od|a
gališče odpadkov izteče leta 1998, tega zavedajo že dane.
Po izteku pogodb občinam, se namreč s privolitvijo miniS(t
stva ta dovoljenja lahko podaljšajo za nekaj let, v večj«
primerov pa bo prišlo do standardizacije deponij, ki bot
tako postale regijska odlagališča. Minister Gantar in konj:
ški župan Janez Jazbec sta ugotovila, da je največja težav,
občine v tem, da bivša občinska garnitura zaradi kroniq
nesklepčnosti ni poskrbela za sprejetje prostorskih in m^
tvenih načrtov občine. Ti so namreč predpogoj za pridobiva
nje kreditov, koncesij in subvencij s strani ministrstvi
s pomočjo katerih bi vsaj delno omilili komunalne, prosto,
sko — ureditvene in katastrske težave občine.
Minister dr. Pavle Gantar si je ogledal novo vrtino za pitno vodo pod Konjiško goro.
Realnost prilagajamo
informacijam
V Avditoriju v Portorožu
je bilo prejšnji teden trid-
nevno II. posvetovanje Dnevi
slovenske informatike. Po-
svetovanje sta letos v novi
obliki organizirala Sloven-
sko društvo informatika in
Združenje za računalništvo
in informatiko Slovenije pri
Gospodarski zbornici Slove-
nije.
Povabljena uvodničarja,
dr. Lev Kreft, poslanec v dr-
žavnem zboru, in Dagmar
Šuster, predsednik GZS sta
v govoru uporabila filozof-
ske domislice, kot npr. tisto,
da moramo v današnjem sve-
tu realnost prilagajati infor-
macijam in ne obratno. Šu-
ster je opozoril še na moč
informacij, postavil pa tudi
več vprašanj o načinih uve-
ljavljanja trga informatike,
standardih, certifikatih kva-
litete za izvajalce in na
splošno o spremembah, ki jih
pri nas povzroča informati-
zacija. Oba sta izrazila željo,
da se naj slovenska informa-
tika razvija s pomočjo infor-
matikov in ne le ekonomi-
stov. Tomaž Banovec, pred-
sednik Slovenskega društva
informatika in direktor Za-
voda RS za statistiko, je obe-
ma ugovarjal le s tezo, da
državna strategija razvoja ni
umestna a naj bo dobra, če
upoštevamo tudi informacij-
ske povezave s tujino. Pri
tem je npr. zanimivo, da
Evropska skupnost namenja
kar 30 odstotkov sredstev za
informacijske tehnologije, ki
jim po pomembnosti sledi
okolje in šele nato druge veje
industrije.
Četrtek je bil v znamenju
dela v sekcijah in predstavi-
tev razstavljalcev. Za po-
slovni svet je bila nedvomno
najbolj zanimiva I. sekcija:
Prenova poslovnih in infor-
macijskih sistemov s pod-
sekcijo Kakovost in revizija
informacijskih sistemov. Di-
leme o potrebnosti poslovod-
nih/direktorskih informacij-
skih sistemov več ni. Refe-
renti so prikazali, kako se jih
vzpostavi in kako se prenovi
obstoječe v ta namen. Zani-
miva so bila tudi razmišlja-
nja o predmetni tehnologiji
kot prednosti pri prenovi po-
slovnih procesov in dejavni-
ku večje kakovosti sistema.
V	sekciji Sodobne infor-
macijske tehnologije udele-
žencev ni bilo veliko, čeprav
so bili referati zelo zanimivi.
Segali so od odprtih raču-
nalniških omrežij (Internet)
in bančnih ter državnih
omrežij prek kriptozaščite
podatkov in pisarniškega
poslovanja do bolj izobraže-
valnih in programerskih po-
dročij. V tej sekciji se je
predstavilo tudi edino po-
djetje s celjskega področja,
o katerem bomo pisali več
prihodnjič. Lahko zapišemo,
da je nekaj podjetij pravza-
prav le tukaj pokazalo, da
razvija odlične domače raču-
nalniške rešitve in tako ne
nadgrajuje le izdelkov tuje
pameti.
Trenutne trende hitrega
razvoja računalniških apli-
kacij, ki so prijazne za delo
uporabnika, smo spoznali
v sekciji Razvojne metodolo-
gije. Večkrat je bilo pokaza-
no dejstvo, da lahko podjetja
takšne aplikacije izdelajo
sama s pomočjo ustreznih
orodij, pri tem pa se stroški
za nakup teh orodij povrnejo
tudi večkratno najkasneje
v treh letih. Naj poudarimo
paket Lotus Notes, ki ga
uporablja tudi naša vlada in
nekaj večjih podjetij pri nas,
ta in podobna programska
oprema za delovne skupine
pa zahteva tudi temeljito
spremenjeno mišljenje zapo-
slenih — znanje v zbirkah po-
datkov se namreč kopiči
s strani vseh, prednosti tim-
skega dela pa so tiste, ki po-
djetju prinesejo krajši čas
obdelave naročil in večji do-
biček.
V	petek sta bili na Dnevih
slovenske informatike še po-
svetovanje z naslovom Glo-
balna informacijska družba
in razvoj v Sloveniji ter
okrogla miza Trgovalno sre-
dišče (»Trade Point«). Ugo-
tovljeno je, da je pri nas na-
meščenih že skoraj 200 tisoč
osebnih računalnikov, kar je
zelo dobra tehnološka osno-
va za hitro informatizacijo
naše družbe (glede na število
prebivalcev smo prehiteli ce-
lo Španijo). Slovenska go-
spodarska rast od leta 1993
—lani jebilapetodstotna-naj
bi vplivala tudi na rast raču-
nalniškega trga pri nas. Sli-
šali smo tudi o pojmu navi-
dezne organizacije in nekaj
podjetij, ki poslujejo na tak-
šen način, je že tudi pri nas.
Med drugim gre za čim več j i
delež elektronskega poslova-
nja pri delu podjetja.
To je bilo še bolj poudarje-
no na okrogli mizi. Trgoval-
no središče za Slovenijo bo
predvidoma ustanovljeno še
letos s pomočjo Ministrstva
za gospodarske dejavnosti in
naj bi zaposlovalo 4-5 usluž-
bencev. Funkcija trgovalne-
ga središča bo ponujanje po-
slovnih informacij in raču-
nalniške infrastrukture za
elektronsko poslovanje z do-
mačimi in tujimi podjetji.
Tako bodo podjetja lahko
ves proces od naročila do
plačila blaga opravljala z ra-
čunalniško povezavo s trgo-
valnim središčem, kar bo po-
hitrilo in postopoma izpo-
drinilo običajne načine na-
ročanja. Dostopne naj bi bile
tudi druge informacije iz
javnih in drugih zbirk po-
datkov, npr. turistične in po-
slovne informacije.
Vsi referati posvetovanja
so dostopni v ličnem zborni-
ku, Dnevi slovenske infor-
matike, ki so gotovo največja
splošna prireditev o infor-
matiki (poleg sejmov Infor-
matika in INFOS) v Sloveni-
ji pa bodo tudi prihodnje le-
to v Portorožu.
SERGEJ RINC
Kdaj enotne cene?
Cene telefonskih priključkov v Celju zelo različne
- V Ljubljani za telefon 62, v Celju 113 tisočakov
Vlada je minuli teden dala
soglasje k podražitvi telefo-
niranja. Od 15. aprila je cena
telefonskega impulza višja
za 15 odstotkov, s 1. majem
se bo naročnina povečala za
9 odstotkov.
Podražitev je bistveno
manjša, kot je predlagalo
podjetje Telekom, ki je zah-
tevalo zvišanje cene impulza
kar za 80 odstotkov, naroč-
nine pa za 25 odstotkov.
V vladi so tudi govorili, da
naj bi Telekom v najkrajšem
času poenotil cene za tele-
fonske priključke. Zdajšnje
razlike so po Sloveniji zares
velike, saj dobijo v Ljubljani
telefon že za 62 tisoč tolar-
jev, v Celju pa morajo zanj
odšteti najmanj 113 tisoča-
kov. V zdaj že bivšem PTT-
podjetju so v minulih letih
večkrat napovedali, da bodo
cene telefonskih priključkov
skušali poenotiti, vendar do-
slej iz tega ni bilo še nič.
Na celjskem območju je
cena telefonskega priključka
113 tisoč tolarjev, vendar le
tam, kjer je telefonsko
omrežje že zgrajeno. To velja
za 95 odstotkov primerov,
pri ostalih kaj malega pri-
maknejo krajevne skupnosti,
priključek pa morajo kredi-
tirati še naročniki s 1000 do
1500 nemškimi markami
v tolarski protivrednosti.
Zato je tudi v mestu Celju
cena odvisna od tega ali novi
naročnik živi v zahodnem ali
drugih delih mesta. V zahod-
nem delu, na Otoku, kjer
v zadnjih 25 letih niso mogli
priključiti niti enega telefo-
na, bodo morali zgraditi no-
vo telefonsko omrežje. To pa
bo mogoče le z dodatnim de-
narjem in s posojili občanov.
V celjskem Telekomu pra-
vijo, da je bila cena telefon-
skega priključka doslej po-
vezana s stroški, ki se obra-
čunavajo izključno po po-
slovnih enotah, zato tudi to-
likšne razlike. Ker želijo do
sedanji sistem spremeniti
pripravljajo analizo o ten
kako se finančno lotiti grai
nje telefonskih priključko
Zbrali bodo natančne poda
ke o številu potencialnih n
ročnikov, kje so in kolik«
je strošek na naročnika. T(
lekom se bo za gradnjo teli
fonskega omrežja odločal
tam, kjer bo videl ekonomsl
interes. V vsa ostala vlagan
pa jih bodo, pravijo v Celj
morali prisiliti drugi. To p
meni, da bo Telekom pren
hal z dosedanjim načina
gradnje telekomunikacij, I
so se v gradnjo novih centr
in telefonskih povezav poli
krajanov in krajevnih sku
nosti vključile še občil
Z novim načinom gradi
bodo začeli potem, ko bo<
izpolnili vse lani sprejete o
veze, to pa naj bi bilo predi
doma že prihodnji mesec.1
■ J. INTIH/
Draga radovednost
Vroči telefoni še večno razburjajo
Ali se zavedamo, koliko
stane vroči telefon? Takšna
in podobna vprašanja se
vedno pogosteje postavljajo
odgovornim v Telekomu.
Zneski nekaterih računov so
pogosto vrtoglavo visoki,
uporabnik pa ne more verje-
ti, da bi samo z govorjenjem
po telefonu lahko zapravil
tako velike vsote denarja.
Običajno se naročniki te-
lefona premalo zavedajo, da
cena telefonskega pogovora
ni odvisna le od njegovega
trajanja ampak tudi od od-
daljenosti (tarifne cone). Ta-
rifa razgovora z mobilnim
omrežjem je enotna za vso
Slovenijo in znaša 46,80 SIT
na minuto. Prav tako velja
posebno tarifiranje za po-
sebni omrežni skupini 080 in
090. V skupini 080 stroške
pogovora plača klicani na-
ročnik, zato je pogovor za
naročnika, ki kliče takšno
številko, brezplačen. Poseb-
na (višja tarifa) pa velja za
pogovor z »omrežjem« 090.
Na tem omrežju Telekom ne
izvaja storitev, ampak jih
kot upravljalec telekomuni-
kacijskega omrežja samo
omogoča. Pogovori s tem
omrežjem so praviloma pre-
cej dragi.
Referent za reklamacije
Telekoma Slovenije, Poslov-
ne enote Celje, g. Lucij an
Bevc je dejal: »Računi za te-
lefon so se občutno povečali
v zadnjem obdobju, ko so
naše časopisje preplavili
oglasi kot na primer Poseb-
no doživetje,< >Hollywoodska
dekleta,< >Sanje< in še mnogo
drugih. To so takoimenovane
vroče linije, čeprav poznamo
tudi več drugih, komercial-
nih in svetovalnih telefon'
ki so vzbudili pri uporab'
kih veliko zanimanje
mnogi že iz radovednosti z
lijo slišati, za kaj gre. Žal
ta radovednost vel"
stane.«
Neplačilo visokih račui"
telefonskih naročnikov,
uporabljajo storitve orn^j
090 imajo za posledico to*
na sodiščih in celo traJ
izključitev priključka iz
lefonskega prometa. Ob t
pa je oškodovan tudi T*
kom, ki je s pogodbo ob
zan plačati vse opravi),
storitve ponudnikom 01%
ja 090. Torej večino iztrJ
spravi v žep lastnik odZn
ka in ne Telekom, ki Pa .
neupravičeno pridevand°A
čat krivca za visoke raC
za telefon.	.»
BRANKA BiV'
Št. 16. - 20. april 1995
L
VROČA TEMA - DOGODKI
Svinec za nežnega velikana
je na Stranicah brezbrižno ustrelil dobrodušnega psa — Zakonito, a skrajno neetično dejanje
^starem zakonu o lovu je
0ljcn odstrel psa, ki se pro-
'Vjblje po lovišču več kot 50
»L stran od gospodarja ali
Kpt 200 metrov od naselja,
^tneru posebnih ukrepov
['ji stekline, ki veljajo ta
tudi povsod na Celjskem,
fl[Umac predvideva popolno
jjtev prostega gibanja
v jn mačk na tem območju.
L pravi zakon. Lovec, po
iaterih informacijah član
f$|ie družine Vitanje, je
^ dnevi na Stranicah,
»ozdiču, okoli 100 metrov
l^ljencm od naselja, ustrelil
,lkega novofundlanca. Pes
preganjal divjadi in ni pre-
jg| stekline. Lovec je glede
zakon z lahkim srcem pri-
jil na petelina,
jjovofundlandca Koruna, ki
bil član Fijavževe družine
jtranic šest let, je krogla za-
jj kot strela z jasnega neba.
lo je na zadnji četrtek
marcu okoli štirih popoldne,
smrtnih mukah se je privle-
liz gozdiča do sredine trav-
iain tam poginil.
5traničani, ki živijo v bližini
umika, so strel slišali, videli
jjenega psa, a tistega lovca,
ga je ustrelil, ni bilo od ni-
der. Pritajil se je med dreve-
Ni preveril, kako dobro je
jel. Psa je bilo tudi precej
ije ustreliti kot pokopati,
egovo preluknjano truplo je
alo sredi travnika še štiri
i po tistem, ko je lovec
tožil.
ihka tarča
■Ne moremo verjeti, da Ko-
ia ni več. Bil je naš ljublje-
nec, ki je razumel prav vse, kar
smo mu povedali, le govoriti ni
znal,« sta teden dni po nelju-
bem dogodku pripovedovala
Marija in Viktor Fijavž. Tega
kosmatinca so prav vsi Strani-
čani dobro poznali, kajti na
zreškem območju sta le dva
psa te pasme. Tudi lovec je
bojda poznal značaj tega psa
in vedel, kdo so njegovi last-
niki.
Koran je bil tipičen pred-
stavnik novofundladske pa-
sme. Strašansko prijazen, pa-
meten in povsod priljubljen.
Imel je svojo zgodbo. Ko je
prišel k Fijavževim, star tri
mesece, je nemudoma vzljubil
ljudi, ki so ga vzgajali. Kot
zvedav mladiček je tudi sam
spoznaval okolje. Tako je ne-
kega dne padel v jamo, v kate-
ri je Fijavžev sosed žgal apno;
v grozi je pridrvel domov in se
pred celim svetom skril v od-
prt avtobus. Od takrat, ko bi
skoraj poginil v apnu, se je bal
vsega belega, celo mleka. Pre-
stal je še marsikakšno preiz-
kušnjo pasjega odraščanja,
potem je bela srčasta lisa pri-
čela postajati bolj podolgova-
ta, modre očke pa rjave. Kljub
temu da so majhne šape prera-
sle v medvedje, je ostal njegov
prijazni značaj nespremenjen.
V velikem močnem psu ni bilo
kančka agresivnosti. Kakor
ostali novofundladci tudi on ni
nikogar preganjal; ne mačk,
kokoši, še najmanj divjadi.
Noro pa je ljubil vodo in želja
po čofotanju ga je marsikdaj
speljala od doma. Iskal je po-
toke in mlake. Včasih se je
usedel pred vaško trgovino in
potrpežljivo čakal, da mu je
kdo poklonil sladkarijo.
Ravno zato, ker si je pričel
jemati preveč svobode, so Fi-
javževi okoli hiše zgradili vi-
soko ograjo. Koran pa je bil
v času, ko mu je zadišala lju-
bezen, pripravljen ograjo celo
spodkopati. Tako so ga lastni-
ki takrat, kadar so bili zdoma,
pripeli na verigo. Podobno je
bilo tudi tisti dan, ko je za
vedno odšel od doma. Zadovo-
ljen s samim seboj, ker je bil
močnejši od verige, je nič hu-
dega sluteč haglo odtacal za
mamljivimi ljubezenskimi vo-
njavami. Tam zunaj ga je pri-
čakal človek s puško.
»Odšli smo na obisk v bol-
nišnico, Korana pa smo za ta
čas, ko naj bi bili odsotni, pri-
peli na verigo. Ko smo se vrni-
li, je bila veriga utrgana. Po-
grešali smo ga že tretji dan, ko
so otroci mojemu sinu, ki vozi
šolski avtobus, povedali, da le-
ži naš pes ustreljen sredi trav-
nika. Lovec, ki ga je ustrelil,
nam tega ni niti sporočil, kaj
šele da bi nas kakorkoli opo-
zoril na to, kar namerava na-
rediti,« se spominja Marija Fi-
javž.
Kontumac - izgovor
za ubijanje?
»Neetično in nelovsko je
brezbrižno streljanje psov, ki
jih le enkrat brez nadzorstva
opazimo v lovišču. Za klateške
pse je treba odkriti lastnika in
ugotoviti, da pes večkrat pov-
zroča v lovišču škodo pri div-
jadi oziroma jo vztrajno pre-
ganja. Preden lovec psa od-
streli, naj lovska družina
z zbranimi dokazi pisno obve-
sti lastnika, da bo prisiljena
psa odstreliti in da bo moral
lastnik povrniti povzročeno
škodo. Če priporočeno pismo
lastniku psa ne zaleže, je lovec
(najbolje pooblaščeni lovski
čuvaj) upravičen odstreliti
psa. To velja tudi za pse, kate-
rih lastnika ni mogoče ugoto-
viti,« so že pred leti zapisali
v reviji Lovec. Določilo v tem
smislu naj bi vsebovali poslov-
niki vseh 415 lovskih družin.
Takšna je usmeritev Lovske
zveze Slovenije, nam je potrdil
Franc Avberšek, predsednik
Zveze lovskih družin Celje in
predsednik Lovske zveze Slo-
venije, pri tem pa dodal: »V
Lovski zvezi Slovenije si pri-
zadevamo, da se z novo zako-
nodajo lovci naj ne bi več uba-
dali z odstreli psov. Tedensko
se vrstijo primeri, ko psi raztr-
gajo srnjad ali povzročajo ško-
do v loviščih. Država bo mora-
la poskrbeti za nov zakon in
predpisati dovolj jasna navo-
dila. Doseči bomo morali tudi
večji red pri ravnanju s psi.
Lastniki psov velikokrat ne
spoštujejo navodil, tudi tega
ne, da mora biti pes privezan.
V naravni krajini psi pač niso
avtohtoni prebivalci.«
»Vendar pa,« je še povedal
Avberšek, »lovce opozarjamo,
naj pri odstrelu psov ravnajo
previdno.« O dogodku na
Stranicah je menil takole:
»Primer bi moral poznati bolje
in ga osvetliti z različnih stra-
ni. Lovec je vendarle ravnal po
zakonu, saj velja na Celjskem
kontumac. Z etičnega vidika
pa lahko rečem, da oboje ni
bilo prav: ne da je bil pes
v gozdu in ne da je lovec stre-
ljal.«
Odstreli te vrste prav gotovo
niso v ponos 22.500 sloven-
skim lovcem. Dobrodušni veli-
kan ni imel sreče, ko se je zna-
šel na muhi lovske puške. Lo-
vec je ustrelil le enkrat, premi-
slil bi lahko dvakrat.
KSENIJA LEKIČ
Novofundlandec Korun je prispel na Stranice k Fijavževim pred šestimi leti.
a Vranskem že brnijo stroji
| minulem tednu se je tudi v resnici začela dolgo časa pričakovana gradnja avtoceste
Svinjski dolini.
f® del trase, ki zajema predvsem območje krajevne skupnosti Vransko, je bilo namreč že
gradbeno dovoljenje, zato so italijanski izvajalci v sodelovanju z domačimi lahko začeli
Meljskimi deli. Trenutno zemeljska dela izvajajo na odseku med Čepljami in Ločico, na tem
p trase prestavljajo PTT kable, posebej pa je treba zaščititi plinovod. Na ostalem delu trase
i°zi Savinjsko dolino pa še vedno niso povsem razrešena vprašanja zemljišč, vendar v občini in
psu upajo, da bodo na koncu le našli skupen jezik z lastniki in da ne bo prišlo do razlastitev.
m
Foto: EDI MASNEC
Prve zamenjave občinskih svetnikov
^radi nezdružljivosti funkcije člana občinskega sveta občine Slovenske Konjice z delom
J^inski upravi, sta v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi na zadnji seji konjiškega
Irskega sveta prenehala mandata svetnici Ireni Švab-Kavčič ter svetniku Igorju Frimu (oba
3- Prav tako pa je v skladu z zakonom prenehal mandat Velimirju Cugmasu (ZLSD), sicer
JJ^panu občine Slovenske Konjice, saj v času opravljanja funkcije podžupana ne more
u v'ljati obenem tudi funkcije občinskega svetnika.
"misija za volitve in imenovanja je zato na seji tudi že sporočila imena novih treh svetnikov
j/°ifiskem svetu občine Slovenske Konjice. Novi trije svetniki so tako postali dr. Marija Ana
ing. Herman Cigler (oba SKD) ter Ervin Jančič (ZLSD).
°njiški svetniki so na zadnji seji sprejeli tudi sklep o javni razgrnitvi osnutka odloka
"Ostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje naselja Bezina ter predlog odloka
°storskih ureditvenih pogojih v centru Slovenskih Konjic in območja dela zazidalnega načrta
,.Ce Svetniki pa se tokrat niso strinjali, da naj občinski svet poda soglasje o izločitvi
rjizacijskih enot Javnega zavoda Celjske lekarne na območju občine Žalec, prav tako pa niso
l * soglasja k statutu Javnega zavoda Celjske lekarne. Konjiški občinski svet je bil mnenja,
£ v ta namen oblikuje posebna komisija, ki bo do prihodnje seje izoblikovala strokovno
^Je Pravno statutarna komisija pa bo do prihodnje seje preverila ustreznost pogojev za
'itev koncesije dr. Aleksandri Kosevski za opravljanje zasebne splošne medicinske prakse.
A. L.
Prvič o statutu
Velenjski svetniki so v dilemi glede pravnega statusa
krajevnih skupnosti — Osnutek statuta v javno razpravo
Na tretji seji sveta mestne
občine Velenje v torek so se
svetniki lotili razprave o os-
nutku statuta občine. Predla-
gani osnutek so v prvi obrav-
navi potrdili in obenem spre-
jeli sklep o razpisu javne raz-
prave, da bi lahko tudi krajani
posredovali svoja mnenja
o tem najvažnejšem aktu, ki
opredeljuje delovanje in orga-
nizacijo občinske uprave, med
drugim tudi način sodelovanja
občanov pri sprejemanju odlo-
čitev v občini.
Vendar pa je treba občanom
naliti čistega vina, je menil dr.
Vladimir Koran (SDSS), in jih
opozoriti, da je javna razprava
zgolj informativnega značaja.
S tem tehtnim opozorilom so
se tudi ostali svetniki strinjali.
Sicer pa je njihovo največjo
pozornost v besedilu statuta
pritegnil pravni položaj kra-
jevnih skupnosti v bodoče. Da
bodo morali poiskati naju-
streznejšo rešitev, je že uvodo-
ma opozorila Dragica Povh,
predsednica komisije za pri-
pravo statuta in poslovnika
sveta. Ravno zato so v komisiji
pripravili tri variante, ki opre-
deljujejo vlogo krajevnih
skupnosti. Prva je posnetek
obstoječega stanja in skupno-
stim omogoča status pravne
osebe; tudi draga varianta tak
status dovoljuje, od prve pa se
razlikuje v manjšem predvide-
nem številu krajevnih skupno-
sti, s tem da naj bi se mesto,
kjer niso ustanovljene krajev-
ne skupnosti, delilo na mestne
četrti; tretja varianta pa obča-
nom daje pravico do ustanav-
ljanja primestnih in vaških
krajevnih skupnosti pod pogo-
ji, ki jih določa statut občine.
Vse kaže, da bodo morali
o naštetih različicah še teme-
ljito razmisliti. Aleksander
Forštner iz SKD je svetnike
opozoril, da status krajevnih
skupnosti kot pravnih oseb tu-
di glede na vladne usmeritve
ni več zaželen. Za novo orga-
niziranost občine, ki jo terja
lokalna preobrazba, se je zav-
zelo kar nekaj svetnikov, ven-
dar so bili tudi tisti, po mnenju
katerih naj bi krajevne skup-
nosti ohranile dosedanjo vlo-
go, enako glasni. Do pravnega
statusa krajevnih skupnosti se
je predelil tudi župan Srečko
Meh, ki je menil, da bi morali
skrbno analizirati vse predno-
sti delovanja krajevnih skup-
nosti; na ta način bi lahko
opravičili tudi status krajevne
skupnosti kot pravne osebe.
Komisija za pripravo statuta
bo do drage obravnave preteh-
tala pravne podlage in skušala
upoštevati najbolj smiselne
pripombe svetnikov.
KL
DARS, d. d.
Ul. XIV. divizije 4
63000 CELJE
DARS, d. d. (Družba za avtoceste v Republiki
Sloveniji)
objavlja
JAVNI RAZIS
za zbiranje ponudb za odkup rabljenih
drogov hmeljskih žičnic.
1.	Razpisni podatki in pogoji:
-	rabljeni leseni drogovi so na trasi avtoceste Arja vas-
Vransko
-	količina drogov na celotni trasi je 1800 kos.
-	ponudbe za odkup naj zainteresirani oddajo v 8. dneh po
objavi na naslov Dars, d. d., Ul. XIV. divizije 4, Celje
-	v ponudbi za odkup naj bo navedena ponujena cena in
količina odkupa
-	odvoz drogov bremeni ponudnika odkupa.
2.	Ponudniki bodo o izbiri pisno obveščeni v 8. dneh po
poteku roka za oddajo ponudb.
3.	Informacije so vam na voljo pri DDC d.o.o. (Družba za
državne ceste), Ljubljana, Nadzorna služba Celje, tel. (063)
442-000, (063) 725-277 (g. Lednik ali g. Lebeničnik).
Št. 16. - 20. april 1995
TEMA TEDNA - DOGODKI

Priložnost za bogatejšo jesen
Prostovoljno pokojninsko zavarovanje odslej tudi pri nas - Samo za tiste, ki jih do upokojitve loči več
kot pet let
Na slovenskem trgu zavaro-
valnih storitev se je pred do-
brim mesecem pojavila nova
ponudba dodatne socialne
varnosti za starost. Gre za
prostovoljno dodatno pokoj-
ninsko zavarovanje, ki naj bi
tudi po upokojitvi omogočilo
ljudem nespremenjen življenj-
ski standard.
Projekt so pripravili v Zavo-
du za pokojninsko in invalid-
sko zavarovanje, pomenil pa
naj bi pomemben korak pribli-
ževanja našega sistema pokoj-
ninskega varstva evropskim,
ki z dodatnimi prostovoljnimi
pokojninskimi' zavarovanji že
dolgo dopolnjujejo in nadgra-
jujejo socialno varnost, ki jo
jamči država. V razvitih drža-
vah imajo namreč običajno tri
vire, s katerimi zagotavljajo
denar za pokojnine: enega za-
gotavlja država s pokojnin-
skim zavarovanjem, drugega
delodajalci, ki lahko skrbijo za
svoje delavce za čas po upoko-
jitvi, tretjega pa si lahko
ustvari vsak sam, če ustrezno
varčuje za stara leta.
V preteklih letih je bilo pri
nas zelo malo možnosti, da bi
si že v času delovnega obdobja
zagotavljali boljši finančni po-
ložaj za starost. Poleg obvez-
nega državnega zavarovanja je
bilo mogoče skleniti majhna
prostovoljna življenjska zava-
rovanja, ki pa jih je inflacija
razvrednotila. Posledica tega
je bila, da ljudje v tovrstna za-
varovanja niso več verjeli.
Pred nekaj leti so nekatere do-
mače in zlasti tuje zavaroval-
nice ponudile življenjska in
rentna zavarovanja, vendar je
večji del takšnih zavarovanj
časovno omejen. V zavaroval-
nici Triglav, na primer, lahko
sklenemo zavarovanje za do-
smrtno rento. Premije je mo-
goče plačevati mesečno ali kar
v enkratnem znesku, zavaro-
valnica pa po preteku dogo-
vorjene dobe začne izplačevati
rento.
Pokojnina nič
manjša od plače
Temeljni namen dodatnega
prostovoljnega zavarovanja je
omogočiti zavarovancem, da si
s plačevanjem premij ob upo-
kojitvi pokrijejo razliko med
zadnjo plačo in pokojnino.
Prostovoljno zavarovanje
pri ZPIZ lahko sklenejo vsi, ki
so vključeni v obvezno pokoj-
ninsko zavarovanje, in sicer za
dodatno starostno, invalidsko
in družinsko pokojnino ter za
dodatno invalidnino. Pogodbo
je mogoče skleniti le za natan-
ko toliko let, kolikor nam
manjka do upokojitve, najkas-
neje pa pet let pred izpolnitvi-
jo pogojev za starostno upoko-
jitev. Tako ZPIZ ne bo sklenil
pogodbe o dodatnem pokoj-
ninskem zavarovanju s tistimi,
ki jim do upokojitve manjka
pet ali manj let. Premije je mo-
goče plačevati mesečno, letno
ali v enkratnem znesku, višina
pa je seveda odvisna od tega,
kolikšno dodatno pokojnino
želimo in koliko znaša sklenje-
na zavarovalna doba, odvisna
pa je tudi od spola.
Višine premij so določene
s tako imenovanim aktuar-
skim (verjetnostnim) računom,
ki je narejen ločeno za moške
in ženske, temelji pa na pred-
videnem obrestovanju plača-
nih premij in na podatkih
o pričakovani povprečni živ-
ljenjski dobi. Pri dodatni inva-
lidski pokojnini in dodatni in-
validnini določa to razmerje
stopnja invalidnosti. Premije
za ženske so za nekaj odstot-
kov višje kot za moške, ker
imajo ženske daljšo pričako-
vano življenjsko dobo, predpi-
sano delovno dobo pa krajšo.
Torej plačujejo premije pov-
prečno manj časa in povpreč-
no dalj časa živijo. Na primer:
moški, ki bo ob upokojitvi star
64 let in bo plačeval premijo
25 let, bo moral, če bo želel
prejemati 50 tisoč tolarjev do-
datne pokojnine na mesec, me-
sečno plačevati 11.150 tolar-
jev, ženska pa 12.450 tolarjev.
Dolgoročna
naravnanost
Zavarovanje je izrazito dol-
goročno naravnano, saj je raz-
merje med premijo in dodatno
pokojnino toliko bolj ugodno,
kolikor daljša je zavarovalna
doba. Na primer: če bi se nek-
do odločil, da bo za dodatno
pokojninsko zavarovanje pla-
čeval 5 tisoč tolarjev na mesec,
in bi pogodbo sklenil za osem
let, bi znašala dodatna pokoj-
nina pet tisoč tolarjev. Če bi
pogodbo sklenil dvajset let
pred upokojitvijo, bi znašala
dodatna pokojnina 15 tisoč to-
larjev na mesec, če pa bi jo
sklenil 40 let pred upokojitvi-
jo, bi mesečno dodatno dobil
50 tisoč tolarjev.
Tisti, ki se bodo odločili za
tovrstno zavarovanje, bodo
dodatno pokojnino prejemali
vse do smrti oziroma od upo-
kojitve ali nastanka invalid-
nosti pa do smrti. Če bi se na
primer zgodilo, da bi zavaro-
vanec umrl pred upokojitvijo,
bi vse že plačane premije
z vsemi donosi dobili njegovi
dediči ali oseba, ki je določena
v pogodbi, enako velja tudi za
neizplačane dodatne pokojni-
ne, če bi zavarovanec umrl po
upokojitvi. Seveda pa vse to
velja le v primeru, če se odloči-
mo za takšen način zavarova-
nja, ki vključuje vračilo ali iz-
plačilo. Ob sklenitvi dodatne-
ga pokojninskega zavarovanja
je namreč mogoče izbirati med
različnimi možnostmi glede
vračila in izplačila vplačanih
sredstev. Tako je v pogodbi
mogoče določiti, da v primeru
smrti ves vplačani denar osta-
ne skladu, za kar se bo verjet-
no odločil le malokdo, ali pa
da vse vplačane premije d0u
dediči.	i
Denar bo varno
naložen
Dodatno zavarovanje je
1. marca mogoče skleniti 01
vseh območnih enotah in j,?
stavah Zavoda za pokojnih
in invalidsko zavarovanje £
pomisleki, da si s takšnim J
ranjem denarja zavod t
omiliti večne težave z deJ/
jem, so povsem odveč,
v Zavodu, saj bo denar, z^J
s premijami, finančno in rar?
novodsko popolnoma ločen
obveznega zavarovanja. sJ
stva se bodo namreč zbirjl
v posebej za to ustanovljen«,
Skladu dodatnega zavarov!
nja, ki obljublja visoko stoj
njo varnosti vplačanih srejj
stev. Sklad bo zbrane premij,
nalagal v državne vrednost^
papirje, v nepremičnin
v bančne depozite ter v hipo^
karne kredite in s tem zag0
ta vi j al soliden donos. Vsi, i
bodo sklenili dodatno pota
ninsko zavarovanje, bodo mj,
leženi pri morebitnem dobii
ku, ki jim ga bo Sklad vsak
leto pripisal k že zbrani
sredstvom in s tem poveč
njihove dodatne pravice.
V Zavodu tudi trdijo, da
ta nova ponudba med zavan
valnimi storitvami edino pr
vo dodatno prostovoljno p
kojninsko zavarovanje, saj
od podobnih ponudb rentn
zavarovanj loči po tem, da
namenjeno zagotavljanju d
datnih finančnih sredst«
zgolj po upokojitvi. Menijo ti
di, da bo stvar tako uspeš«
da bo prej ali slej dosegla ra
sežnosti nacionalnega zavan
vanja. To pa nikakor ne pon*
ni, da bi v prihodnosti nadi
mestila državno predpisano
zajamčeno obvezno varstvi
Gre le za to, da poleg drža
tudi sami poskrbimo, da nai
bo na stare dni lepše in laž
Kolikšna bo naša socialna va
nost je torej po novem odvisi
tudi od nas samih, oziroma i
tega, koliko bomo v mladij
pripravljeni plačati za stani
JANJA INTIffl
Foto: EDI MASNA
Invalidske organizacije pred bankrotom
Nove občine jim - razen Celja - letos niso namenile niti tolarja
Regijske invalidske organizacije s sede-
žem v Celju so se z uvedbo lokalne samou-
prave znašle v težkem položaju. Večina no-
vonastalih občin namreč tem organizacijam
letos ni nakazala niti tolarja. Po besedah
mag. Adolfa Videnška, predsednika Medob-
činske organizacije slepih in slabovidnih
Celje, so izjema le občine Celje, Vojnik in
Štore, ki redno nakazujejo svoje deleže, ne-
kaj malega pa so dobili še iz Velenja. V po-
dobnih težavah kot slepi in slabovidni pa so
tudi slušno prizadeti.
Bistvo problema je v tem, da financiranje
invalidskih organizacij s strani občin ni
uzakonjeno. Nekoč so te organizacije dobi-
vale sredstva v okviru interesnih skupnosti
kot del družbenih dejavnosti, nato pa naj bi
jih začasno financirali iz občinskih prora-
čunov. Vendar ta začasnost še vedno traja,
saj na ravni republike zadeva ni urejena
z ustreznim zakonom, ki je še vedno v fazi
sprejemanja. Če so lani občine svoje obvez-
nosti deloma še izpolnjevale, pa so se raz-
mere z novo lokalno samoupravo poslabša-
le. Nove občine se izgovarjajo, da za inva-
lidske organizacije nimajo denarja, ob tem
pa žal ni zakonske opredelitve, na katero bi
se lahko invalidi sklicevali. Obstaja samo
priporočilo komisije za invalidsko varstvo
pri državnem zboru, ki je svetovala, da naj
ostane letos sistem financiranja invalidskih
organizacij enak.
Regijske invalidske organizacije so tako
v čedalje večji finančni stiski, zlasti organi-
zaciji slepih in slušno prizadetih, ki imata
svojega profesionalnega tajnika. Njegovo
delo vsaj zaenkrat plačujejo iz deleža, ki ga
da celjska občina z Vojnikom in Štorami, in
iz denarja — približno 100 tisoč tolarjev - ki
jih dobijo iz republike od iger na srečo. Za
vse ostale dejavnosti organizacij pa letos ne
bo denarja, če ne bo prišlo do sprememb. Po
načrtu za leto 1995 so slepi in slabovidni
pričakovali, da bi dobili od Celja 3,9 milijo-
na tolarjev, iz Velenja 1,2 milijona, iz Žalca
1,8 milijona, iz Slovenskih Konjic 660 tisoč,
iz Mozirja in Laškega po 530 tisoč, iz Šmar-
ja 850 in iz Šentjurja 280 tisoč tolarjev.
Deleži so izračunani glede na število invali-
dov v posamezni občin, skupno pa ima me-
dobčinska zveza 300 članov. Očitno se obči-
ne ne zavedajo, da gre za njihove občane
s posebnimi potrebami, ki jih - vsaj nekatere
— rešujejo samo v okviru invalidske organi-
zacije. Po besedah mag. Videnška skrbijo
v medobčinski organizaciji slepih in slabo-
vidnih zlasti za to, da bi se njihovi člani
šolali in da bi jih kasneje čim več dobilo
zaposlitev, kar je v sedanjih razmerah vse
težje. Za svoje člane pa pripravljajo tudi
različne športne in kulturne dejavnosti,
večkrat pripravijo tekmovanja v igrah
z zvenečo žogo in šahu ali pa pošljejo svoje
v republiškem merilu uspešne ekipe na k
tero od teh, kar zahteva določena sredstv
Precejšnja finančna postavka je tudi zag
tavljanje tehničnih pripomočkov za slep
ki so jim lani tudi regresirali letovanje. B
jijo se, da bodo člani za številne od ti
dejavnosti letos prikrajšani, v kolikor obe
ne ne bodo našle posluha zanje. Zato!
upravičeno pojavlja tudi bojazen, da bo pr
šlo do razpada invalidskih organizacij, fe
pa gotovo ne bi bilo nikomur v korist.
T. CV®
Igre z zvenečo žogo so za slepe in slabovidne oblika rekreacije in možnost, da se pomerijo m
tekmovanjih. Brez denarja to ne bo mogoče.
Strojni krožek za kmete
V ponedeljek, 17. aprila je bilo v Zrečah ustanovljeno Združenje za medsosedsko P0"
- strojni krožek, v katerega se je včlanilo 23 kmetov iz občin Slovenske Konjice, Zreče in ViW
Za predsednika so izvolili Vlada Pačnika iz Tepanja, ki je tudi začasni koordinator krožkov
Namen delovanja krožka je povečati rabo in s tem zmanjšati stroške kmetijske mehanik
kmetje, ki imajo stroje, te boljše izkoristijo; številne kmetije (predvsem mešane in dopolni^
tako zagotovijo strojne storitve s sodobno mehanizacijo, ki si je sami ne morejo nabaviti ali P"
bila nabava povsem neracionalna; razbremenitev družinskih članov; poveča se kakovost op
ljenega dela, saj se s pogostejšo rabo povečajo tudi kmetove izkušnje in znanje; pomemben }e
družabni in socialni vidik, saj si člani pomagajo tudi v primeru bolezni, nesreč itd.
Z ustanovitvijo strojnega krožka je dana možnost pocenitve pridelave in s tem
dohodka na kmetiji, zato vabimo vse, ki želijo nuditi ali koristiti usluge združenja za meds®*
sko pomoč, da se mu pridružijo. Včlanite se lahko pri Kmetijski svetovalni službi. Pristopa
2 tisoč tolarjev.	^
SKD na Gomilskem
V Domu krajanov na Gomilskem bo to nedeljo shod članov in simpatizerjev Slovenskih kri'1
skih demokratov, na srečanje pa vabijo tudi vse tiste, ki želijo tvorno sodelovati pri ra
slovenskega kmetijstva.
Prireditev se bo pričela ob devetih z sveto mašo v obnovljeni cerkvi Sv. Krištofa v Grajski^
Ob desetih bo udeležence v Domu krajanov na Gomilskem najprej pozdravil predsednik S
Lojze Peterle, na srečanju pa bodo sodelovali še žalski župan prof. Milan Dobnik, predsednik
Filip Beloglavc, kmetijski minister Jože Osterc ter gostje iz Avstrijske Koroške ter Furla"
Julijske Krajine. Okoli poldneva je predvidena še predstavitev programa SIP Šempeter
razgovor o kmetijstvu, srečanje pa bodo na Gomilskem zaključili ob 15. uri s tiskovno kol"
renco.
it. 16. - 20. april 1995
1
NASI KRAJI IN LJUDJE
gorili smo se za osvoboditev
svetega maja bo minilo
jjeSet let od zmage nad
fašizmom. V današnjih,
rečnih« časih se v zvezi
^rodnoosvobodilnim bo-
porajajo razne, takšne in
[Lične, polemike. Kdo in
y se je boril, na čigavi
Ui, s kakšnimi interesi...
$0 vprašanja, ki danes
}burjai° slovensko jav-
jt.
Jgcina ljudi, vključenih
narodnoosvobodilni boj,
pj razmišljala o tem, pod
l^no barvo ali za katero
jjjko se borijo. Večino je
njihovih akcijah, bojih in
.ganju življenj združeval
glavni cilj: osvoboditi
imovino.
jja to danes, pol stoletja
^oju, marsikdo pozablja,
iti, ki so v narodnoosvobo-
nem boju sodelovali, pa še
jjjo vedo. In še vedno joče-
ja vsemi tistimi, ki so jih
rojni izgubili.
flnko in Zinka Rebec da-
i	živita na Dobrni. V za-
jcu štiridesetih let pa sta
j živela na Gorici; tako se
enuje hrib pri Ostrožnem.
ika se je tam rodila, Vin-
ii	pa so se nekaj let pred
po na Gorico preselili iz
;ke. Vinko in Zinka sta ta-
postala soseda, in se (po
jni) poročila. Kmetiji nju-
i staršev sta bili med seboj
ialjeni le petdeset metrov,
iiednja najbližja hiša pa je
0 oddaljena kar dobrih
Enajst minut. Tudi zato je
a hiša Rebčevih idealna za
tizansko postojanko.
Kmetija v Gorici zaokro-
ženo meri sedemnajst hek-
tarjev,« pravi Vinko, ki jih
danes šteje že čez osemdeset.
»Prvi partizani so se oglasili
oktobra leta 42, od takrat pa
smo imeli vse do osvoboditve
z njimi vezo. 43. leta je prišel
k nam Leon Cibic-Tomaž, ki
je bil obveščevalec. Ostal je
pri nas in v sušilnici smo
zgradili bunker, v katerem je
lahko delal. Ponoči je odha-
jal po svojih opravkih, pod-
nevi pa je bil v sušilnici. Za
vsak primer pa smo imeli na-
rejeno tudi zemljanko.
K nam je hodil tudi Rudi Ci-
lenšek-Urankar, ki je bil
okrožni sekretar in Nemci so
se zelo trudili, da bi tako To-
maža kot Urankarja ujeli.«
Če so bili Vinko ali njegovi
bratje in sestre doma, so ob-
veščevalcem pomagali, koli-
kor so lahko. Najpogosteje
so po Celju trosili letake, kar
je bilo zelo nevarno opravilo.
Pa vendar so nemoteno delo-
vali vse do 14. januarja 1944.
Takrat je bila njihova posto-
janka prvič izdana. »Ko so
nas napadli, smo ob dveh po-
noči vsi pobegnili od hiše, le
mama, ki je bila bolna, je
ostala doma,« se spominja
Vinko. Dva partizana, ki sta
bila v tem času v hiši, sta
padla, ostali pa so se poraz-
delili po terenu. »Oče in naj-
mlajši brat, pozneje pa še en
brat, so odšli na Dolenjsko.
Sestra Danica pa je 9. maja
leta 44, ko je bila širša izdaja
in so bile kurirske linije iz-
dane, padla. S soborcem sta
nameravala iti čez Savinjo,
vendar si Danica, ker je bila
Savinja visoka in je bilo to
smrtno nevarno, ni upala
v vodo. Zato sta sklenila, da
bosta šla čez most. Petdeset
metrov pred mostom pa je
bila zaseda. Padel je strel in
mojo sestro smrtno ranil.
Drugi brat Pepi je bil na
Dolenjskem v partijski šoli,
potem pa so ga poslali
v Prekmurje za mladinskega
sekretarja. Tudi on je padel.
Brata Mirka, ki je bil v parti-
zanih, so ujeli, umrl pa je
v taborišču,« se najtežjih ča-
sov v življenju spominja Vin-
ko. Še najhuje je bilo za star-
ša; kar po vrsti sta izgubljala
otroke.
Med hajko je Vinkova ma-
ma edina ostala v hiši, v ka-
teri je bila postojanka. »Ime-
la je srečo, da smo bili še
vedno italijanski državljani,
saj smo v Pivki še imeli nekaj
zemlje. Sestra je izposlovala,
da so mamo vrnili v Pivko.
Skratka, mama in ata sta
vojno prestala in se po osvo-
boditvi vrnila v Celje, žrtve
pa so bile velike. Padli so
trije bratje in ena sestra.«
Po tem, ko je bila njihova
postojanka izdana, je Vinko
ostal na terenu. »Najprej sva
hodila z Urankarjem, potem
pa sva v Jezercu, v vasici pri
Smartnem v Rožni dolini,
ustanovila kurirsko postajo.
Na postaji nas je bilo triind-
vajset; jaz sem bil komandir,
ostali pa kurirji. Te kurirske
postaje so bile oštevilčene
- naša je bila trideseta. Lju-
dje v Jezercah so bili odlični
in tam ni bilo nobene iz-
daje.«
In kako se Vinko spominja
osvoboditve? »Vsi kurirji
smo bili sklicani in odšli smo
v Maribor, kjer so nas razde-
lili po raznih formacijah.
Demobiliziran pa sem bil 10.
februarja 46.«
Zinka pa se tudi dneva
osvoboditve spominja s sol-
zami v očeh. »Pri Vinku so
med vojno padli štirje,« pra-
vi Zinka, ki se spominja
predvsem Vinkove sestre
Danice. »Skupaj smo rasli,
dva dni, preden je padla, pa
mi je rekla, da je ne bodo
nikoli dobili žive. In, ko so jo
na mostu ranili, je bila še
toliko prisebna, da je torbo
z vsemi podatki vrgla v Savi-
njo. Vinkova sestra Danica
je padla 9. maja 1944. Na-
tanko leto dni pozneje, na
dan osvoboditve, pa se je
zgodila nesreča v Zinkini hi-
ši. Štirinajstletni fant, ki je
takrat živel v njihovi hiši, se
je ves dan igral s puško, Zin-
kina osemletna sestrica pa je
hodila za njim. Zvečer ji je,
kar tako, v šali, rekel, da jo
bo ustrelil. In jo je. Ko je
pomeril, je namreč mislil, da
je puška prazna. Ni vedel, da
je v njej še en naboj.
»Kar koli govorijo sedaj:
osvoboditev je bila pomemb-
na zadeva in tudi pri nas bi
se je morali malo bolj spomi-
njati, vsaj ob petdeseti oblet-
nici,« pravita Vinko in Zin-
ka. »Gre namreč za ljudi, ki
smo se borili za Slovenijo.
Danes nas primerjajo z do-
mobranci, vendar so domo-
branci sodelovali s fašizmom
in sploh niso imeli pravega
imena. Delo partizanov da-
nes premalo cenijo. Mogoče
smo imeli napačno ime. Mi
bi se morali imenovati tako,
kot se imenujejo domobran-
ci; njim so, navsezadnje,
orožje dajali Nemci. Mi smo
se borili zato, da bi osvobo-
dili Slovenijo,« pravita Vin-
ko in Zinka. In ravno zaradi
tega se jima zdi marsikaj,
kar se dogaja v današnjem
času, prav neumno. Vojne se
spominjata predvsem zaradi
življenja v neprestanem
strahu in grozi, zaradi zime,
v kateri Vinko niti enkrat ni
sezul čevljev in zaradi vseh
najbližjih, ki sta jih izgubila.
Politika je nekaj čisto dru-
gega ...
NINA M. SEDLAR
Vinko Rebec
Hladi za znanje
te/M Vojniku In Šlorah letos 129 raziskovalnih nalog
V službi za družbene dejav-
sti mestne občine Celje tudi
i reformi lokalne samoupra-
koordinirajo delo sedmih
ojektov mladinskega razi-
»valnega dela v občinah Ce-
Vojnik in Štore. Tik pred
Ujučkom je osrednji pro-
im raziskovalnega dela
šolah, saj bo predstavitev
idnješolskih raziskovalnih
'og 10. maja, osnovnošolci
bodo svoje znanje in razi-
»vanje predstavili 14 dni
sneje.
Celjski proračun je za mla-
fcko raziskovalno delo lani
■tonil 11 milijonov tolarjev,
Jvv teh dneh pa se oblikuje-
fetošnja proračunska izho-
da v vseh treh novih obči-
od katerih bo v veliki me-
ri odvisna bodoča raziskoval-
na dejavnost mladih. Po oce-
nah Zeljka Ciglerja, ki vodi
službo družbenih dejavnosti,
so odmevi v vseh treh občinah
ugodni, v Celju pa naj bi za
raziskovalno dejavnost letos
namenili 11 milijonov tolarjev.
Celjani si precej obetajo tudi
od napovedanega srečanja
s predstavniki Ministrstva za
znanost in tehnologijo, saj naj
bi po besedah ministra dr. Ra-
da Bohinca prav Celje veljalo
za vzorčni primer dobro orga-
nizirane raziskovalne dejav-
nosti mladih.
V letošnjem letu je na občin-
ski razpis za raziskovalne na-
loge mladih prispelo 129 na-
log, od tega so jih osnovnošolci
vseh treh občin prispevali 63,
srednješolci pa 66. Osnovno-
šolci so raziskovali 11 različ-
nih področij, njihovo delo pa
bo ocenjevalo 35 strokovnja-
kov ocenjevalnih komisij.
Srednješolci so za področje
svojega raziskovanja izbrali še
dve področji več, njihovo delo
pa bo ocenjevalo 47 strokov-
njakov. Sicer pa je po ocenah
Astrid Pešec letos nekaj več
raziskovalnih nalog s področja
tehnike, kar precej nalog pa je
tudi plod dveletnega dela. Jav-
na predstavitev osnovnošol-
skih raziskovalnih nalog bo
24. maja v prostorih IV. osnov-
ne šole Celje, srednješolci pa
se bodo predstavili že 14 dni
prej v prostorih Gimnazije
Celje-Center.
LSTAMEJČIČ
Gimnazijci na tekmovanju
iz fizike
V soboto, 8. aprila, je bilo
na Gimnaziji Center v Celju
regijsko tekmovanje sred-
nješolcev v znanju fizike.
Tekmovanja se je udeležilo
enaindevetdeset dijakov iz
gimnazij celjske regije.
Dijaki so reševali naloge
v štirih skupinah (A, B, C in
D), ki po zahtevnosti snovi
približno ustrezajo letnikom
gimnazije. V skupini A so
najbojši uspeh dosegli dijaki
Gorazd Bastašič (GCC), An-
drej Krajnc, Gregor Klepej
in Tomaž Kosem (STŠ Celje).
V skupini B so se izkazali
predvsem Mitja Majerle
(STŠ), Sebastijan Jelen
(GCC) in Aleksander Sle-
menšek (STŠ). V skupini C je
lep uspeh dosegel Franci Ko-
pač (STŠ), ki je dosegel naj-
več točk med vsemi tekmo-
valci, lep uspeh pa sta dose-
gla tudi Boštjan Miklavčič
(STŠ) in Sergej Maršnjak
(Center srednjih šol Velenje).
V najzahtevnejši skupini D,
v kateri so tekmovali matu-
rantje, pa so največ točk do-
segli Sašo Pukšič (STŠ), Ti-
len Koklič (Gimnazija Celje),
Peter Vek (STŠ) in Andrej
Vernekar (Gimnazija Ravne
na Koroškem).
Najuspešnejši tekmovalci
se bodo udeležili državnega
tekmovanja v znanju fizike,
ki bo 6. maja v Novem
mestu.
N.-M. S.
Kam v osnovno šolo?
Šolarji iz Zidanega Mosta bodo izbirali med Rimskimi
Toplicami In Radečami
Občina Laško se pripravlja
na sprejem paketa odlokov,
s katerimi bodo vsi javni zavo-
di na področju vzgoje in izo-
braževanja postali tudi samo-
stojne pravne osebe. Odloke bi
morali sprejeti še do konca te-
ga šolskega leta, saj se z odlo-
ki, ki urejajo izobraževanje, ne
bo spremenil le status zavo-
dov, ampak se bodo nekoliko
spremenili tudi šolski okoliši.
Zaradi nove lokalne samou-
prave bosta s prihodnjim šol-
skim letom na območju laške
občine dve osnovni šoli in
osem podružničnih, saj bo po-
družnična šola Zidani Most, ki
trenutno še vedno sodi k os-
novni šoli Marjana Nemca
v Radečah, prešla pod okrilje
šole Anton Aškerc v Rimskih
Toplicah. Zaradi tega se bo
šolski okoliš te osnovne šole
razširil še na območje celotne
krajevne skupnosti Zidani
Most. Sprememba bo gotovo
povzročila kar nekaj organiza-
cijskih in drugih težav, težko
bo tudi učencem, ki so že vpi-
sani na šolo v Radečah. Prav
zato naj bi se drugačni šolski
okoliši uveljavili postopno, ta-
ko da bi lahko vsi učenci, ki so
že na predmetni stopnji, v Ra-
dečah šolanje tudi zaključili.
Če bodo starši ali otroci želeli
drugače, se bodo učenci z no-
vim šolskim letom lahko pre-
šolali na osnovno šolo v Rim-
skih Toplicah. Vsem tistim, ki
bodo tudi v naslednjem šol-
skem letu nadaljevali šolanje
v Radečah, bo laška občina še
naprej zagotavljala pravico do
subvencioniranega oziroma
brezplačnega prevoza v šolo.
Nekoliko drugače pa naj bi ve-
ljalo za tiste učence, ki bi se
v osnovno šolo v Radečah vpi-
sali na novo. V primeru, ko se
odločijo za vpis izven šolskega
okoliša, namreč niso več upra-
vičeni do nadomestil oziroma
brezplačnih prevozov. Razen
če se občina odloči, da bo tak-
šen nadstandard plačevala
s sredstvi izven javne porabe.
Vsekakor pa bodo v občini
poskrbeli za prevoz vseh tistih
otrok, ki bodo letos končali če-
trti razred na podružnični šoli
Zidani Most in bodo nadalje-
vali šolanje v Rimskih To-
plicah.	jj
Krvodajalske
akcije v Žalcu
V Žalcu bodo v nasled-
njih dne organizirali kr-
vodajalske akcije kar na
treh mestih. Prva bo že
jutri, v petek 21. aprila od
7. do 13. ure v Mestni
skupnosti Žalec. Druga
bo 4. maja od 7. do 12. ure
na osnovni šoli v Šempe-
tru. Tretja akcija bo 11.
maja od 7. do 11. ure
v Domu Svobode v Gri-
žah. Vljudno vabljeni!
M.M.
Št. 16. - 20. april 1995
KULTURA
3
Črno in belo v barvah
Prejšnji četrtek nam je celj-
sko gledališče na velikem odru
predstavilo tragikomedijo
VVilliama Shakespeara Bene-
ški trgovec (The Merchant of
Venice, nastalo okoli leta
1596). Kot zanimivost velja
omeniti, da je prevod Otona
Župančiča, ki je žlahtna osno-
va tokratne odrsko žive in ko-
rektne »ponaredbe prevoda«
prirejevalca in lektorja Mari-
jana Pušavca, doživel prvo
knjižno objavo že leta 1905,
prvo odrsko izvedbo pa leto
pozneje. Shakespearovo neko-
liko manj izvajano delo je pri-
pravila gostujoča ekipa ugled-
nih gledaliških umetnikov iz
sosednje Hrvaške z režiserjem
Ivico Kunčevičem in drama-
turgom Petrom Brečičem na
čelu.
Igro o nenavadno ljubeznivem
krščanskem beneškem trgovcu
Antoniu in njegovem oderu-
škem judovskem nasprotniku
Shylocku ter pogodbi med nji-
ma, ki se na koncu sprevrže
v kruto past za samega pobud-
nika Shylocka, o Antoniovem
zglednem prijateljstvu z Bas-
saniom in o treh ljubeznih, ki
se na koncu srečno zaključijo
s porokami, je režiser Ivica
Kunčevič ob pomoči kostumo-
grafke Danice Dedijer (gradila
je na pomeni j ivosti in eleganci
kontrasta med črno in belo
barvo ter na večpomenskosti
tradicionalnih beneških pust-
nih mask) časovno prestavil iz
renesanse v obdobje devetde-
setih let prejšnjega stoletja
(Belle Epoque). Funkcionalno
in nadčasovno prizorišče (Be-
netk in bližnjega Belmonta) je
ustvaril scenograf Dalibor La-
ginja, ki je za stalno osnovo
dramskega dogajanja postavil
lesen splav z značilnim cita-
tom obokanega in že v deset-
letjih očitno »izpranega« ste-
brišča, s spremembami na ho-
rizontu pa omogočal cenzure
med prizori ter nakazoval
spremembe prizorišč. Prota-
gonisti »vstopajo v igro« na
omejena in negotova lesena
tla, ki nakazujejo večno nego-
tovost posameznika in družbe,
četudi pod mogočnimi oboki,
ki molče kljubujejo času. Do-
mišljeno likovno govorico
ustrezno dopolnjujejo glasbeni
poudarki Nevena Frangeša.
V korektni repertoarni upri-
zoritvi, ki skuša neokrnjeno
povzeti dokaz zapletene Sha-
kespearove zgodbe in karak-
terje ter spregovoriti pred-
vsem o vprašl j ivosti človeških
spoznanj, varljivosti zunanje-
ga videza in večni zagonetno-
sti človeka, so ključnega po-
mena igralske kreacije. Peter
Boštjančič je ustvaril preprič-
ljivo temno, a vseskozi člove-
ško podobo oderuškega Juda
Shylocka, čeprav je razumlji-
vo poudaril njegovo univerzal-
no samouničevalnost spletkar-
ja, ki se na koncu v lastno past
ujame sam in ostane v družbi
popoln tujec. Precej manj pre-
pričljiv je bil Igor Sancin v na-
slovni svetli vlogi Antonia,
njegovega domala idealnopo-
zitivnega poslovnega tekmeca
in v dramskem zapletu ponos-
no vdanega ujetnika podpisa-
ne pogodbe. Idejo varljivosti
videza je v vlogi Lancelota
navzven nekoliko preveč tea-
tralno izrazila Vesna Maher,
ki je svojo androgino figuro
ves čas vodila na nakazanem
robu obeh spolov. Podobno
vsebinsko funkcijo sta v vlo-
gah lepe Porzie in njene bi-
stroumne strežnice Nerisse ter
učenega odvetnika Baltazarja
in njegovega pisarja mnogo
bolj uglajeno opravili Vesna
Jevnikar in Darja Reichman.
Z žensko bistroumnostjo in
moško drznostjo nista rešili le
Antonia in kaznovali Shyloc-
ka, ampak sta dokazali bese-
dolomnost tudi lastnima sa-
mozavestnima snubcema:
Bassaniu v bolj moško umirje-
ni upodobitvi Davorja Herge
in Grazianu v mladeniško
temperamentni različici Jure-
ta Ivanušiča. Tretji srečni par,
Lorenza in Shylockovo begun-
sko hčer Jessico, sta odigrala
temperamentni Renato Jenček
in nekoliko bleda Nataša Zu-
pančič Konc.
V ostalih vlogah so korektne
igralske prispevke dodali Ja-
nez Bermež, Drago Kastelic,
Zvone Agrež, Bojan Umek,
Tomaž Gubenšek, Stane Po-
tisk in Milada Kalezič (v alter-
naciji Mirjana Šajinovič),
plesne prispevke v likih bene-
ških mask pa Aleksandra Vuč-
kovič, Katarina Magajne, Ta-
mara Škoberne, Natalija Jen-
ko, Urška Podpečan, Anja Re-
bek in Igor Jelen (tudi koreo-
graf).
SLAVKO PEZDIR
0 svojevrstnem šarmu (ne)pozabljenega
Razstava o življenju celjskega meščanstva v 19. stoletju
Nocoj bodo v Pokrajin-
skem muzeju (v Stari grofiji)
odprli razstavo, ki bo na
ogled do 31. oktobra letos,
o meščanstvu v provinci, ki
so jo pripravili v Pokrajin-
skem muzeju v Celju. Zaje-
ma čas od požara leta 1798
do začetka 1. svetovne vojne.
Spremlja jo izredno skrbno
načrtovan in izdelan kata-
log, ki je pravzaprav mala
monografija meščanskega
Celja, izšla pa je tudi poseb-
na tednikova Meščanska pe-
tica.
Kaj takega si človek lahko
le želi. Strokovnjaki Pokra-
jinskega muzeja so tokrat
razgrnili pred Celje in Celja-
ne mestno dušo. To je pripo-
ved o ljudeh, ki so mestu da-
jali pečat in ustvarjali
vzdušje, ki pa je imelo v pro-
vinci še posebne odtenke. Še
ena razstava torej, ki nam
zapolnjuje vrzel v naši ved-
nosti o delu zgodovine, ki je
generacija ali dve pravza-
prav nista mogli spoznati
»po uradni poti«.
Gre torej za način življe-
nja, ki ga razstava očarljivo
razgrinja kot na dlani, z vse-
mi svojimi atributi meščan-
ske govorice, pa naj gre za
družinske fotografije, grad-
njo mesta, družabno življe-
nje ali pa za razgreto javno
politično sceno, ki je bila
v Celju ravno od sredine 19.
stoletja pa do začetka 1. sve-
tovne vojne zaradi slovensko
— nemškega spopadanja vse
prej kot provincionalno za-
spana. Če k temu še dodamo,
časovno se namreč tudi raz-
stava ujema s simpozijem
o celjski gimnaziji, padec av-
strijske vlade zaradi sloven-
ske paralelke na celjski gim-
naziji, lahko trdimo, da je
bilo Celje kot provincialno
mesto včasih zanimivejše od
Ljubljane.
Razstava je omejena le na
Celje, knjiga pa je zasnovana
mnogo širše: uvodu direkto-
rice Pokrajinskega muzeja
Darje Pirkmajer sledi članek
Vasilija Melika Središča,
provinca, meščani. O meš-
čanski stanovanjski kulturi
piše Andrej Studen, o hrani
pa Vladimir Šlibar z naslo-
vom Človek je kar je. Janez
Cvirn je avtor članka Dru-
žabno življenje celjskega
meščanstva v 19. stoletju,
Rolanda Fugger Germadnik
pa je svoj prispevek naslovi-
la Pri poljubu se ne sme
cmokati in sliniti, »marveč
tenkoglasno vase cikniti, da
se malo sliši, pa dosti čuti«.
Igor Grdina piše o meščanski
kulturi med literaturo in
glasbo, Tanja Badovinac pi-
še o portretistih celjskega
meščana, Andrej Studen pa
o zgodovini potovanj in o za-
četkih turizma pred prvo
svetovno vojno. Vse prispev-
ke spremljajo povzetki
v nemščini in izredno kako-
vostno slikovno gradivo.
Knjigo sta uredili Tatjana
Badovinac in Rolanda Fug-
ger Germadnik, fotografije
je izdelal Tomaž Lauko,
oblikoval pa Novi kolekti-
vizem.
DRAGO MEDVED
Arpad Šalamon
v Žalcu
Likovni pedagog Arpad
Šalamon iz Slovenskih Ko-
njic razstavlja v Občinski
matični knjižnici v Žalcu.
Avtor, ki ustvarja v mno-
gih tehnikah, olju, akvarelu,
grafikah in drugih, je razsta-
vo v Žalcu pripravil z grafič-
nimi listi. V njih je upodobil
različne teme, npr. prizore iz
rudnika, figure ali pa mu gre
za abstraktna raziskovanja.
Šalamon je izrazit eksperi-
mentator in nenehno išče no-
ve modele, ki mu služijo kot
osnova za nadaljnje ustvar-
janje. V svojem dolgoletnem
delu je preizkušal različne
tehnične postopke in prevzel
mnoge slogovne posebnosti
sodobne umetnosti od reali-
stično zasnovanih del do ab-
strakcij, te tendence pa so
prisotne tudi v njegovem
grafičnem opusu. Sicer je
razstava sestavljena iz dveh
delov. Na eni strani so njego-
ve že omenjene grafike, med-
tem ko so v drugem delu na
ogled odtisi, v katerih je av-
tor prikazal poslikavo veli-
konočnih pirhov. Tudi ta de-
la vsebujejo bogato domišlji-
jo in predstavljajo uporabne
primere, po katerih lahko
tudi sami barvamo in okra-
šuiemo pirhe. Razstava bo
v Žalcu na ogled še do torka,
25. aprila.% BORIS GO-
RUPIČ
Distributerji - prikazovale! 4:4
Končan filmski sejem v Rogaški Slatini
Prejšnji teden je bil v Ro-
gaški Slatini eden izmed šti-
rih sejmov, ki jih vsako leto
pripravljajo slovenski film-
ski distributerji. Tokrat sta
sejem pripravili podjetji za
distribucijo Fun — Mladina
film ter Cenex iz Vojnika.
Udeleženci so si v treh
dneh ogledali 15 filmov, ki se
bodo v naslednjih nekaj me-
secih vrteli v kinodvoranah
po vsej Sloveniji, nekateri
izmed filmov pa so že na red-
nem sporedu. S tovrstnimi
sejmi distributerji omogoča-
jo prikazovalcem (slovenski
kinematografi) vrsto pred-
premier, na podlagi katerih
si slednji lahko izbirajo fil-
me in obenem lažje načrtuje-
jo programe za nekaj mese-
cev vnaprej. Tako so se na
sejmu zbrali vsi slovenski
predstavniki največjih sve-
tovnih filmskih družb in
producentskih hiš, kot so
Warner Bros., UIP, Buena
Vista, Walt Disney, Colum-
bia, Fox itd.
Tovrstni sejmi so nadvse
primerni predvsem zato, ker
se v toplejših mesecih - to
velja za vso Evropo - kinod-
vorane dobesedno izprazni-
jo, kar je ravno nasprotno,
kot v Združenih državah
Amerike. Tam je glavna kino
sezona ravno v poletnih me-
secih, zato ameriški distri-
buterji ne dajo filmov
v evropske kinodvorane.
Otvoritveni datumi filmov
za Slovenijo bi po mnenju
prikazovalcev morali biti
znani že pred tovrstnimi sej-
mi, saj na ta račun trpi pro-
gram v kinodvoranah po vsej
Sloveniji, za to pa bi morali
poskrbeti slovenski distribu-
terji, ki so v tem primeru tu-
di organizatorji.
Da udeleženci ne bi zame-
šali vsebin filmov (v treh
dneh si jih namreč ogledajo
od 15 do 20), pa organizator-
ji vedno poskrbijo tudi za
družabni del tovrstnih sre-
čanj. V Rogaški Slatini so ta-
ko odigrali prijateljsko tek-
mo v malem nogometu pri-
kazovalci in distributerji,
slednjim pa so se že po tradi-
ciji pridružili še filmski kri-
tiki. Glede na rezultat tekme
(4:4) slovenskega filmskega
trga popolnoma ne obvla1
jejo ne distributerji jj1
prikazovalci. Naslednji
vrstni sejem bo predvid1
v Murski Soboti.
ALEŠ LED*
ZAPISOVANJA
Desant na
Venezuelo
Potem, ko se je pred tremi
leti, točneje leta 1992, iztekla
še ena »zgodba o uspehu«, ki
za spremembo ni bila poveza-
na s takimi ali drugačnimi
»domorodskimi« afericami, ki
so ponavadi v lasti političnih
strank in politike, ki skratka
ne nosi političnega, marveč
kulturni predznak, smo doma-
la sleherno pomlad, še poseb-
no pa letošnjo, ko se počasi
izteka prva petletka v novi dr-
žavi, priča ponovnemu srečne-
mu koncu še ene silno uspešne
zgodbe; tisto, kar je leta 1992
na svoji južnoameriški turneji
doseglo Slovensko mladinsko
gledališče s Šeherezado, letos
ponavljata in dopolnjujeta
(spet!) Mladinsko in SNG
Drama Maribor. Prvo z Rober-
tom Zuccom v režiji Matjaža
Pograjca, drugo pa z Božansko
komedijo režiserja Tomaža
Pandurja. Letošnji mednarod-
ni gledališki festival v Caraca-
su, ki - mimogrede - praznuje
svoj deseti rojstni dan, je po-
vsem v znaku slovenskega gle-
dališča.
Na kratko; slovensko gleda-
lišče ima na nedvomno najod-
mevnejšem južnoameriškem
festivalu kot edino kar dva
svoja predstavnika. Sloven-
skemu gledališču je pripadla
čast otvoritve festivala. Vene-
zuelska televizijska nacional-
ka je o Tomažu Pandurju, ki
tam v Caracasu velja za prave-
ga zvezdnika, posnelo celo do-
kumentarni film, neke vrste
reportažo o njegovem doseda-
njem delu, mu namenilo pro-
stor za takoimenovani televi-
zijski intervju (saj veste, neka-
ko tako, kot, da bi Lado Am-
brožič pred kamere povabil
svojega gosta in z njim potem
slabo uro kramljal), o sloven-
skem gledališču pišejo domala
vsi pomembnejši južnoameri-
ški dnevniki in tedniki (ker,
Južna Amerika pač ni Evropa,
ki jo druži zgolj zastava in
okrvavljene rumene zvezdice
na njej)... Slovensko gledališ-
če je v Južni Ameriki pričako-
vano z vsemi najvišjimi držav-
niškimi častmi. In pri tem
tamkajšnji Slovenci ne igrajo
nobene vloge. Gledališčniki
preprosto niso politiki, še
manj slovenski politiki, in po-
moči tamkaj živečih in hudo
zagrenjenih ter neskončno
frustriranih Slovencev niti ne
potrebujejo.
Zgodba o uspehu, torej. In
to brez vsakršne pomoči slo-
venske države. Se več, če
kakšnega uradnika na zuna-
njem ministrstvu vprašate, za-
kaj v mariborski Drami ta te-
den ni nobene predstave, vam
bo najbrž odgovoril, da je
vmes prav gotovo posegi,
lezen v ansamblu. O tem, (j.
Mariborčani tačas v Veij^
eli, kjer namesto politikov
so plačani za to, da zastoj
svojo državo, ne vedo niče^
Ker jih preprosto bolj zaiti
s katere strani bodo do^
fotoreporterji ovekovečili j
nistra. Ker jih bolj zanil
štetje fotografij svojih
nih junakov v slovenskih j.
nikih, kakor pa ugled drz&
v tujini. Ampak kaj, tako p
je. Tudi slovenski politiki
žal samo Slovenci. In s tem
zares ne gre obremenjen
Slovenski gledališčniki to.
niso le v vlogi ambasadoii
slovenskega gledališča in s
venske kulture, marveč $
venske države. In desant i
Venezuelo so izvedli zares bi
ljantno. Marko Jensterle, i
močnik slovenskega /ninisj
za kulturo, je bil brez vsaj
vnaprejšnjih dogovorov Slm
nije in Venezuele, sprejet j
venezuelskemu kulturna
ministru Oscarju Sambri
Urdanetu. Z vsemi državnisl
mi častmi in na najvišji dra
ni ravni. Pa čeprav ni šlo:
uraden obisk. Venezuelskin
nister se je preprosto pačit
prikloniti slovenski kulti
slovenskemu gledališču, s,
venski umetnosti. Ker Juh
američani o nas vedo le to,
imamo dobro gledališče, in
smo si privoščili zanimivo
voaprilsko šalo z njihovim
gometnim zvezdnikom '
egom A. Maradono. Bog
morda nam bodo to (namil
prvoaprilsko šalo) vrnili
prihodnje leto, in preko sv(
televizijskih programov oi
vili novico, da se je Ton
Pandur odločil, da bo sv
naslednjo predstavo posti
v Južni Ameriki. In to s potu
listom ene od južnoameriš
držav.
Piše: Tadej Čat(t
KINO UNION:
JODIE FOSTER, UAM
NEESON, NATASHA
RICHARDSON
v filmu režiserja Michae'3
Apteda
NELL
JODIE FOSTER-nominaC
za nagrado Oskar
v kategorji za glavno
_žensko vlogo!^
it. 16. - 20. april 1995
(fT
KULTURA
povačanova gledališka
srečanja
ty> tretje leto KUD Zarja
-ovije Celje in Zveza kul-
tih organizacij Celje or-
-jZirata Novačanova gle-
jjška srečanja v spomin na
00ega dramatika, pesnika,
.jtelja in politika Antona
oVačana.
^e januarja so gostovali
pi gledališke skupine iz
j^tomera z dramo Antona
^kovca Dva bregova, reži-
ja Staneta Kralja. V sre-
jpi februarja, ob letošnjih
„evih komedije, je gosto-
to celjsko poklicno gleda-
je s komedijo Zorana Ho-
^arja Smejči, v režiji Fran-
ca Križaja.
Ob letošnjem prazniku
eStne občine Celje, hkrati
programom tretjega ljubi-
jjskega kulturnega abon-
ma Zveze kulturnih orga-
jacij Celje, je bil tudi pri-
iz lastne ustvarjalnosti do-
sega amaterskega gleda-
iltega ansambla KUD Zar-
ja. Ti so v petek, 7. aprila
zaigrali komedijo Branislava
Nušiča, v priredbi Milana
Jesiha Mister Dollar in režiji
Štefana Žvižeja. V soboto, 8.
aprila so v goste ponovno
prišli gostje iz Ljutomera,
tokrat s svojo novo premiero,
komedijo Michaela Frayna
Hrup za odrom. Tokrat se je
z ljutomerskim ansamblom
kot režiser predstavil njihov
Srečko Centrih. Na sam ob-
činski praznik, 11. aprila, je
domači, trnoveljski ansam-
bel predstavil svojo noviteto,
zgodovinsko igro Jeana Ano-
uilha Škrjanček. V četrtek,
13. aprila pa so ta sklop zak-
ljučili ponovno domači gle-
dališčniki s komedijo Miha-
ila A. Bulgakova Zojkino
stanovanje. Tudi ti dve pred-
stavi je pripravil domači re-
žiser Štefan Zvižej.
Posebnost te, zadnje pred-
stave pa je bila tudi podeli-
tev jubilejnih Linhartovih
priznanj in značk, ki jih Zve-
za gledaliških in lutkovnih
skupin Slovenije podeljuje
aktivnim gledališkim ama-
terjem za njihovo dolgoletno
delo in ustvarjanje. Tako je
bronasto priznanje za 10 do
20 let aktivnega dela prejelo
12 Zarjanov, srebrno za 20
do 30 let dela pa kar 14 čla-
nov tega ansambla. Zlato
Linhartovo priznanje za več
kot 30-letno delo so prejeli:
Ciril Jagrič za 30 let dela,
Peter Simoniti, ki aktivno
deluje na amaterskih odrih
že 50. leto, Vinko Tajnšek, ki
je na ljubiteljski gledališki
sceni prisoten že 51. leto in
seveda domači režiser Štefan
Žvižej za svoje 41. leto ljubi-
teljskega gledališkega delo-
vanja in ustvarjanja, za ka-
terega je prejel tudi letošnjo
celjsko občinsko nagrado
Srebrni grb mesta Celje.
Vse predstave tega sklopa
letošnjih Novačanovih gle-
daliških srečanj, ki so bili na
odru kulturnega doma v Tr-
novi j ah, so bile dobro obi-
skane. Na vsaki predstavi je
bilo preko sto obiskovalcev,
razen na zadnji, ko je bila
dvorana polno zasedena.
Svoj delež so dodali tudi
sponzorji, gostinci - gostilne:
Ojstrica Celje, Medved Škof-
ja vas, Kolar Ljubečna, Pri
Marku Nova Cerkev ter Pod
kostanji v Trnovljah.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
neutrudni iskalec
ttrospektiva del Maksima Sedeja
S posredovanjem ljubljan-
e Moderne galerije so
Celju pripravili pregledno
istavo slikarja Maksima
deja v Galeriji sodobne
letnosti.
Akademski slikar Maksim
dej je živel med letoma
19 in 1974, njegov obsežni
is pa ga uvršča med naj-
nejša imena slovenske
)derne umetnosti. Študiral
na zagrebški umetniški
iademiji, na kateri je di-
bmiral leta 1932. V nasled-
jih letih mnogo študijsko
»tuje, leta 1937 pa je eden
I ustanoviteljev skupine
eodvisnih, v katero med
talimi kiparji in slikarji
topita tudi Gabriel Stupi-
iter Zoran Mušič. Tri leta
asneje je uvrščen v skupino
aetnikov, ki predstavljajo
batno Jugoslavijo na be-
neškem bienalu, v letih po
drugi svetovni vojni pa pre-
dava na Akademiji za likov-
no umetnost v Ljubljani. Ob
tem je še vedno mnogo raz-
stavljal doma ter v tujini,
prejel pa je tudi večje število
nagrad in priznanj.
Njegovo ustvarjanje je
razpeto med več desetletij,
v katerih ni vedno ostajal
privržen zgolj eni estetski
usmeritvi, temveč je v svoja
dela nenehno vnašal nove
prvine, kar je na retrospek-
tivni razstavi še bolj razvid-
no. Slike iz tridesetih in šti-
ridesetih let slonijo na mo-
delu meščanskega realizma,
prevladujejo portreti, prizori
iz kavarn, skupinski portreti
v interierju, pogoste so tudi
figure v krajinskem ambien-
tu. Njegovo povojno obdobje
označuje serija del v katerih
prikazuje okupatorjevo na-
silje, slogovno pa se je pribli-
žal socialnemu realizmu.
V petdesetih letih mu posta-
nejo vse pomembnejše barve,
ki jih je začel vgrajevati
v kompozicije s takšno in-
tenzivnostjo, da podobe do-
bivajo nenavadne, stilizirane
poteze. Takšen način barva-
nja je ohranil vse do zadnjih
del, kot motivi pa se pogo-
steje pojavljajo ribiči z dru-
žinami ter cirkuški umetni-
ki. Poleg slik v olju je Mak-
sim Sedej naredil še mnogo
knjižnih ilustracij, grafik in
risb, ki so prav tako prikaza-
ne na razstavi ter dopolnju-
jejo celovit pregled njegove
izjemno plodne umetniške
ustvarjalnosti.
BORIS GORUPIČ
Nenavadni pejsaži
V Knjižnici Cirila Kosma-
ča v Tolminu bo še do 26.
aprila razstava slikarke
Mojcev Senegačnik iz Celja,
ki razstavlja s kiparjem
Damjanom Svarom.
Senegačnikova zaključuje
študij na Ljubljanski Akade-
miji za likovno umetnost,
njena dela pa smo lani poleti
že lahko videli v Likovnem
salonu v Celju na njeni prvi
samostojni razstavi. Na to-
kratni v Tolminu je predsta-
vila šest novih slik, na kate-
rih so naslikani pejsaži.
Spodbudo zanje je slikarka
iskala v različnih geograf-
skih predelih, kot so norve-
ške tundre, afriške savane
ali mediteransko primorje.
Ob tem je treba dodati, da so
ji te pokrajine služile pred-
vsem kot imaginarne predlo-
ge in se v delih odčitavajo
v prisotnem barvnem vzduš-
ju. V iskanju tega slikarka
posega po pretežno zastrtih
tonih, ki se ne izživijo v svoji
neposrednosti, temveč učin-
kujejo megličasto. Prevladu-
jejo predvsem zemeljske
barve v zelenkastih in rjavih
niansah od svetlejših plo-
skev do izrazito temnih
struktur. Večje odstopanje je
razvidno pri sliki z naslovom
Mediteran in je razdeljena
v tri horizontalne pasove, ki
se med sabo ločujejo z ostri-
mi kontrasti, kar je seveda
povezano s specifičnim am-
bientom, ki ga slika pona-
zarja.
Značilnost večine zadnjih
del Senegačnikove in tudi
teh na razstavi, je njihova
naravnanost k geometrizmu.
Poleg tega, da so kompozici-
je razdeljene v ožje in širše
pasove, oziroma pravokotne
like, se na njih pojavljajo tu-
di tanke črte. S tem posegom
se je slikarka približala kon-
ceptualnemu pojmovanju
slike, krajinske motive pa si
je dodatno podredila svoji
ustvarjalni viziji, ki kot naj-
višjo avtoriteto priznava
predvsem individualnost in
avtonomijo umetniške prak-
se in s tem poljubno predru-
gačenje naslikane realnosti.
BORIS GORUPIČ
SLOVENSKI
KRŠČANSKI
DEMOKRATI
VABILO
SPOŠTOVANI!
VABIMO VAS V NEDELJO, 23. 4. 1995
V DOM KRAJANOV NA GOMILSKEM NA
SHOD ČLANOV, SIMPATIZERJEV, VOLILCEV
- KI STE NAM ZAUPALI SVOJ GLAS IN
VSEH OSTALIH, KI ŽELIJO TVORNO
SODELOVATI PRI RAZVOJU SLOVENSKEGA
KMETIJSTVA
PROGRAM:
9.00 - Sveta maša v obnovljeni cerkvi Sv. Krištofa v Grajski vasi
lO.oo - Pozdravni nagovor - g. Lojze Peterle, predsednik SKD
-	g. Milan Dobnik, župan
-	g. Filip Beloglavc, predsednik KS
-	g. Jože Osterc, minister
-	gostje Avstrijske Koroške
-	gostje Furlanije in Julijske Krajine
Jl.30 - Sprejem pravil SKD-KG in izvolitev predsednika
2.00 - Kosilo in predstavitev programa SIP Šempeter
2-30 - Kmetijstvo - Evropa - izkušnje sosedov - prosti pogovor
. z vsemi govorniki do 14.30.
4 30 - Žrebanje praktičnih nagrad sponzorjev
5.00 - Tiskovna konferenca z novinarji Slovenije
Vljudno vabljeni!
Nocoj bo pel Cetlsov zbor
Redni letni koncert mešanega pevskega zbora Cetis iz
Celja, ki ga vodi prof. Pavle Bukovac, bo 20. aprila ob
19.30 uri v dvorani Narodnega doma v Celju.
Zbor, ki šteje okoli štiridesetih pevk in pevcev, je lani
obeležil petnajstletnico obstoja in ob tem jubileju pripra-
vil 12 koncertov. Na nocojšnjem šestnajstem rednem let-
nem koncertu pa se bo predstavil s svežim programom
narodnih in umetnih pesmi.
M.A.
PRIREDITVE
IClLEDALIŠČE
V	Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo danes, v četrtek ob 11.
uri, za Abonma I. OŠ Rogaška Slatina, uprizorili predstavo Tičev
Jaka, režiserja Mirana Herzoga. Jutri, v petek pa bodo najprej ob 10.
uri za Abonma 2. šolski, ob 19. uri, pa za Abonma Študentski
večerni in izven, uprizorili Beneškega trgovca. Isto predstavo, si
bodo v soboto ob 19.30, lahko ogledali tudi vsi tisti, ki imajo
Abonma Sobota večerni in izven. V ponedeljek ob 11. uri, bodo za
Abonma Gimnazija Center Celje, ob 17.30 pa za Srednjo zdrav-
stveno šolo iz Murske Sobote, uprizorili Strahove, v režiji Dušana
Mlakarja. Predstavo Strahovi, bodo v torek ob 11.30, uprizorili tudi
za Abonma VIII. mladinski in izven, v sredo ob 10.30, pa še za
Srednjo trgovsko šolo Celje.
V	Kulturnem centru v Laškem bo drevi, v četrtek ob 20. uri, za
abonma Kulturnega centra Laško in izven, gostovalo gledališče
Kabaret, s komedijo Kratek stik, v priredbi in prevodu Bogomira
Verasa in režiji ter koreografiji Ljerke Belak.
SIONCERTI
V	Narodnem domu v Celju bo v torek ob 19.30, 4. abonmajski
koncert Celjskega godalnega orkestra, pod vodstvom dirigenta
Boruta Smrekarja. Solista bosta violistka Valentina Ocvirk in violi-
nist Marko Zupan.
V	Muzeju novejše zgodovine v Celju bo v sredo, 26. aprila ob 19.30,
jubilejni koncert ob 10-letnici vokalne skupine Kompolčani, pod
vodstvom Milana Kasesnika. Kot gost bo na koncertu sodelovala
tudi ženska vokalna skupina Plavica iz Dola pri Hrastniku.
V	Razstavnem salonu Zdravilišča v Rogaški Slatini bo v soboto ob
20. uri, koncert Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmo-
nije, s solistom-flavtistom Alešem Kocjanom.
V	Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v torek in sredo ob 16. uri,
revija otroških in mladinskih pevskih zborov. V četrtek, 27. aprila
ob 11. uri, pa bo koncert Pihalnega orkestra Steklarne, pod vod-
stvom Jureta Kranjca.
V	Domu kulture v Gorici pri Slivnici bo v soboto, 22. aprila ob 20.
uri, koncert Celjskega pevskega društva pod vodstvom prof.
Edvarda Goršiča.
V	Domu kulture v Velenju bo jutri, v petek 21. aprila ob 19.30,
koncert Mešanega in Moškega pevskega zbora iz Slovenskih Konjic
ter Ženskega pevskega zbora DU iz Velenja. V soboto ob 20. uri, pa
bo Večer s Koledo, v organizaciji Šaleške folklorne skupine Koleda
iz Velenja.
IklAZSTAVE
V	Pokrajinskem muzeju v Celju bodo danes ob 18. uri, odprli
razstavo Meščanstvo v provinci, iz življenja celjskega meščanstva
v 19. stoletju. Razstava bo na ogled do 31. oktobra letos.
Na kmetijski šoli v Šentjurju bodo jutri odprli tradicionalno raz-
stavo izdelkov dijakov in dijakinj gospodinjskih in kmetijskih
oddelkov. Razstava bo na ogled do ponedeljka.
V	Galeriji sodobne umetnosti v Celju si lahko ogledate razstavo
o modni zgodbi Nataše Čagalj in s fotografijami Gordane Grlič.
V	Osrednji knjižnici v Celju je odprta razstava Gimnazija skozi čas,
avtorja Branka Lesjaka.
V	Laškem dvorcu si lahko do konca aprila ogledate razstavo likov-
nih del akademskih slikarjev Marjana Keršiča in Kiarja Meška.
V	hotelu Dobrna razstavlja akademska slikarka Terezija Bastelj.
V	Cafe galeriji Kljub bo do 6. maja, na ogled razstava fotografi]
Dušana Merklina in računalniških grafik Matije Praznika.
V	galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju je odprta
razstava slikarjev, članov Zveze štajerskih umetnikov iz Gradca in
sicer Waltrauta Gschiela in Bernda Haslerja.
V	galeriji Vegrad v Velenju bo do jutri na ogled razstava olj in
akvarelov Irene Guček.
V	galeriji Keleia je odprta razstava Marjana Jevšovarja.
V	Likovnem salonu v Celju do 29. aprila razstavlja slikarska dela
Robert Lozer.
V	Galeriji sodobne umetnosti v Celju bo do 28. aprila na ogled
pregledna razstava slikarskih del Maksima Sedeja, ki jo je posredo-
vala Moderna galerija iz Ljubljane.
V	avli Razvojnega centra v Celju bo do konca aprila odprta razstava
del v olju Toni]a Moharia.
V	Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini si lahko do 13. maja
ogledate razstavo starih grafičnih listov v različnih tehnikah
z naslovom Vodne ptice.
V	Zdravstvenem domu v Celju v aprilu razstavlja Stjepan Vrbanič.
V	menjalnici Cash v Celju in v Interlaru razstavlja likovna dela
Alica Javšnik.
&fl I M O
Union od 20. do 26. 4. ob 16. in 17.30 risani film Asterix, ob 19. in
21.15 pa ameriški film Nell; Mali Union od 20. do 26.4. ob 20. uri
ameriški film Šund; Metropol od 20. do 26.4. ob 17. in 19. uri
ameriški film Startrek-Naslednja generacija, ob 21. turi pa make-
donski film Pred dežjem; Dom od 20. do 26.4. ob 18. in 20.15
ameriški film Lahko se zgodi tudi vam. (Kinopodjetje Celje si
pridržuje pravico do spremembe programa)
Kino Rogaška Slatina 21. in 22.4. ob 18. in 20.30 ter 23.4. ob 18. uri
ameriški film Razkritje.
Kino Dobrna 22. ob 19. uri in 23.4. ob 17. uri, ameriški film Varuh
časa.
1M stalo
V	dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri, v petek ob 19.30,
nastop folklorne skupin KUD Dobrna in vokalne skupine Vigred.
V	Osnovni šoli v Rimskih Toplicah bo jutri, v petek ob 18. uri,
predavanje planinske vodnice Marinke Stepic-Kozelj o potepanju
po južnoameriških Andih.
V	Osrednji knjižnici Celje bo v ponedeljek, 24. aprila ob 17. uri,
v Levstikovi sobi predavanje ob diapozitivih z naslovom Muzej na
prostem. V okviru Univerze za III. življenjsko obdobje bo predaval
etnolog Vito Hazler.
V	Občinski matični knjižnici v Žalcu bo drevi ob 20. uri, Mare
Cestnik predstavil svojo knjigo, potopis z naslovom Hiša za goste.
V	Zadružnem domu na Ljubečni bo v nedeljo ob 17. uri, tradici-
onalna prireditev z naslovom Predstavljamo se, na kateri bodo
sodelovali Moški in Ženski pevski zbor, Plesna skupina Lučka,
Mažoretna skupina, Godba na pihala in zabavni ansambel Cmok.
skratka vsi, ki sodelujejo v sekcijah KUD Ljubečna.
Št. 16. - 20. april 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE
J>
Problemi niso le v ustih
Zobozdravnica Irena Zavodnik je v celjskem Zdravstvenem domu odprla prvo
zasebno zobozdravstveno ambulanto
»A veš, da me je groza, ko
berem, kar napišeš, potem pa
se spomnim na tvojo enko?« mi
je rekla pred nekaj meseci. En-
ka je sedaj popravljena, tako
da so na vrsti še drugi zobje.
Redno hodim na preglede, in
odkar sem bila pri dr. Ireni
Zavodnik v ambulanti za mla-
dinsko zobozdravstvo lani po-
leti prvič, me zobozdravnika
ni več strah.
Dr. Irena Zavodnik je v mla-
dinskem zobozdravstvu priče-
la delati pred osmimi leti. Kaj
kmalu pa je ugotovila, da kli-
canje na odgovornost za več
kot eno plombo vsakemu paci-
entu in serijsko obravnavanje
mladih bolnikov, ni po njenem
okusu. Zato se je, ko se je po-
kazala priložnost, odločila in
odprla zasebno ordinacijo.
Ambulanto za srednješolce in
študente ima v prostorih mla-
dinskega	zobozdravstva
v Zdravstvenem domu v Celju.
Odločitev
Že od nekdaj je vedela, da si
želi, ko bo odrasla, delati
z otroki, z mladino. Zato se je
tudi vpisala v srednjo pedago-
ško šolo. Odločitev, da se bo
posvetila medicini, pa je padla
šele v drugem letniku srednje
šole. »Najbrž zato, ker sem bi-
la takrat dostikrat bolna. Tako
sem bila kar naprej v stiku
z zdravniki in s tem pokli-
cem.« Nekaj časa se je še spra-
ševala, sprejemne izpite pa je
le šla opravljat na medicinsko
fakulteto. »In kmalu spoznala,
da nisem naredila narobe. To
je bilo takrat, ko sem po zak-
ljučenem študiju ostala v mla-
dinskem zobozdravstvu. Tako
sem ves čas delala s populaci-
jo, s katero bi delala tudi v šo-
li. Zato, ker otroci, ki prihaja-
jo sem, ne smejo biti samo pa-
cienti, ki odnesejo storitev
s sabo. To se pravi, da tista
plomba ni nič vredna, če je
brez besed, brez pogovora, ra-
zumevajoče besede...«
Z otroki in mladimi, ki sedi-
jo na zobozdravniškem stolu,
se veliko pogovarja. »Včasih
morda celo preveč,« pravi.
»Vendar nobena storitev, no-
bena točka, noben tolar ni to-
liko vreden kot zadovoljen pa-
cient. Tega pa prav gotovo ne
dosežeš, če se dela lotiš obrtni-
ško. V medicini je pač važno,
da narediš program, opraviš
svoje delo... Tisto, kar narediš
še zraven, pa je težko uskladi-
ti. Gre za to, da je človek res-
nično obravnavan kot človek
- ne kot težava, ki jo lahko hi-
tro odpraviš.«
Strah?
Ljudi, predvsem otroke, je
že od nekdaj kar pregovorno
strah zobozdravnika. Dr. Ire-
na Zavodnik meni, da ta strah
vedno bolj izginja. Časi se na-
mreč spreminjajo. »Včasih je
bilo tako, da je šel človek prvič
k zobozdravniku takrat, ko ga
je bolel zob oziroma ko je bilo
ta zob potrebno izpuliti. Sedaj
pa prihajajo otroci k nam de-
jansko že od rojstva oziroma
so matere z vsem tem sezna-
njene že pred njegovim roj-
stvom. Z leti je tako otrokom
dan občutek, da nismo takšen
bav bav, da prideš k nam po
pomoč, ki jo rabiš, ne pa še po
kaj drugega... Razen tega pa
je viden tudi razvoj aparatur;
prej so zobozdravniški posegi
bolj boleli kot danes. S tistimi,
ki se bojijo, pa tudi danes de-
lamo drugače kot z drugimi.
Že na začetku jim povemo, da
jim ne bomo takoj popravili
zoba, ampak jim najprej po-
magamo, da se znebijo strahu.
In to je tisto: potrebno je govo-
riti, treba je biti skupaj s paci-
entom — ne samo kot zdravnik,
ampak tudi kot človek.« Vsak
pacient je namreč primer zase.
»Nikogar ne moreš obravna-
vati enako kot prvega, ki je bil
na stolu. Če se dotaknem te
naše populacije, pa je tako: to
je populacija ljudi, starih od
petnajst do petindvajset let.
To so najbolj kritična leta
v človeškem življenju. Ti lju-
dje imajo probleme povsod, ne
samo v ustih. In s temi ljudmi
se je potrebno še posebej tru-
diti, da jih lahko pridobiš. En
majhen konflikt, ena prehitra
odločitev ali dan, ki je slab za-
te, pa lahko pacienta po nepo-
trebnem izgubiš. Enako pa se
obrestuje, če se potrudiš, če si
z nekom prijazen, če se pogo-
voriš o šolskih in ljubezenskih
težavah... In pacienti, ko gre-
do od nas, dostikrat rečejo, da
bi prišli tudi kar tako. Ne sa-
mo po plombo, ampak tudi na
pogovor. Vsi pa si pač ne mo-
remo biti všeč, in prihaja tudi
do tega, da nam kdo ni preveč
naklonjen...«
Zasebno
Ambulanta dr. Irene Zavod-
nik je prva zasebna ambulanta
v celjskem Zdravstvenem do-
mu. Kot taka je pričela delo-
vati julija lani. »Pogodba, ki je
sklenjena z zavarovalnico,
vsebuje financiranje šolske,
srednješolske mladine in pa
študentov. V bistvu pa se ni
nič spremenilo — način dela je
ostal enak kot prej. Za odrasle,
ki želijo biti obravnavani v na-
ši ambulanti, imamo poseben
delovni čas in posebne pogoje,
s tem, da so za svoje storitve
samoplačniki. Med njimi so
namreč tudi taki, ki želijo več
in hitreje. To pomeni, da želijo
nadstandard, ki v zavaroval-
nici tako ali tako ni zajet, ra-
zen tega pa želijo biti na vrsti
mimo delovnega časa. Res je,
da smo prva ambulanta
v zdravstvenem domu, vendar
to ne pomeni, da nam ne bodo
sledile, saj se že kar nekaj ko-
legov pripravlja, da bodo šli
po isti poti kot jaz. Po tem, ko
je za mano že nekaj mesecev
zasebnega dela, lahko še ved-
no trdim, da je bila ta odloči-
tev zame zelo težka. Na tem
oddelku sem prišla zadnja
v službo; mogoče z drugačno
naravo in z drugačnimi želja-
mi od ostalih sodelavcev in po
osmih letih dela mi je postalo
dolgčas. Vedela sem, da bi se
dalo delati drugače, vendar
v okviru državne službe to ni
bilo mogoče. Dela in skrbi je
sedaj seveda bistveno več kot
prej, zadovoljstvo in občutek
da veš, da delaš tako kot ho-
češ, pa večino težav odtehta.«
Doktor Zavodnikova je sku-
paj z možem odprla tudi po-
djetje Andromeda. Glavna pa-
noga je zobozdravstvo, pro-
dreti pa skušajo tudi na druga
področja medicine in računal-
ništva. »Podjetje v zadnjem
času zapolni tudi velik del za-
sebnega življenja, saj z možem
delava za isto stvar, se dopol-
njujeva in pokrivava... Mož
vodi zame tudi vse finančne
stvari in program za ordinaci-
jo, tako da včasih kar naprej
o tem govorimo tudi doma...
Sicer pa sem dokaj čustve-
na, ljubiteljica narave in vsega
lepega. Zato mi tudi za to ni-
koli ne zmanjka časa. Dovolj
mi je pol ure sprehoda ali bra-
nja lepe knjige. To me popol-
noma zadovoljuje. Nisem tip,
ki potrebuje štirinajst dni do-
pusta, da je srečen. Mogoče je
tudi to posledica dejstva, da
v zadnjem letu delam samo-
stojno. Bolj sem sproščena in
tudi doma ni nič hudega, če je
delavnik daljši,« pove doktor
Irena Zavodnik in sprejme na-
slednjega pacienta.
NINA M. SEDLAR
Slovenija v
Internetu
Igor Pušnik se je udeležil svetovne
konference ESP
Internet je svetovno raču-
nalniško omrežje, preko kate-
rega so povezani vsi računal-
niki, vključeni vanj.
V Cambridgeu v Veliki Bri-
taniji je bila marca deveta
konferenca ESP - Evropskih
šolskih projektov, na kateri so
govorili o Internetu. Konfe-
rence se je udeležil tudi Igor
Pušnik, profesor računalni-
štva na Srednji trgovski šoli,
ki je tudi koordinator ESP za
celjsko regijo.
Kakšna konferenca je ESP
in kako poteka?
Gre za konferenco svetovne-
ga značaja, ki je hkrati tudi
edina možnost, da se uporab-
niki Interneta srečamo in si iz-
menjamo izkušnje. Na konfe-
renci člane seznanijo s tem,
kako poteka razvoj uporabe
Interneta v šolstvu.
Konferenca je trajala pet
delovnih dni; prvi dan je bil
namenjen spoznavanju in
uvodnim organizacijskim te-
mam, drugi je bil rezerviran za
poročila nacionalnih koordi-
natorjev. Tretji dan so udele-
žencem konference predstavili
program, ki omogoča iskanje
informacij v grafičnem okolju
na uporabniku prijazen način.
Ta program sicer ne pokaže
vseh informacij, ki so v Inter-
netu; te iščemo tudi z drugimi
programi. V zvezi s tem smo na
konferenci obravnavali pred-
vsem vprašanje, kako ta pro-
gram ponuditi šolnikom oziro-
ma tistim, ki se vežejo na upo-
rabo pri pouku. Najbolj pestro
pa je bilo zadnji dan; vsi ude-
leženci konference so se na-
mreč razdelili v skupine, in si-
cer v naravoslovno, družbo-
slovno in na skupino za infor-
matiko. Posebej pa je bila se-
stavljena skupina za področje
osnovnih šol. Tu je bil pravza-
prav prvič ustvarjen osebni
stik med predstavniki držav.
Kakšno je sodelovanje pred-
stavnikov Slovenije v Interne-
tu s predstavniki drugih
držav?
Rezultati konference so
plodni tudi za Slovence; za so-
delovanje sem se namreč do-
govoril s predstavniki treh
drugih držav. Tako bodo dija-
ki Srednje trgovske šole iz Ce-
lja s predstavniki Danske iz-
delali projekt o raziskovanj
možnosti komunikacije pre
Interneta, v okviru česar bo,
poskusili z vnašanjem zna,
v učni načrt za pouk. S §Vft
sem se dogovoril za vzpost^
tev takojšnje trenutne i^j.
macije preko Interna,
z Američani pa so stekli
vori v zvezi z ekonomsko-^
mercialnim področjem socU
vanja s pomočjo Interneta.
li si bosta izmenjavali posi0l
no dokumentacijo, glavni ct
pa je, da se dijaki naučijo p,
slovanja s tujo državo.
Sicer pa je bilo na konferej
ci obravnavanih okoli a
dvajset področij, na kateij
bodo šole z vseh koncev svq
med seboj komunicirale p^
Interneta.
Kdaj naj bi se izvajanje t|
projektov pričelo?
Projekti, o katerih smoi
dogovorili predstavniki Srej
nje trgovske šole, naj bi sts
naslednje šolsko leto, že v t
dneh pa se bodo pričele test
komunikacije. Sicer pa celot
program poteka od enega
do treh mesecev.
Kakšen je končni cilj tovij
nega sodelovanja?
Končni cilj projekta jen
ternacionalizacija s pomo
Interneta in predvsem izm
njava dijakov, o čemer so
Celjani že dogovarjali z Dan
Ali, kot je na konferenci za[
sala neka osnovnošolka: »K
je narisal meje okoli držav?«
ravno to je bistvo Internet
Informacije ponuja vsem up
rabnikom, ne glede na to, v k
teri državi živijo, kakšen
njihov gmotni položaj «
v katero stran so opredeljf
politično... Internet z nai
nom pretoka informacij n
vse zarisane meje. Pomembi
sta le volja in računalnik.
NINA M. SEDLi
Igorju Pušniku so, ob podp«
ravnateljice Srednje trgovsl
šole Maje Krajnc, odhod i
konferenco ESP, omogoči
Kovinotehna, Inter Evroj
Celje, FK Astrum, ECS Lj«|
ljana, Center in Palma, ki
pomagala pri nakupu letalsj
vozovnice. Vsi dijaki ali šoli
ki iz celjske regije, ki jih ki
koli v zvezi z Internetom zal |
ma oziroma bi radi kup
opremo, pa se lahko obrne
nanj.
Gaj že cveti
Savinjski gaj v Mozirju je
odprl vrata prvim obiskoval-
cem že na cvetno nedeljo,
večje število ljubiteljev cvet-
ja pa pričakujejo med prvo-
majskimi prazniki, ko bodo
v vsej lepoti zacveteli tudi
tulipani. Cvetličnemu parku
so v teh dneh ponagajale
hladne noči, vendar hijacin-
te, narcise in mačehe kljub
temu izjemno lepo cvetijo.
Letošnja nova pridobitev
v parku je ureditev nama-
kalnega sistema, ki so ga
vendarle uspeli urediti po
več kot petnajstih letih pri-
zadevanj. »Veliko je bilo za
postoriti,« je povedal Jože
Skornšek, glavni vrtnar
v gaju, »kajti ves park je bil
zaradi uvajanja namakalne-
ga sistema popolnoma razrit.
Z urejanjem smo pričeli ta-
koj po koncu lanske sezone,
vendar se je delo zavleklo
v pomlad, tako da smo z ure-
janjem morali precej pohite-
ti. Pri uvajanju namakalne-
ga sistema nam ni nihče pri-
skočil na pomoč z denarjem,
pač pa je bil glavni vir tega
nujno potrebnega projekta
lanskoletna vstopnina.« Le-
tos bo znašala vstopnina za
odrasle 350 tolarjev, za sku-
pine 300, za otroke pa 250
tolarjev. Cvetlični park bo
tudi letos prava paša za oči,
saj so vrtnarji posadili okoli
60 tisoč čebulic tulipanov,
narcis, krokosov in hijacint
ter okoli 50 tisoč sadik do-
mačega cvetja, denimo tro-
bentic, mačeh, spominčic in
marjetic.	KL
Vse informacije o Savinj-
skem gaju so na voljo v Tu-
rist biroju Sonja na telefon-
ski številki 831-316 od 9. do
14. ure in od 17. do 19. ure.
Rojstni dan OS Frana Roša
Od 18. do 25. aprila bo na
osnovni šoli Frana Roša
v Celju vrsta prireditev ob
petnajsti obletnici, ki jo ta
šola praznuje letos.
Ravnateljica OŠ Frana
Roša, Antonija Mešl, je pet-
najsti obletnici šole ob rob
povedala: »Ta obletnica je že
kar lep jubilej, pravi.mejnik
v razvoju. Ko bomo prazno-
vali okroglih dvajset let, bo-
mo povedali še kaj več, kljub
temu pa se mi zdi, da smo
skupaj z učitelji — kar ena-
indvajset nas je takih, ki smo
že petnajst let na šoli, preho-
dili že lepo pot. Ponosna
sem, da nas je petnajst let
združevalo dobro delo. S ce-
lodnevne šole smo v tem času
prešli na poldnevno, v vsem
tem času pa smo imeli odpr-
ta vrata novim izzivom in
marsikaj, kar predvideva
nova zakonodaja, že domuje
pod našo streho. Sicer pa
petnajsto obletnico praznu-
jemo skromno in delavno.
Nič drugače, kot druga leta,
le da smo tokrat več aktivno-
sti združili v en teden.«
Učenci in učitelji šole so
v tem tednu pripravili kar
nekaj zanimivih prireditev.
Tako je bila v torek priredi-
tev To smo mi, na kateri so
učenci vseh razredov pripra-
vili program za starše. V sre-
do, 19. aprila, je bilo na šoli
srečanje s pisateljem Bogda-
nom Novakom, današnji
dan, četrtek, učenci name-
njajo športnemu dnevu, zve-
čer pa bo slovesna seja za
učitelje šole.
Jutri, v petek, bo priredi-
tev Naš dan, ki jo za otroke
pripravljajo njihovi starši,
prihodnji torek pa bo name-
njen mladim raziskovalcem
osnovne šole Frana Roša, ki
so v letošnjem šolskem letu
pripravili kar trinajst razi-
skovalnih nalog.
N.-M. SEDLAR
Znak osnovne šole Frana
Roša, ki je nastal ob petnaj-
sti obletnici šole.
Nov prometni režim v Konjicah
V starem mestnem jedru Slovenskih Konjic so se
dlje časa spopadali s pravo anarhijo v prometni uredi;
tvi. Čeprav je le-to že kar nekaj let urejal občinsl"
odlok, njegovih določil ni upošteval nihče.
Župan Janez Jazbec je že v začetku svojega manda'3
obljubil, da bo aktivno pristopil k reševanju tega pr°"
blema. In tako je že po slabih treh mesecih svoj1
vladavine obljubo tudi izpolnil in uvedel nov promet®1
režim, pri čemer je za promet v eno smer odprt saPj"
desni del ob potoku, levi del pa je za promet zaprt, f
novo so zarisani tudi parkirni prostori.	^
Na zadnji seji občinskega sveta pa je predlagal, da
prometni režim dokončno uredili z novim odlokoC
Razmišljajo pa tudi v smeri postavitve mitnice in p0"1
ranja parkirnine, kakor imajo to urejeno tudi v neka^
rih drugih mestih. Končna odločitev o tem še ni
sprejeta. Res pa je, da je novi prometni režim v sta
mestno jedro vnesel več reda. Seveda bo potrebna tu
večja disciplina občanov samih, kakor tudi budn1^
policije, ki bo kršitelje ustrezno kaznovala. J-^
Št. 16. - 20. april 1995
(jr
NASI KRAJI »N LJUDJE
želeni vrtci Celja
Mec je celota, ob zanemarjenem okolju urejena notranjost nič ne pomeni
L9ni ravnateljica vrtca Anice Černejeve Ana Cetkovič
y celjskih vrtcih je zadnja
obveljala načelna odlo-
da zunanjost svojih
urejajo po najboljših
Jxeh tako, da skrbijo za
^vo redno vzdrževanje.
y več bi bilo metanje de-
^ja v luknjo brez dna,« je
g0 slišati pritožbe, ki jih
Jaj v vrtcu Anice Černejeve
Ljajo preseči z ureditvijo
' oZelenitvijo svojih vrtčev-
iib igrišč-
polomljena igrala, razrito
shojeno travišče ter v veli-
ki meri uničene grmovnice
d posledica popoldanskih in
^ernih obiskovalcev, ki so
v0je vrtčevske čase že dav-
L prerasli. Vrtčevska igriš-
ko tako vse manj primerna
a tisto, kar je njihov namen
. sproščeno in ustvarjalno
igro otrok - služijo pa za zbi-
rališča mladini, krajšanje
poti okoliškim stanovalcem
in podobno. »V Ljubljani so
se odločili za postavljanje vi-
sokih ograj okoli vrtčevskih
igrišč, mi pa bi radi najprej
poskusili s sodelovanjem,«
pravi ravnateljica vrtca Ani-
ce Černejeve prof. Ana Čet-
kovič in pojasnjuje, da so
v teh dneh začeli z načrtnim
urejanjem okolice vrtcev
v Čopovi, ob Ljubljanski in
Kajuhovi ulici, projekt ure-
ditve vrtčevskih igrišč pa je
pripravljen za vse vrtčevske
enote.
Na okoliške stanovalce so
se v vrtcu obrnili s pisnimi
prošnjami, naj sodelujejo in
pomagajo pri urejanju igrišč.
V sodelovanju z oblikovalko
Vilino Hauser so izdelali
projekt ozelenitve in preno-
ve vrtčevskih igrišč, osrednje
vodilo celotnega projekta pa
je ohranitev in prenova ob-
stoječih igral, čimveč zelenja
in lesa ter čimmanj betona in
železa na igriščih.
V Celju so se odločili za
nakup takoimenovanih trav-
natih preprog, s katerimi bo-
do na naraven način ozeleni1
li vrtčevska igrišča, za načr-
tovano otroško igro pa
ustvarili tudi čimbolj razgi-
bane površine z brežinami in
predori. V teh dneh pa bodo
v vrtcih dobili tudi nekaj
drevesnih sadik, ki jih bodo
ob pomoči zaposlenih posa-
dili otroci sami.
I. STAMEJČIČ
Hovi sodniki porotniki
V službi za splošne in ka-
[ovske zadeve ter protokol
lestne občine Celje so v pre-
mih dneh pozvali podjetja,
ime zavode, krajevne skup-
isti in društva z območja ob-
ioe, naj iz svojih vrst predla-
ijo kandidate za sodnike po-
itnike Okrožnega sodišča Ce-
(. Predloge bodo v občini
lirali do 30. aprila.
Kandidate za sodnike po-
itnike okrožnih sodišč lahko
redlagajo predstavniški or-
ini občin z območja, ki ga
ikriva sodišče, prav tako pa
idi podjetja in interesna
Iruženja. Sodnikov porotni-
iv po obstoječi zakonodaji ne
prejo predlagati politične
stranke, kandidacijski posto-
pek za nove sodnike porotnike
z našega območja pa bo izve-
del celjski občinski svet. V Ce-
lju je glede na število prebival-
cev in sorazmerno številu inte-
resnih organizacij potrebno
evidentirati najmanj 78 sodni-
kov porotnikov, pri izboru pa
je treba upoštevati tudi izo-
brazbeno strukturo za imeno-
vanje sodnikov porotnikov za
mladoletnike.
Sodniki porotniki bodo ime-
novani po 42. členu Zakona
o sodiščih, ki določa, da mora-
jo biti kandidati državljani
Republike Slovenije, stari naj-
manj 30 let, ne smejo biti
pravnomočno obsojeni za kaz-
niva dejanja, ki se preganjajo
po uradni dolžnosti, ter zdrav-
stveno in osebnostno primerni
za udeležbo pri izvajanju sod-
ne oblasti. Ob evidentiranju
kandidatov za sodnike porot-
nike pa morajo službi za sploš-
ne in kadrovske zadeve ter
protokol predlagatelji priložiti
tudi pisno soglasje kandi-
datov.	is
V nedeljo šentjurski sejem
V krajevni skupnosti Tabor v žalski občini bodo to
nedeljo že četrtič zapored organizirali šentjurski sejem.
Sejmišče pri domu krajanov bo za obiskovalce odprto
od 9. do 19. ure. Kmečke žene in članice aktivov kmečkih
žena bodo pripravile številne kulinarične dobrote, ki jih
bodo prodajali obiskovalcem, za razstavo ročnih del pa
bodo poskrbeli v društvu upokojencev. V Taboru podobno
kot prejšnja leta pričakujejo številne obrtnike, rokodelce
in prodajalce, ki bodo na stojnicah prodajali najrazlič-
nejše blago, ob primernem vremenu pa obljubljajo tudi
obisk zmaj ar j ev.
Rdeča nit letošnjega šentjurskega sejma pa bo domača
glasba. Na sejmišču se bo predstavila vrsta znanih ansam-
blov domače glasbe. Poleg savinjskih rogistov in citrarja
Franca Robana bodo v Taboru nastopili ansambli Robija
Zupana, Vesna, Jožeta Skubica in Slapovi, Savinjski
kvintet, trio Franca Falanta ter ansambel Franca Zemeta.
IB
Najboljše iz Jate v levški Leni
Neprestano kaj novega - to
Epravilo, ki ga zadnjih nekaj
I upoštevajo v PC Lena Le-
^ Tokrat je to Jatin kotiček,
I	je od minulega tedna na
^polago vsem, ki še posebno
okusno, pestro, praktič-
10 in predvsem zdravo pre-
dano.
^ta ponuja sveže piščančje
II	puranje meso ter mnoge
"^le izdelke iz piščančjega in
Vranjega mesa: več vrst hre-
0vk (Golica - brez ovitka) in
pm, suhomesnati program:
etelinova, Gornikova, Zurka,
ljubljeni piknik program:
nabodala, pečenice, čevapčiče,
Zlati piščanec in vsem dobro
poznane Jatine sendviče za vse
priložnosti.
Nujno je potrebno poudari-
ti, da nosijo nekateri Jatini
proizvodi tisto, kar sodobni
kupci vse bolj cenijo: znak va-
rovalno živilo. Med temi živili
velja omeniti Jatin piščančji in
puranji file, puranjo šunko,
prsi v ovoju ter šink in puranji
hlebček - prsi. Sicer pa boste
lahko nekatere Jatine proizvo-
de v PC Lena tudi poskusili in
to 12. in 13. maja.
EP
, ^"'i/ Leveč navadni nakup postane praznik tudi zaradi
U^ga Jatinega kotička. S količinskimi nakupi in kartico Žana
le vsak nakup še bolj ugoden.
Pomoč sovaščanov
Krajevna organizacija RK
Šentrupert nad Laškim je sku-
paj z območno organizacijo
začela akcijo pomoči za Ange-
lo Vodišek iz Trobnega dola 1,
ki ji je požar 4. marca ponoči
uničil stanovanjsko hišo.
Hiša, v kateri živi Angela
Vodišek s sinom, je skoraj
v celoti pogorela. Požar je na-
stal zaradi eksplozije peči na
olje, posledice pa so tolikšne,
da si mati in sin, ki dela le
priložnostno, ne moreta sama
pomagati. Aktivisti Rdečega
križa so zato od 26. marca do
9. aprila obiskali vsa gospo-
dinjstva v Šentrupertu in de-
loma tudi v Oleščah in zbirali
gmotne in tudi finančne pri-
spevke za Vodiškova. Sto se-
demdeset krajanov je prispe-
valo predvsem les in nekaj
drugega gradbenega materi-
ala, Rdeči križ pa je zbral še
164 tisoč tolarjev. Denar bodo
v celoti porabili za nakup
gradbenega materiala. Ker so
mnogi krajani obljubili tudi
pomoč pri gradnji, bodo
v kratkem pripravili še prosto-
voljno delo pri popravilu hiše.
Poleg Šentrupertčanov bodo
Angeli Vodišek z denarjem ali
z gradbenim materialom po-
magali še krajevna skupnost
Šentrupert, Območna organi-
zacija RK Laško, Center za so-
cialno delo in občina Laško.
JI
Twingo za Agencijo NT&RC
Dobro sodelovanje med Avtotehniko Celje ter našo hišo je
omogočilo nakup novega avtomobila za potrebe Agencije
NT&RC. Odločili smo se za »majhen velik« avto twingo iz
Renaultovega programa, ki najbolj ustreza potrebam agencije.
Na fotografiji direktor Avtotehnike Alojz Selič izroča ključe
Uvinga predstavniku naše hiše Frančku Pungerčiču.
Veselje pri Zorkovih
Zadnjič, ko je Karolina Zorko iz Lahovne pri Škofji vasi
praznovala svoj 90. rojstni dan, je bilo pri Zorkovih veselo kot le
kaj. Družbo je »gor držala« slavljenka, ki izredno rada prepeva,
»štango« pa ji je držal njen 83-letni brat Konrad. Veselje so
z mamo, ki se je skozi življenje prebijala z gospodinjskimi deli,
delili otroci, povila jih je sedem, 14 vnukov in 19 pravnukov.
Karolina še vedno rada kaj postori na svojem vrtu ob majhni
hiški, skrbno pa na svojo mamo pazijo hčere, ki jo največkrat
gostijo v svojem domu.	EDI MASNEC
Novi razglednici Šempetra
Člani Turističnega društva Šempeter so pred kratkim izdali dve novi razglednici Šempetra
v Savinjski dolini v skupni nakladi 5 tisoč izvodov. Večino posnetkov na terenu je pripravil
Damjan Kocjančič, fotolite so izdelali v podjetju Scanart, za tisk so poskrbeli v IB - grafika d.o.o.,
založnik pa je podjetje AFIRMA d.o.o. Celje. Z denarjem so projekt podprli v Turistični zvezi
Spodnje Savinjske doline, Zavarovalnici Triglav ter pekarni Štefana Fijavža iz Šempetra.
IB
Praznovanje na
Planini
V osnovni šoli Planina
pri Sevnici pripravljajo
v soboto, 22. aprila, pred-
stavitev projekta Planina
nekoč in danes.
Gre tudi za uvod v le-
tošnje praznovanje 650-
letnice trga Planina,
s predstavitvijo kraja od
prve poznoantične pose-
litve v Gradcu pri Pra-
protnem do današnjih
dni. V šoli pripravljajo
razstave s prikazom živ-
ljenja v kmečki hiši,
kmečkega orodja, makete
nekdanjih gospodarskih
poslopij, predstavitev
rastlinstva, likovno, lov-
sko ter čebelarsko razsta-
vo. Vodja projekta,
Francka Hvaleč, je pove-
dala, da bo predstavljena
vsaka vas v KS. Začetek
sobotne prireditve bo ob
'15. uri v osnovni šoli.
BJ
Št. 16. - 20. april 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE	J>

Najprej dvorana
Idejni načrt za širitev konjiške glasbene šole je narejen
Prostorska stiska konjiške
glasbene šole, ki jo obiskuje-
ta 202 učenca in v njej dela
12 učiteljev, je iz leta v leto
večja. Vpis večjega števila
učencev je kljub interesu
otrok nemogoč. Šola deluje
sredi starega mestnega je-
dra, v hiši, kjer so v pritličju
tudi poslovni prostori.
Če želijo razširiti oddelek
za godala, ki je sedaj najšib-
kejša točka, saj se godala
učijo le štirje učenci, morajo
nujno pristopiti k dograditvi
šole.
Zato je ravnateljica, Olga
Zbičajnik, že sprožila akcijo
za rešitev prostorske proble-
matike. Prvi rezultat tega je
že izdelan idejni načrt do-
graditve, delo domačega ar-
hitekta Schlausa. Načrt, ki
sta ga potrdila tako svet šole
kakor tudi svet staršev,
predvideva izgradnjo deve-
tih novih učilnic na pod-
strešju in izgradnjo dvorane
z 80 sedeži, ki jo šola nujno
potrebuje.
Po besedah ravnateljice
bodo kandidirali za republi-
ška sredstva v višini 50 od-
stotkov vrednosti investicije.
Ostala sredstva naj bi zago-
tovile vse tri občine, Konjice,
Zreče in Vitanje, seveda
v sorazmernem deležu, saj je
uspešno delovanje šole v in-
teresu vseh treh občin. Poleg
tega pa razmišljajo tudi
o pridobitvi donatorjev, ka-
terih imena bodo v novi dvo-
rani zapisana z zlatimi čr-
kami.
Delo bo potekalo v več fa-
zah, pri čemer nameravajo
najprej pristopiti k izgradnji
dvorane. S tem bi predvsem
olajšali delo šolskega pihal-
nega orkestra in ustvarili
pogoje za ustanovitev še ene-
ga orkestra. Dvorano pa nuj-
no potrebujejo tudi za svojo
letno produkcijo, ki jo sedaj
izvajajo v najrazličnejših
prostorih.	J. H.
Olga Zbičajnik.
Ogenj velike sobote
Z velikonočnimi prazniki
je povezanih veliko šeg in
navad. Ena najprisrčnejših
je gotovo tudi netenje veli-
konočnega ognja. Skozi sto-
letja se je ohranila navada,
da duhovnik na veliko sobo-
to zgodaj zjutraj v bližini
cerkve zakuri ogenj in ga
blagoslovi. Pri tem ognju
mladi prižgejo drevesne go-
be, ki jih potem ponesejo do-
mov. Z njimi naj bi gospodi-
nje to jutro zakurile prvi
ogenj v hiši, kar bi domačijo
varovalo pred požarom.
Fantje še danes nosijo tle-
čo gobo od hiše do hiše in
širijo praznični vonj. Seveda
pa ognja v štedilnikih v glav-
nem z njim ne netijo več,
temveč domove le pokadijo.
Na posnetku vidimo mlade
in manj mlade pri cerkvi na
Polzeli, kjer je ogenj velike
sobote prižgal in blagoslovil
domači župnik Jože Kova-
čec, na drugem posnetku pa,
kako so mladi tiščali gobe
v ogenj in ga nato ponesli
domov in k sosedom.
T. TAVČAR
Šolarska letovanja
Občinska zveza prijateljev
mladine Celje tudi letos pri-
pravlja vrsto letovanj in ta-
borov za osnovnošolce in
srednješolce. Prijave (s po-
sredovanjem dodatnih infor-
macij) sprejemajo na sedežu
OZPM v Gregorčičevi 6, pla-
čilo šolarskih letovanj pa je
obročno.
Nadarjene sedmo in osmo-
šolce vabijo med 28. junijem
in 8. julijem na 3. državni
naravoslovni raziskovalni
tabor v Ankaran. Tabor na
višji zahtevnostni stopnji bo
vodil prof. Bojan Kmecl, po-
leg staršev pa so lahko plač-
niki udeležbe na taboru tudi
šole in občine, ki lahko tako
nagradijo svoje najboljše šo-
larje oziroma mlade razisko-
valce.
V Piranu bodo med 7. in
17. avgustom angleški, li-
kovni, plavalni ter biološko-
ekološki tabor, za 11-dnevno
organizirano letovanje pa je
treba odšteti tolarsko proti-
vrednost 430 DEM. V tem
času bo v Piranu tudi 11-
dnevno zdravstveno letova-
nje, ob 390 DEM plačila
staršev pa bodo del denarja
prispevali tudi v Zavodu za
zdravstveno zavarovanje
Slovenije. Zdravstvena leto-
vanja, za katera del denarja
prispeva zavod, letos pri-
pravljajo tudi v Nerezinah
na Malem Lošinju, 12-dnev-
na kolonija, ki se je lahko
(tako kot v Piranu) udeležijo
otroci po predhodnem pre-
gledu v otroškem oziroma
šolskem zdravstvenem di-
spanzerju, bo med 16. in 27.
julijem. V tem času bodo
v Nerezinah tudi teniški, ra-
čunalniški in plavalni tabor,
starši pa bodo za ta letova-
nja morali odšteti 430 DEM.
Občinska zveza prijateljev
mladine pripravlja za osnov-
nošolce in srednješolce še te-
densko letovanje v penzionu
Slatnar v Ambrožu pod Kr-
vavcem, za organizirano po-
čitnikovanje s poudarkom
na tenisu, plavanju v baze-
nu, računalništvu, anglešči-
ni, planinarjenju in izletih,
angleščini, likovnih dejav-
nostih ali spoznavanju živ-
ljenja na kmetih pa bo med
29. julijem in 4. avgustom
treba odšteti 290 DEM.
I. STAMEJČIČ
Jurjevanje v Laškem
V Laškem bo v ponedeljek, 24. aprila, že tradicionalno
Jurjevanje po mestnih ulicah, ki ga že peto leto zapored
pripravljajo učenci OŠ Primoža Trubarja s svojo priza-
devno ravnateljico Ireno Mulej.
Jurjev sprevod bo krenil izpred šole ob 9.30 in se bo
podal po ulicah Laškega, kjer bo zaokrožil svoj pohod
v dobri uri. Zatem bodo sledile še rajalne in pastirske igre,
iz pobranih darov pa bodo otroci pripravili še pojedino,
imenovano cvrtnjak. To etnografsko posebnost Laškega
v sprevodu spremlja mlad fant, odet v zelenje, v bučnem
spremstvu številnih otrok, s petjem in igranjem.
MOJCA MAROT
Zbor žalskih gasilcev
Gasilsko društvo Žalec je imelo svoj 104. občni zbor, letos
malce kasneje zaradi podaljšane razprave pri sprejemanju
statuta gasilskih društev, ki naj bi se po novem imenovala
prostovoljna gasilska društva.
Na občnem zboru so žalski gasilci pregledali in ocenili
opravljeno delo v lanskem letu. Ugotovili so, da so delo
opravili v celoti. Bilo je opravljeno lastninsko preoblikova-
nje na podlagi Zakona o gasilstvu, ki je začel veljati lani,
prav tako pa tudi Zakona o požarnem varstvu. Kljub mne-
nju, da žalski gasilci ne bodo zmogli upravljati z domom,
kakršen je v Žalcu, so dokazali, da so sposobni ravnati kot
dobri gospodarji.
Pri svojem operativnem delu so opravili 46 intervencij - od
gašenja požarov, reševanj ob poplavi, reševanj iz višjih
nadstropij, otrok iz dvigal v stanovanjskih blokih in
podobno. Na področju strokovnega usposabljanja pa so
bogatejši za 7 izprašanih gasilcev, 2 specialista za servisira-
nje ročnih gasilskih aparatov, 2 specialista za tehnično
reševanje in 6 gasilskih častnikov.
Priznanja za svoje delo so prejeli Jože Grobelnik, Dario
Marinko in Miro Lavrek. Sprejeli so program dela za letoš-
nje leto in sprejet je bil tudi statut prostovoljnega GD Žalec.
T. TAVČAR
Vrvico ze napeljujejo
Prejšnji teden so pričeli v hmeljiščih Savinjske doline z napeljevanjem vrvic, po katerih se bo
vzpenjal hmelj. To je eno izmed del, ki zahteva veliko delovne sile, saj morajo biti napeljane
v kratkem času. V dolini je s hmeljem zasajenih blizu 1800 ha površin. Tudi letos pomagajo pri
delu sezonski delavci s Hrvaške. V družbenem sektorju, Kmetijstvu Žalec, ki ima 1100 ha hmelja,
dela trenutno blizu 600 sezonskih delavcev in nekaj več delavcev Kmetijstva. Sezonski delavci
dobijo 160 tolarjev na uro ter hrano in prenočišče, plačilo pa je odvisno od opravljenega dela.
T. TAVČAR
Pivo in cvetje
letos krajše
Največja turistična pri-
reditev na Celjskem Pivo
in cvetje bo letos trajala
manj dni kot minula leta.
Začela se bo v sredo, 12^
julija, in končala v nede-
ljo, 16. julija.
V turističnem društvu
in Pivovarni Laško, k1
poleg številnih drugih
Laščanov že od novega
leta skrbno načrtujeta le-
tošnji program, so se za
skrajšanje Piva in cvetja
odločili iz povsem eko-
nomskih razlogov. UgO'
tovili so, da je priredita
nesmiselno začeti že na
soboto zlasti zaradi g0'
stincev, saj njihove stoj'
niče, razen v soboto &
nedeljo, običajno santf'
vajo do pravega začeti
prireditve. Ob tem pa, P°
nepotrebnem, trpi tud'
mesto samo. Tako se
vse skupaj začelo v sred"
zvečer s tradicionalni1"
koncertom v Martin^1
cerkvi in končalo v nede'
ljo s kmečko ohcetjo ^
povorko.	Ji
Št. 16. - 20. april 1995
15
NASI KRAJI IN LJUDJE	J>
Zemetovi ne čakajo poštarja
0l1 Nov! tednik gredo kar sami, saj bi ga sicer dobili šele v petek
Roditeljski sestanki so bili
j^č čisto drugačni kot da-
r Kako bi sicer lahko Ana
>z Pečovja nad Štorami
JS približno 45 leti prav na
njteljskem sestanku postala
grlica Novega tednika?
Vuda jih je eden od učiteljev
J^estanku vprašal, če bo kdo
^pcil časopis, in jim tudi
jjelil naročilnice in takrat
Jje začelo Anino več kot štiri
ifjetlctja dolgo obdobje zve-
jiobe.
^a Zeme danes šteje 79 po-
>adi. Na Pečovju nad Štora-
^ živi v lepi novi hiši skupaj
sinom Ivanom, snaho Milko
^vnukom Boštjanom. V hn-
jovitem Pečovju so Zemetovi
'fjseljenci. Najprej so si tam
Ltavili vikend, po upokojitvi
■j sta se Ivan in Milka odloči-
la dozidavo in selitev iz Ce-
p Ni jima žal. Zemlja okoli
Lje in vinograd zahtevata ne-
timo skrb, tako da človek ni-
ja časa misliti na dolgčas.
Ana jim pri tem ne more več
^rnagati. Ze v mladosti se je
^garala, najprej v rodnih Vr-
■th pri Sv. Ani nad Teharji,
jato pri bližnjih kmetih, še
■lasti pa po smrti moža Fran-
ia, ko je morala sama preživ-
eti tri otroke. Če je pred leti
je bi oslabila težka bolezen in
ji upočasnila koraka, bi verjet-
no še vedno delala na njivi,
tako kot je bila vajena v mla-
dosti, ko je hodila »v tavrh«.
Danes pa je vse bolj odvisna
od pomoči svojih bližnjih, ki
pa jo imajo radi in jim skrb
zanjo očitno ni odveč. Ana sa-
ma pravi, da ima zlato snaho.
Ta ji rada pripravi kakšno
presenečenje in tudi naš obisk
je bil poseben dogodek, s kate-
rim so jo hoteli razveseliti.
Ana si dolge ure krajša
s prebiranjem časopisov in
knjig ter s poslušanjem radia
in gledanjem televizije. Njena
snaha Milka v smehu pravi, da
bližnjim sosedom ni treba pri-
žigati radia, kadar ga posluša
Ana. Nekoliko slabše sliši, pa
se zato program po njeni izbiri
sliši po celi hiši, pa tudi šir-
še... Še raje pa bere, in redno
ji prinašajo Jano, Stop, Ne-
deljskega, Večer, revijo Zdrav-
je in pa seveda Novi tednik.
Ponj gredo ob četrtkih v Štore
Zemetovi kar sami, saj bi ga
sicer poštar prinesel šele na-
slednji dan. Ana ga potem po-
časi prebira, rada ima roman,
ki izhaja v nadaljevanjih in si
ga izrezuje, prebere zadnjo
stran s humorjem, zanimivosti
iz naših krajev in pa seveda
osmrtnice.
Da ji čas hitreje mine, pa
včasih s svojo harmoniko po-
skrbi tudi sin Franci Zeme, ki
je znan muzikant. Ana si zato
ne želi nič drugega kot zdrav-
ja. Ljubezni in skrbi njenih
bližnjih ji namreč ne manjka.
TATJANA CVIRN
Kdaj bo Šaleški grad dokončno
obnovljen?
Na Šaleškem gradu so v minulih dveh letih opravili precej
obsežna obnoviteljska dela, ki se bližajo h koncu. Obenem pa je
skopnel tudi denar iz republiškega spomeniškega varstva.
Nedokončana so ostala še nekatera zaščitna dela, na primer
izdelava zaščitnih škarp. Na vsak način bo treba zbrati še nekaj
denarja, da bo šaleški kamniti stolp zaščiten tako, da mu ne
bosta kos ne sneg ne poletna vročina.
L.OJSTERŠEK
V Libojah zahtevajo pločnik
Krajani Liboj so že leta 1986 na zboru krajanov zahtevali
izgradnjo pločnika oziroma šolske poti od kamnoloma do kera-
mične tovarne. Kljub večkratnim obljubam občinskih funkci-
onarjev in prošnjam krajanov pa pločnika v Libojah še vedno ni.
Ureditev poti je nujna predvsem zaradi otrok, ki zdaj hodijo
v šolo po obstoječi cesti. Le-ta je izredno nevarna, saj so ob
strani postavljeni odbojniki, tako da se otroci nimajo kam
umakniti pred avtomobili. Še posebno nevarnost predstavljajo
tovornjaki iz tamkajšnjega kamnoloma, iz katerih se kdaj pa
kdaj usipa tudi kamenje. V kamnolomu se zavedajo nevarnosti,
ki jo povzročajo, zato so pripravljeni pomagati pri urejanju poti
z materialom, v krajevni skupnosti so se že dogovorili tudi
z lastniki zemljišč. Vendar je to premalo, potrebna bi bila še
finančna injekcija iz občinskega proračuna. Krajani imajo
počasi vsega dovolj. Če ne bo šlo drugače pravijo, pač ne bodo
pošiljali otrok v šolo.
IB
Telovadna akademija
Društvo za temeljno telesno vzgojo in rekreacijo
Nova vas iz Celja praznuje letos aprila 10-letnico delo-
vanja. Za danes, četrtek, ob 17. uri člani v telovadnici
OŠ Frana Roša pripravljajo slovesno telovadno akade-
mijo. V desetih letih delovanja se je vadbe v društvu
udeleževalo preko 3 tisoč otrok, mladine in odraslih.
IS
Sorski tek in kolesarjenje na
Celjsko kočo
Celjsko Športno društvo Spiridon je v soboto pripravilo
Pohod, gorski tek in gorsko kolesarjenje na Celjsko kočo. Ljubi-
ci pohodništva, gorskega teka in kolesarjenja so se podali na
'500 metrov dolgo pot z 860 metri višinske razlike.
\ .	Foto: SHERPA
Ha Sabotin in Korado
Planinsko društvo Celje vabi v nedeljo, 23. aprila ob 5. uri
Wraj s parkirišča na Glaziji, na pohod na skalnati Sabotin, od
soder je lep pogled na obe Gorici, Sveto goro in ozko dolino
^če, zatem pa se boste povzpeli še na Korado. S Korade se bo
W spuščala do Kanala ob Soči, za celotno pot pa boste potre-
. vali okrog sedem ur zmerne hoje. Za prijave in dodatne
formacije, se oglasite v društveni pisarni Planinskega društva
lelje.
"abilo na Resevno
Planinsko društvo Zelezar iz Štor vabi v soboto, 22. aprila na
™>od v organizaciji Planinskega društva Železničar iz Celja, ki
?®vodil iz Zagrada preko Tolstega vrha in Svetine do Resevne.
^jetge hoje bo za 4 do 5 ur.
^davanje v Rimskih Toplicah
Jutri, v petek 21. aprila, bo ob 18. uri v prostorih Osnovne šole
^na Aškerca v Rimskih Toplicah predavanje, ki ga organi-
Planinsko društvo Rimske Toplice,
planinska vodnica Marinka Stepic-Kozelj bo predavala
Jv°jih poteh in potepanjih po južnoameriških Andih. Z diapo-
rlvi, glasbo in komentarjem bo slušatelje popeljala v oddaljen
•teznan svet vršacev in različnih kultur.
^ mejah krajevne skupnosti Liboje
v'aninsko društvo Zabukovica in Krajevna skupnost Liboje
v •ta na 13. pohod ob mejah krajevne skupnosti Liboje, ki bo
jr°boto, 22. aprila 1995 s startom ob 9. uri pri mostu čez
v Kasazah. Pohod bo vodil na obrobju Savinjske doline
(^pjuček pohoda bo na Brnici, eni naibolj razglednih točk nad
Jsko kotlino in Savinjsko dolino.	MOJCA MAROT
Najlepši filmi
Na naslovnici Tednikovega TV
vodiča je bil tokrat prizor iz fil-
ma Sedem let skomin, igralka na
sliki pa Marilyn Monroe. V po-
štev za žreb je prispelo 54 kupo-
nov, od tega ponovno precej ne-
pravilnih, predvsem pri naslovu
filma, saj je večina menila, da
gre za film Nekateri so za vroče.
Tokrat smo izžrebali Marjana
GRABNERJA iz Trubarjeve
6 v Celju, ki naj se čim prej ogla-
si v našem oglasnem oddelku,
kjer ga čaka sodček laškega pi-
va; Bernarda BRDNIK iz Mil-
činskega 11 v Celju in Teodor
SENEGACNIK iz Celja pa naj se
prav tako oglasita v oglasnem
oddelku, kjer bosta prejela torbo
NT&RC. Vljudno prosimo, da sc
vsi izžrebani po nagrado oglasite
v našem oglasnem oddelku!
Po treh
desetletjih
Učenci nekdanjega osme-
ga razreda Osnovne šole
Braslovče, ki letos praznuje-
jo 30-letnico slovesa od šol-
skih klopi, se zbirajo vsakih
pet let. Seveda je bilo letos,
ko je obletnica okrogla, še
bolj slovesno in veselo.
Zbrali so se v gostišču Plev-
čak v Latkovi vasi. Ob dobro
obloženi mizi so obujali spo-
mine na prelepe šolske dni,
z njimi pa so bile tudi njiho-
ve nekdanje učiteljice in se-
danji ravnatelj. Na sliki:
pred 30. leti razigrani osmo-
šolci, sedaj matere in očetje.
T. TAVČAR
Št. 16. - 20. april 1995
ŠPORT
1«
Predolga sezona
Za nekatere klube Je košarkarska sezona že sklenjena, druge čaka še končnica - Prestopni rok od 15.
do 31. maja
Maratonska košarkarska se-
zona je že končana za Roga-
ško, Pivovarno Laško, Comet
(po 36 tekem) in Mik Prebold
(28 tekem), Kovinotehna,
Elektra, Celje in Kemoplast pa
igrajo še končnico: Polzelani
za prvaka, Šoštanjčani in mla-
di Celjani za A-2 ligo, Šentjur-
čani za B ligo.
Kovinotehna: v finale
Zaletelova poškodba pred
začetkom drugega dela sezone
je močno spremenila polzelsko
igro. Kovinotehna je na bra-
nilskih položajih nenevarna,
napade brez pravega playa
v povprečju zaključuje že po
desetih sekundah, problemi pa
so tudi z obrambo, ki je pod 80
točk limitirala samo Satex,
Postojno in Litostroj.
Polzelani so zaradi slabo vid-
nih oznak morali umakniti
dresa s številkama 14 in 15.
Proti Olimpiji je tako Tiller
zaigral s štirico, Cizej pa s sed-
mico.
»Zaletel je začel z invidual-
nimi treningi in v končnici bo
vsaj na klopi, Stavrov še ni
zacelil poškodbe stopala,
Rovšnik, Kobale in Čmer pa
po prehodu iz mladinske kon-
kurence še niso enakovredne
zamenjave, čeprav so nekatere
tekme odigrali zelo dobro,«
ocenjuje trener Boris Zrinski.
»Če odmislim Petranoviča,
smo naenkrat ostali pri eni
najmlajših ekip v ligi, ki bo
skupaj še najmanj dve leti.«
Z Zrinskim ali brez njega?
»Najprej moram končati sezo-
no na Polzeli, potem pa se bom
odločil in morda tudi pogovar-
jal z drugimi klubi,« odgovarja
trener, ki je med Savinjčani že
štiri sezone. Dvoboj z BWC je
ponovitev lanskega polfinala,
le da ima zdaj Kovinotehna
prednost domačega igrišča.
»Veliko bo odvisno od kriterija
sojenja ter dnevne forme. Pri
nas je samo Petranovič sposo-
ben nastuti več kot 30 točk, na
drugi strani Mirt, Goljovič in
tudi Bratušek. Zaradi predno-
sti v morebitni tretji tekmi
smo favoriti, naš cilj pa je ja-
sen že nekaj -mesecev: finale
državnega prvenstva,« napo-
veduj u buren konec sezone
Zrinski.
Rogaška: manjka
zadnji korak
Predlani so brez Koračevega
pokala ostali v zadnjih sekun-
dah tekme v Domažalah, letos
v zadnjem krogu. »Za nekate-
ra tragedije, toda naš osnovni
cilj je bil obstanek. Zato ni ne-
uspeh uvrstitev za mesti, ki
vodijo v evropske pokale,«
svoje videnje sezone ponuja
trener Srečko Žgajner in do-
daja: »Vprašanje, če bi Evropo
sploh sprejeli!«
V Rogaški Slatini bo od 3. do
8. maja seminar FIBA za sod-
nike, ki bo združen z izpiti za
pridobitev mednarodne licen-
ce. Slovenski kandidati so Jer-
šan, Pukl in Vidič.
Dolg kluba do igralcev je še
vedno ogromen (okrog 50.000
mark) in se pri nekaterih vleče
vse od lanskega novembra da-
lje. Pogodba poteče samo Mi-
čunoviču, toda če ne bo denar-
ja, bodo prosti tudi drugi.
Z drugih izhodišč je prihod-
nost neprimerno boljša: ob
uveljavitvi mladega Petroviča
je Jurkovič s kandidaturo za
EP zelo blizu pridobitvi dr-
žavljanstva, s čimer bi se spro-
stilo prosto mesto drugega tuj-
ca, ki je že dve leti namenjeno
Leriču. Rogaško je ob odlič-
nem izhodišču pokopala serija
šestih zaporednih porazov,
med katerimi sta bila v boju za
višjo uvrstitev ključna domača
s Postojno in Litostrojem.
Svoje so dodali še sodniki, ki
so jih neposredno oškodovali
na obeh tekmah z Olimpijo,
toda v seštevku Rogaška zara-
di slabe organiziranosti še
vedno ni dovolj zrela za
Evropo.
Pivovarna Laško:
znova prekratki
Laščani so že davno prene-
hali šteti izgubljene priložno-
sti, sezona 1994/95 pa je še ena
v njihovem črnem seznamu
enega ali dveh odvečnih pora-
zov. Odprtih vprašanje je veli-
ko, najbolj sporna pa se zdi
zamenjava trenerja Rudija Je-
riča s Slavkom Džukičem.
Laščani iščejo profesionalnega
trenerja, ime pa bodo objavili
šele po končali sezoni. Na nji-
hovem seznamu je torej stro-
kovnjak, ki je s svojim klubom
v polfinalu končnice, z novo
dvorano pa bodo zaposlili tudi
človeka za administracijo.
Jerič je v drugem delu sezo-
ne edino napako zakrivil z izk-
ljučitvijo v Litiji, ki se je po-
sledično poznala v domačem
porazu s Kraškim zidarjem.
Za nekatere je bila v neuspeš-
nem boju za napredovanje
ključna prav tekma v Litiji,
kjer po treh zaporednih zma-
gah nihče ni zahteval novega
uspeha, toda v nadaljevanju so
se zadeve začele podirati. In
Džukič? Slovensko košarko je
zapustil pred tremi leti in se
bolj posvetil menadžerstvu, od
šestih tekem pa je dobil le prvo
s Koprom. Zamenjava trenerja
torej ni prinesla prav nobene-
ga učinka in morda bi Jerič
dosegel še kakšno zmago
več... Angažiranje Golca za
približno polovice sezone je
bila dobra poteza, toda Govc,
Vujovič in deloma Starovasnik
se niso približali lanski ravni
in za vrh je bil igralski kader
preskromen. »Lani smo se po-
govarjali z Mirtom, njegova
cena je bila visoka, a nam je po
novih izkušnjah marsikaj jas-
no. Morali bomo kupiti igral-
ca, ki nas je v stanju skoraj
sam pripeljati v prvo ligo,«
pravijo v Laškem.
Comet: povprečna
sezona
»Vrnitev v A-l ligo je bil
cilj, ki ga nismo izpolnili. Po-
čakali bomo na analizo trener-
ja Turnška in nato odločali
o mnogih stvareh,« je predsed-
nik Iztok Rozman po zelo pov-
prečni sezoni (15 zmag in 17
porazov) mimogrede namignil
na možnost številnih spre-
memb.
Reprezentanca bo del priprav
za evropsko prvenstvo skoraj
zanesljivo spet opravila v Zre-
čah in Slovenskih Konjicah,
kjer naj bi naslednji mesec
odigrala tekmo z Bosno in
Hercegovino.
Comet naj bi še naprej ostal
pokrovitelj, toda ključni pro-
blem je vseeno v denarju. >*Ob
dodatnih virih smo prekratki
za 30. 000 mark, kar je vsota
za nakup dobrega igralca in
zato bo ženska ekipa skoraj
zanesljivo dobila dodatnega
sponzorja,« pravi Rozman. Ve-
lik del konjiških načrtov se je
sesul s hudo poškodbo Beniča
(operacija kolenskih vezi in
meniskusa), toda bistveni pro-
blemi so bili tudi drugod.
Cencljev prihod je bil zgrešena
investicija in je sredi sezone
zapustil ekipo, veliko konflik-
tov in obojestranskega neza-
dovoljstva je bilo na relaciji
trener-igralci, zato je Turnšek
že želel odstopiti. »Igralci so
preveč živeli za napad, osnova
pa je vendarle obramba,« pra-
vi trener, ki je s poskusom
uveljavljanja trde linije nale-
tel na hude ovire. Konjičani so
šele v zadnjem delu sezone za-
čeli uveljavljati bolj agresivno
obrambo in nasprotne napade,
za vrnitev na stare položaje pa
bo brez dvoma potrebna po-
štena prevetritev in nakup
dražjega, a vrhunskega
igralca.
Elektra: preveč
zaupali Rizmanu
Hipoteka slabega štarta je
nenehno spremljala Šoštanj -
čane, ki v boju za neposredni
obstanek nikakor niso ujeli
stika. »Začetna vnema je hitro
pojenjala, Kitek je prenehal
z igranjem, Plešeja smo odslo-
vili in ob težavah s centri smo
se ujeli šele v zadnjih tekmah,«
ocenjuje trener Janko Bu-
kovič.
Drugi del sezone — A-l liga:
Olimpija 27, BWC 24, Kovino-
tehna 23, Satex 22, Litostroj
21, Postojna 19, Rogaška 18,
Triglav 14; A-2 liga: Loka 24,
Slivnica, Ježica 23, Olimpija
ml, Comet, Elektra 22, Gorica
17,	Medvode 15; B liga: Celje
18,	N. mesto (-), Radovljica,
Borovnica 17, Zagorje (-) 15,
Brežice, Maribor 13, Bistrica,
Starše 11.
Elektra je preveč nihala, na
uvrstitev v spodnji del lestvice
pa sta neposredno vplivala
dva tesna poraza v Novi Gorici
in končnico za obstanek bodo
morali igrali brez Rizmana.
»Njegova odsotnost se bo poz-
nala, Rizman pa je deloma tu-
di moja napaka. Preveč smo
zaupali vanj, v povprečju je za
met porabil tretjino žog in
drugi igralci so bili premalo
aktivni. Zadnje tekme smo
igrali brez Rizmana, obramba
je bila bolj kvalitetna in tudi
v napadu smo lahko shajali
brez najboljšega strelca,« pra-
vi Bukovič, ki je se je skupaj
z ekipo počutil kot begunec.
Razširitev šoštanjske dvorane
se je zavlekle za skoraj leto
dni, v Šaleku pa so trenirali
v najbolj ekstremnih terminih:
ob štirih popoldne, ali pa ob
devetih zvečer. V končnici
z Zagorjem imajo prednost do-
mačega igrišča, favoriti so tudi
glede na igralsko zasedbo in
boljše igre v drugem delu pr-
venstva.
Celje: potrditi vzpon
Izhodišče zaradi prenosov
porazov z Bistrico in Staršami
realno ni dovoljevalo vključi-
tev v boj za naslov in nepo-
sredno uvrstitev v A-2 ligo, to-
da konstantna forma in suve-
reno 2. mesto sta pozitivno
presenečenje, ki ga bo treba
nadgraditi v dvoboju z Gorico.
V Celju je bil ob občinskem
prazniku turnir ženskih ekip,
ki so ga dobile gostiteljice
z zmagama proti Iliriji z 88:80
in mladinski reprezentanci
z 89:79. Najboljša strelka tur-
nirja je bila Germova s 56 toč-
kami, najboljša igralka pa Co-
metova reprezentantka Tem-
nikova.
Zadnji poraz v Radovljici je
posledica odsotnosti Tomaži-
na (igral je za mlado ekipo
Olimpije) in Juraka (bil je na
plavalnih pripravah v Špani-
jo), končnico pa bodo Celjani
v pospešenem ritmu vendarle
odigrali kompletni. »Gorica je
brez visokega Smojverja slab-
ša, vendar ima starejšo in bolj
izkušeno ekipo. Pod košem
smo boljši, na zunanjih polo-
žajih približno izenačeni in
morali bi dobiti dvoboj za
vzpon celjske košarke. Boljše
bi bilo že v dveh tekmah, kajti
v morebitni tretji bo obreme-
nitev domačega igrišča huda
in prav pomanjkanje izkušenj
je naš edini minus,« meni tre-
ner Mojmir Benčan, ki je opti-
mist. Celju je pred začetkom
sezone grozilo popolno razsu-
lo, stvari so se zasukale po-
vsem drugače, toda vse je od-
visno od končnice: zmaga po-
meni dokončno zaustavitev
krize, poraz pa bi verjetno za
nekaj naslednjih sezon omejil
načrte.
Mik Prebold: vrniti
Govca
V drugem delu sezone so do-
ma dobili vse tekme, na vseh
petih gostovanjih pa doživeli
izključno poraze, a so vseeno
tik pod vrhom. Po fantastični
sezoni 1992/93 so tekmovalni
načrti nekoliko usahnili, ne pa
tudi zanimanje za košarko in
v Preboldu se bo jeseni pionir-
ski in kadetski ekipi pridr^
.-J
Končnica - polfinale za p^
ka: Olimpija-Satex, Kovin?"
tehna-BWC; končnica za
ligo: Elektra-Zagorje, Celj?
Gorica, Ježica-Radovljj^
končnica za B ligo: Rušenj
Kemoplast-Cerknica, HrW
nik-Sl. Gradec.
Sezono je na klopi^jj
Aleksander Turk, ki je h krat
tudi igral, po slabšem start
ga je vodstvo kluba zameni^
z domačinom Dušanom vj5
hovcem, tri kroge pred kot,
cem pa je Turk zaradi konflj^
ta dokončno zapustil Preboj
»Sprva smo načrtovali uvrst,
tev v boljšo skupino, toda ekj.
pa z igralci z različnih koneft
ni bila dovolj uigrana in t^
treningi niso bili zadovolji
obiskani. Vzpon smo preložil
na novo sezono in za začeu
želimo v Prebold vrniti Govo
Na našem seznamu je še nekj
kvalitetnih igralcev, obenea
pa tudi v prihodnje računaj
na pomoč mladih s Polzele
S sosedi dobro sodelujemo, $
naprej pa je najbolj problema,
tična majhna dvorana, v kateij
igramo s posebnim dovolje.
njem zveze,« ocenjuje sekret®
Matjaž Širše.
Kemoplast: zmage
šele na koncu
Po neuspehu v kvalifikaci
j ah so se v B ligi znašli zarad
odpovedi Črnuč, rezultati p;
so večji del sezone krepko zao
stajali za željami. Vili Klano
nik je tako kmalu zapustil tre
nersko mesto, ekipa pa je bolj
zaigrala šele v zadnjih tednj
in si za končnico vendarle za
gotovila prednost domačeg
igrišča.	ŽELJKO ZUU
Foto: SHERP,
Matjaž Cizej (svetli dres) skupaj z drugimi Polzelani upa na
nove dvoboje z ruskim reprezentantom v Olimpijinem dresu
Vitalijem Nossovom.
NA KRATKO
Tel Aviv: na 5. mladinskem £
v squashu je Petra Vihar (Veli
nje) zasedla 25. mesto. Najprejj
izgubila z reprezentantko Frii
cije v treh nizih, v tolažilni sn
pini z Irko v štirih in nato pn
magala Danko v štirih in Mai
žarko v treh nizih.
Maribor: v povratni kvalifiki
cijski tekmi za vaterpolski poki
Maribor-Neptun 30:2 (5:0, 8
9:1, 8:0).
Ljubljana: na DP v jiu-jiti
sta bila v duo sistemu Potočni
in Novak peta, Jereb in Tovora
(oba Celje) deseta ter Ermenc
Tanjšek (G. grad) dvanajst
Med ekipami je bilo Celje četrt
Celje: po drugem turnirju p
kalnega regijskega tekmovali
v karateju vodijo Konjice s 6 to
kami, sledijo Žalec II, Žalec I
Polzela 4, Celje, Ljutomer 2, G
brovlje 0.
Celje: v zaostalem dvoboju
kroga območne kegljaške lige
Dobrna premagala Izletni
Končni vrstni red: Konjice, D1
brna, Izletnik, Rogaška, Kovitf
tehna, Žična, Metka, Kovini
Obrtnik, Petrol, Avto Celi
Ljubno, Komcel, Kvit, P. LaS
Demit.
Št. 16. - 20. april 1995
ir
—
ŠPORT
perbi za prestiž
že Jutri na Skalni kleti - Celjani brez Nloka, velenjski predsednik Lukner skriva podatke
publikum ali Rudar? Lokal-
. derbi, ki bo imel jutri še
jLebno veljavo: finalist po-
Lla proti drugi ekipi spomla-
pskega dela prvenstva! Na
a strani bivši »rudarji« Gor-
L Bulajič in trener Jarc, na
Lgi Stankovič, Pranjič in
,n,ner Prašnikar, ki so bili
,0jčas na Skalni kleti med
jjjbolj opaznimi. Za Novi ted-
a pred derbijem govorita
jjadi reprezentant Bulajič in
((]enjski kapetan Stjepan
pranjič.
Bulajič1 Jeseni sem pri
jlimpiji tekmo z Rudarjem
reSedel na klopi, tako da bom
Jjtri prvič zaigral proti nekda-
tjemu klubu. To bo dodaten
jotiv, v vsakem primeru nas
jjjja zahtevna naloga, toda
farnem v zmago,
pranjič: Pred leti sem igral
■a Rudar, nato na Skalni kleti
ju zadnje mesece sem spet
(Velenju. Tekem proti soi-
jralcem sem že navajen, prav
ijjto tudi tradicije, ki je v na-
$ dvobojih zelo močna. Pred
ijined tekmo na nogometaše
jnesljivo vpliva, pritisk je
tar velik, naš cilj pa bo ostati
leporaženi.
Kje bo padla odločitev?
Bulajič: Kdor bo naredil
tanj napak, bo uspešnejši,
jaradi reprezentančnih ob-
veznosti bo manjkal N'Toko,
ia sredini igrišča pa se nam bo
jegova odsotnost zanesljivo
jznala.<
Pranjič: Drži, odločila bo
fcranost. Kdor bo imel več vo-
lje in moči, bo imel več argu-
mentov za uspeh. Publikum je
pozimi veliko izgubil, toda
trener Jarc je z ekipo naredil
velik preskok. Tudi pri nas se
pozna prihod Prašnikarja in
spomladi smo v osmih tekmah
izgubili samo za Bežigradom,
pa še takrat nekoliko ne-
srečno.
Oboji se dobro poznate. Kje
je boljši Publikum, kje Rudar?
Bulajič: S tremi reprezen-
tanti je naša obramba boljša,
zaradi neučinkovite obrambe
pa je velenjski napad trenutno
bolj nevaren. V celoti ima Ru-
dar zelo dobro ekipo in odlič-
nega trenerja.
Pranjič: Z večino jutrišnjih
nasprotnikov sem že igral in si
s tribun ogledal novo zasedbo.
Celjska prednost je v homoge-
nosti; ekipa je z nekaj izjema-
mi skupaj že najmanj dve leti.
Pri nas je veliko novincev,
vendar smo telesno odlično
pripravljeni in tudi zato v ize-
načenih tekmah zmagovite go-
le zabijamo v zadnjih mi-
nutah.
Na kaj bo potrebno še pose-
bej paziti?
Bulajič: Predvsem na Ko-
marja, ki je tretji strelec pr-
venstva. Nevaren je tudi Žur-
man. Zanesljivo bo to igra na
rezultat z našim jurišem od pr-
ve do zadnje minute.
Pranjič: Nogomet je kolek-
tivna igra in vsak igralec je
nevaren. Celjani so v drugem
delu sezone brez izrazitega
strelca, več pozornosti pa bo
veljalo nameniti preprečeva-
nju njihove igre po bokih in
uigranih kombinacij pri pro-
stih strelih.
Na igrišču bo očitno izena-
čeno, kaj pa na tribunah?
Bulajič: Najbrž ne bo bi-
stveno drugače. Celjane zani-
majo samo prave tekme, ne sa-
mo v nogometu, marveč tudi
v drugih športih. Derbi z Ru-
darjem bo že eden takšnih
dvobojev, zato pričakujem
večji obisk.
Pranjič: V Velenju se je za-
nimanje za nogomet naglo po-
večalo. S Prašnikarjem smo
dobili najmanj 400 ljudi, zdaj
se že gradijo tribune in jeseni
bomo imeli pravi štadion. Na
Prevaljah nas je spremljalo
okoli 300 navijačev, v Celju
naj bi jih bilo še več.
Napoved rezultata?
Bulajič: Zadovoljen bom že
z minimalno zmago.
Pranjič: Svoje smo naredili
s sobotno zmago proti Kopru,
s katero smo si praktično že
zagotovili obstanek. Prihaja-
mo po točko, dveh se ne bomo
branili. Rezultat bo tesen, naj-
več gol razlike.
ŽELJKO ZULE
Foto: SHERPA
Pomlad 95: Olimpija 14, Ru-
dar, Gorica 12, Primorje 11,
Publikum 11, Maribor, Mura
10, Korotan, Koper 9, Beltinci,
Železničar 7, Naklo 5, Vevče 4,
Izola, Kočevje 3, Jadran 1.
Pri Publikumu so takoj potr-
dili, da N'Toko za reprezen-
tanco Kameruna igra v Zairu
in nihče nima dveh rumenih
kartonov. Povsem drugače so
ukrepali Vclenjčani, saj je
predsednik Lukner pustil spo-
ročilo, da so podatki o javnih
opominih skrivnost.
Zadnje medsebojne tekme Pu-
blikuma in Rudarja (najprej
tekma v Velenju): 1991/92
- 1:3, 1:2; 1992/93 - 0:2, 0:0;
1993/94 - 1:1,4:0; 1994/95:1:2.
Pokal - 1991/92: 0:2; 1994/95:
2:0, 0:1.
Stjepan Pranjič
Spasoje Bulajič
laš intervju: Nataša Erjavec
V naslednji številki Petice bo na vprašanja
bralcev odgovarjala atletinja Nataša Erjavec,
ki je državna rekorderka v suvanju krogle in je
bila finalistka zadnjega dvoranskega SP.
Med predlogi so bili še kolesar Iztok Melan-
šek, košarkarja Matjaž Cizej in Boris Gorenc,
košarkarski trener Zmago Sagadin, nogometaš
Dejan Bauman, smučar Andrej Miklavc, smu-
čarski direktor Tone Vogrinec, teniški igralec
jjtok Božič, nekdanji atleti Roman Lešek, Stanko Lorger in
•tanko Vivod. Za ponovni pogovor v Petici ste še enkrat predla-
ni Brigito Bukovec, Jaka Daneua, Jureta Koširja, Marka
žilica, Rolanda Pušnika, Špelo Pretnar in Boštjana Straška.
Med bralce, ki so svoje vprašanje zastavili košarkarju Dušanu
^uptmanu, smo razdelili tri darilne bone v skupni vrednosti
JOO tolarjev. Nagrajenci: Jasna Drešček iz Šentjurja, Darko
®'vka iz Podčetrtka in Maja Točaj iz Šmartnega v Rožni dolini
MNZ Celje: v 11. krogu
Ju ventus-Sportklub 1:0
(strelec Vrečko tri minute
pred koncem), Allo Allo-
Straus 5:1, Aranžerji-Dnevi
želja 3:1, Rebus-Goldhorn
3:0 bb (Goldhorn je izstopil
iz lige), Galero prost. Vrstni
red: Juventus 21, Sportklub
(-) 17, D. želja 13, Allo Allo,
Aranžerji 11, Galero (-) 8,
Štraus 6, Rebus 5.
Celje: v 3. krogu Umetni-
ki-Skavti 3:2, Sokoli-Ščurek
3:2, Pelikani-Kewin 2:4,
Klateži-Šmartno 5:1, Č. Ba-
ron-Stalin 1:1, Marinero-
Cosmos 2:1. Vrstni red: Kla-
teži, Marinero, Sokoli 9, Ke-
win, Ščurek 6, Č. baron, Sta-
lin 4, Pelikani, Umetniki 3,
Šmartno, Skavti, Cosmos 0.
Laško: v 2. krogu Komu-
nala-Aranžerji 2:4, Gren-
Breze 3:5, Zlatorog-Cosomos
9:4, Strmca-Zimšek 4:1,
Goldhorn-Koln pobi 6:3.
Vrstni red: Zlatorog, Strm-
ca, Aranžerji 4, Koln pobi,
Goldhorn, Cosmos, Breze 2,
Gren, Zimšek, Komunala 0.
Celje: v prvih tekmah
osmine finala pokala prva-
kov Slovenije Voličina-Dra-
ža vas 4:4, SI. Gorice-Loka
5:10, Havaji Radlje-Fori
Škale 1:1.
Pokalni
nogomet
V prvi finalni tekmi poka-
la MNZ Celje je Šentjur
v gosteh premagal Dravinjo
s 3:0. Gole so dosegli Po-
drepšek, Vaudi in Blatnik,
v četrtfinalu zaključnega de-
la pokala za mladince pa je
Kovinar v Turnišču izgubil
z 1:4.
Igralci za Blatnika
Publikumovi nogometaši so
se na tajnem glasovanju izre-
kli za vrnitev Gregorja Blatni-
ka v prvo ekipo, vendar je do-
končna odločitev odvisna od
trenerja Jarca. Za Blatnikovo
vrnitev je bilo deset nogome-
tašev, pet jih je bilo proti, dva
pa sta se vzdržala.
PIAn01RAMA
Košarka
A-1 liga
Moški -13. krog: Rogaška-Ko-
vinotehna 87:95 (48:46); Jurko-
vič 24, Sušin 17, Mičunovič 15,
Tabak 11, Petovar 10, Kosovac 6,
Nikitovič 4; BWC-Litostroj
101:99, 01impija-Satex 106:92,
Triglav-Postojna 87:91; 14.
krog: Kovinotehna-Olimpija
75:94 (38:48); Tiller, Petranovič
24, Jagodnik 13, Cizej 12, Rovš-
nik 2; Postojna-Rogaška 83:85
(28:49); Mičunovič 21, Sušin 19,
Tabak 15, Jurkovič 8, Novako-
vič, Petovar, Nikitovič 6, Koso-
vac, Vulič 2: Satex-BWC 86:97,
Litostroj-Triglav 95:72. Končni
vrstni red: Olimpija 53, Kovino-
tehna 45, BWC 44, Satex 42, Li-
tostroj, Rogaška 40, Postojna 38,
Triglav 34.
Za uvrstitev v A-1 ligo - 13.
krog: Ilirija-P. Laško 92:72
(39:38); Gole 23, Vujovič 15,
Govc 13, Starovasnik 10, G. Čop
3, Tomašič, D. Čop, Blatnik 2;
Idrija-Litija 70:51, Helios-Inte-
rier 83:88, Koper-K. zidar 93:97;
14. krog: P. Laško-Idrija 70:80
(37:39); Blatnik 19, Vujovič 17,
Gole 16, Starovasnik 6, G. Čop,
Govc 5, D. Čop 2; K. zidar-Ilirija
106:110, Litija-Helios 96:90, In-
terier-Koper 126:100. Končni
vrstni red: Interier, Litija 24,
Helios 23, Idrija 22, Ilirija, K.
zidar 21, Pivovarna Laško 19,
Koper 14.
A-2 liga
Moški - 13. krog: Slivnica-Co-
met 95:91 (44:32); Zeleznikar 26,
Plevnik 17, Šporar 15, Temnik
14,	Šafhalter 6, Šrot 5, Sivka 4,
Nerat, Kožar 2; Loka-Elektra
78:66 (40:30); Mrzel 26, Brinov-
šek 24, Tomic 10, Pečovnik 6,
Rizman, Dumbuya, Lipnik 5,
Brešar 3, Nežmah 2; Medvode-
Gorica 72:66, Olimpija ml-Ježi-
ca 88:86; 14. krog: Comet-Loka
88:75 (49:43); Sivka 22, Plevnik
15,	Temnik 13, Šporar 12, Šrot 8,
Kožar, Železnikar 7, Šafhalter 4;
Elektra-Olimpija ml. 59:74
(35:38); Tomic 18, Mrzel 16, Lip-
nik 9, Brinovšek, Brešar 5, Dum-
buya, Pečovnik 3; Gorica-Sliv-
nica 85:81, Ježica-Medvode
88:70. Končni vrstni red: Olim-
pija ml, Loka 48, Comet, Slivni-
ca 45, Ježica 44, Elektra 41, Go-
rica 35, Medvode 30.
B liga
18. krog: Radovljica-Celje
86:68, Borovnica-Bistrica 2:0
bb, Brežice-Maribor 93:81, Vrh-
nika-Starše 121:97, N. mesto-
Zagorje preloženo. Končni vrst-
ni red: N. mesto (-) 32, Celje 31,
Radovljica 29, Zagorje (-) 28,
Brežice 27, Borovnica 26, Mari-
bor 25, Vrhnika, Starše 23, Bi-
strica 22.
Skupina od 11. do 19. mesta:
Mik Prebold-Janče 88:81, Ke-
moplast-Unika 85:60, Ruše-
Snežnik 52:81, SI. Gradec-Tol-
min 70:78, Feniks prost. Končni
vrstni red: Janče 30, Mik Pre-
bold, Snežnik 26, Feniks, Unika,
Tolmin 25, Ruše, Kemoplast 20,
SI. Gradec 19.
Nogomet
I.	liga
23. krog: Maribor-Publikum
3:1 (2:0); NToko (62); Rudar-
Koper 1:0 (0:0); Žurman (81);
Primorje-Vevče 2:1, Kočevje-
Mura 1:1, Olimpija-Korotan 1:0,
Izola-Železničar 1:0, Jadran-
Naklo 0:1, Beltinci-Gorica 0:0.
Vrstni red: Olimpija 37, Maribor
33, Mura 30, Gorica, Publikum
29, Rudar 27, Beltinci, Železni-
čar (Lj) 26, Korotan 23, Primorje
22, Koper 21, Izola 17, Vevče 16,
Naklo, Kočevje 14, Jadran 3.
II.	liga
22. krog: Era Šmartno-Piran
5:1 (2:1); Druškovič (2), Grobel-
šek (4), Omeragič (55), Purg (77),
Hodžar (84); SlovalSteklar 1:1
(1:1); Jelenko (40, 11-m); Men-
geš-Dravinja 2:0, Beltrans-Ra-
deče 4:0, Zagorje-Turnišče 2:0,
Nafta-Železničar 1:0, Drava-
Rudar 1:1, Elan-Domžale 1:2.
Vrstni red: Era Šmartno 33, Za-
gorje 32, Rudar (T), Nafta 29,
Domžale 24, Mengeš 23, Piran
22, Dravinja, Radeče 21, Želez-
ničar (Mb), Drava, Turnišče 20,
Slovan 17, Steklar 15, Beltrans
14, Elan 9.
Rokomet
I. liga
Ženske - 21. krog: Krim-Žalec
22:13 (10:6); Hudej 8, V. Dolar 4,
Randl 1; Kranj-Vegrad 25:22
(11:11); Raukovič 5, Medar, Ste-
vanovič 4, Topič, Draganovič 3,
Kranjc 2, Vujovič 1; Burja-Mli-
notest 25:26, Branik-Bakovci
33:12, Izola-Kočevje 24:26, Pi-
ran-Olimpija 16:19. Vrstni red
pred zadnjim krogom: Krim (+)
40, Olimpija 38, Burja 32, Mlino-
test 28, Branik, Žalec 27, Kočev-
je (+) 17, Piran 15, Vegrad 14,
Izola 8, Bakovci 5, Kranj 3.
Kegljanje
Državno prvenstvo
Končni vrstni red — moški: 1.
Steržaj (Kons) 3747, 2. Urbane
3737, 3. Juvančič (oba Trig) 3684
... 18. Vodeb 3495, 20. Salobir
3480, 30. Sivka (vsi Ce) 1758;
ženske: 1. Kardinar 1781, 2.
Tkalčič (obe Mir) 1755, 3. Ur-
bane (Nor) 1721, 4. Grobelnik
1710, 5. Petak 1695 ... 16. Filip-
čič 1615, 20. Koštomaj (vse Mir)
1600, 21. Drev (Šoš) 1599, 22.
Zupane 1592, 26. Razlag 797, 37.
Šeško (vse Mir) 778, 38. Pod-
brežnik (Šoš) 777, 40. Šalamon
(Kom) 773, 41. Lesjak 768, 42.
Spoljar (obe Mir) 766, 46. Kloko-
čovnik 733, 47. Cilenšek (obe
Kom) 726.
Veliko pravilnih napovedi
Med slabo stotinjo kuponov 30. kroga šport-
ne stavnice je bila pravilna napoved izpisana
na kar enajstih, z žrebom pa so dobitniki neko-
liko večjega nagradnega sklada Silva Vodušek
iz Šentjurja (7000 tolarjev), Anton Skok iz
Štor (5000 tolarjev) in Mitija Valenčak iz Pes-
nice (3000 tolarjev).
Pravilna napoved: Maribor-Publikum 1,
Kovinotehna-Olimpija 2, Slovenija-Francija
1, Krim-Žalec 1, Juventus-Sportklub 1.
Za sodelovanje v naslednjem krogu (pri ko-
šarkarskih parih tip 0 pomeni podaljšek) bomo
upoštevali kupone s poštnim žigom sobote, 22.
aprila, ali če bodo najkasneje do 12. ure istega
diie oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stav-
bo. Naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 63000
Celje, s pripisom Golding loto.
1.	Košarka (m): BWC - Kovinotehna	1	0	2
2.	Košarka (m): Gorica - Celje	1	0	2
3.	Košarka (m): Elektra - Zagorje	1	0	2
4.	Nogomet: Dravinja - Era Šmartno	1	0	2
5.	Nogomet: Steklar-Elan	1	0	2
Ime in priimek:
Naslov: ___
it. 16. - 20. april 1995
ŠPORT
18
Prvakov »adijo «
Jože Ivačič po zmagi v evropskem pokalu zapušča akrobatsko
smučanje — V prihodnje skoki samo še na poletnih showih
Odločitve športnikov o od-
hodu iz tekmovalnih aren na
vrhuncu rezultatov so vselej
presenetljive, »adijo« pa je
pred dnevi sporočil tudi akro-
batski smučar Jože Ivačič.
Z zmago v evropskem pokalu
v skokih je dotaknil vrh, ki ga
zapušča zaradi velikih razoča-
ranj in neurejenih odnosov
znotraj reprezentance.
»Razmere so vsako leto
slabše. Vso sezono sem nasto-
pal s starimi vezmi, s katerimi
sem med poletnimi treningi
skakal v vodo. Opreme je ved-
no manj, z denarjem je še slab-
še in v zadnjih dveh letih je
podarim-dobim menda edini
vir financiranja akro poola.
Poskušal sem z lastnim me-
nadžerjem, a sva se hitro raz-
šla, ker po njegovih besedah
podjetja niso bila pripravljena
vlagati v posameznike,« je
grenko začel 27-letni Celjan,
ki je bil v minuli zimi dvakrat
tudi med dobitniki točk za
svetovni pokal.
Za skupno zmago v evrop-
skem pokalu je od zveze za na-
grado dobil par alpskih smuči
in umika ni preprečila niti
bližnja otvoritev skakalnic
s plastično maso ob Šmartin-
skem jezeru. »Naveličal sem se
poletnih noči po kombijih, šo-
torih, suhe hrane in boja pre-
živetje. Že nekaj mesecev sem
na borzi, socialno podporo pa
krpam z zaslužkom od nasto-
pov na poletnih showih v tuji-
ni. Nekateri zdaj negirajo mo-
je rezultate z očitki o cigaretah
ali kozarcu piva, toda pred
tekmami sem vselej živel
športno in zmagoval. Prostega
časa mi ljudje z zveze že ne
bodo uravnavali.«
Poškodba reber je Ivačiča
lani oddaljila od olimpijskih
iger v Lillehammerju, na fe-
bruarskem svetovnem prven-
stvu pa je tudi s pomanjklji-
vim treningom skočil trojno
salto z vijakom. Igre v Naganu
1998 so se zdele bližje, toda
Ivačič je tudi pred največjim
izzivom kariere (kot pionir in
mladinec je bil republiški pr-
vak v spustu s kajakom, v ka-
nuju pa drugi na državnem pr-
venstvu) ostal neomajan.
»Dovolj je bilo. Želje so eno,
realnost drugo. Od leta 1990
dalje v tujini sodelujem na po-
letnih akrobatskih showih,
v Londonu sem v desetih dneh
nastopil pred skupaj 60 tisoč
gledalci in zdaj je pravi čas, da
grem na svoje. Za gradnjo
umetne skakalnice z dosko-
kom v bazen ali blazine potre-
bujem 75 tisoč mark, še dva-
krat toliko za izpopolnitev ce-
lotnega projekta, v katerega
nameravam vključiti vse naj-
boljše akrobatske smučarje,«
je del načrtov predstavil zma-
govalec evropskega pokala
1994/95, ki v novi sezoni ne bo
branil lovorike.
ŽELJKO ZULE
Pokal BZ v Velenju
Naša največja atletska prire-
ditev bo 10. in 11. junija v Vele-
nju, kjer bo tekmovanje 2. lige
evropskega pokala Bruno Zauli.
Pri moških in ženskah z repre-
zentancami Albanije, Cipra, Hr-
vaške, Izraela, Moldavije in Slo-
venije ter moško ekipo Turčije in
žensko Slovaške.
»Stroški bodo presegli
200.000 švicarskih frankov, toda
tudi z deležem evropske zveze
EAA bo Šaleška dolina zmogla
zahteven projekt,« je na predsta-
vitvi prireditve med drugim de-
jal predsednik organizacijskega
odbora Franc Zerdin, v navzoč-
nosti predsednika častnega od-
bora Milana Kučana. V obeh
konkurencah se bosta v višji
skupini uvrstili po dve reprezen-
tanci, med favoriti pa sta tudi
obe naši vrsti. V okviru priprav
za atletski veledogodek na ve-
lenjskem štadionu pospešeno
gradijo pokrito tribuno z 2000
sedeži, po ogledu tehničnega de-
legata EAA Matahazija pa mo-
rajo urediti še poseben prostor
za ogrevanje atletov. Pokal Bru-
no Zauli bo obsegal 20 moških in
17 ženskih disciplin.
Strelske novice
Z zmago v zadnjem krogu
v Brežicah je ekipa Dušana Po-
ženela osvojila ligaški naslov dr-
žavnih prvakov v streljanju
z zračno puško. Peter Tkalec,
Ksenija Maček in Andrej Brun-
šek so dobili osem dvobojev in
enega izgubili.
Na regijskem prvenstvu
z zračnim orožjem (mednarodni
program) je med člani zmagal
Vetrnik (Mrož) 572 pred Tkal-
cem 561 in Sajevicem (oba DP)
559 ter med ekipami Mrož 1682
pred D. Poženelom 1673 in Ko-
njicami 1666. Zmagovalci v dru-
gih kategorijah - članice: Kufner
(DP) 340; mladinci: Durakovič
538; mladinke: Suljič (oba Mr)
351. Normo za nastop na DP je
izpolnilo 27 strelcev.
Za zlato puščico so že tekmo-
vali prav tako na regijski ravni,
ki obsega nekatera območja Šta-
jerske, Koroške in Zasavja. Lo-
voriko je osvojil zmagal Biruš
(Trb) s 526 pred Saškom (DP)
522 in Žučkom (Mrož) 518. Gle-
de na rezultat bi se vsi trije mo-
rali uvrstiti v finale, ki bo v Pi-
ranu.
Himajski pozdravi
V zadnjih dneh sta se športne-
ga uredništva Novega tednika
v daljnem Nepalu spomnili dve
himalajski odpravi. Z ekspedici-
je Cho Oyu (8201 m) odprava
v kateri je poleg petih bistriških
alpinistov tudi Aco Pepevnik iz
Šentjurja. Pred naskokom na
Annapurno (8091 m) pa se je
s pozdravi oglasila ekspedicija,
v kateri je tudi Janko Oprešnik-
Zumba iz Zreč.
Jože Ivačič v poletni opremi, v ozadju eden najboljših akrobatov
na svetu Alex Auersvvald iz Nemčije.
Zg. Savinjska daf
Topolšica ne
Odbojkarice Zgornje Sa-
vinjske so z zmago proti ekipi
ŠOU s 3:0 (12, 9, 12) potrdile
uvrstitev v prvo ligo, tako da
je bil poraz v ponovljeni tekmi
zGoricoz2:3(—10,13,—2,3,—13)
nepomemben. Manj uspeha je
imela moška vrsta Topolšice,
ki je v zadnjem krogo po pri-
čakovanju izgubila pri Pionir-
juzl:3(—8,15, —2,-3).Usodnaje
bila nepričakovana zmaga
Bleda proti vodilnemu Ljuto-
meru s 3:2, potem ko so Go-
renjci že zaostajali z 0:2. To-
polšica bo zaradi najslabšega
razmerja v krogu v naslednji
sezoni igrala v B ligi. Končni
vrstni red končnice moških za
A ligo: Ljutomer 18, Pionir 14,
Kamnik, Bled, Topolšica 8, Fi
Prom 2.
Pod vodo za SP
Šmartinsko jezero bo od 24.
do 26. junija po triletnem pre-
moru spet prizorišče tekme za
svetovni pokal v podvodni ori-
entaciji. Izvedbo je prevzel
ljubljanski klub Sub Norik, ki
pričakuje zastopstva iz naj-
manj desetih držav.
Brez poraza do
kvalitikacij
Konjiški kegljači so v ob-
močni ligi dobili vseh 20 dvo-
bojev in bodo konec tedna
v Ljubljani sodelovali v kvali-
fikacijah regijskih prvakov za
popolnitev tretje lige-vzhod.
»Uvrstili se bomo v višjo li-
go! Tako smo se odločili, vsi
pa smo že lep čas polni upanja.
Naše kegljišče je eno lažjih,
zato zadnji rezultat čez 5000
kegljev ni najbolj realen.
Ljubljansko kegljišče Maksa
Perca je med težjimi in zelo
podobno celjskemu, kjer zad-
nje čase več treniramo. Ustali-
li smo se na približno 4900
kegljev, ponovitev pa bi mora-
la zadostovati za prehod v viš-
jo ligo,« pravi kapetan Miro
Znidarič. Konjičani so se samo
za dvodnevne kvalifikacije
okrepili z nekdanjim mladin-
skim reprezentantom Fider-
škom, v ekipi pa bodo še Šrot,
Rošer, Jevšenak ter po enkrat
Težak in Petek. Drugi udele-
ženci so Miklavž, Nafta, Breži-
ce in Slovenj Gradec, napre-
dovali pa bosta dve ekipi.
Ž.Z.
Francozi padli v Golovcu
Naša rokometna reprezentanca je zadnji del priprav za nastop na svetovnem prvenstvu (od 7.
do 21. maja na Islandiji) začela s prijateljskima tekmama s Francijo; v Celju so naši zmagali
s 24:17 (13:7) v Hrpeljah pa brez Pušnika in Straška izgubili z 21:28 (13:14).
V Golovcu je devet celjskih reprezentantov ob pomoči Banfra, Plaskana, Likavca in Stojako-
viča pred 2000 gledalci povsem nadigralo svetovne podprvake, razlika pa je bila nekaj minut
pred koncem že devet golov. Igra je bila na trenutke vrhunska, v športni vnemi pa je Jeršič
mimogrede žogo zamenjal s Tomšičevo glavo. Foto: EDI MASNEC
Mladincem velikonočna Praga
V članski ekipi je glede okre-
pitev še vedno status quo,
mlajše selekcije pa medtem
nadaljujejo s tekmovanji in tu-
di odmevnimi mednarodnimi
zmagami. Mladinci (letnik
1976 in mlajši) so s sedmimi
zmagami in le enim porazom
v Pragi osvojili velikonočni
turnir, ki se ga je udeležilo kar
38 ekip iz 16 držav.
Celjani so v predtekmova-
nju premagali italijanske vrst-
nike z 31:2, nemške z 18:12,
Leipzig z 22:8 in Duklo
z 12:11, zaradi manjšega pod-
cenjevanja pa izgubili z Danci
s 13:14. V krogu treh ekip
z enakim številom točk so za-
radi boljše razlike v golih vse-
eno osvojili 1. mesto in se sku-
paj z Duklo uvrstili v zaključ-
ni del.
Anderluhovo moštvo je v če-
trtfinalu premagalo Sokol
(Češka) z 18:10, v polfinalu
Giintensburg (Nemčija) s 16:8
in v finalu švicarski Bern
z 11:8. Za najboljšega igralca
turnirja je bil izbran Boštjan
Burdijan, ki se bo v novi sezo-
ni zanesljivo priključil prvi
ekipi.
Izidi prvih finalnih tekem
evropskih pokalov — pokal pr-
vakov: Elgorriaga-Zagreb
30:20; pokal pokalnih zmago-
valcev: Gudme-Barcelona
24:31; pokal EHF: Polyot-
Granollers 26:24; pokal mest:
Cadagua-Niederwiirzbach
29:26.
Poleg Burdijana in trenerja
Anderluha so zmagovalci veli-
konočne Prage še Božič, Ro-
manič, Filipič, Honingman,
Roje, Kopitar, Pajovič, Trboje-
vič, Buhanec, Ivančič, Pintar,
Marčen, Lesjak, Bon in Šantl.
Zdaj jih čaka še končnica dru-
goligaškega prvenstva, maja
gostovanje v Nemčiji, mlajšo
generacijo pa avgusta turnir
Partille v Goteborgu.
Ž.Z.
NA KRATKO
Slivnica: na uvodni regijski
tekmi v orientaciji sta si med
člani zmago razdelila Braslovče
in Žalec-Zabukovica, med mla-
dinci so zmagale Braslovče,
v konkurenci do 15 let Slivnica
in do 12 let Zabukovica. Nasled-
nja tekma bo 6. maja v Vinski
gori.
Ljubljana: na kegljaškem DP
za kadetinje 1. Špoljar 811, 2.
Koštomaj 793, 5. Razlag 767, 6.
Košir 767, 7. Gluvič 737, 8. Ra-
tajc 729, 15. Zubič (vse Mir) 697.
Žalec: mlade rokometašice
Žalca so se v obeh pionirskih
konkurencah uvrstile na finalna
turnirja državnega prvenstva, ki
bosta maja.
Petek, 21. 4.
Košarka
Celje: Celje-Gorica (p^
tekma končnice za A-2 ljJ
18. 30).
Nogomet
Celje: Publikum-Rudar (24
krog I. lige, 17).
Sobota, 22. 4.
Košarka
Maribor: BWC-Kovinoteli.
na (druga tekma pofinak
končnice za prvaka, 17); Ve]e,
nje: Elektra-Zagorje (pd
tekma končnice za A-2 Hg0
20); Šentjur: Kemoplast-Cer.
knica (prva tekma končnice a
B ligo, 19).
Nogomet
Šentjur: Šentjur-Kovina
(20. krog III. lige, 16. 30); Što-
re: Kovinar-Krško (14. 30
Zreče: Unior-Usnjar, Vran
sko: Ki v Vransko-Tim Laško
(16. krog MNZ Celje, obe 1{
30).
Rokomet
Žalec: Žalec-Kranj (22 kroj
I. ženske lige, 18).
Nedelja, 23. 4.
Nogomet
Slovenske Konjice: Dravi
nja-Era Šmartno, Rogašb
Slatina: Steklar-Elan, Piran
Piran-Radeče (23. krog II. lige
vse 16. 30).
Ponedeljek, 24. 4.
Nova Gorica: Gorica Ce
lje (druga tekma končnice!
A-2 ligo, 19).
Sreda, 26. 4.
Košarka
Polzela: Kovinotehna-BV1
(tretja tekma končnice za pi
vaka, 19. 30); Celje: Celje-0
rica (tretja tekma končnice!
A-2 ligo, 18. 30), Zagorje: Zi
gorje: Elektra (druga teka
končnice za A-2 ligo), Cerkni
ca: Cerknica-Kemoplast (drt
ga tekma končnice za B
19).
Nogomet
Šentjur: Šentjur-Dravid
(povratna finalna tekma pok>
la MNZ Celje, 16).
Št. 16. - 20. april 1995

RADIO
laj pisanica v živo!
furedništvu Radia Celje, od
jer smo razglasili akcijo za
pepšc pobarvano jajce, pirh,
jnico... smo bili nemalo
jjenečeni, ko so nam poslu-
|(i (že od petka sem, ko je
ictelno poslikane izpihanke
prinesla Tatjana Filipič),
pašali svoje izdelke,
fsako poslikano velikonoč-
jajce je bilo dragotina zase
tri velikonočne košarice, ki
e jih podelili »finalistom«,
i niso mogle odtehtati srč-
iti in prisrčnosti vseh, ki so
lelovali v akciji, nam voščili
Ikonočne praznike, ki smo
mi želeli popestriti prav
[virnimi pisanicami, našim
Iskim izročilom.
Ees je, da se je barvanje pir-
iponekod v Sloveniji razvi-
r pravo umetnost in da so
rnice, tiste v muzejih in
isikje doma, prava zaklad-
i naše narodne dediščine,
je to že pred mnogimi leti
prvi pojasnjeval zdaj že
ojni etnolog Niko Kuret.
lii smo naleteli na izvirnost
slikav jajc v pisanice, da se
silo kar težko odločiti, kate-
pisanica je najlepša, najiz-
mejša, naj... Tudi Jure Kra-
rec, ki je na velikonočno ne-
Ijo posebej zato prišel urico
id svojo oddajo, se je (ob
teici Sergeje Mitič in pod-
ane, težko odločal.) A smo
idarle morali reči zadnjo:
tav je, da damo prednost
stnim slovenskim pisani-
»i, pobarvanim v čebulni
li, poslikam s pomladim
'tjem. Res ni bilo lahko, bilo
je pisano, zanimivo in ži-
tao v našem nedeljskem ve-
»nočnem uredništvu. Simon
Ma nam je pripravil pritož-
bi studio kar v redakcijski
fo, kjer smo na veliko mizo
'žili pisanice in modrovali:
poslikano gosje jajce z na-
^im motivom je mojstrovi-
na Nataše Gorenak iz Škofje
vasi, pristno >čebulno jajce< je
izjemno uspelo Fani Rozman
iz Drage 32, Štore, deklica Ro-
sana Breznik pa se je kar težko
ločila od svojih poslika v na ve-
likonočnih jajcih. Uporabila je
domišljijo in flomastre, sodob-
ne motive iz otroškega sveta
risank in njena vrstnica Tama-
ra Tešnjak, ki je tudi prinesla
v oceno svoje pisanice, ji je
brez kančka za vidljivosti če-
stitala v oddaji v živo.«
Zahvaljujemo se vsem, ki ste
sodelovali v tej akciji. Tudi
mlademu Juretu Umeku, ki je
v majhni košarici prinesel naj-
manjše, (najbrž ptičje jajce) in
Danici Centrih, ki je prinesla
še vroča pobarvana jajca, pa
vsem drugim, ki so tako doka-
zali, da je prav, če gojimo in
negujemo naše bogato veliko-
nočne izročilo. Teh običajev je
še cela vrsta. Pa se bomo na
katerega od njih spomnili pri-
hodnje leto!
MATEJA PODJED
Foto: SHERPA
Odlična poslušanost RC na
območju 063
Za velikonočno pisanico je poskrbela javnomnenjska akcija
Nedeljskega o poslušanosti radijskih postaj v Sloveniji in kate-
rih rezultatov smo se v redakciji in vsej hiši NT&RC nadvse
razveselili. Zakaj - je razvidno iz objavljenega izrezka časopisa
Nedeljski dnevnik z datumom 16. april 1995.
:< ■ z* Mcfir 4 M
PETEK - I7.3A
Mirno pred prazniki
Na večer pred prazniki ho-
čejo Celjani uživati mir. V du-
hu strpnosti in sožitja, bi rekli.
Še pridušanje na tiste stvari,
ki nam sicer znajo zagreniti
vsakdanjost, tokrat ne pride
do izraza.
Ja, še ena izkušnja več.
Pa smo najprej poskusili
zlepa, z idejami za celjske,
značilne spominke. Ne po nak-
ljučju - nekaj takšnega, ustvar-
jenega kot reprezentančna da-
rila občine Celje smo lahko vi-
deli na predstavitvi v Narod-
nem domu. Drugič: ravno
v tem, prazničnem času smo
dobili v goste veliko svojcev in
prijateljev iz tujine. Ne vem,
če pri nas sploh velja tradicija,
da obdarujemo bližnje, ki žive
daleč od našega kraja z darili,
ki jim pričajo ne le o naši na-
klonjenosti, ampak tudi o kra-
ju, v katerem živimo. Celje ima
s svojo bogato zgodovino mno-
gokaj takšnega, s čemer se lah-
ko identificira, iz česar lahko
črpa ideje za izdelke, značilne
za zgodovino in sedanjost me-
sta. Prav v to smer so razmi-
šljali tudi poslušalci, pa ne
preveč zagreto in tudi ne
s kakšnimi izvirnimi idejami.
In tako pravzaprav tudi ni bilo
mogoče izvedeti, kakšna je na-
ša kultura in tradicija obdaro-
vanja gostov.
Praznični čas, pač.
In zato mogoče res ni bilo
najbolj posrečeno drezanje
v nezadovoljstvo Celjanov
z raznimi uradniškimi in po-
dobnimi storitvami, pri kate-
rih se dodobra načakamo v vr-
stah, namučimo s hojo od vrat
do vrat, z neskončnim zbira-
njem dokumentov in podobni^
mi birokratskimi zahtevami.
Ne vrste na občini, ne čakanje
pri zdravnikih, ne okorelost
birokratov, nič ni moglo na ve-
liki petek vznejevoljiti Celja-
nov v njihovi pripravi na praz-
nike. Tako so jih slišali le upo-
kojenci, ki po mnenju ene od
poslušalk brez potrebe zdrvijo
na izplačilni dan v banke in
ustvarjajo gnečo, da zaposleni
v času malic ne morejo pravi
čas urediti svojih zadev. Pa še
njih je vzela v bran druga po-
slušalka, ki je menila, da pač
prav upokojenci najtežje ča-
kajo na svoje tolarje, in da za-
to ni prav, da jim nekdo očita
njihovo neučakanost.
In pri tem je več ali manj
ostalo.
Ker je Celjski magazin ven-
darle oddaja, odvisna od po-
slušalcev, smo torej dali prav
njim in njihovi želji, ponuditi
jim prijeten večer. Zato se je
ob koncu oddaje zavrtelo ne-
kaj več skladb kot običajno.
Tudi prav: ponavadi imamo za
glasbo zaradi številnih klicev
bolj malo časa, pa smo tokrat
nekaj zamujenega nadoknadi-
li. V zadovoljstvo vseh, upam.
NADA KUMER
Pop loto in Theo
Diskretni šarm radijskega voditeijstva
Nedvomno sodi radijski vo-
ditelj in napovedovalec Theo
Bostič v prvo ligo rednih sode-
lavcev Radia Celje. V približno
sedmih letih svoje naveze na
naš radijski medij je oblikoval
svoj značilni stil, ki ga odliku-
je dinamično in intuitivno vo-
denje različnih oddaj oziroma
posameznih programskih
pasov.
Odzivi na njegovo »nastopa-
nje« in obvladovanje mikrofo-
na so različni, od izjemno
ugodnih in odmevnih do tudi
kritičnih, čeprav so prvi
v izraziti večini. Če bi natanč-
neje raziskovali strukturo po-
slušalcev, ki se odzivajo na
njegovo vodenje, bi najverjet-
neje ugotovili, da so vseh sta-
rosti in niti približno ne samo
mlajši.
Njegovo prepričljivo posre-
dovanje tekstov v verskih od-
dajah vsako nedeljo ob 9.15
uri, odlično »zaigrane« vloge
v EPP spotih, dinamično vode-
nje glasbene oddaje Pop loto,
ki je na programu Radia Celje
skoraj dve leti ob sredah med
18.00 in 18.30, do nedavnega
racionalno in včasih agresiv-
nejše vodenje oddaje Mali
O (oddajo je za njim prevzela
Ivica Burnik), pa Domačih
5 na RC in mikrofonsko-go-
vorno izpopolnjevanje mlajših
kolegic in kolegov - vse to je
okvir in vsebina njegovih ra-
dijskih referenc. Pa še marsi-
kaj bi se našlo v radijskem re-
pertoarju Thea Bostiča. Da
zna včasih šefom požreti živce,
tudi!
Zanimivo je, da je z oddajo
Pop loto pritegnil kar precej
stalnih poslušalcev na območ-
ju slišnosti Radia Celje proti
severovzhodu do Lenarta,
Ptuja in celo Pomurja.
Thea Bostiča je dokončno
omamil radijski medij, on sam
pa ga je vidno in slišno tudi po
svoje zaznamoval. Da se le ne
bi prevzel...
MITJA UMNIK
Delovni pogovor med radijskimi kolegi - od leve na desno Aleš
Lednik, Theo Bostič in Janez Vedenik.
Parada bo v Celju, ne v Ljubljani
Dolgo so potekala pogajanja
o paradi, prelilo se je veliko
hude krvi in na koncu so se
odločili, da vojaške parade ne
bo. Ampak mi se ne damo! Po-
trdili smo petek, 12. maj, celj-
sko dvorano Golovec, kjer bo
parada slovenskih uspešnic.
Poletno noč prepevajo že
vrabčki na strehi, ampak na
celjski paradi jo bo še enkrat
zapela Marjana Deržaj, ki pra-
vi, da rojstvo te pesmi sovpada
z rojstvom njene hčerke Tine, *
ki se je rodila tri mesece kas-
neje. Leto 1964 je bilo za Mar-
jano dvakrat prelomno. Dobi-
la je svoj življenjski hit in
hčerko.
Alfi Nipič bo s svojimi mu-
zikanti kljub neprimernemu
letnemu času zapel Silvestrski
poljub in morda nam bo za-
upal, komu je bil le-ta name-
njen, da je tako prepričljivo
osvojil slovenske glasbene
navdušence. Pepel in kri pa bo
po dolgih letih obudil Dan lju-
bezni - v živo. Pričakujemo kar
največ izvajalcev uspešnic pr-
ve deseterice, toda podrobneje
vas bomo obveščali v nasled-
njih tednih.
V sobotni oddaji Glasba je
življenje bomo gostili pronic-
ljivo televizijsko novinarko
Ljerko Bizilj, ki je nekoč izja-
vila, da je Televizija bolnišni-
ca, v kateri delajo bolniki. Bi-
ziljeva pravi, da je še vedno
istega mnenja... Korajžna
punca, ni kaj! Predvsem pa se
bomo z njo pogovarjali
o glasbi.
TV šala (ali pa resnica...)
»Od kar sem si kupil televi-
zijo, spim le tri ali štiri ure«...
»Premalo.«
»Saj se naspim že prej, pred
televizorjem.«
SIMONA H20
TRGOVSKO PODJETJE
d.o.o. NA DEBELO IN DROBNO
IZ S P. ŠKOFIJ
ZDAJ TUDI V CELJU NA MARIBORSKI 44 (bivši šipad)
Tel./fax: 063/481 460
Obiščite nas in si oglejte našo ponudbo:
KERAMIČNIH IN GRANITOGRES PLOŠČIC,
SANITARNE KERAMIKE,
VODOVODNIH PIP,
KOPALNIŠKIH DODATKOV IN
KOPALNIŠKEGA POHIŠTVA.
klovni čas: od 9.-12. ure, od 15.-19. ure
ob sobotah: od 9.-12 ure.
IZ UVOZA, VISOKE KAKOVOSTI, PO UGODNIH CENAH!
Odgovorni urednik: Mitja Umnik.
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc.
Uredništvo: Nataša Gerkeš, Vesna Lejič, Mateja Podjed, Vida
Tanko, Janez Vedenik in Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
Telefon: 442-500.
Studio: 441-310, 441-510.
it. 16. - 20. april 1995
REPORTAŽA
Trgati oblake nem
Portret Liane Hočevar-LIčke
V	našem mestu se na kulturnem področju
v bistvu dogaja marsikaj. Kar nekaj ljudi pa je,
ki se ukvarjajo s kulturo tudi na drugačen
način.
To so ljudje, ki se iščejo, samopotrjujejo ozi-
roma izražajo s sredstvi, katerih rezultat bi
lahko imenovali umetnost. Vendar ne gre za
umetnost iz enciklopedije, za izdelke, ustvar-
jene po pravilih in normah, ki so (še) sprejem-
ljive. Gre preprosto za vse tisto, o čemer se ne
razglablja, ne piše literarnih kritik, za kar ni
svetovno znanih vzornikov. Gre za stvaritve,
ki prihajajo iz duše. Za izražanja zase.
Ena takšnih v našem mestu je tudi Lidija
Horvat-Lička.
V	njenem obrazu je (tako kot v kamnu, ki ga
ima tako rada) trdo vklesano znamenje prete-
klosti. Če človek preteklosti ne izraža z bese-
dami in s spomini, to namesto njega stori izraz
na obrazu. Ampak, njene modre oči izražajo
vse kaj drugega. Izražajo občutljivost duše,
neverjetno veliko energije in, predvsem, in
kljub vsemu, kar je preživela, ogromno volje
do življenja. To pa je največ. Še posebej zanjo;
glede na to, da je po vseh zdravniških napove-
dih v zvezi s koncem življenja, lastno smrt
prekosila že za trinajst let. Za takrat so ji
namreč, zaradi okvare na srcu, napovedali
konec.
Ni jim verjela. In ni ji žal.
Vrnil se mi je spomin.
Zdaj se spomnim.
Živim.
(Amnezija)
Preden je v Baški, čudovitem malem mestecu
na otoku Krku spoznala moža, in preden se ji
je pred dvaindvajsetimi meseci rodila hčerka
Iva, je bila njena največja ljubezen materinšči-
na. Ni je minila; Lidija namreč na osnovni šoli
ta predmet še vedno poučuje.
Njena življenjska vloga je, pravi, igrati klov-
na. O tem govori tudi ena izmed mnogih pesmi,
v katerih izpoveduje svoje dojemanje sveta,
svoja razočaranja nad ljudmi, svetom in oko-
lico.
Pesmi, ki jih piše, delujejo simbolično, am-
pak, ko spoznaš ozadje, jih lahko popolnoma
razumeš. Lahko ugotoviš, da v njih ni okoliče-
nja, da gre za realistične pesmi. Realnost pa je
včasih kruta bolj, kot si lahko mislimo.
Žena klovn
Mrzel kamen
bruha ognjemete srda.
Priprta polkna bolščijo z ribjimi usti.
Pod mahom stopnic
s kletvami zaznamovana
s kačjim sikom upognjena
z volčjim pogledom zabodena
s ponižanji zlomljena.
Pozabljena od domovine
izgnana iz tujine
prekleta od Boga
zapuščena od moža.
Žena klovn stoka.
V zibki zajoka.
Zanjo materialna plat življenja ne igra
nikakršne vloge. »Če imaš denar, si pač ku-
piš avto,« pravi, ko se v nedeljo pripelje
k meni s katro, ki sta jo z možem kupila
prejšnji dan. »Če ga nimaš, je ravno tako
dobro. Vse to je samo stvar udobja.«
Kljub temu pa jo prizadene revščina. In
pesmi je bil vreden tudi dogodek izpred
nekega kontejnerja. Tako globoko se ji je
vtisnil v dušo.
Hlebec
Brazde razpotij.
Gomile nasprotij.
Lačna roka
išče po smeteh.
Glas udari:
»To je greh!«
Hlebec kruha onemi
med sprhnelimi rečmi.
Lička ima kar nekaj pravih ljubezni. Ena
od njih je Kras in, vzporedno s tem, tudi
Kamen. Simbol trdnosti in zaprtosti. Sim-
bol odrezanosti od sveta.
Svojo ljubezen do pokrajine izraža s foto-
grafijo. V treh velikih mapah je med števil-
nimi črnobelimi fotografijami opaziti zelo
malo takih, na katerih bi bili ljudje. »Če bi
kje našla Človeka, bi ga fotografirala,« M
razloži. Zanjo so pomembni zidovi. Privj?
čijo jo stare hiše, gradovi, od strel ranje*
drevesa, ki pa še vedno stojijo. In miw
takih fotografij je opaziti, v katerih je, v p?
polni temi starih kmečkih hiš, skozi zam^
žena in z železnimi rešetkami zavarov^
okna, fotografirala dneve. Svetlobo, lepotc
Pravi, da je tudi to tipično zanjo.
Štanjel
Sarkofag ujetosti
tihih pozab.
Uklenjena stoletja
okamenelih hrepenenj.	}
V izklesane plašče
vdanosti ogrnjeni
osamelci.
(Stanj
Ljudje so jo dostikrat razočarali. Tako fo.
vsakogar. Predvsem zato, ker so se tisti, ki jI
je imela za prijatelje, pokazali v drugačni ljj
Ker so jim uhajale besede nevoščjivosti in lju.
bosumja. Besede nerazumevanja.
NOS
Voha ljudi
prezira strasti
brzda pasti.
Z nosom modruje
z nosom čustvuje.
Nos vtika
kamor ga mika.
Z nosom blagruje
starca opsuje.
Z dvignjenim nosom
rezgeta.	\
Nos se mu sveti
do neba.
(Iz pesmi Nos
Ni odgovorna za preteklost, za stvari, na kat«
re ni mogla vplivati. Ni odgovorna za početj
nikogar. Odgovarja le za svojo Ivo, ki sej
ravnokar postavila na noge. Ugotovila je, daj
za srečo pomembno zelo malo. In ravno zaton
razume, zakaj se ljudje ne znamo osrečiti.
Eden redkih trenutkov, v katerem se je v ob-
jektiv Lidije Hočevar-Ličke ujel Človek.
Od ozare do ozare ralo zemljo rije
Od ozare do ozare ralo
zemljo rije
Prišla je že spomlad,
kak je vesela,
čebelca vesela je
s panja zletela.
S panja zletela je
in zakričala je:
Kmetič, le poj d' orat,
ženka pa s'jat.
Jurij kaže duri. Juri zakuri
in odpre nam duri.
Dva ljudska reka isto vele-
vata: Iz hiše ven, na polje, na
njive in vinograde. Sveti Jurij
je sicer res bil poklicni vojak,
vendar pa v grščini njegovo
ime pomeni kmeta, poljedelca
in vinogradnika. Do Jurjevega
so morale biti njive zorane,
pripravljene za sajenje in se-
tev. Priprava zemlje pa je bila
svoje dni veliko bolj mukotrp-
no opravilo kot dandanes, ko
kmetje sedejo na močan trak-
tor in priključijo zapovrstjo
opravilne stroje: najprej na-
kladalnik in trosilec za gnoj,
potem plug, pa brano, celo sa-
dilnik in sejalnik. Nekoč je to
trajalo dneve in to od jutra do
noči.
Najbrž le prav stari ljudje
vedo, kakšno je bilo ralo, s ka-
terim so zemljo le rahljali in
kakšen je bil že napredek, ko
so zmogli za plug z železno de-
sko ali postranco in pa oračo
z dvojno desko. Ta dvojna ora-
ča je prišla zlasti prav na bolj
strmih njivah, da so lahko
brazde obračali od hriba. Plug
je zadostoval za bolj raven
svet, kjer so lahko odoravali
vsaksebi ali pa metali vkup.
Ravno pri oranju pridemo do
besed, ki jih že malokdo poz-
na. Ena je grvina, ki jo je priz-
nal šele novejši Slovar sloven-
skega knjižnega jezika, pa še
to ne v tej obliki, temveč kot
grivino. Pomeni pa nagib na
spodnji strani njive v brežini
ki je nastala z odoravanjem
navzdol. Preden so z grvino
preprečili »selitev« njive v do-
lino, so spodnjo brazdo znosili
v koših na vrh njive. Druga
beseda je ozare. Te je travnati
pas na konceh njive, kjer so
vprego in plug obračali, se
pravi, da se vse skupaj »ozre«
spet v nasprotno smer. Verska
oddaja na televiziji z imenom
»Ozare« pa ima v misli besedo
ožariti, osvetliti, pojasniti. No,
tretja manj znana je ogon, to je
del njive med dvema razoroma
(raz-or), seže pa v širino toli-
ko, kolikor je potrebno za
obračanje živine in pluga
- o(b)gon.
Kdor ne pozna vsega po-
stopka, pač ne more potegniti
ničesar iz stavka, ko en kmet
razlaga drugemu, kako bo
imel na treh ogonih koruzo, na
dveh korenje, na dveh pa repo.
Medtem, ko danes orje en
sam človek, sta bila pri volov-
ski vpregi potrebna vsaj dva,
če pa je bila zemlja težka, je
bil nujen še tretji. Spredaj je
bil pri živini gonjač, zdaj je na
lemež pritiskal in krmaril orač
ali oratar, vmes pa je pri »kol-
cah« tretji pritiskal gredi, če
ga je metalo iz brazde. V rav-
ninah, kot je Savinjska dolina,
kjer so v lahko zemljo orali
s konji, je kak orač imel živali
tako izurjene, da je lahko imel
vajeti obešene čez vrat in če je
bilo potrebno je z eno ali
z drugo roko popravil smer
vprege. Pomladansko oranje je
imelo v primerjavi z jesenskim
le različne razloge za nadloge.
Na jesen je bilo mrčesa več in
je bilo vprežno živino težje ob-
vladovati, spomladi pa so bile
sitnosti, ker je bila živina spo-
čita in še ni bila vajena dela.
No, navadno so se voliči ugnali
že pri gnojvožnji, vpreženi
pred težko naložene vozove.
Na težki in močno zapleve-
ljeni zemlji je moral oratar
z »otko« čistiti plužno črtalo,
kakor se reče nožu na gredlju,
ki pred plužno desko reže
brazdo. Za goniča, za onega, ki
je pritiskal na gredelj in kolca
in za »drvarja« je veljalo, da so
morali biti zelo dobro uigrani
v opravilo, kajti velika sramo-
ta je bila, če so bile brazde
vijugaste kot sledi kače v pe-
sku. In smo spet pri skoraj po-
zabljeni besedi. Na Kozjan-
skem se oraču ali oratarju reče
tudi drvar. To je zelo star
izraz, še od takrat, ko so orali
zemljo z najbolj preprostim
orodem iz drevesnega debla,
katerega močna veja na eni
strani je bila za ralo, dve veji
na nasprotni strani pa za le-
mež, za prijem. Ker so takemu
ralu rekli drevo, je bil oratar,
ki je delal z njim - drvar. Vsa
skupina je torej orala, oratar
zadaj pa je drvaril.
V enem dnevu zorano zemljo
so pod večer še zbranali, ko so
bile brazde še drobljive. Kot se
je razvijal plug od lesenega ra-
la do železne orače, tako se je
razvijala brana. Spočetka,
v času lesenega rala so branali
s sploščenim šopom rogovila-
stih vej, pozneje so na lesen
prečke pritrdili sprva prio-
strene kline iz trdega lesa
(drena na primer), pozneje pa
kovane iz železa. Tudi za to
delo sta morala biti dva, eden
pri vpregi, drugi za brano, ki
jo je bilo treba z navezo urav-
navati po oranici. Brananje je
bilo ravno tako težko kot«
nje. Ne pravi ljudski rek
man, da je kdo neroden ko
brana v vreči.
Kadar je bila zemlja mo
grudnata in lepljiva, se je i
rala na njivo podati vsa drt
na, ki je bila kos motiki, da
razsekavala ali pa z ušesi m
tik razbijala trdovratne grui
Ponekod so se jih lotili H
z lesenimi kiji.
V zemljo so lahko sadili iN
ko so jo razdrobili. Krompir1
Foto: EDI MASM
it. 16. - 20. april 1995
FOTOREPORTAŽA
20,21
t Hudi
^t-Ličko je življenje lepo.
zdaj. ne v preteklosti. Zato
rf0i kadar se mož - pomorš-
jjo, zato so Laki Dobrajc,
llfš Jošt in drugi iz »tiste«
5te« scene, njeni prijatelji,
jibno je namreč, da se uja-
jga štosa. In iskren.
Si scena ali nobeno početje
p ali drugačno,
[jas, pač enostavno je. Zato,
r znaš uživati v trenutkih,
jš, počenjaš zaradi sebe. In
it Lička.
NINA M. SEDLAR
Foto: EDO EINSPIELER
i8 Lidije
-Ličke:
»fotografij v Padovi, samo-
ta v Vojniku, sodelovanje
lirazstavi v Muzeju novejše
fcviru FKD;
va fotografij v celjskem
ojna razstava v knjižnici
ava v klubu kulturnih de-
ankar;
: razstava cikla fotografij
tomelci ali Štanjel na
adar na roke
ilo otrok, ki bi
pir v jame, so
Kane gomolje
kjer pa so bili
ali iz canj ali
smrt dolgoča-
vmes čenčale
deži niso čisto
še to delo ni
»osti. Tisti, ki
moral biti kar
zadel jamico
'o motiko. Če
i od blizu, je
to ritniti ko-
' pri novem
z motiko. Si-
?Sako delo na
®Po svoje ne-
mimoido-
"Dobro sre-
bamo uspeha
6(0 pri pridel-
ki tudi željo,
Jdilo; da bi
^ noge živali,
Catle zbile kol-
^ bi oraču ne
rfr bi mu, pri-
zbil zobe
Jj ranil. Na
Hod rečejo,
ju»pošketu«
»marot«.
aa bosta zapi-
ne bosta šli
bilo nekoč
' Setev pa je
J^vil tisti iz
;fel najbolj
Se Je seme
JPo zemlji.
, so opravili
>tjezveli-
. ai1 »onaje«,
0 Polje-
Ljudski
tetine« brez
k* Ko se je
^ Pastir usta-
li ne' Pose-
da žetev, je
it. 16. - 20. april 1995
PISMA BRALCEV

PREJELI
SMO
Ko zacveti dren
in zadiši po
poticah
V četrtek, 6. aprila, smo
imeli petošolci I. OŠ v Celju
kulturno-naravoslovni dan, ki
smo ga poimenovali Ko zacve-
ti dren in zadiši po poticah. To
je bil v bistvu projekt, na kate-
rega smo se pripravljali več
dni, namenjen pa je bil oživ-
ljanju običajev, šeg in navad
med velikonočnimi prazniki.
Pri projektu smo sodelovali
vsi učenci s svojimi razredni-
cami in knjižničarko. Že več
dni smo nosili v šolo spihana
jajca, ki smo jih na dan pred-
stavitve barvali z naravnimi
barvili. Izdelovali smo padal-
ca, ki smo jih, obtežene z bon-
bončki, namenili za dobrodo-
šlico našim staršem, izdelovali
dekoracije z velikonočnimi
motivi. Nabirali smo zelenje in
palice za butare, pobrskali
smo po podstrešjih za staro
lončeno posodo in starimi veli-
konočnimi čestitkami. Pov-
prašali smo starše, pa tudi ba-
bice in dedke o njihovih spo-
minih na velikonočne prazni-
ke. To smo zapisali in razsta-
vili na dan predstavitve.
Končno je napočil dan, ki
smo ga vsi nestrpno pričako-
vali, 6. april, ko smo starše po-
vabili v šolo, da jim predstavi-
mo svoje delo. Sprejeli smo jih
pred šolo, kjer so jih pozdravi-
la naša padalca. V matematič-
ni učilnici smo jim predstavili
dopoldansko delo, kjer so ne-
kateri učenci pekli šarkelj in
druge dobrote, ki so se lepo
posrečile. V sosednji učilnici
so nekateri učenci izdelovali
butare. Bile so zelo lepe in po-
nosni smo jih odnesli domov.
Veliko smo izvedeli tudi o bu-
tarah drugod po Sloveniji,
predvsem pa nas je zanimalo
vse o njih v Celju in njegovi
okolici. V sosednji učilnici je
bila razstavljena lončena po-
soda, dekoracije in velikonoč-
ni pogrinjek. Bilo je res praz-
nično. Naša sošolka je pred-
stavila, kako so včasih v jerba-
su nesli »v žegenj«. Nato pa
smo bili deležni velikonočnih
dobrot, ki smo jih pripravili
sami, ali pa so jih prispevali
sponzorji. V isti učilnici je
skupina učenk, ob pomoči svo-
jih mamic, vezla prtičke, kate-
re so nam tudi predstavile.
Ob zaključku kulturno-na-
ravoslovnega dne, ko smo sku-
paj s starši zadovoljni odšli
domov, smo se vsi zavedali,
kako pomembno je ohraniti
stare šege in navade, da ne bi
tonile v pozabo.
SERGEJ ŠUŠTAR,
MATJAŽ LOJEN,
I.OŠ Celje
Izjava ob
objavah o aferah
v Dijaškem
domu Celje
Zavedamo se, da je z dose-
danjimi objavami v dnevnem
časopisju zabrisana objektiv-
na slika o dejanskem stanju
v našem domu. Z izjavami, ki
demantirajo navedbe g. Plev-
nika, nimamo nič skupnega in
jih ne podpiramo.
Podpisani vzgojitelji iz Di-
jaškega doma v Celju izjavlja-
mo, da smo ogorčeni in osra-
močeni ob situaciji, v kateri se
je znašel naš dom in mi zapo-
sleni v njem. O razmerah v na-
šem domu se govori ne samo
v Celju, ampak tudi drugod.
Že ob imenovanju zdajšnje
ravnateljice so bili nakazani
dvomi o primernosti izbire, ki
pa jih nihče ni resno jemal. Od
tega trenutka je dom postal
»problematičen«.
Pojavili so se znaki slabe so-
cialne klime, huda razceplje-
nost in konflikti v kolektivu,
simptomi neustreznega vode-
nja in splošno nezaupanje ter
vprašljiva kadrovska politika.
Manipulacije s kolektivom so
se razširile še med dijake (bla-
tenje določenih vzgojiteljev,
širjenje tendencioznih infor-
macij, stavke dijakov...)
Izjavljamo, da smo zaradi
večletnih slabih izkušenj do-
končno izgubili zaupanje
v strokovnost ravnanja in
osebnostno primernost našega
vodstva.
Da bi izboljšali situacijo,
smo dopuščali neprimerne na-
čine komuniciranja, brezplod-
ne, čez noč napovedane ali ne-
napovedane sestanke, ter se-
stanke brez dnevnega reda.
Kljub temu smo vseskozi vest-
no delali in poskušali blažiti
učinke slabe socialne klime
vsaj pri dijakih.
Neresnične in nepodpisane
izjave pa so nas pripravile do
tega, da javnosti pokažemo, da
se strinjamo s stališči g. Plev-
nika.
Vzgojitelji
Dijaškega doma
Celje
(13 podpisanih)
Resnična
sramota - 20.
april 1944
Ko se stopnjujejo aktivnosti
okoli sprave ob Lipi in Nove
zaveze ter se pojavljajo avtorji
in še nekateri, ki se takrat niso
niti rodili, operirajo s polres-
nicami, čeprav nimajo nobene
opore in zgodovinskih dejstev.
Spravo ponujajo slovenske-
mu narodu! Spravo naj napra-
vijo v tako imenovani ljub-
ljanski italijanski provinci
(Provincia di Lubiana), katero
so zasedli Italijani in tudi pod
blagoslovom meščanskih
strank in takratnega nadškofa
Antona Rožmana, kateri so se
poklonili italijanskemu oku-
patorju z vdanostnimi kompli-
menti »o veliki rimski kulturi«
itd., kar je znano.
Po številu komunistov kot
vzrok formiranje B—G ni bilo
niti v Prekmurju, Pomurju,
Štajerski, Koroški, kjer so bili
najmočnejši industrijski cen-"
tri: Maribor, Celje, Ravne, celo
rudarsko Posavje, Gorenjska,
saj na Gorenjsko so pripeljali
B-G iz tako imenovane ljub-
ljanske pokrajine, katera pa ni
imela na Gorenjskem ne poli-
tične, ne vojaške moči, ampak
je bila le pridna roka gestapa!
Primorska je bila nacionalno
zelo zavedna, saj so preiskusili
dolgoletni fašistični teror in
B-G ni imela opore, posebno,
ker so se tudi duhovniki kakor
na Štajerskem zavedali geno-
cida nad slovenskim narodom.
Bliža se zelo hitro 20. april,
Hitlerjev rojstni dan, saj prav
na ta dan je bila zaprisega slo-
venskih domobrancev na ta-
kratnem ljubljanskem stadi-
onu ob prisotnosti SS oficir-
jev. Vodil jo je general Erwin
Rosener, general Leon Rupnik
in škof Anton Rožman, ki je
blagoslovil vojake in orožje SS
in opravil svojo kolaboraci-
onistično »dolžnost«! Nepo-
zabna sramota!
Sprava je lahko narejena ta-
koj. Dokažite, da je bil Niirn-
berški proces neligitimen, kri-
vičen, zmotljiv, ko je obsodil
SS, francosko kolaboracijo,
belgijsko SS divizijo, sodelav-
ce Qusilinga na Norveškem in
seveda tudi našega sodelova-
nja bataljonov BE-GA, pod
prisego in pod komando SS.
Zgodovina je kruta! Zelo ostro
obračunavanje z okupatorje-
vimi sodelavci in SS se ni do-
gajalo samo v Sloveniji, zelo
ostro je bilo tudi v sami Nem-
čiji. Ob reki Ren je bilo tabo-
rišče nemških vojakov, ki so se
predali brez boja in tudi brez
orožja. Ameriška armada pod
komando Eisenhoverja jih je
zajela preko enega milijona.
Nagnali so jih v taborišče
z žično ograjo, brez vode, sani-
tarij, barak in šotorov. Do
konca leta 1945 so vsi pomrli,
skoraj brez vode in hrane. Na
teh masovnih grobiščih ni ne
memorialnih obeležij in ne
spominov na kolaboracijo, saj
se jih ti veliki narodi sramuje-
jo, ker kolaboracija je pri kul-
turnih narodih največja sra-
mota.
Ko bo ves protifašističen
svet proslavljal 50. letnico
zmage nad fašizmom, se Slo-
venci lahko vprašamo o svoji
identiteti. Ali smo bili na stra-
ni velike protifašistične fron-
te, v svetu priznane NOB Slo-
venije ali na strani kolaboraci-
je, katero nekateri poskušajo
opravičiti, čeprav prisega oku-
patorju predstavlja najbolj
sramotni akt.
Če pa ne veste, ali ste slučaj-
no pozabili, kaj ta prisega po-
meni, vprašajte spoštovanega
uglednega gospoda profesorja
dr. Trstenjaka še enkrat.
STANE KOKALJ,
Celje
Dan šole
V soboto, 8. aprila, je na
Srednji frizerski, tekstilni,
strojni in prometni šoli pote-
kal dan šole. Kot vsako leto so
tudi letos učenci predstavili
več dejavnosti in sodelovali na
raznih tekmovanjih.
Tekstilke so razstavile svoje
izdelke, ki so jih sešile med
šolskim letom. Med njimi je
bilo nekaj maturantskih
oblek, narejenih po zamislih in
znanju učenk.
Svoje spretnosti so lahko
pokazale tudi frizerke. V pr-
vem delu so oblikovale priče-
ske na lutkah, nato pa še na
živih modelih. Pri tem smo jih
lahko z zanimanjem opazova-
li, saj so ustvarile tudi nekaj
zelo nenavadnih in nevsakda-
njih pričesk, ki so imele razne
modne dodatke in so bile v ra-
zličnih barvnih odtenkih.
Tudi avtomehaniki so se po-
merili v znanju in spretnostih,
ko so tekmovali v popravlja-
nju avtomobilov in ročni ob-
delavi. Nekateri so lahko s tem
pokazali svojo zrelost in vese-
lje do bodočega poklica.
Prometniki pa so tekmovali
v poznavanju prometnih zna-
kov in pravil.
Med drugimi dejavnostmi so
veliko zanimanja vzbudile ka-
raoke. Ogledali smo si lahko
razstavo z naslovom Storimo
nekaj zase in za okolje — živimo
zdravo. Tekmovanja so bila
tudi iz matematike, slovenske-
ga in angleškega jezika. Učen-
ci in učenke so se pomerili
v malem nogometu in odbojki.
Kot zaključek vsega pa je
vsako leto tudi modna revija,
na kateri manekenke in mane-
keni naše šole predstavijo
oblačila, ki so jih učenci pod
vodstvom mentorjev kreirali
v tekstilnih delavnicah.
Letos je modna revija pote-
kala pod geslom Od otroštva
do zrelosti, zato so prvo kolek-
cijo predstavili malčki. Nato
so bili prikazani različni stili
oblačenja, ki jih mladi izbirajo
na svoji poti odraščanja do
zrelostnega izpita, ki so ga na-
ši manekeni simbolično prika-
zali z maturantskimi oble-
kami.
Na koncu se je zaščitni in
estetski funkciji oblačil pri-
družila še simbolična, ko so
posamezni manekeni z ekstra-
vagantnimi oblačili in priče-
skami ter raznimi tehničnimi
dodatki simbolično predstavili
vse štiri usmeritve naše šole:
frizersko, tekstilno, strojno in
prometno. Modna revija je bila
popestrena s plesom plesne šo-
le Burek in s pesmijo, ki jo je
zapela ena od manekenk.
IRENA SKORNŠEK,
2A2 razred
Ob prvi obletnici
ustanovitve
DPMŽ Trbovlje
Marca je minilo eno leto, od-
kar je ustanovljeno naše dru-
štvo. Čeprav predzadnje usta-
novljeni od sedmih tovrstnih
slovenskih društev imamo za
sabo že kar precej uspešno
opravljenih zastavljenih na-
log. Žal je tudi pri nas resnič-
no dejavna le peščica tistih, ki
so bili z menoj od samega ali
skoraj samega začetka, takrat,
ko sem to društvo šele usta-
navljal. Vesel in hvaležen sem
za vso pomoč in nesebničnost
Simoni, Jocotu, Anici, Kleme-
nu in predvsem Evi.
Preveč živali je bilo, zato ne
morem pisati o vseh. Najdeni,
povoženi, zavrženi, klateči se
po dežju in mrazu, z zlomljeni-
mi ali poškodovanimi tačka-
mi, sestradani, nezaželeni,
mučeni, preganjani. Vsak ima
svojo žalostno zgodbo, žal ne
vedno s srečnim koncem.
A takšno je življenje.
Še za nobenega nismo rekli
ne. Za vsakega vemo, od kje je
prišel in kam je odšel. Veliko
prečutih ali v vežah in kopal-
nicah prespanih noči je za na-
mi ob bolnih kužkih in mucah.
In ogromno stroškov ter brez-
plačnih, prostovoljnih kilome-
trov, ki gredo v tisoče, ko smo
prečesavali Slovenijo po dol-
gem in počez. Zato, da bodo
jutri zavetišča. Ker jih danes
ni, nas ljudje kličejo. S proš-
njami za pomoč ali ponuja-
njem pomoči. A ves trud je po-
plačan, ko ti pošljejo sliko ali
pripeljejo pokazat posvojeno
žival. Lepo jih je videti site in
veselo mahajoče z repi ter ve-
deti, da jih imajo radi, da jim
je dobro. Z vsakim, ki ga po-
svojijo dobre roke, je narejen
tudi prostor za drugega.
Presenetljivo malo odklonil-
nih stališč je. A tudi taka mo-
rajo biti, že zato, da ostaneš na
pravi poti in veš, da delaš ne-
kaj koristnega. Nazadnje me je
poklical nek anonimni gospod,
ki mi ni ravno prijazno, zato
pa s tem večjim občutkom po-
vedal, da sem s svojim tropom
psov sramota za Zasavje, da
naj se raje brigam za ljudi.
Sem radoveden, kakšen bi bil
komentar, če bi prav njega
ugriznil klateški, zavržen ku-
ža, ki je potencialna nevarnost
za širjenje bolezni. Med prvimi
člani bom, ko bo ustanovljeno
društvo za varstvo ljudi. Do-
kler pa svoje delo, rezultat člo-
veške brezvestnosti, opravlja-
mo prostovoljno in na lastne
stroške, prepuščamo reševanje
tovrstnih zadev plačanim
službam. Ne le za ljudi, tudi za
tiste, ki imajo štiri noge in so
samo okarakterizirani za
predmete, je treba skrbeti. In
mi smo se odločili pač zanje.
V drugo leto vstopamo in
čakajo nas nove naloge. Dobro
vemo, kam so namenjeni naši
koraki. Od prvega do zadnjega
jih je resda potrebno narediti
še veliko, a počasi in vztrajno
se pride daleč, povsod. Zato
iskrena hvala vsem velikim ter
malim kolegom in darovalcem
kakršnokoli pomoči. Pred-
vsem pa tistim izmed vas, ki
ste našim varovancem ponudi-
li dom in lepo skrbite zanje.
Pravijo, da je pravi prijatelj
tisti, ob katerem si lahko tak,
kakršen si. In marsikdo lahko
potrdi, da sta to lahko tudi ku-
ža ali muc.
ROMAN TURNŠEK,
predsednik DPMŽ
Trbovlje
Skupščina
slovenskih
esperantistov
V	soboto, 8. aprila so se
v Ljubljani zbrali delegati slo-
venskih esperantskih društev
na redni letni skupščini. Pre-
gledali so delo preteklega leta,
finančno poslovanje in načrto-
vali delo vnaprej. Pomemben
uspeh na področju esperanta
v Sloveniji je sprejem izdelave
popolnega slovensko espe-
rantskega in esperantsko slo-
venskega slovarja, ki je v pro-
gramu Znanstvenega instituta
za jezike na Filozofski fakul-
teti v Ljubljani. To je zelo ob-
sežno in zahtevno delo. Mari-
borski železničarji pripravlja-
jo skupaj s svojo železničarsko
mednarodno esperantsko zve-
zo esperantsko slovenski in
slovensko esperantski slovar
z železničarskega področja, ki
bo obsegal okrog 10 tisoč
besed.
V	razgovoru je bila izpo-
stavljena skrb zaradi zane-
marjanja naše družbe do slo-
venščine in na področju med-
narodnega sodelovanja. Jasno
postaja, da gre za dolgoročno
kulturno in jezikovno anglo-
amerikanizacijo ne samo Slo-
venije, ampak vseh malih na-
rodov na tleh Evrope. Na i,1
lost se to kaže povsod, poguj
na ulice in vasi, povsod vil
angleške ali nemške nap^
Primož Trubar, France Pre^
ren, Ivan Cankar in drugi nas
prebuditelji, bi se v grobovj
obrnili, ko bi videli, da se h!
prireditvah in pomembnih sl^
venskih kulturnih obletnic^
prepeva njim v čast v tujih k
zikih. Bomo vsi mali narodi, to
je večina od 56 narodov, ki
ve na tleh Evrope, postali lj
deželice, mali narodi pa le ^
morodci, ki se bodo borili %
obstoj svojega jezika, kot so ^
naši predniki v obdobju pre.
buditeljev?
Naloga malih narodov bi
morala biti borba za enako-
pravno sporazumevanje
v družbi z velikimi narodi. An.
gleščina ne more biti rešitev
problema enakopravnega so.
delovanja in sporazumevanja
Ta problem reši lahko espe.
ranto, ki se je v svojem več kot
stoletnem delovanju razširi]
po vsem svetu in se dokazal,
da bi lahko odlično rešil vses-
plošni jezikovni problem
Unesco ga je že dvakrat pripo-
ročil državam članicam, ven-
dar so vsa ta prizadevanja pri
uradnih ustanovah ne samo
pri nas, omalovaževana. Espe-
rantisti si že več kot sto let
prizadevamo, da bi esperanto
postal drugi jezik vsakega člo-
veka (prvi je materin) za reši-
tev enakopravnega sporazu-
mevanja med narodi. Člove-
štvo ima v rokah idealno reši-
tev jezikovnega problema, pa
je voditelji narodov ne marajo
sprejeti in uresničiti. Na nas
malih narodih je, da se a
ohranitev narodnega obstoja
v borbi za enakopravno sode-
lovanje z velikimi oprimemo
esperanta kot rešilne bilke za
rešitev vsesplošnega jezikov-
nega problema.
SLAVA ŠALAMON.
Griže
Pojasnilo
V Pismih bralcev objav-
ljamo samo pisma znanih
avtorjev, zato mora biti
vsako pismo podpisano
z imenom, priimkom in
točnim naslovom. Če je
mogoče, pripišite tudi tele-
fonsko številko, kamor vas
lahko po potrebi pokliče-
mo. Pismo ne sme presegati
45 tipkanih vrstic. Daljša
pisma bomo v uredništvu
krajšali tako, da ne bo pri-
zadet smisel sporočila.
Po zakonu o javnih gla-
silih so uredništva dolžna
objaviti le odgovor na ob-
javljeno informacijo ter
popravek objavljene infor-
macije, s katero sta priza-
deta pravica ali interes pis-
ca, o vseh ostalih pismih pa
se odloča v skladu z ured-
niško politiko.
PODJETJE ZA RAČUNALNIŠTVO
TRGOVINO IN STORITVE '
PE CEDE, Cesta na Dobrovo 9, telefon: 411-927,31-901, fax: 31-901, od 8. do 16.ure
486SX-33,4MB RAM, 540 CONNER, COLOR ni 106.138 SIT Doplačila: VGA VLB
486DX2-66,4MB RAM, 540 CONNER, COLOR ni 119,474 SIT	SIT: ™š*fr
486DX2-80,4MB RAM, 540 CONNER, COLOR ni 126.034 SIT ^15° i3593 siTmOrt0r
486DX4-100,4MB RAM, 540 CONNER, COLOR ni 134.151 SIT So veljavne na dan 24. 3
Zahtevajte ponudbo - obročno odplačevanje!
ZA OGLASE, KI SO V NOVEM
TEDNIKU OBJAVLJENI POD
ŠIFRO, NIMAMO NASLOVA.
Interesenti, ki se zanimate za tak oglas, morate
napisati pisno ponudbo z osebnimi podatki, ki se
nanašajo na vsebino oglasa, ter popolnim naslovom in
telefonsko številko. Na kuverti označite šifro, ki je
v časopisu. Ponudbo pošljite na naslov: Novi tednik,
Prešernova 19, Celje
Oseba, ki je oglas pod šifro objavila v časopisu, bo prišla
po ponudbo in sama vzpostavila stik z vami.
S.O.S. klici
Za ženske in otroke - žrtve nasilja
(061) 441-993 ali 9782
Vsak dan od 18. do 23. ure
Za otroke in mlade
(061)	323-353
Vsak delavnik od 12. do 16. ure
(062)	212-662
Pokliči, kadar si v stiski, imaš težave
s samim seboj, s prijatelji, v šoli - ob
ponedeljkih in sredah od 14. do 18.
ure
Klic v duševni stiski
9781
vsak dan od 15. do 22. ure
Anonimni alkoholiki
AA klub Celje, telefon 36-700,
714-392 po 15. uri
AA klub Ljubno, 841-271 in 841-211.
dopoldan ob delavnikih	j
it. 16. - 20. april 1995
J3
PISMA BRALCEV
PIVOVARNA LAŠKO
lomu je
^menjen
pločnik?
y imenu številnih krajanov
brne prosim za nasvet, kam
\Le obrnemo, da bomo uspe-
furediti tako, da bo pločnik
centru Dobrne lahko upora-
L Za pešce? Sedaj ga upo-
ujajo za parkiranje avtomo-
g0v, osebnih in tovornih.
Pešci pa hodimo po sredini ce-
Ne vem, zakaj je lahko
, Celju red, pri nas pa smo
Dopuščeni sami sebi? Nas se
Lmnijo samo takrat, kadar
T potrebno plačati davke!
[do je pristojen za te zadeve?
Prosim za odgovor.
I.P.,
Dobrna
je kaj takega
možno tudi
i Laškem?
Kot občana in davkoplače-
valca me iz dneva v dan prese-
nečajo naslovi o dodatnih iz-
plačilih občinskih in mestnih
funkcionarjev, ki nimajo za-
konske osnove. Človek, ki je
navajen delati in iz poštenega
zaslužka odvajati oz. plačevati
davek za pridnost, uspešnost
(brez stimulativnega nagraje-
tanja, brez obračuna upravi-
čenih dnevnic, z večinsko upo-
ubo svojega vozila v službene
namene, brez povrnitve stro-
škov, razen avtobusnih stro-
lov v in iz službe) je zrevolti-
m, razočaran ter šokiran nad
most j o posameznih občin-
iih mogotcev in funkcionar-
jev v občinah, ko so si na tak
4 drugačen način nezakonito
prisvojili, v vseh mogočih obli-
kah, ogromne vsote denarja,
»a račun in iz žepov davkopla-
čevalcev.
Kako so zgroženi šele upo-
kojenci, nezaposleni, srednje-
šolci, študentje, sedanji in bo-
doči tehnološki viški.
Posebno pozornost vzbuja
članek v Dnevniku z dne 17.
marca letos pod naslovom Do-
datne požlahtnitve lepih plač.
Seveda ob delitvi takih zne-
skov stranka ni pomembna,
važno je, da so vsi obdarjeni
funkcionarji svoje malhe na-
polnili. Da ne bi bili preveč
Razočarani in se obremenjevali
z drugimi in imeli slabo vest,
^ nismo nič opravili znotraj
^oje občine, me je ob skopih
formacijah, kljub zaprtosti
dosedanjega IS občine Laško,
k ga je vodil gospod magister
e«>nomije Matek Roman,
spodbudila misel, da zahte-
vam javno od sedanjega župa-
na gospoda Hrastelja in pred-
nika občinskega sveta go-
spoda Kolarja, imenovanje
^edne komisije občine La-
ki naj pregleda izplačila
vktih 1991 do 1995 in njihovo
^ladnost s pravilnikom in ža-
lskimi osnovami. Komisiio
°rajo sestavljati neobreme-
)<jni občani, ki niso vodilni
®'avci, niso zaposleni v bivši
Pravi občine Laško in niso
jjofesionalni ter neprofesi-
^alni funkcionarji bivšega IS
Jčine občine Laško ter
JJMsedniki krajevnih skup-
čan Komisii° na Podlog ob-
(jjpt0v> davkoplačevalcev, po-
pj/1!. ljudske iniciative, sku-
e volivcev v desetčlanski
čin t ,občinskemu svetu ob-
Laško predlaga župan go-
/ d Hrastelj. Ob seznanitvi
pitati Komisije se bo lah-
Ušk VSeh institucij v občini
^ odvijalo z večjo mero
"Panja kot dosedaj.
e nimata gospod župan in
občinski svet slabe vesti, po-
tem bo predlog o ustanovitvi
Komisije sprejet. Pričakujem
javni odgovor v Krpanu in No-
vem tedniku. Rad bi tudi javni
odgovor, koliko osebnih vozil
in kombijev ima sedaj v lasti
ali najemu (leasingu) občinska
uprava in Upravna enota La-
ško ter od koga, upam, da to ni
skrivnost.
ROBERT ŠTERN,
Laško
Dualizem v Celju
Več ali manj vsak dan se
v družbi s psom sprehodim čez
Trg Celjskih knezov. Ko greva
mimo Narodnega doma, zagle-
dam pano, na katerem med
drugim piše: »Obnova Mestne-
ga gradu«. V dnevnem časo-
pisju, na radiu in po televiziji
pa v zadnjem času berem, sli-
šim in vidim, da je to »Knežji
dvorec«.
Preko »masiča« in Krekove-
ga trga se vračava domov. Po-
gled se mi ustavi na Celjski
pošti. Na prvem vhodu piše:
Pošta - d.o.o. Maribor, t.j.
znamke in ostalo in to pod ta-
blico Krekov trg. Na drugem
vhodu, ki je v rekonstrukciji
pa piše: Pošta d.o.o. Ljubljana
- t.j. telefonisti in ostalo, ki pa
je pod tablo Titov trg.
V	neposredni bližini je še se-
dež DARS-a - s tajnico in fiku-
som. Kranjci so v duhu decen-
tralizacije in regionalizacije
podarili Štajercem res samo
visokodonosna podjetja. Preko
Savinjske doline je že »v pol-
nem razmahu gradnja avtoce-
ste«, pa glavno je, da imamo
napis, pošta d.o.o. v Mariboru
pa je »visoko rentabilna«. Pa
brez zamere, res pa je!
DUŠAN HUS st.,
Celje
Informacija za
javnost
8. aprila je bil na bledu 6.
kongres Mladega foruma
Združene liste socialnih de-
mokratov. Na njem smo spre-
jeli nov statut in zavzeli stališ-
če do aktualnih družbenih do-
gajanj.
Tako smo v resolucijo ob 50.
obletnici zmage nad fašizmom
in nacizmom zapisali, da je
treba takoj prenehati z posku-
si razvrednotenja narodnoo-
svobodilnega boja in upora
okupatorju med drugo svetov-
no vojno. Ta upor je namreč
postavil temelje slovenski dr-
žavnosti in Slovenijo nedvo-
umno uvrstil v svobodoljuben
svet. Obsojamo vse poskuse
rehabilitacije kvizlinštva, saj
to vodi k novim pojavom ne-
strpnosti in sovraštva. Naša
temeljna zahteva pa je, da naj
slovenska politika preteklost
pusti pri miru in se posveti
razvojnim vprašanjem prihod-
nosti.
Zavzeli smo se tudi proti
vračanju posesti Cerkvi, saj to
predstavlja velik korak v smer
ponovne uvedbe veleposestni-
štva v Sloveniji. Cerkev nikjer
v Evropi nima toliko posesti,
kot bi je imela pri nas, pa tudi
fevdalizma je že zdavnaj
konec.
V	tretji kongresni resoluciji
smo se zavzeli za vseevropsko
usmerjeno Slovenijo, ki naj ta-
koj zniža del proračuna, na-
menjenega za vojsko in ta de-
nar porabi za šolstvo, zdrav-
stvo in spodbujanje zaposlo-
vanja. Zavzemamo se za de-
centralizacijo Slovenije in
vračanje pristojnosti regijam
in občinam, po vzoru na drža-
ve EU ter zahtevamo uvedbo
strogih kazenskih ukrepov
proti vsem, ki mučijo živali.
V	zadnji resoluciji naspro-
tujemo podaljšanju porodni-
škega dopusta na tri leta, saj
bi ta parcialni ukrep družin-
ske politike prinesel več škode
kot koristi. Zavzemamo se za
celovito družinsko politiko
(delo za mlade, zagotovljena
stanovanja, brezplačni vrtci in
šole, spreminjanje odnosa do
tradicionalne delitve dela na
moška in ženska) ter predlaga-
mo, da se plačani dopust za
očeta ob rojstvu otroka po-
daljša na trideset dni.
DANILO TOMŠIČ,
predsednik MF ZL
Ljubljana
Posebne
pokojnine
V	današnji samostojni Slo-
veniji ne morem razumeti, da
nimamo avtocest, druge repu-
blike nekdanje Jugoslavije pa
so si te zadeve pravočasno ure-
dile. Poglejmo samo okolico
Zagreba in Beograda, pa avto-
cesto Zagreb-Beograd. Kaj pa
v Sloveniji?
Vprašala bi nekdanje politi-
ke in gospodarje naše republi-
ke, kam so spravili naš denar?
In ali imajo zdaj pravico preje-
mati visoke pokojnine? Me-
nim, da bi v Sloveniji v teh
težkih časih lahko bila najviš-
ja pokojnina le 100.000 SIT.
Kdo dobiva posebne pokoj-
nine?
Prosim, da upravni odbor
pokojninskega in invalidskega
zavoda tako kot vlada Repu-
blike Slovenije, te zadeve do-
bro preučita in dasta odgovor
v javnost.
MARIJA GOBELNIK,
Vrb je
V kakšnem svetu
živimo?
Na vprašanje, kaj je vzrok
mojemu pisanju tega pisma, bi
sledilo nešteto odgovorov, saj
je vzrokov veliko, le-ti pa so tu
med nami, z nami živijo in se
razvijajo.
Koliko je stvari na tako ma-
lem prostoru, kot je Slovenija,
pred katerimi si zatiskamo oči,
v njih ne verjamemo, pa ven-
darle obstajajo. Zakaj? Ali ni-
smo vredni tega, da si podamo
roke in si pomagamo reševati
medsebojne težave? Ne. Smo
drugačni. Med nami raste so-
vraštvo, nepoštenost in krimi-
nal. Temu so priča vsakdanji
dogodki. Že mladoletnik se
ukvarja z ropi in kar je najhu-
je, si uničuje svoje lastno živ-
ljenje s cigareti, pijačo in dro-
gami. Ob tem se pojavi vpraša-
nje, kje je tista vzgoja, ki so jo
nekoč matere in očetje delili
svojim otrokom. Moram pa
pripomniti, da vsega niso krivi
le mladi. Obstajajo vprašanja,
na katera starši svojim otro-
kom nikoli niso odgovorili.
Svoje sinove in hčerke ne učijo
dosti o spolnosti, v katero mla-
dostniki hite, ne da bi vedeli,
da je to kasneje vir velikih
problemov in težav.
Ne opazujmo le človeka,
prijatelja, za katerega nismo
več prepričani ali je to on,
ozrimo se v naravo, ki je edini
vir zdravja. Ko se večkrat
sprehajam po gozdni poti, sem
vesela, da imam vsaj nekaj,
s čimer se lahko pohvalim,
imam naravo, v katero se lah-
ko zatečem pred vsemi vpraša-
nji in težavami resničnega sve-
ta, imam naravo, ki me ščiti in
je moj resnični prijatelj. Ven-
dar, ko opazim sredi gozda
smetišče, me pogosto stisne pri
srcu. Kako je človek lahko ta-
ko nepremišljen, da odpadke,
kot so stari štedilniki, peči in
podobno, ne more odvreči
v zato pripravljene kontejner-
je, ampak ravno v gozd? Naj se
takšen človek sramuje samega
sebe.
V vašem časopisu (ki ga mo-
ram resnično pohvaliti, saj za-
jema veliko tem) opažam več-
krat pisma (predvsem g. Ura-
niča), v katerih nasprotuje
vsem Neslovencem, ki začasno
ali stalno bivajo v Sloveniji.
Tudi jaz sem mnenja, da bi se
ti ljudje, ki niso slovenskega
porekla, vendar so tu dlje časa,
morali naučiti tekoče govoriti
slovenski jezik, vendar za iz-
gon takšnih ljudi iz Slovenije
nikakor nisem. Kajti, o tem,
kdo gradi slovenske ceste in
kdo jih pometa, bi se dalo še
veliko pisati. Verjamem v to,
da imajo ti ljudje veliko svojih
napak (kdo jih pa nima), am-
pak so tudi ljudje, iz krvi in
mesa in prav tako, kakor dru-
gi, imajo pravico živeti na ne-
kem območju.
S tem pismom sem zajela le
nekaj vprašanj iz življenja, to-
da ne smemo se motiti, kajti
teh je veliko več. Živimo v sve-
tu, ki bo propadel le zaradi
nas. Življenjsko ravnotežje bo
porušeno in mi bomo živeli na-
prej, toda kako.
Ob koncu naj povem samo
še to, ljudje ne verjemite
v krute besede, ki jih velevajo
življenjski valovi, verjemite
v ljubezen in prijateljstvo, kaj-
ti le to združuje ljudi!
SIMONA ŠOLINIČ,
Celje
Izjava za javnost
št. 132
Slovenska nacionalna des-
nica (SND) z začudenjem
spremlja dogajanja okrog
predvidene proslave ob 50.
obletnici konca druge svetov-
ne vojne. SND je edina parla-
mentarna stranka, ki ni ime-
novala svojega člana v t.i.
častni odbor za pripravo pro-
slave, ker smo prepričani, da
konec 2. svetovne vojne, ni po-
menil samo zloma enega tota-
litarizma na naših tleh, ampak
takojšen krvav nastop mnogo
hujšega totalitarizma-komu-
nizma, ki je v polstoletnem ob-
dobju Slovencem naredil ne-
precenljivo škodo.
Po Evropi imajo tehten ra-
zlog, da praznujejo, ker je bila
po nacional-socializmu po-
novno uvedena demokracija in
večstrankarstvo. Kaj takega
zmagovalci na naših tleh da-
nes ne morejo trditi, češ, da
naj bi šlo le za boj proti oku-
patorju, ampak jim je šlo
predvsem za svetovno prole-
tarsko revolucijo. To bi neka-
teri radi prikrili in danes ra-
zlagajo, da je šlo za socialno
osvoboditev slovenskega naro-
da. Revolucijo so sedaj zame-
njali z mnogo prijaznejšo be-
sedo socialna osvoboditev.
Koga ima kdo za norca, naj
se vprašajo v štabu politbiroja
Združene liste, ko izumljajo
take nesmisle!
Slovenska nacionalna des-
nica pa bo z velikim zadovolj-
stvom imenovala svojega čla-
na v častni odbor za veliko vo-
jaško parado, ki bo takrat, ko
bomo praznovali 1. obletnico
zmage nad komunizmom ali,
ko bo slovenska vojska praz-
novala prvo obletnico preime-
novanja iz teritorialne
obrambe.
SAŠO LAP,
predsednik SNE
Haloška pešpot
Odločil sem se, da prehodin
haloško pešpot. Vodi od gradi
Bori do Donačke gore. Todc
verjemite, da me je že po neka
minutah hoje postala groza
Ko sem videl, v kakšnem sta-
nju je grad Bori, nisem verjel
da je to sploh res. Da nam pro-
pada objekt, ki je po mojem
nestrokovnem mnenju velik
kulturni spomenik, pa ta na
žalost ni edini. Pogled okoli
obzidja, po propadajočem
dvorišču in objektu samem ter
letnem bazenu, mi je porodil
vprašanje.
Ali je kdo od naših vrlih po-
slancev (najraje bi uporabil
R namesto L), ki smo jih volili
v upanju, da bodo imeli posluh
za reševanje takih sramot, sto-
pil na to propadajoče grajsko
dvorišče? Verjetno, da ni. Če
bi, sem prepričan, da ne bi glo-
bokoumno razpravljali o tem,
ali kupiti najdražje, ali še
dražje letalo za vlado (upajmo,
da bodo potovanja z njim
plodnejša). Žalost in sramota,
vendar ne za tukajšnje prebi-
valce, ampak za tiste, ki so
z figo v žepu sprejeli zakon
o pomoči demografsko ogrože-
nim območjem. S takimi in še
težjimi mislimi sem se oziral
na grad, ko sem nadaljeval pot
navkreber, po lepem gozdu.
Ko se vidno polje razširi po
haloških gričih, posejanimi
z bolj ali manj razbohotenimi
vikendi, sem si zaželel šilce in
se oglasil pri skromni hiški.
Izza vogala je prišla ženica
in me nezaupljivo pogledala
z obrazložitvijo, da živi sama
in da nima nič. Z besedami:
»Tu spodaj sta dva, brat in se-
stra, mogoče boš tam kaj do-
bil,« me je odpravila. Res je
bilo in smo se zapletli v pogo-
vor. Povedala sta mi, da sta
sama ostarela in da so vsi odšli
v mesta ali v tujino.
Ostala je žalost in tesnoba
prežeta z obupom. Tem nekaj
ljudem, ki tam še vztrajajo, je
splahnelo upanje na lepše ča-
se, ki so jih obljubljali kandi-
dati pred volitvami. Toda iz-
voljeni so bili tudi od teh ljudi,
polnih upanja in zaupanja.
Kaj so dobili za iskrenost?
Revščino, žalost in obup, ki so
rodili sovraštvo do oblasti, ki
jih je osiromašila še bolj kot
prejšnja. Edino, kar bi bili
skoraj dobili, so atomski od-
padki.
Vsi ti ljudje pa imajo pristno
haloško vino. Nepremišljeno
sprejeti zakoni o prometu z vi-
nom, jim ga onemogočijo pro-
dati. S prodajo vina bi dobili
sredstva za najnujnejše.
V njem so utopili svoje življe-
nje in dostojanstvo. Z njim je
odteklo vse upanje, da bo tudi
pri njih tekla voda iz pipe ali
da bo tudi pri njih kdaj zazvo-
nil telefon.
Rotim poslance in vse tiste
krščanske in poganske duše, ki
imajo moč odločiti o tem, koli-
ko milijonov ali koliko tisoč
mark si bodo prisvojili in jih
vzeli nam, ki imamo malo ali
nič, naj stopijo korak ali dva
po tej poti. Peš se jim tako ne
bo dalo iti, pa se naj peljejo.
Ampak pozor! Ceste so ozke in
blatne. Če bodo to storili, sem
prepričan, da se Halozam pi-
šejo lepši časi. Toda žalostno
je to, da ni samo haloška pe-
špot speljana po osiromašenih
in žalostnih krajih lepe Slove-
nije, ki tako hrepeni po
Evropi.
Spoštovani (ali pa tudi ne)
oblastniki! Veliko imate še za
narediti. Ne ukvarjajte se le
s seboj! Samo tako si boste
spet pridobili spoštovanje lju-
di, ki so vam omogočili, da ste
kar ste, tam kjer in kako ste.
VILI ERJAVEC,
Polzela
ZAHVALE,
POHVALE
Zahvala in
pohvala
Hude bolečine, ki so se širile
po telesu več desetletij, nacisti
so mi jo namreč vrinili leta
1941 v Starem piskru, in že
leta 1954 sem iskal zato zdrav-
niško pomoč pri dr. Sevšku
v Celju, ki je telo pregledal
z rentegenom in ugotovil, da je
bolezen neozdravljiva, so po-
stale neznosne.
Mnoga leta sem iskal zdrav-
niško pomoč pri zdravnikih
splošne medicine v Celju in
končno osvojil dr. Vukorepo.
Mnoga leta se je trudila, me
oskrbovala z zdravili, zato se ji
za njeno pomoč iskreno zahva-
ljujem. Toda bolečine so se ši-
rile po telesu, da je že ura pri-
čela odštevati zadnje minute
za pot, ki pelje na prostor več-
nega počitka.
Bila je potrebna nujna
zdravniška pomoč, bil sem
prepeljan v bolnišnico Celje in
sicer v zdravstveni center, kjer
me je sprejel dr. Franc Gril.
Pri pregledu je ugotovil, da je
bolezen zastarela. Ostal sem
v bolnišnici, hiter poseg
zdravnikov pa je prispeval
k temu, da je ura prenehala
odštevati minute, za kar se
vsem iskreno zahvaljujem, še
zlasti dr. Francu Grilu, ki je
podaril lep del truda za usta-
vitev ure. Tudi strežnemu
osebju bolnišnice hvala, da so
mi vedno stali ob strani.
F. JAGER,
Celje
Št. 16. - 20. april 1995
INFORMACIJE
Ji
Št. 16. - 20. april 1995

KRONIKA
frdajim prede
ud prijetimi dva petnajstletnika
. i^j policisti so se te dni
jali z dvema fantoma, ki
ti °a ves*' nekaj vlomov
f ma tatvin. Zadeva bi sko-
:f bila omembe vredna, če
l,j vedeli, da imata Danijel
.j:a in Alen iz Žalca komaj
let življenja.
Ojo tatinsko kariero sta
februarja letos, ko sta
^jjala v osebne avtomobile
padla avtoradijske spre-
„nike in podobne, za proda-
jjljive predmete. Resda je
^ ostalo le pri namerah
poskusih, a je že to
Jolj in preveč. Poleg avtora-
:ima je uspelo ukrasti kolo
'j, skladišču Atke v Gotov-
l 10 kilogramov sira, žve-
ne in nekaj kosov čokolad,
^njiški policisti pa so pred
jtkim prijeli Petra S. (24) iz
)Venskih Konjic, ki je osum-
D odvzema motornega kole-
sa znamke bmw. Z njim se je 4.
marca letos nekaj časa preva-
žal, potem pa ga pustil na dru-
gem mestu. Peter je osumljen
še dveh poskusov vlomov
v dva vikenda na Planini na
Pohorju. Z vlamljanjem prav
tako na začetku marca, je last-
nikoma povzročil za 10 oziro-
ma 80 tisoč tolarjev material-
ne škode, mu je pa vlom v vi-
kend (v istem kraju) uspel 6.
marca, ko si je nakradel nekaj
higienskih in prehrambenih
proizvodov ter par kosov oro-
dja in lastnika oškodoval za
okoli 50 tisoč tolarjev. Istega
dne je poskušal ukrasti še
osebni avtomobil, a je bil pri
tem premalo spreten, nazadnje
pa se je s tatinskim motivom
mudil v bifeju Volavc v Koro-
ški vasi, kjer je ukradel cigare-
te in čokolado. Za počitek si je
izbral eno izmed vikend hišic
na konjiškem Pohorju, tam pa
so ga zalotili konjiški policisti
in mu zagrenili spanec in pro-
stost.
Seveda pa so zgoraj navede-
ni storilci prav neznatne ribice
v kriminalnem tolmunu, če jih
primerjamo s tistimi nepridi-
pravi in goljufi, ki zadnje čase
na veliko »kupujejo« drage
osebne avtomobile in pri tem
še bolj na veliko goljufajo
bančnike, škodo pa trpijo za-
varovalnice. Zadnje čase men-
da cvetejo tudi posli pri naku-
pih obveznic R Slovenije. Ne-
kateri so se namreč spomnili,
da je obveznice mogoče pri
bančnem okencu kupiti tudi
s ponarejenimi virmanskimi
nalogi. Kriminalisti UNZ Ce-
lje na teh primerih vneto dela-
jo, nekaj osumljenih storilcev
so že prijeli, mi pa bomo o tem
podrobneje	poročali
v kratkem.
MARJELA AGREŽ
pva grešnika, dva upornika
......umu......iiiimiii
pomikom v postopkih š policisti ponavadi botruje alkohol
Celjski in žalski policisti
,se v minulih dneh ukvar-
ili z dvema osumljenima
{orilcema, ki sta se upirala
ri postopkih in s tem storila
iznivi dejanji. Prvi primer
[povezan z družinsko, dru-
ipa s prometno problema-
b, obema pa je skupni
nenovalec alkohol.
Tako so policisti PP Celje
i aprila ponoči sprejeli te-
ionsko obvestilo iz Ulice
ankolovskih žrtev v Celju,
enem izmed tamkajšnjih
Unovanjskih blokov je bilo
to noč tako hrupno, da
Ersikdo ni mogel zaspati.
Iraval je povzročal 32-letni
bjmir S., ki je v svojem sta-
ranju kričal in razbijal, ko
pretepal svojo ženo.
Pri policijski intervenciji
je pijani Mojmir grozil z že-
lezno cevjo in z njo zamahnil
proti prvemu policistu, ki je
vstopil v stanovanje. Policist
je udarec na sreči uspešno
blokiral, to pa je nasilnika še
bolj ujezilo. Vsega razjarje-
nega in uporniškega Moj-
mirja so končno le obvladali
in ga pripeljali na policijsko
postajo, kjer se je do jutra
treznil. Pri upiranju oziroma
obvladovanju je bil eden od
policistov lažje ranjen. Moj-
mir S. bo moral k sodniku za
prekrške, ker je kalil javni
red in mir, pa še na sodišče,
ker je utemeljeno osumljen
kaznivega dejanja prepreči-
tve uradnega dejanja uradni
osebi.
Podoben primer se je zgo-
dil minulo nedeljo v Libojah,
nekaj minut po polnoči, ko
so žalski policisti ustavljali
voznika osebnega avtomobi-
la, 33-letnega Fahrudina O.
iz Kasaz, ki se je na cesto
pripeljal z bližnjega gostilni-
škega parkirišča.
Fahrudin je, namesto da bi
na poziv policije ustavil, še
močneje pritisnil na plin in
zapeljal proti policistu Bošt-
janu U., ki je sicer odskočil,
a ga je vozilo zadelo v desno
nogo in ga lažje poškodova-
lo. Fahrudin O. je potem po-
begnil, a so ga policisti kma-
lu izsledili in potem sestavili
kazensko ovadbo za kaznivo
dejanje preprečitve uradne-
ga dejanja uradni osebi.
MARJELA AGREŽ
mini KRIMICI
iostilniški pretep
V torek 11. aprila okoli
oldneva, je 38-letni Stanko
1 iz Slovenskih Konjic zavil
gostilno Jelka v Zrečah, ta-
rat pa je v lokal vstopil tudi
'-letni Leopold Z., prav tako
'°njičan. Polde, ki je kazal
°vsem jasne znake alkoholi-
Tanosti, je kmalu po prihodu
topil do Stanka in ga močno
daril v obraz, potem pa ga še
lrcnil. Stanko L. je pri tem
ltrpel hudo telesno poškodbo.
^ododelec
* vinogradu
Slatini pri Ponikvi je v no-
jjna 12. april neznani storilec
na območje vinograda,
® J* last Martina L. iz Ponik-
tem pa ni imel dobrih
r^enov, saj je ne tamkajšnjih
i^rih prerezal 9 nosilnih žic
?s tem povzročil za okoli 60
jv°č tolarjev gmotna škode,
orilec in lastnik vinograda si
Jttio nista v najbolj prijaznih
"^osih.
Unesel motor
ju noči na 12. april je imel
^ ^ namene tudi tisti nezna-
storilec, ki je obiskal gospo-
sko poslopje Franca S.
dušičnem, s kosilnice BCS je
^ontiral in odpeljal motor
hhitem lastniku povzročil za
Cle° 100 tiS°Č tolariev
Qkradel Sončka
vh».
list na 13 aPril je nezna"
l°rilec vlomil v bistro Son-
ček ob hitri cesti v Drami j ah.
Ukradel je plinski kuhalnik
z jeklenko, varnostnim venti-
lom in cevjo. Lastnica lokala,
Jožefa' M. s Teharij, je oškodo-
vana za okoli 80 tisoč tolarjev.
Zvita tica
V	prodajalno Francke V.
v Šentjurju je prejšnji četrtek
popoldne vstopila ženska, ki si
je nekaj časa ogledovala ra-
zlične znamke kavbojk, potem
pa se odločila, da ene izmed
njih preizkusi na sebi. Proda-
jalka ji je omogočila pomerja-
nje v toaletnih prostorih, nez-
nanka pa je izkoristila njeno
nepazljivost tako, da je smu-
knila v sosednje skladišče in
tam iz ženske torbice ukradla
38 tisoč tolarjev. Ko se je vrni-
la v prodajni prostor, je proda-
jalki hlače vrnila z naročilom,
da jih shrani, ker se bo ponje
vrnila v najkrajšem času. Tega
časa ni bilo od nikoder, še bolj
žalostno pa je bilo potem, ko je
ženska ugotovila, da je denar-
nica v torbici prazna.
Kradel v cerkvi
V	času od 15. do 16. aprila je
neznani storilec vlomil v cer-
ketf Svetega Križa v Belih Vo-
dah. Odnesel je 12 svečnikov,
dva keliha in ojačevalec z mi-
krofonom. V noči na ponede-
ljek se je storilec očitno vrnil
na kraj tatvine in vlomil še
v objekt, imenovan "svete
stopnice". V tem objektu po-
grešajo 2 svečnika. Z dejanjem
je šoštanjska župnija oškodo-
vana (po nestrokovni oceni) za
okoli 500 tisoč tolarjev.
Vlomil v skladišče
V	noči na 14. april je nezna-
ni storilec vlomil v skladišče
gotovih izdelkov Tovarne kr-
mil v Žalcu. Iz pisarniških
prostorov, kamor je prav tako
vstopil na silo, je odnesel 7 ti-
soč tolarjev gotovine, 6 fructa-
lovih sadnih sokov, ključ od
osebnega vozila in štiri žepne
kalkulatorje. Tovarna krmil je
s tem oškodovana za okoli 100
tisoč tolarjev.
Krivolovec
V	noči na 14. april je nekdo
v gozdu pod RTC Rogla blizu
Petrove koče (najverjetneje)
z lovsko puško ustrelil mlado
košuto in jelena. Ustreljeno
divjad je potem naložil v avto-
mobil in se odpeljal v neznano
smer. S tem dejanjem je goji-
tveno lovišče Pohorje oškodo-
vano za okoli 90 tisoč tolarjev.
Izginule bluze
Minulo soboto je neznani
storilec izkoristil nepazljivost
zaposlenih v blagovnici Savi-
nja v Mozirju. Pri skladiščnih
vratih je ukradel 5 kartonskih
škatel, v katerih je bilo 120
pletenih bluz. TP Savinja je
s tem dejanjem oškodovano za
408 tisoč tolarjev. V kratkem
bodo določene pletene bluzice
zelo poceni.
Okradenl Lečnik
V	dneh od 15. do 17. aprila
je nekdo (spet) razbil izložbe-
no steklo Urarstva Lečnik
v Aškerčevi ulici v Celju. Sto-
rilec je potem skozi odprtino
segel v notranjost izložbe in si
postregel s štirimi ročnimi
urami v skupni vrednosti okoli
200 tisoč tolarjev.	M. A.
PROMETNE NfZGODE
Obtičal v ograji
Na Teharski cesti v Celju se
je, v četrtek 14. aprila popold-
ne, pripetila nezgoda, v kateri
se je hudo telesno poškodoval
voznik motornega kolesa.
Gmotna škoda znaša okoli 70
tisoč tolarjev.
Boris V. (38) iz Celja je vozil
motorno kolo po Teharski ce-
sti proti Celju. V bližini hiše
Teharska cesta 29 je v levem
nepreglednem ovinku trčil
v desni robnik pločnika, po
padcu pa še v žično ograjo ob
pločniku.
Štirje ranjeni
Na regionalni cesti v Letušu
se je, v petek 14. aprila zvečer,
pripetila nezgoda, v kateri je
bila ena oseba hudo ranjena,
trije udeleženci pa so utrpeli
lažje telesne poškodbe. Gmot-
na škoda znaša okoli pol mili-
jona tolarjev.
Nedžad I. (19), državljan
BiH, ki živi v Velenju, je vozil
osebni avtomobil iz smeri Le-
tuša proti Braslovčam. Ko je
v Letušu pripeljal v enega od
desnih ovinkov, ga je na mo-
krem vozišču zaneslo na levo
stran ceste, takrat pa se je iz
smeri Braslovč z osebnim av-
tomobilom pripeljal 18-letni
Iztok H. iz Prebolda. Vozili sta
trčili, pri tem pa je vozilo Ned-
žada I. raztrgalo na tri dele,
sam pa je utrpel hude telesne
poškodbe. Voznik Iztok H. in
dva njegova sopotnika, 34-let-
ni Janez Z. iz Prebolda in tri-
letna Tjaša Z., prav tako iz
Prebolda, pa so bili lažje ra-
njeni. Zaradi te nesreče je bila
regionalna cesta do 20.40 ure
zaprta za ves promet.
Nesreča na sloveniki
Na cesti rezervirani za mo-
torna vozila, pri izvozu
v Dramljah, se je, v soboto 15.
aprila zjutraj, pripetila nezgo-
da, v kateri so bili trije udele-
ženci težko ranjeni, eden je bil
lažje poškodovan, materialna
škoda na vozilih pa znaša pri-
bližno 1 milijon tolarjev.
Janez R. (29) iz Logatca je
vozil tovorni avtomobil iz
smeri Celja proti Mariboru.
Ko je pripeljal v Dramlje, je na
zaviralnem pasu opazil dva
madžarska vlačilca z vključe-
nima levima smernima kazal-
cema, a se na vozni pas za
smer Tepanje takrat še nista
vključevala. Zato je preko ne-
prekinjene črte zapeljal na na-
sprotni vozni pas, da bi vlačil-
cema omogočil vključitev.
V tistem trenutku je iz smeri
Maribora pripeljal voznik
osebnega avtomobila, 44-letni
Vlado K. iz Maribora, ki je
močno zaviral, a trčenja ni
mogel preprečiti. V nesreči so
se hudo telesno poškodovali
voznik Vlado K. in njegovi so-
potnici, 39-letna Tatjana K. in
10-letna Anja K. iz Maribora.
Voznik tovornjaka je bil lažje
ranjen. Popolna zapora ceste
je trajala od 8.15 do 10.15 ure.
Trčenje na
Konjiškem
Na lokalni cesti v Koroški
vasi se je, minulo soboto do-
poldne, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
ranjena, gmotna škoda pa zna-
ša okrog 400 tisoč tolarjev.
Andrej R. (21) iz Slovenske
Bistrice je vozil osebni avto-
mobil iz Zreč proti Padeškemu
Vrhu. Ko je v Koroški vasi pe-
ljal po rahlem klancu navzdol,
je na ravnem delu ceste zape-
ljal na levo, takrat pa mu je
nasproti pripeljal voznik oseb-
nega avtomobila, 36-letni
Zdenko D. iz Zreč. V trčenju je
Andrej R. utrpel hudo telesno
poškodbo.
Ni se ustavil
Na magistralni cesti zunaj
naselja Mala Pristava se je,
minulo soboto dopoldne, pri-
petila nezgoda, v kateri je bila
ena oseba hudo ranjena, mate-
rialna škoda na vozilih pa zna-
ša okoli 500 tisoč tolarjev.
Roman Z. (27) iz Podpeča
nad Marofom je vozil osebni
avto iz smeri Šmarja pri Jelšah
proti Mestinju. Ko je v Mali
Pristavi pripeljal čez železni-
ško progo, je nameraval zaviti
levo na lokalno cesto in se po-
stavil ob sredinski črti. Takrat
je za njim pripeljal voznik
kombiniranega vozila, 28-let-
ni Igor A. iz Šentvida pri Gro-
belnem, ki se ni uspel pravo-
časno ustaviti. Trčil je v zadnji
del osebnega vozila, katerega
voznik se je hudo telesno po-
škodoval.
V jarku na strehi
Na magistralni cesti v La-
škem se je, v soboto 15. aprila
ob 1.15 uri, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba težko
ranjena, gmotna škoda pa zna-
ša okoli 450 tisoč tolarjev.
Jurij V. (24) iz Celja je vozil
osebni avtomobil iz Laškega
proti Celju, pri Ininem bencin-
skem servisu v Laškem pa ga
je v levem nepreglednem ovin-
ku in na mokri površini začelo
zanašati. Zapeljal je na desno
bankino in se prevrnil v ob-
cestni jarek, kjer je vozilo ob-
stalo na strehi. Pri prevrača-
nju je bil težko ranjen sopot-
nik, 22-letni Jure B. iz Celja.
Nesreča v križišču
V križišču Čopove in Pucove
ulice v Celju se je, v ponede-
ljek 17. aprila dopoldqp, pri-
petila nezgoda, v kateri sta bi-
la ranjena dva udeleženca,
škoda na vozilih pa znaša oko-
li 800 tisoč tolarjev.
Sani B. (27) iz Celja se je po
Čopovi ulici peljal z osebnim
avtomobilom proti Pucovi uli-
ci. Ko je pripeljal v križišče
s to ulico, je zapeljal v levo
v trenutku, ko je iz smeri
Ostrožnega pripeljala voznica
osebnega avtomobila, 43-letna
Marta J. iz Celja, ki v križišču
ni spreminjala smeri vožnje.
Vozili sta trčili, pri tem pa je
voznica Marta J. utrpela hude
telesne poškodbe, njen sopot-
nik, 59-letni Frančišek J. pa je
bil lažje poškodovan.
Dve cvetki
z maliganskih
poljan
Minuli petek ob petih zju-
traj se je v osebnem avtomobi-
lu po magistralni cesti iz smeri
Celja proti Slovenskim Konji-
cam peljal 30-letni Aleksander
O. iz Ilovce. V kraju Verpete je
v ostrem desnem ovinku zape-
ljal s ceste in se poškodoval,
nakar so ga odpeljali na
zdravljenje v celjsko bolnišni-
co. Temu vozniku so policisti
že v nočnem času začasno odv-
zeli vozniško dovoljenje in mu
prepovedali nadaljnjo vožnjo,
ker je bil pod vplivom alkoho-
la, pa njihove odredbe očitno
ni upošteval. Kdor ne uboga,
ga tepe nadloga, kajne?
Istega dne v popoldanskem
času sta v križišču Šaleške in
Kidričeve ceste v Velenju trči-
la dva voznika osebnih avto-
mobilov. Na srečo je bila ško-
da le materialna, kot običajno,
pa so policisti tudi v tem pri-
meru z alkotestom preizkusili
oba udeležena voznika. Ugo-
tovili so, da je imel domnevni
povzročitelj nezgode v orga-
nizmu kar 3,3 promile alkoho-
la, drugi voznik pa tudi ni bil
maligansko »nedolžen«, saj so
mu namerili 0,8 promile alko-
hola. Pa naj se še kdo čudi,
zakaj je pri nas prometna var-
nost v Sloveniji med najslabši-
mi v Evropi!
M. A.
•	V noči na 15. april je Jo-
že J. hotel na vsak način
priti za šank že davno za-
prte gostilne v Opoki. Več
od razbite šipe na vhodnih
vratih to noč ni dosegel, ga
bo pa v kratkem k sebi po-
vabil sodnik za prekrške.
•	V soboto je v lokalu
Ostržek na Hudinji javni
red in mir zlorabljal pijani
Stanislav O., ki je beli dan
dočakal v policijski alko-
holni treznilnici.
•	Alkoholne detoksikacije
v policijski stolpnici je bil
deležen tudi Tadej O., ki je
v soboto zarana kršil javni
red in mir na Ljubljanski
cesti, spotoma pa je prete-
pel nekega občana. Pred
tem je, skupaj s svojim ate-
kom iz prejšnje cvetke,
zgago delal v Ostržku. Atek
in sinek sta se torej zjutraj
zbudila pod isto streho.
•	V Pečovju sta Aleš R. in
Bojan R., ki pa nista brata,
dvorila mladenkama in bi-
la pri tem tako glasna, da
sta priklicala vse drugo, le
ljubljeni dve ne. Trubadur-
ja sta, namesto da bi ubra-
no zapela, s koloma tolkla
po hišnih žlebovih in vrtni
ograji ter metala kamenje
v hišo in steklo. Med dru-
gim sta priklicala tudi po-
licijsko patruljo, to pa ju
bo stalo sodnika za pre-
krške.
•	Rudi je bil prejšnji teden
nesrečen, ker mu je nekdo
vse razmetal po stanova-
nju. Potem so ugotovili, da
je po stanovanju rogovilil
Rudijev brat, ki pa ni nare-
dil nobene škode in nič
ukradel. Policisti so mu
svetovali, naj bratovo sta-
novanje lepo pospravi.
M. A.
Trčil v mostno
ograjo
Na regionalni cesti zunaj
naselja Špitalič se je, v pone-
deljek 17. aprila popoldne,
pripetila nezgoda, v kateri je
bila ena oseba hudo telesno
poškodovana, materialna ško-
da pa znaša približno 100 tisoč
tolarjev.
Robert K. (19) iz Dramelj je
vozil neregistriran osebni av-
tomobil iz smeri Žič proti Špi-
taliču. Ko je pripeljal do mo-
stu čez potok Žičnica, je zape-
ljal vzvratno in trčil v mostno
ograjo, ki se je zlomila. Vozilo
je z mostu zdrsnilo v potok in
tam obstalo na strehi. V nesre-
či je hude poškodbe utrpela
sopotnica, 17-letna Zla tka K.
iz Podgorja.	M. A.
GORELO JE
Mazda v plamenih
Ko se je Miran M. iz Bodreža
minulo nedeljo peljal s svojo
mazdo 929 skozi Teharje pri
Celju, je zaznal močan vonj po
bencinu. Zaradi tega je vozilo
ustavil ob cesti in imel pri tem
precej sreče, saj je takrat že
začelo goreti v predelu motor-
ja. Ogenj so pogasili gasilci
GD Teharje, škoda na vozilu
pa znaša okoli 160 tisoč to-
larjev.
Gorelo v stanovanju
V stanovanju Anice T. na
Mariborski cesti je minulo ne-
deljo zjutraj izbruhnil požar,
do katerega je prišlo zaradi
napake na električni napelja-
vi. Zgorel je televizijski spre-
jemnik, zraven pa še glasbeni
stolp, električna pečica in
omara. Škoda znaša okoli 300
tisoč tolarjev, požar pa so po-
gasili stanovalci sami. M. A.
Št. 16. - 20. april 1995
GLASBA

V znamenju glasbe
Od 21. do 23. aprila bo Celje v znamenju 2. mednarodnega
glasbenega sejma
Sejmišče Golovca je že pri-
pravljeno na jutrišnjo otvori-
tev 2. mednarodnega glasbe-
nega sejma. Lanski poskus
prireditve je padel na plodna
tla in letos je odziv razstavljal-
cev in nastopajočih še boljši.
Organizator je letošnji sejem
prestavil za teden dni ter ga
tako »umaknil« prvomajskim
praznikom. To naj bi omogoči-
lo tudi večji obisk zanimive
prireditve, ki si jo je lani ogle-
dalo osem tisoč ljudi.
Otvoritev 2. mednarodnega
glasbenega sejma bo v petek
ob 11. uri, opravila pa jo bo
ministrica za delo in družino
Rina Klinar. Na letošnjem sej-
mu se bo predstavilo več kot
80 razstavljalcev in prodajal-
cev inštrumentov, studijske in
hi-fi opreme, glasbenikov, za-
ložb in medijskih hiš. Vsi ome-
njeni se bodo razvrstili na po-
vršini 3000 kvadratnih metrov
pokritega razstavnega prosto-
ra. V dvorani D se bodo pred-
stavili proizvajalci studijske
opreme, ozvočenj in opreme za
diskoteke, dvorana E je name-
njena izključno proizvajalcem
in prodajalcem akustičnih in-
štrumentov, v dvorani C 1 pa
bodo zastopane medijske hiše,
njihovi glasbeni uredniki,
predstavniki propagandnih
oddelkov in drugi. V dvorani
C pa bo vsak dan od 13. do 19.
ure show program mladih na-
darjenih glasbenikov ali varo-
vancev posameznih medijskih
hiš in agencij.
Med spremljajočimi priredi-
tvami moramo omeniti Kara-
oke z Deo Mušič, ki bodo v pe-
tek ob 18. uri, tekmovanje
mladih talentov, izbor najbolj-
šega videospota in nedeljski
pogovor o pravicah glasbeni-
kov in glasbenih delavcev, ki
ga bo vodil Janez Križaj. Po-
govor bo v Modri dvorani, pri-
pravlja pa ga Sindikat status-
no neodvisnih ustvarjalcev.
v V dvorani C bodo v petek
v show programu med drugim
nastopili Cole Moretti, Rožle-
tove sanje, Veronica, Kickbo-
xing Sexi, Otroška karavana,
Valhala, D'Kovači, Adi Smo-
lar, 12. nasprotje, Duo Ira Ro-
ma in še nekateri drugi izva-
jalci založb ZKP RTV Sloveni-
ja, Megaton in Nota.
V soboto se bodo v show
programu predstavili Mojca in
Kalimero, Rožletove sanje, Jo-
urnal, Classic Band, Otroška
karavana, Mesečniki, Ego
Malfunction, Panda, Šaleški
fantje, Fantje izpod Rogle,
Duet M4M in drugi predstav-
niki založb ZKP RTV Sloveni-
ja, Nota, Kilary in Megaton.
Zgodnje popoldanske ure
v nedeljo bodo namenjene
mladim talentom, po 15. uri pa
bodo nastopili Slapovi, Anja
Rupel, Magnet in Otroška ka-
ravana.
2. celjski mednarodni glas-
beni sejem je pred vrati. Želi-
mo mu, da bo še bolj odmeven
kot lanski in da bo pognal še
globje korenine.
TONE VRABL
Sejem bo odprt v petek od 11.
do 19. ure in v soboto ter nede-
ljo od 10. do 19. ure. Vstopnina
je za odrasle 300. otroke 250
ter skupine nad 20 oseb 200
tolarjev.
2. mednarodni glasbeni sejem v Celju se bo neuradno začel že
v četrtek, 20. aprila ob 20. uri, ko bo v dvorani A velika glasbena
prireditev, na kateri bodo nastopili najuspešnejši zastopniki
založb Helidon in ZKP RTV Slovenija ter nagrajenci organiza-
torja, ki bodo dobili Zlato trobentico. Založbi Helidon in ZKP
RTV Slovenija letos praznujeta 25 let in bosta svojim paradnim
konjem prav v Celju podelila srebrne, zlate in platinaste plošče
za rekordne prodaje kaset in plošč. Celjski sejem kot organiza-
tor 2. mednarodnega glasbenega sejma pa bo podelil zlate tro-
bentice za 30 let uspešnega igranja ansamblom Alpski kvintet,
Slovenski muzikantje, Celjski instrumentalni kvintet in Franci
Zeme ter diamantno trobentico Slavku in Vilku Avsenik. Večina
nagrajencev in dobitnikov priznanj bo tudi zaigrala in zapela
ter tako pripravila lep večer in dober uvod v glasbeni sejem, ki
se bo začel naslednji dan. Prireditev bosta vodila Miša Molk in
Vinko Šimek.
Jubilej Štajerskih 7
Štajerskih 7 iz Slovenskih
Konjic je trenutno brez dvoma
eden vodilnih, če ne celo naj-
boljših ansamblov domače in
zabavne glasbe v Sloveniji.
Čeprav bodo imeli jubilejni
koncert 19. maja v domačih
Slovenskih Konjicah (nastopi-
la bo vrsta glsbenikov iz Slo-
venije in tujine) pa že vse od
novega leta pridno nastopajo
in vse je v znamenju jubileja.
Doslej so imeli fantje več
kot 900 nastopov po Sloveniji,
igrali so v Nemčiji, Avstriji,
Italiji in Švici ter bili trikrat
v Kanadi in Ameriki. Doslej so
izdali štiri audiokasete, dve
videokaseti in CD za sloven-
sko ter dve audiokaseti, dva
CD in videokaseto za nemško
govorno področje. Osvajali so
najvišje nagrade na festivalih
na Ptuju, v Števerjanu in Ve-
seli jeseni v Mariboru od leta
1985 do 1989, ponovno pa so
zablesteli letos februarja na 1.
festivalu slovenske polke in
valčka v Vinski Gori, kjer so
zmagali z valčkom Ranjeno
srce.
V ansamblu — kot se radi
pohvalijo in tudi pošalijo - igra
šest Štajercev in uvoženi Go-
renjec, vsi skupaj pa predstav-
ljajo skupino, ki ji daleč nao-
krog ni enake, tako po izvajani
flasbi, kot po srcu in duši.
tajerskih 7 danes sestavljajo
(na sliki od leve):
Jani Zavec igra klarinet,
flavto in saksofon, Branimir
Klevže trobento, klaviature in
tudi poje, Avgust Skaza obvla-
da trobento, bobne, bariton,
pozavno, bas in tudi poje, Robi
Smolnikar igra harmoniko,
klaviature in tudi trobento,
Boris Pokorn igra kitaro in po-
je, Samo Pokorn pa doda bas
kitaro, bariton in glas, za na-
meček pa je še vodja. Na pos-
netku manjka odlični pevec
Rudi Šantl.
Letošnje jubilejno leto so
Štajerskih 7 bolj kot prejšnja
leta povezani tudi z NT&RC,
saj so nastopili na javni radij-
ski oddaji Veselko vas zabava
v Laškem ter na 23. izletu 100
kmečkih žensk na morje.
Štajerskih 7 bodo jubilejno
leto zaključili v Laškem, kjer
bodo pripravili božično-novo-
letni koncert v okviru prvega
abonmaja domače zabavne
glasbe, ki bo v dvorani Kultur-
nega centra Laško startal sep-
tembra in se končal aprila pri-
hodnje leto.
Štajerskih 7 so profesionalci
od nog do glave in še čez. Letos
bodo gostovali v Nemčiji, Av-
striji, Italiji in Švici, čaka jih
turneja v Avstraliji. Trenutno
v Avstriji snemajo tretjo CD
ploščo.
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Najprej seveda sprehod po le-
stvicah. Tokrat si bomo ogle-
dali, kaj najraje poslušajo
v nekaterih bolj »obrobnih«
evropskih državah. Na skraj-
nem severu, v Islandiji, so ta
teden prvi irski Cranberries in
njihova »I Can't Be With You«,
drugi je Elton John s svojo
zadnjo uspešnico »Belive«,
tretji pa so U2 s komadom
»Dancing Barefoot«. V Litvi še
vedno prisegajo na Nirvano in
priredbo Bovvievega komada
»The Man Who Sold The
World«, radi pa prisluhnejo
tudi D.J. BOBOu (na sliki) in
skladbi »Love Is Ali Around«.
V Makedoniji so trenutno na
prvem mestu nemški metalci
Scorpions z balado »White
Dove«, drugi pa so Rednex in
njihova »Old Pop In An Oak«.
Drugo mesto na hrvaški lestvi-
ci zasedajo domači EnFace
s komadom »S dlana Boga pa-
la si«, prvi pa je jecljajoči
Američan John Scatman.
Odlična islandska pevka
BJORK bo glavna zvezda na
letošnjem Reading festivalu.
Še pred tem, 12. junija, bo iz-
šel njen drugi solo album, ma-
terial zanj je Bjork posnela na
Bahamih. Producent tega LP-
ja, ki ho objavljen pod naslo-
vom »Post«, bo spet Nelle Ho-
oper. Poleg Bjorkove in Ho-
operja, se kot avtor skladb na
tem albumu kar nekajkrat po-
javi tudi zmeraj popularnejši
Britanec TRICKY (na sliki).
Prvi single s skladbo »Army Of
Me« bo izšel že 1. maja.
THE WAILERS, ZIGGY
MARLEY, JIMMY CLIFF, PA-
TO BANTON in še nekateri,
pri nas manj znani reggae
glasbeniki, bodo 1. julija, na
londonskem stadionu Wem-
bley, nastopili na koncertu,
posvečenemu 50. obletnici
smrti kralja reggae glasbe BO-
Ba MARLEYa. Konec maja se
bo na trgovinskih policah zna-
šel tudi album »Natural Born
Mistic«, ki bo zapolnjen s 15.
še neizdanimi skladbami, pos-
netimi v zadnjih treh letih
Marleyevega ustvarjanja.
Ameriška založba Rykodisc
bo v bližnji prihodnosti na CD
format ponatisnila izredno ob-
sežen opus, kar 47 LP-jev,
FRANKA ZAPPE. Ta torek so
se v ameriških trgovinah že
pojavile kompaktne plošče
»We Are Only In It For The
Money«, »Overnite Sensati-
on«, »Lumpy Gravy«, »Apo-
strophie« in »Does Humour
Belong In Music«. Rycodisk za
skorajšnji izid pripravlja tudi
nekaj posnetkov, ki so nastali
tik pred Zappino smrtjo, de-
cembra 1993.
Trije še živeči člani legen-
darne skupine THE DOORS,
Ray Manzarek, John Desmore
in Robbie Krieger, so se po-
novno sestali na snemanju vi-
deospota za četrt stoletja staro
skladbo »Ghost Song«. Na vi-
deu, ki bo premierno pred-
stavljen konec maja, bo poleg
omenjene trojice videti še celo
vrsto dosedaj še neobjavljenih
fotografij Jima Morrisona.
Mariborska zasedba BE RA-
DIO je začela kot spremljeval-
na skupina Daniela Popoviča,
ki je pred leti v glavnem nasto-
pal v tujini. Pred slabimi tremi
leti so nase opozorili z n
poni na prvem festivalu $i5
nija ročk, kasneje pa šes"
cej nepričakovanimi no^
cijami na lanski Zlati ^
Njihov prvi album »Od J''
razvajene pesmi« je izšel "'
dvema letoma, konec lanst1
leta pa so fantje prj S
RTVS izdali drugo kaseto 1
zabijaš, da pozabljaš« 1
uspešnici »Na desnem brc *
se bo na slovenskih lestvf
tokrat poskusil ^
»Luna«.
Jutri, v petek, 21. aprila. >
v celjski diseoteki CasablgL
predstavitev nekaterih ntJ
nirancev za letošnji izbor ^
slovenskega glasbenika 2)a
nota '94.	"
Ljubljanska dance skup;
VICTORY pripravlja matet|
za nov kompaktni maxi-Sj
gle, ki bo izšel v začetku p0|t
ja. Na njemu bodo poleg l
mada »Poletne mačke« i y
skega festivala MMS, še trjj
novi posnetki, med njimi pa|J
tudi priredba uspešnice »(;,
ton Eye Joe« švedske skup,
Red-nex.
Po 15. letih pa sta se spet našla tudi nekdanja šefa calif
skih BEACH BOYS (na sliki), Brian Wilson in Mike
Skupaj sta posnela zaključno temo za fimsko nadalje
»Baywatch Night«, Brian Wilson pa se naj bi kmalu vrnil
k skupini Beach Boys.
Trenutno najpopularnejši angleški bend je še vedno OASl
Njihov prvenec, LP »Defenitely Maybe«, se na britanski lesW
velikih plošč zadržuje že vse od lanskega poletja, odlično p«
prodaja tudi v Ameriki, kjer so pred dnevi prodali pol milijo
izvod. Peti single z omenjenega albuma, skladba »Whatev0
počasi, a vztrajno, zapušča lestvico malih plošč, Oasis pa sevf
ne počivajo na osvojenih lovorikah. V ponedeljek izide njil>
nov single, na katerem bo nosilna skladba »Some Might Saj1
PRED 5. LETI:
1.	THE POVVER .................................... SNAP
2.	STRAWBERRY FIELDS FOEVER...............CANDY FLIP
3.	LOVE SHACK................................THE B-52'S
PRED 10. LETI:
1.	EASY LOVER............. PHIL COLLINS & PHILLIP BAILEY
2.	THAT OLE DEVIL CALLED LOVE ............ALISON MOYET
3.	PIE JESU ......................................SARAH
PRED 15. LETI:
1.	GOING UNDERGROUND ....................... THE JAM
2.	TOGETHER WE ARE BEAUTIFUL ............FERN KINNEY
3.	DANCE YOURSELF DIZZY ...................LIOUID GOLD
PRED 20. LETI:
1.	BYE BYE BABY ......................BAY CITY ROLLERS
2.	THERE'S A VVHOLE LOT OF LOVING ........GUYS & DOLLS
3.	F0X ON THE RUN.............................SVVEET
PRED 25. LETI:
1.	BRIDGE OVER TROUBLE WATER.....SIMON & GARFUNKEL
2.	CAN'T HELP FALLING IN LOVE ............ANDY VVILLIAMS
3.	KNOCK KNOCK WH0'S THERE..............MARY HOPKIN
Skupina BA1INHOF je pred nedavnim zamenjala bob"
(novi član te edine kozjanske ročk skupine je postal Igor
Orač) in posnela tri nove pesmi; »Kako ti je lepo«, »Več lji'%
bom« in »Laura«. Slednjo so posneli tudi v hrvaščini, za stX>
vanje na festivalu v Puli.	STANE ŠP®
Št. 16. - 20. april 1995
(L
GLASBA
indrej Sifrer in irske
toči nad Slovenijo
. tif ki ustvarjamo na po-
jL glasbe lastno produk-
jj, smo že dlje časa na
J: dobro vemo, da pri
tem projektu inventiv-
na veliko vlogo. V bi-
' gre za dva cilja, ki ju je
%no doseči, da si druga-
drugih, kljub temu pa
Lfi, da boš všeč čim šir-
0	krogu poslušalstva,
\ drugimi besedami po-
j biti komercialno uspe-
frctji cilj, biti ob tem
j kvaliteten, je še težje
fči- ,
fsekakor je Andrej Sifrer
jj id nam je že kar nekaj-
.jdokazal, da je to možno,
t to počne tudi tokrat
mojimi »Sedmimi irskimi
jmi« in irskimi gosti
ckton's Wings, s katerimi
Eh dneh zaključuje uspeš-
Fturnejo po Sloveniji.
ckton's Wings je k nam
letel direktno iz Amerike,
jj so bili na turneji pri
,jih zdomcih. Sicer so
semnajstih letih prepoto-
1	domala ves svet in na-
pili kot predskupina Mic-
;la Jacksona, bili gostje
risa Jr., bili na turneji
Liso Minelli in Frankom
atro. Gre torej za skupino
ikega formata, ki smo jo
teh dneh imeli priložnost
sati tudi Slovenci.
jfrer je že kar znan po
tem, da zna neko tujo glasbo
na svojstven način približati
nam Slovencem. Tokrat ni
potoval čez lužo, ampak si je
izbral irsko glasbo za katero
meni, da nam je tako kot tu-
di Irci sama zelo blizu. Ob
sodelovanju s svetovno zna-
nimi Dublinersi, ki so pri-
spevali tudi večji del glasbe,
je ob Andrejevih besedilih
nastal izdelek, ki ga je mogo-
če kupiti v obliki kasete ali
CD plošče, kot sem že ome-
nil, pod nazivom »Sedem ir-
skih noči.«
Z Andrejem se poznava že
vrsto let in vedno znova me
je presenetil, ko je prišel na
dan s kakšno novo pogrun-
tavščino, čeprav o tem ni ni-
koli govoril na dolgo in širo-
ko, preden ni stvari realizi-
ral. Po navdušenju, ki ga ob
takšni priložnosti ne more
skriti, se da razbrati, da se je
za to odločil in da bo sto na
uro delal v tej smeti ter, da je
prepričan, da bo zadel v čr-
no. Sicer ne dela nikakršnih
dolgoročnih načrtov. Pravi,
da njegove odločitve pridejo
nenadoma, kot da bi hodil
v temi in imel na vsaki nogi
privezano svetilko, ki mu
osvetli le en korak naprej.
Nenadoma se v soju svetlobe
pokaže tisto pravo za kar se
potem brez premišljanja od-
loči.
Ob takšnih velikih projek-
tih, ki vključujejo celo sne-
manje v tujini, seveda ne gre
brez sponzorjev. Tako so tu-
di Andreju priskočili na po-
moč Zavarovalnica Triglav,
Emona Merkur in Barcaffe,
nosilci zvoka pa so izšli pri
ZKP Slovenija.
Kakšni dve leti bo potreb-
no počakati na novo Andre-
jevo presenečenje, do takrat
pa bodo nad Slovenijo leb-
dele irske noči.
SLAVC L. KOVAČIČ
S polnimi
jadri
Dobronamerna in spod-
budna naklonjenost desetine
je bila odločilna pri otvori-
tveni bikini svečanosti
v Kljubovi galeriji, kjer sva
s Schmidtom v ponedeljek
vrtala po nosu tistih, ki se
niso upali blizu in se križali
za vogalom. Kakorkoli,
dnevnica je prišla prav tudi
po-tem, ko sva jo prerezala
na pol, hvala! Saj za prvič
morda res ni bilo vse tako
zanič! Primož je dobro in
hrabro pihal, zraven pa še
vestno zalival rožice za bliž-
njimi omizji s šalami iz roka-
va. 26. tega meseca pa bomo
z The Schmidfs dobili vsa-
koletno priložnost v kopr-
skem MKC-ju, kjer bomo le-
teli v petčlanski formaciji
s kapetanom Feotom v koni-
ci napada.
Napadalca Emersonov
Dejan in Boštjan pa sta nale-
pila plakate za njihov nastop
v Kljubu že kar v ponede-
ljek, kar je sicer edino pra-
vilno, a žal ni vedno v praksi.
Slišal sem nekaj vtisov z nji-
hovega sobotnega koncerta,
a sami veste, da se moram
tovrstnega poročanja izogi-
bati, da potem ne pride do
baba rekla, baba kazala. Pač
pa me je moja iztekajoča se
fotoreporterska kariera
v petek zrinila na masten
kulturno-umetni dogodek
v muzeju sodobne umetnosti.
Nisem grizel nohtov med
umetniško skuto, ki se je
zbrala, da pospremi med ne-
smrtne spektakel spakujočih
vročih hlačk, plesno-brez-
vezni uvod v šampanijado,
ampaK sem se iruau, aa 01
imel v objektivu čim manj
hrbtov, ki jih je mrgolelo.
Nekaj je seveda bilo v oza-
dju, saj si drugače ne znam
predstavljati, zakaj so se ne-
kateri tako sladko poljublja-
li in si čestitali, pa tudi slabo
prikriti pogledi faušije so
naznanjali, da se bo nekje
delil denar. In kadar pricur-
lja četa tolarjev v kulturni-
ško rajnglico, se ponavadi
zbere še en kup prisklednih,
da je fešta še bolj glasna, al-
kohol pa plemeniti umetni-
ške nagibe v višave polnoč-
nega stereotipa, ko so plesal-
ke že zdrknile v spalne srajč-
ke, modno umetniški ekspo-
nati pa so prepojeni s ciga-
retnim dimom postali del ne-
ke zgodovine, zabeležene,
presežene in v glavnem vče-
rajšnje.
In medtem, ko je nekate-
rim hvalabogu le uspelo eta-
blirati svoje umetniške sta-
tuse, je Ervin že obupal pri
iskanju sponzorjev za sne-
malni studio, potem ko je že
pri prvih dveh fasal kratek
in jedrnat ne. Z Boštjanovim
tamičem smo že premaknili
glavnino na novo nadmorsko
višino, kjer že drugi mesec
nabiramo regrat. Obiskujejo
nas sosedje, vsak večer se
oglaša čuk, na veliko nedeljo
pa so priletele tudi lastovke,
ki bodo gnezdile v stali, kot
vsa leta do sedaj. Lep poz-
drav v mestni direndaj!
Piše: Aleš Jošt
Ifhče ni napovedal pravilnega vrstnega reda skladb,
(skladbe, ki jih je izbral glasbeni urednik RC Stane
egel, lahko glasujete v sredo, 26. aprila ob 18. uri.
grada za pravilno napoved, ki jo podarja sponzor
iaje Pop loto, trgovina ORIS-MASH, je vredna 6000
T. Kupone na dopisnicah pošljite na naslov: Radio
ije, Prešernova 19, Celje.
>op loto
it. 16. - 20. april 1995
ZA AVTOMOBILISTE
3
Vectra II station wagon
Nemški Opel je doslej obno-
vil skoraj vso svojo ponudbo,
ostaja samo še srednjerazred-
na vectra. To bodo letos v po-
vsem novi podobi postavili na
ogled na frankfurtskem avto-
mobilskem salonu, pri čemer
je tudi res, da vse doslej za
hitro zamenjavo ob dokajšnji
tržni priljubljenosti avtomobi-
la ni bilo pravih razlogov.
Leto dni po predstavitvi šti-
rivratne limuzine pa bo Opel
ponudil tudi omego karavan
oziroma station wagon. Avto-
mobil bo navzven posnemal
nekaj karoserijskih linij večje
in lani obnovljene omege. Po
drugi strani se dimenzije avto-
mobila v primerjavi s sedanji-
mi izvedenkami ne bodo nič
spremenile, pač pa naj bi bilo
na voljo več prostora - tako za
potnike kot tudi prtljago. Iz
Opla vsaj za sedaj še ni nobe-
nih obvestil o tem, katere mo-
torje bodo vgrajevali v kara-
vansko izvedenko nove vectre
ali vectre II (prvič so jo posta-
vili na svetlo leta 1988), ven-
dar prav pretiranih zadreg ob
veliki ponudbi agregatov očit-
no ne bo. Hkrati s karavansko
različico naj bi kupcem ponu-
dili tudi limuzinski kombi, ki
pa bo nastajal v ZDA v eni od
GM tovarn. S tem bo ponudba
tovrstnih vozil na evropskih
trgih res skoraj popolna.
Na sliki: vectra station wagon.
Ruska tovarna
ZIL v velikih
težavah
Vzhodnoevropska avtomo-
bilska industrija preživlja ra-
zlične čase, kar je seveda pred-
vsem posledica političnih in
ekonomskih sprememb. Vse
kaže, da se ruska avtomobil-
ska tovarna ZIL, ki je bila
pred leti znana predvsem po
izdelavi velikih limuzin za ve-
čino državnikov vzhodnoe-
vropskih držav, pogreza v po-
slovne vode, iz katerih bo prav
težko izplavala.
Pred nedavnim so zaprli 12
obratov, kajti dela je zmanjka-
lo, saj ni bilo denarja za nakup
sestavnih avtomobilskih de-
lov. Po približnih ocenah bi
tovarna za premostitev prvih
težav potrebovala vsaj 260 mi-
lijonov dolarjev. To pa je de-
nar, ki ga očitno vsaj še nekaj
časa ne bo, kajti ob vsem dru-
gem samo ruski državi dolgu-
jejo kar 110 milijonov dolar-
jev. Sicer pa se je ZIL privati-
ziral pred skoraj dvema leto-
ma, tedaj pa je bilo ob delo
tudi 35 tisoč delavcev, tako da
je bilo do nedavnega zaposle-
nih še približno 85 tisoč ljudi.
Zaradi manjšega povpraševa-
nja pa se je seveda občutno
zmanjšala proizvodnja.
Tudi Toyota kliče avtomobile na pregled
Po Oplu, Volkswagnu, deloma tudi Mazdi se sedaj pojavlja tudi Toyota. Ta japonska
avtomobilska tovarna, največja na Japonskem in tretja na obli, bo namreč poklicala na dodatni
tehnični pregled skoraj 600 tisoč avtomobilov, prodanih doma, in kakšnih 34 tisoč v ZDA.
Ugotovili so, da bo treba popraviti oziroma pregledati prednje vzmetenje, pri čemer naj bi
odprava morebitne napake in ves pregled tovarno stal kar 124 milijonov dolarjev. To je drugi
največji tovrstni strošek po letu 1969. Pri Toyoti bodo pregledali lexus 400, eno izmed
najprestižnejših vozil v ponudbi, pa mark II, cresto, crown majesto, aristo ipd. Iz tovarne ob
tem sporočajo, da zaradi napake na podvozju oziroma vzmetenju nesreče niso možne.
Peugeot tulip za mesta in čistejše
okolje
Francoska avtomobilska to-
varna Peugeot noče zaostajati
za konkurenco pri predstav-
ljanju majhnih, ekološko pri-
mernih, pa tudi sicer uporab-
nih avtomobilov. Tako je po-
stavila na ogled majhno vozilo
z imenom tulip.
Gre za komaj 2,2 metra dol-
go vozilce, ki je ustrezno
opremljeno (klimatska napra-
va, radijski sprejemnik, dve
zračni varnostni blazini, mo-
bilni telefon ipd.) in ponuja
prostor predvsem dvema pot-
nikoma. Bistvena je zamisel,
kako naj bi vozilo uporabljali.
Tulip naj bi bil namreč neke
vrste javni taksi brez voznika.
Na posebnih postajah bi avto-
mobil posojali, po končani
vožnji pa bi ga uporabnik zno-
va pustil na takšni postaji. Ce-
na najema naj bi bila simbo-
lična, s tem pa bi predvsem
v mestih - zato je tulip tako
velik, kot pač je - rešili vrsto
problemov s parkiranjem,
onesnaževanjem ipd. Sicer pa
v izdelavo takšnih prototipnih
vozil evropske in tudi ameri-
ške tovarne sili vse bolj omeju-
joča zakonodaja, ki terja varč-
ne in ekološke vse manj pro-
blematične avtomobile. Na sli-
ki: peugeot tulip.
Pred vrati je 19. slovenski
avtomobilski salon
Od 22. do 29. aprila bo na ljubljanskem Gospodarskem
razstavišču 19. slovenski avtomobilski salon, prireditev,
ki je bila sedaj na sporedu vsako leto, po novem pa naj bi
jo pripravili vsakih 24 mesecev. Na ne izrazito primernih
prostorih GR bo videti marsikaj zanimivega, tudi precej
novega (če so v mislih slovenske avtomobilske oči).
Vendar je sedaj že jasno, da francoski renault ne bo
pripeljal renaulta spider, letošnjo oziroma ženevsko avto-
mobilsko novost, pač pa se bo dokazoval s študijskim
avtomobilom ludo. Vprašanje je, ali bomo videli EB 110,
najhitrejše serijsko vozilo na svetu, ve pa se, da bo na
ogled, denimo, lancia kappa, pa suzuki baleno, BMW
touring serije 3, morda bomo videli fiata barchetto, pa
alfa romeo GTV in spider ipd. 19. slovenski avtomobilski
salon bo odprt vsak dan od 10. do 20. ure.
Zelo dobra prodaja audija A4
Audi, sestavni del koncema
Volkswagen, je lani postavil
na svetlo kar tri nove ali ob-
novljene avtomobile (audi A8,
pa A6 in povsem novi A4). Po-
drugi strani je bila tovarna po-
slovno dokaj uspešna, zato je
Herbert Demel pred nedavnim
napovedal, da naj bi letos iz-
delali ter prodali kar 250 tisoč
audijev A4.
Sedaj pa vse kaže, da je bila
številka preskromno zastav-
ljena, kajti povpraševanje po
audi ju A4 naj bi bilo letos veli-
ko večje. Zato bo Audi letošnjo
izdelavo tega avtomobila po
vsej verjetnosti povečal na 20
odstotkov. Doslej so prodali že
več kot 70 tisoč audijev A4 (na
trg je prišel novembra lani),
pri čemer je po svoje zanimivo
predvsem to, da so ta rezultat
dosegli zgolj z limuzinsko iz-
vedenko. Audi A4 avant, kar
pomeni, da gre za karavansko
izvedenko, naj bi se na trgu
pojavil šele prihodnje leto. Na
sliki: audi A4.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
BMW in njegov center za reciklaj
Reciklaža oziroma neškod-
ljivo predelovanje avtomobi-
lov je tako ali tako zapoved
sodobne produkcije vozil. Tu-
di zaradi tega je nemški BMW
pred nedavnim v bližini
Miinchna odprl nov center za
reciklažo.
Ob pomoči računalnikov in
spektroskopa lahko ločijo 30
vrst plastičnih materialov,;
vse to pa računalniški spon
porabi vsega sekundo. Na
ška avtomobilska tovarna
povezuje tudi z drugimi avt
mobilskimi tovarnami, saj i
bi v Evropski uniji poenot
sistem recikliranja, dobra
šle pa bi bile tudi različne1
kušnje. Na sliki: nov center
reciklažo tovarne BMW.
Št. 16. - 20. april 1995

NASVETI
ZDRAVILNE RASTLINE
pKaliPt
fvkalipt (Eucaliptus globu-
I>ab.) ie drevo iz družine
vtovk- Zraste do 165 metrov
fj[0 i" tud' obseg takih veli-
£ je primeren višini. Ima
; lubje in številne veje nosi-
le jajčaste oblike. Mladi
listi so nasprotno nameščeni,
starejši pa so premenjalni. Li-
sti so aromatični in imajo šte-
vilne prosojne žleze z eterič-
nim oljem. Listi imajo sivomo-
der voščen oprh, zato pravijo
evkaliptu tudi modri gumije-
vcc. Drevo ima nenavadno
oblikovane cvetove, iz katerih
se razvijejo trpki plodovi.
Evkalipt je doma v Avstrali-
ji in na sosednjih otokih, od
koder so ga razširili tudi
v druge kraje. Drevo so prine-
sli tudi v Evropo, kjer uspeva
samo v južnih sredozemskih
krajih ter v rastlinjakih.
V tropskih krajih Azije in
Afrike ga sadijo v močvirnatih
pokrajinah. Ker ima veliko
potrebo po vodi in zelo hitro
raste, ga uporabljajo za izsu-
ševanje. Raste tudi na slabi
zemlji in ga sadijo pri pogoz-
dovanju.
V zdravilne namene nabira-
jo starejše liste gojenih dreves.
Listi so zelo prijetnega, aro-
matičnega vonja in imajo izra-
zit pekoč okus. Vsebujejo ev-
kaliptovo eterično olje, čreslo-
vine, triterpene flavonoide,
grenčine, sluzi, sladkor itd.
Najpomembnejše je eterično
olje, ki se še danes uporablja
v zdravilne namene. Dobro
vpliva na dihala, spodbuja
izločanje sluzi, preprečuje
prehladna obolenja, lajša ast-
matične napade, spodbuja de-
lovanje ledvic ter pomirjajoče
deluje na živčevje. Blaži napa-
de migrene. Običajno ga inha-
liramo in če ga uporabljamo
v malih količinah, deluje zdra-
vilno. Če ga popijemo na kocki
sladkorja, se ga del izloči skozi
pljuča in učinkuje kot antisep-
tik, ekspektorans. V ustih hla-
di in pomaga pri raznih vnet-
jih ustne votline. Razkužuje
prebavila, pospešuje prekrva-
vitev notranjih organov. Za
inhalacije uporabljamo inha-
lator ali pa po starem načinu
vdihavamo vodno paro z nekaj
kapljicami eteričnega olja. Ev-
kaliptovo olje lahko raztopimo
v alkoholu in dobimo dišavni
alkohol, ki ga vtiramo v kožo
pri telesni utrujenosti, pn gla-
vobolu, udarninah, revmatič-
nih težavah in protinu.
Pri zmerni uporabi eterične-
ga olja ni nobenih stranskih
učinkov. Če pa z njegovo upo-
rabo pretiravamo, lahko pride
do slabosti, bruhanja in dri-
ske. Bolniki z vnetji v trebušni
votlini pa ne smejo uživati ev-
kaliptovega eteričnega olja.
Včasih so uporabljali tudi
liste za pripravo čaja. V trop-
skih krajih ga pijejo pri napa-
dih mrzlice pri malariji in pri
črevesnih boleznih.
Dobra misel
Dobra misel (Origanum vul-
gare L.) spada med ustnatice.
Je trajnica in v zemlji ima la-
zečo, rjavo koreniko s številni-
mi koreninicami. Iz nje poga-
nja do 60 cm visoko tanko in
četverorobo steblo, ki je pora-
slo s kratkimi dlačicami.
V zgornjem delu se razdeli na
kratke veje. Nasprotni, ko-
smati listi so kratkopecljati,
jajčasti in celorobi. Drobni,
rožnati cvetovi so združeni
v kobulastih socvetjih. Zgornji
deli stebla, stranski poganjki
in podporni listi so škrlatni.
Plod je podolgovat in razpade
na štiri rožke.
Dobra misel cveti od julija
do konca avgusta in raste ob
robu gozdov, po travnatih
obronkih, gričih in pašnikih,
po posekah od nižin do višin.
Nabiramo cvetočo rastlino in
jo posušimo v senci na prepi-
hu. Nato jo zrežemo na drobno
in shranimo v primerno papir-
nato vrečko z dvojno steno.
Vsebuje eterično olje s timo-
lom in cineolom, kafro, borne-
ol, čreslovine, grenke snovi,
sluzi,, rudninske soli itd.
Vse te snovi delujejo kom-
pleksno in spodbujajo prebav-
ne žleze k boljšemu izločanju.
Spodbuja delovanje jeter, ki
tako izločajo več žolča in s tem
se izboljša prebava, odpravi se
neprijetno napihovanje ter iz-
boljša splošno počutje. To je
pomembno zlasti za starejše
lju<Ji, ko imajo trebušno pre-
pono zaradi preobilice vetrov
visoko privzdignjeno in imajo
težave z dihanjem in delova-
njem srca. Spodbuja delovanje
želodca in črevesja ter ledvic.
Ima tudi pomirjevalni učinek
na centralni živčni sistem ter
spodbuja izločanje sluzi in di-
hal ter tako olajša izkašljeva-
nje. Eterično olje deluje raz-
kuževalno na dihala in ostale
organe.
Iz dobre misli pripravljamo
čaj tako, da vzamemo eno veli-
ko jedilno žlico droge in jo po-
parimo s pol litra vrele vode,
pokrijemo in pustimo stati to-
liko časa, da se ohladi. Nato
precedimo in popijemo po eno
skodelico čaja pred in po jedi
vsaj trikrat na dan. Čaj olajša
težave pri nervoznem želodcu,
kolcanju, težavah z žolčnikom,
pri prehladnih obolenjih in
nespečnosti. Čaj olajša tudi
napade histerije in splošne
oslabelosti.
Lahko si pripravimo tudi
tinkturo tako, da vzamemo en
del drobno sesekljane rastline
in jo namočimo v dveh delih 90
odstotnega alkohola. V tem-
nem kozarcu pustimo stati 14
dni. Nato precedimo in tekoči-
no shranimo. Pri težavah
s prebavo vzamemo po 30 kap-
ljic te tinkture na kozarec vo-
de. Ljudsko zdravilstvo pa
uporablja alkoholni izvleček
za masažo bolečih nog in rok
ter pri glavobolu in migreni.
V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH - ŽEROVNIK
spremljate modo tudi
^ radijskih valov, naj vas
joirinimo na redno mesečno
ki bo tokrat na spore-
129. aprila, ko bo osrednja
jna pogovora oblačenje zna-
IIj slovenskih osebnosti,
studiu Radia Celje bo stro-
jrtjjak s področja estetike
ilačenja, vas, dragi bralci pa
sbimo, da na naše uredništvo
pošljete vaša mnenja, ocene in
pripombe, povezane z oblače-
njem oziroma okusom ljudi, ki
jih redno srečujemo na raznih
medijskih scenah. Na kuverti
ali dopisnici pripišite: »za
modni vrtinec«. Oddajo bo tu-
di tokrat vodila modna obliko-
valka Vlasta Cah-Žerovnik.
Uredništvo
ransparentnost v barvali morja
Hodniustvarjalcisokotvselej
i za letošnjo pomladno-po-
ftno sezono združili vse novo-
fv strogo predpisane stile ali
i jih med sabo sproščeno,
rav nagajivo pomešali.
Eden izmed zares učinkovi-
to protistrupov za dolgočasno
snobnost je vsekakor sem ter
|a malce problematična, vse-
sj pa atraktivno-senzualna
tansparenca. Prosojne tkani-
eso torej mega hit prihodnjih
esecev - bodisi kot bogato fr-
tajoče ali tesno oprijete mre-
iste cunjice. Slednji modni
tedlog bo nemara navdušil
■lade dame in gospodične, ki
h veseli vzbujati pozornost
'prosojnih oblačilih. Če je to
fselje manjše, vam moda sve-
"je, da si na vleče te čez majč-
0 še eno prosojno bluzo
kratkimi rokavi, v kolikor pa
"ste želele, da je prosojnost
fažena le kot slutnja, si na-
vlecite čez to še tretjo mikro-
majčko. Preprosto, kajne? Se-
veda lahko vrstni red tudi
spremenite, vsekakor pa sama
ideja ponuja nešteto variacij.
Z nekaj individualnosti in
smislom za usklajeno kombi-
niranje, boste s pomočjo le ne-
kaj peresno lahkih cunjic vsak
dan drugače oblečene. Pa še
nekaj: Večjega pomena, kot si
nemara mislite, so pri tovrst-
nih modnih druženjih barve.
Sestavljenka iz različnih mo-
dro-zelenih tonov morja in
morske pene je letos ne le na
samem vrhu modne lestvice;
pričara nam tudi optimistično
in romantično razpoloženje.
In še najbolj prijazna zani-
mivost — na svetu skoraj ne ob-
staja žensko bitje, ki mu vsaj
nekateri toni iz bogate modre
palete ne bi pristajali!
VLASTA
"agradno anketno vprašanje meseca aprila:
Jako bi se po vašem morale oblačiti znane slo-
enske osebnosti, ki se pogosto pojavljajo na
Reviziji?
^upoštevajo naj modne trende, saj tudi televizija vpliva na
jjiodno osveščenost ljudi;
' li pomembno, da je obleka modna, mora jim le pristajati;
1 naJ se oblačijo po svojem okusu, tudi oni imajo to pravico;
Šifra: Bolero
Zrasel sem v družini s še
dvema bratoma. Že nekaj let
živim v tujini, kjer sem si
ustvaril takoimenovano boljše
življenje, katerega pa mi brata
zavidata. Kljub temu, da sem
si vse priboril sam in z ženino
pomočjo in sem v tujini tudi
zadovoljen, pa bi se rad vrnil
domov. Pravzaprav si želim na
skupni zemlji zgraditi manjši
vikend. Ker pa nisem povsem
prepričan, kako se bodo uredi-
le pravne stvari med nami tre-
mi, me zanima kaj mi lahko
poveste glede prihodnosti
v naslednjih letih. Na zahodu
sem nekoč že bil pri astrologu,
vendar je od takrat minilo že
precej let. Upam, da mi boste
lahko čimprej odgovorili.
Ivana: Glede na vaš natalni
horoskop bi rekla, da imate
zelo malo lastnosti znamenja
Dvojčkov, kajti večina plane-
tov in tudi Mesec, se nahaja
v Raku, ASC pa je v Levu.
Imate zelo strnjeno planetarno
»sliko,« ali kot temu pravimo
astrologi - v horoskopu domi-
nira stelijum. To pa kaže na
močno voljo, usmerjenost živ-
ljenjske energije v nekaj naj-
bolj bistvenih stvari. Usojena
so vam stalna potovanja, živ-
ljenje v tujini in večina prija-
teljstev iz krajev daleč od do-
ma. Zaradi Meseca in drugih
planetov v znamenju Raka ste
sicer podzavestno navezani na
dom, zgodnje otroštvo in idilo,
ki jo imate v spominu. Vendar
pa je to vaše notranje gonilo,
realnost življenja pa se odvija
v tujini in na potovanjih. Gle-
de prihodnosti se vaši načrti
ne bodo mogli hitro uresničiti.
Pravzaprav se vam priporoča
čakati — do leta 97. Do takrat se
bo namreč še veliko spremeni-
lo in zgodilo. Ne le vam, am-
pak tudi v domovini. Po tem
obdobju pa boste uspeli. V ča-
su do tedaj pa bolj pazite na
zdravje, še posebej na želodec
in srce, nikar se ne preobreme-
njujte z ničemer. Pazite tudi
pri poslovnih zadevah, pred-
vsem pa ne zaupajte prehitro,
še posebej to velja od novem-
bra 95 do marca 96. Ti meseci
utegnejo biti napornejši, ne
začenjajte nobenih novih stva-
ri, temveč vzdržujte vsakdanji
normalen tempo življenja in
pazite na zdravje. Do leta 97 se
vam ne priporoča začenjati
z nobenimi večjimi spremem-
bami in projekti.
FRANCOSK/
KUHINJA
Pečeni šunkini zvitki
Potrebujemo: 4 rezine kuhane
šunke, 2 rezini belega kruha,
V4 skodelice mleka, 2 jajci, pol
nastrganega muškatnega orešč-
ka, '/2 žličke rdeče paprike, 1 žli-
co olja, 2 žlici kruhovih drobtin,
2 žlici sesekljanega peteršilja in
2 žlici sesekljanega drobnjaka.
Kruhu obrežemo skorjo in ga
narežemo na kocke. Mleko se-
grejemo in ga prelijemo po kru-
hovih kockah, pustimo nekaj ča-
sa pri miru, nakar kruh ožmemo.
V skledo ubijemo jajci, ju stepe-
mo in primešamo začimbe, kru-
hove drobtine, peteršilj in drob-
njak. Dobimo gosto maso, ki jo
namažemo po rezinah šunke. Te
nato zvijemo ter položimo na na-
maščen pekač ter pečemo v vroči
pečici 20 minut.
Hrenova smetanova
omaka
Potrebujemo: en kozarček
sladke smetane, enako količino
majoneze, eno neškropljeno li-
mono, 4 velike žlice nastrganega
hrena, za noževo konico čili pa-
prike, 4 velike žlice vinskega ki-
sa, 2 žlički sardelne paštete in en
šopek peteršilja.
Smetano trdo stepemo in ji
primešamo majonezo. Zmesi do-
damo nastrgano limonino lupi-
no, hren, pekočo papriko, vinski
kis in sardelno pašteto. Peteršilj
drobno sesekljamo in ga med
mešanjem dodamo v omako.
Sirovi hlebčki
Potrebujemo: 150 g moke, 75
g surovega "masla, 3 del vode,
3 jajca, 1 rumenjak, 125 g nari-
banega ementalca in malo drob-
nih kock iz istega sira.
Najprej pripravimo kuhano
testo iz moke, surovega masla,
jajc in vode in ko je kuhano testo
nekoliko ohlajeno, mu primeša-
mo nariban ementalec. S to
zmesjo napolnimo brizgo in na
pomaščen pekač nabrizgamo
okrogle kupčke. Rumenjak ste-
pemo in z njim premažemo
kupčke, okrasimo s kockami iz
ementalca in vse skupaj pečemo
12 minut v segreti pečici. Ko je
pečeno, takoj postrežemo.
Lahko pa naredimo to tudi
drugače. Iz kuhanega testa obli-
kujemo svaljke in namesto, da
jih obložimo s kockami sira,
odrežemo pečenim svaljkom dno
in jih napolnimo s sirovo kremo,
ki smo jo pripravili iz 1 del beša-
mela, 1 rumenjaka, 25 g surove-
ga masla, 50 g naribanega sira,
ščepca soli in malo pekoče pa-
prike v prahu.
Zelenjavni kroketi
Potrebujemo: 100 g korenja,
100 g graha, 100 g kuhanih gob,
100 g stročjega fižola, 3 del beša-
mela, 2 rumenjaka, moko, razte-
peni jajci, kruhove drobtine in
maščobo za cvrenje, sol, poper in
muškatni orešček.
Kuhano zelenjavo drobno se-
sekljamo in ji primešamo toliko
bešamela in eno jajce, da dobimo
gosto maso. Začinimo s soljo, po-
prom in muškatnim oreščkom. Iz
mase oblikujemo kroglice, svalj-
ke, hlebčke in jih povaljamo
v moki, stepenih jajcih in kruš-
nih drobtinah ter ocvremo v pre-
cej vroči maščobi. Pri tem dobijo
ocvrtki hrustljavo skorjico.
Šlandnv trg 15
ŽALEC
Hmeljarski steak
Za štiri osebe potrebujemo:
4 steake 180-200 g (svinjsko
meso), 8 manjših rezin pršuta
(40 g), olje, sol, poper, svetlo
pivo (4 del), juho za zalivanje
(4 del).
Priloga: široki fritatni re-
zanci, hmeljevi brstiči, ocvrta
cvetača Orly.
Soljene in poprane steake
na obeh straneh opečemo, na-
nje položimo rezine pršuta,
prilijemo juho in dušimo pri-
bližno 6-10 minut.
Ko je meso mehko, vlijemo
v omako pivo ter odstavimo
z ognja. Za prilogo spečemo
palačinke, jih zrežemo v široke
rezance, ocvremo cvetačo na
način Orly ter na maslu poso-
tiramo hmeljeve brstiče. Vse
skupaj lepo serviramo na topel
krožnik. Jed okrasimo s peter-
šiljem in drugo sezonsko zele-
njavo, ali pa s surovimi hme-
ljevimi brstiči.
K jedi priporočamo rose KZ
Metlika.
Cena hmeljarskega steaka
s prilogo znaša 1300 SIT.
S priloženim kuponom boste
lahko do 27. aprila v gostišču
Marjola v Žalcu uveljavili
25% popusta pri naročilu
hmeljarskega steaka s prilogo.
Št. 16. - 20. april 1995
VRTILJAK
J«
RINGOSPIL
SPOROČA...
Živ!
Pomlad je, najlepši mesec je že skoraj tukaj, konec šole pa
tudi. V meni se skupaj z zelenjem prebujajo tudi spomini. Lepi
spomini, čeprav niti sam ne vem, po kakšnem naključju se
nekaterih prejšnjih majev sploh spominjam...
Za žure je v našem mestu še kar poskrbljeno, za ljubezen
pa... Te pa tako ali tako ni mogoče napovedati. Na to je
potrebno čakati. Hja, upam, da imate ob tem kaj več sreče kot
jaz. Sicer pa še malo počakajte, vse to namreč »dode na svoje«!
L.p.!
Je ljubiti greh?
(1- del)
Sedel je na pomolu in raz-
mišljal. Njegov pogled se je iz-
gubil v morju. Ni ga poskušal
ukrotiti. In solza ni poskušal
zaustaviti. Pustil jim je prosto
pot. Naj teko. Problemov in
žalosti ne bodo izbrale. Naj te-
ko. Morda se bo potem bolje
počutil.
Misli so ga pripeljale v otro-
štvo. Spomnil se je, kako lepo
in brezskrbno je bilo. Hodil je
v vrtec. Takrat je bil zaljubljen
v Špelo. Bila je tako ljubka.
Tako nežna. Čeprav je bil še
otrok, je bil prizadet, ko je od-
šla. Tisti dan jo je videl zad-
njič. Tudi ona je bila žalostna.
Vedela je, da svojih prijateljev
ne bo nikoli več videla. Sedela
je na klopi in jih opazovala.
Z očmi je iskala njega, a ga ni
našla. Vedela je, da je to njen
zadnji dan in da bi se morala
igrati z njimi, vendar se ni
mogla.
»Zakaj se ne igraš z nami?«
jo je vprašal za hrbtom. »Ne
vem. Ne da se mi. Dolgočasni
ste.« »Jutri greš, a ne?« »Ja.«
»Ne bi mogla ostati?« »Ne.«
»Zakaj ne?« »Ker mi mami ne
dovoli.« »Pa pobegni.« »Kam?«
»Spala bi lahko pri meni — ma-
ma bi pustila. Hrano bi ti pri-
našali mi. Obleko tudi. Vsak
dan bi ti moral nekdo prinesti
čokolado. Jaz ti je ne bi, ker bi
lahko pri meni spala. Sok pa
bi ti lahko dal jaz.« »Ne
vem... jaz...« »Reva si!« »Ne,
pa nisem!« »Zakaj pa potem
ne ostaneš?« »Zato, ker...«
Utihnila je. Njene oči so ga
prosile, naj mu ne pove, da si
ne upa pobegniti. Rotile so ga.
On se je le hinavsko zasmejal:
»Špela je reva! Špela je reva!«
je zakričal na ves glas, tako da
so ga vsi pogledali. »Špela je
reva, ker si ne upa pobegniti in
ostati z nami!« Kmalu so se
mu pridružili še ostali. Špeli je
šlo na jok. V ušesih so ji odme-
vale besede: »Špela je reva,
Špela je reva... Reva! Reva!
Reva!!!«
Solze so ji stekle po licu, če-
prav je storila vse, da bi jih
zadržala. Vsi so umolknili, ko
so videli, da joče. On pa je zno-
va začel, in kmalu za njim še
vsi ostali: »Špela mila jera!
Špela mila jera!«
Zbežala je v igralnico. Tega
ni mogla poslušati. Jokala je.
Solze so ji v potokih lile po
licu. Upala je, da bo za njo
prišla vsaj vzgojiteljica in jo
potolažila. Ni je bilo. Nikogar
ni bilo, ki bi lahko potolažil
malo Špelo.
Vse do kosila je bila sama in
je jokala. Vzgojiteljice so se
- preden je zbežala v igralnico,
le spogledale, ko so slišale vr-
vež. Jokajoče Špele niso opazi-
le. Ali pa je niso hotele, ker je
bila pomembnejša predrzna
najstnica, ki se je včeraj po
mestu sprehaja s fantom. In to
celo z roko v roki. Uh, kako je
današnja mladina pokvarjena!
Po kosilu se je ura neusmi-
ljeno približevala drugi, ko bo
po Špelo prišla mama. Neka-
tera dekleta so že pozabila na
dogodek na igrišču in so se
spet igrala z njo. Fantje so se
igrali zase. Ne morejo si pri-
voščiti, da se že isti dan, ko so
se skregali, pobotajo. To lahko
storijo ženske. Oni - pravi mo-
ški, ne jokajo niti, če padejo
z drevesa. Čeprav bi najraje
kričali, si tega ne morejo pri-
voščiti.
Kmalu je prišla Špelina ma-
ma. Čakala jo je na dvorišču,
ker se je morala Špela od vsa-
kega še posebej posloviti. To-
krat so bili vsi žalostni. Vedeli
so, da male Špele ne bodo ni-
koli več videli. Vsakemu je po-
dala roko, se mu nasmehnila
in ga (še posebej, če je bil fant)
rahlo poljubila na lice. Komaj
je zadrževala solze. V grlu je
čutila cmok. Govoriti ni mo-
gla. Počasi se je bližala njemu.
Samo še tri... dva... ena...
Ponosno je dvignila glavo in
šla mimo njega. Kot da ga ni.
Stopila je k mami, njega še
zadnjič sovražno pogledala,
vsem pomahala, se še zadnjič
prisiljeno nasmejala in odšla.
(Se bo nadaljevalo)
Piše: Mojca Filipič
Čao!
Ko bi le... ko bi se le spre-
menila v ptico in bila za ved-
no svobodna. A kaj, ko sem
še vedno na tem, vse prej kot
resničnem svetu. Približuje
se matura in s tem vedno več
skrbi in vse manj uživanja
v počitnicah... Pa naj kdo
reče, da je lepo, če si mlad...
No, še je čas. Čeprav ne vem,
kaj me čaka na naslednjem
koraku.
Pišem vam prvič in poši-
ljam vam pesem, ki je posve-
čena mojemu bratrancu.
Da tudi moje pismo ne bi
prišlo brez pohval, vas res-
nično pohvalim, res pa je tu-
di, da vas krajšajo iz tedna
v teden. Protest!
Še v nadaljnje vam želim
veliko uspešnega.
P.S. Če vam bo pesem pri-
rasla k srcu, lahko iz moje
»zbirke pesmi« izbrskam že
kakšno in vam jo pošljem.
SIMONA ŠOLINIČ
Draga Simona,
trdiš lahko, kar hočeš, am-
pak vedi, da je lepo, če si
mlad. Problem lahko nasta-
ne le v primeru, če se začneš
tega zavedati šele takrat, ko
je mladost že mimo...
Torej: ne privošči si te na-
pake in življenje zgrabi
z obema rokama. Kot veš tu-
di sama, živiš le enkrat, zato
moraš izkoristiti vse, kar se
ti ponuja. Živeti, živeti in ne
zamuditi ničesar!
Glede pesmice pa: ne vem,
zakaj vas vse tako zanima,
kako so mi pesmice všeč. Kot
sem že tolikokrat povedal, je
vsaka pesem osebno izpo-
vedna. Pomembno je le, kako
si jo posameznik interpretira
in kako jo razume. Vsakdo,
ki piše pesmi, pa naj bi pisal
predvsem zase. Zato, da ti je '
lažje. Da izliješ na papir bo-
lečino, misli, čustva in spo-
mine, ki jih sicer nosiš
v sebi...
Zato: piši (tudi meni) še
naprej. Vesel bom!
RINGO ŠPIL
Dejstvo je, da nevednež
dolži druge za svoje neu-
spehe; človek, ki se je začel
učiti, obtožuje samega se-
be; poučen človek pa ne
dolži ne drugih in ne sebe.
(Epiktet)
Mešati Red buli in vilja-
movko (vendar ni pripo-
ročljivo!).
Priprava na maturo.
Maja z biseri
(J. Bončina Benč)
Ogrlico nosila
je moja vila
zato so jo klicali vsi
Maja z biseri, Maja z biseri
Obraz kot s španske slike,
oči velike
nasmehi pa kot čudeži
Maja z biseri, Maja z biseri
Ljudje, ki so jo kdaj poznali
vzljubili so jo slej ko prej
da vsak je biser so dejali
simbol lepote skrite v njej
Živeti je začela
in prekipela
da v nič so se razblinjali
njeni biseri.
Srce je neugnano
in razigrano
ko Maja v sladko noč beži
skupaj z biseri
in bolj ko srečo vsem razdaja
manj sreče Maja zase ima
da vedno krajši niz postaja
prepozno, kakor vsak spozna
Zdaj tisoč milj od raja
v tančici Maja
vprašanj neskončnih se boji
kje so biseri, kje so biseri!
Ogrlico še eno
ponarejeno
je v žalosti kupila si
Maja z biseri
A Maja le ni srečna
ne, ne, ni srečna
čeprav spet kličejo jo vsi
Maja z biseri, Maja z biseri
A kaj ko smo vsi skupaj
vsi smo kot Maja
vsaj enkrat smo v življenju vsi
Maja z biseri, Maja z biseri...
Št. 16. - 20. april 1995

FELJTON - ROMAN
nastavljene mreže
j pazne dežele, zlasti ZDA,
L Kanada, Velika Britanija,
Lucija in Nizozemska, so
Ukušale razvozlati tehnolo-
r skrivnost neznanih letečih
redmetov. Zato je ameriško
lalstvo stopnjevalo svoje
^trezovalne poskuse. NLP
poskušali prestreči tudi
gZ. Ker pa je prestrezoval-
p lovcem, tako sovjetskim
jkor ameriškim, spodletel
jjk poskus, so dobili ukaz,
jj poskušajo vsaj enega s silo
[ipraviti do pristanka. Leta
J57 je senator Lee Metcalf
jvprašal pri letalskem po-
djstvu, ali piloti še vedno lo-
iljo NLP. V imenu glavnega
uba je odgovoril generalma-
,rJoe Kelly: »Prestrezovalni
|Vci našega letalstva še vedno
jsledujejo NLP iz državno-
gmostnih razlogov in zato,
ja bi dobili tehnične podrob-
csti.«
0	naslednjem pripetljaju je
jajorja Keyhoeja zasebno ob-
estil nekdo od letalstva:
»Tudi mi smo streljali na
(LP. Primer: nekega dopold-
fva okoli enajstih je radarska
ostaja v bližini letališča za
ivce opazila NLP, ki se je bli-
al s hitrostjo 1200 kilome-
[ov. Čez čas je NLP zmanjšal
itrost na 150 kilometrov. Ta-
nj potem sta vzletela lovca F-
I, ki naj bi ga prestregla.
Iden izmed obeh se je v višini
akih tisoč metrov približal
(LP, ki pa je takoj povečal
itrost. Kljub temu se mu je
dot F-80 za krajši čas pribli-
iilna 450 metrov. Ugotovil je,
1	ima NLP obliko krožnika.
1 razdalji kakih 950 metrov
spilot sprožil top, da bi nez-
nani predmet spravil na tla.
Napad je spodletel, NLP je iz-
ginil v daljavi.«
Tudi sovjetsko vrhovno po-
veljstvo je upalo, da mu bo
uspelo kak NLP prisiliti k pri-
stanku, ne da bi bil povsem
razdejan. Protiletalske bateri-
je so 24. julija 1957 streljale na
formacijo NLP, vendar so se
svetlikajoči se predmeti odda-
ljili nepoškodovani.
Kanadsko letalstvo je šlo ce-
lo tako daleč, da je v bližini
Suffielda (Alberta) zgladilo
pristajališče za NLP. Kanad-
čani so upali, da bodo NLP
s posebnimi signali privabili
k pristanku. Tajni projekt je
potekal pod oznako »Projekt
drugo nadstropje.«
Predstavnik angleškega le-
talstva (RAF) je izjavil, da so
petletne raziskave NLP kon-
čane, vendar rezultatov ne bo-
do sporočili javnosti, ker bi ta-
ko prišlo do še večjih nasprotij
in razprtij. Pojava kot takega
ne bi mogli zadovoljivo pojas-
niti, ne da bi izdali »največjo
skrivnost«.
Maršal Dowding, vrhovni
poveljnik britanskega letal-
stva, je bil manj zadržan. Re-
kel je:
»Obstoj teh naprav je doka-
zan, sprejel sem ga kot dej-
stvo.« Ameriški admiral Del-
mar Fahrney je rekel 16. janu-
arja 1957: »Zanesljiva poroči-
la kažejo, da so to predmeti, ki
vdirajo v naše ozračje z zelo
veliko hitrostjo in ki jih nad-
zorujejo misleča, inteligentna
bitja.«.
Prav zastopnik za tisk pri
projektu Modra knjiga je priz-
nal: »Nekaj je gotovo: opazu-
jejo nas bitja iz vesolja.«
Kapetan Ruppelt, nekdanji
vodja Modre knjige, ki je po
sili razmer tulil z volkovi, je
kasneje rekel:
»Kakšna je resnica? Mar
mora kak NLP pristati točno
pred vrati načelnika general-
nega štaba Pentagona ob reki?
Ali je dokaz, če površinska ra-
darska postaja odkrije NLP in
pošljejo lovca, da bi ga pre-
stregel, in ga pilot vidi na last-
ne oči in ga zasleduje na ra-
darju v svoji kabini, dokler mu
ne uide z osupljivo hitrostjo?
Ali je dokaz, če prestrezovalni
lovec s svojim topom ustreli
proti NLP in potem grožnji
z vojnim sodiščem vztraja pri
svoji izjavi? Ali je to potem
resnica?
Dvomljivci in
priče
Seveda ni nikoli manjkalo
dvomljivcev, ki odklanjajo
vsakršno misel na zavajalno
politiko uradnih oblasti kot
plod zmedenih možganov in
kot preganjavico zagrizenih
pristašev NLP. Prav tako
skeptiki že od nekdaj vprašu-
jejo, zakaj NLP, če so v resnici
vesoljske ladje, ne pristanejo
in ne navežejo stikov z nami.
Človek žal ne more mimo
dejstev, če mu niso povšeči ali
če se ne ujemajo z njegovim
vnaprejšnjim mnenjem. Po
ocenah raziskovalcev so ljudje
nasploh razočarani nad poro-
čili o posadkah v NLP, očitno
pa kar radi prisluhnejo opisom
drugih srečanj z neznanimi le-
tečimi predmeti. Človeškemu
razumu se upira že misel
o »človeku podobnih bitjih«,
ki pelje v posmeh in k dovti-
pom o malih zelenih možicih
NLP. Morda res obstajajo,
pravi marsikdo, toda človeku
podobna bitja? Ob tej misli
pride marsikdaj v slabo luč vse
skupaj v zvezi z neznanimi le-
tečimi predmeti. Če so huma-
noidi zgolj plod domišljije, po-
tem sodijo sem tudi navadni
NLP, sklepajo dvomljivci. To-
da za obstoj NLP je toliko
upoštevanja vrednih prič, da
vsega skupaj ni mogoče potis-
niti v domišljijski svet.
»Mar je vse te ljudi napadel
čuden virus, proti kateremu so
preudarni, trezni ljudje odpor-
ni? Kakšna svojevrstna bole-
zen je to, če napada ljudi vseh
družbenih slojev ne glede na
izobrazbo ali položaj v druž-
bi?« sprašuje profesor Allen
Hynek v knjigi »Izkušnje
z NLP«.
Med tistimi, ki pravijo, da so
imeli stik z NLP, sta dve sku-
pini ljudi. V prvi so tisti, ki se
niso nikoli zanimali za NLP
kot pojav in so bili vpleteni po
naključju. Nad tako imenova-
nim bližnjim srečanjem so ve-
činoma osupli in le z odporom
govorijo o tem. Nasploh ne
sklepajo ničesar, ne poskušajo
niti kovati kapitala niti skrbe-
ti za velike naslove na prvih
straneh listov. Po takem pri-
petljaju, ki se kaj pogosto po-
kaže kot golo naključje, se spet
pogreznejo v anonimnost, iz
katere so se dvignili kot mimo-
grede.
Strokovnjaki, ki skrbno ra-
ziščejo njihova doživetja, le
redkokdaj odkrijejo protislov-
ja ali laž. Izjav takih ljudi ne
omaje niti hipnoza niti detek-
tor laži niti droga resnice,
kljub temu pa to še ni stood-
stotni dokaz resnice. V tako
imenovana bližnja srečanja je
pogosto zapletenih več ljudi.
Čaranje na
fotografskem
papiriu
Drugi skupini ljudi so NLP
postali življenjska vsebina. Po
svojih »bližnjih srečanjih« so
zasanjani in vzneseni kot pre-
roki v puščavi. Brez pridržkov
in na ves glas pripovedujejo
o svojih »sanjskih« potovanjih
z »Rhedo Modrookim« ali
z »Arkonom, svetlo plavim
dolgolascem« in ob »obskur-
nih sporočilih povsod pričujo-
čih bratov«. Sredi gruče sover-
nikov se vedejo kot veliki du-
hovi svojih'klubov NLP, pre-
davajo, pišejo knjige o svojih
doživetjih, naravnost hlepijo
po tem, da bi tisk pisal o njih
in seveda spravljajo denpr.
Med drugim »proizvajajo« fo-
tografije NLP, s tem, da meče-
jo v zrak pokrove na posodah
za smeti in hitro fotografirajo,
ali pa čarajo na fotografski
papir zabrisane postave bitij
z Venere ali s kakega drugega,
veliko bolj oddaljenega pla-
neta.
V	takih okoliščinah bi prav-
zaprav pričakovali potrditev
starega rekla, da »vrana vrani
ne izkljuje oči«, pa nikakor ni
tako. V tej skupini so vsi med
seboj sprti kot najhujši so-
vražniki, kajti »blagor« enega
pojmujejo drugi kot svojo »po-
gubo«. Veliko sporočilo pa je
pri vseh plapolajočih oblačilih
in pri vsej zunajzemeljski veli-
častni krasoti v primerjavi
z našo klavrno zemljo samo
posredovanje profanega »ne-
zemskega sporočila«, ki je
sumljivo podobno komaj polo-
vično prebavljenemu bulvar-
skemu znanju.
Do kakšnih ekscesov lahko
pripeljejo takšna »nezemska
sporočila«, kaže čudni pripet-
ljaj, do katerega je prišlo pole-
ti 1944, ko je bilo pol Evrope
v ruševinah in v vojni vihri.
V	skrbno zastrtem parku za
vilo v bližini Londona se je
vsako jutro šest postavnih go-
lih deklet ob prvih sončnih
žarkih zleknilo na ležalnikih.
Pripravljene na spočetje so le-
žale vznak in brale biblijo. Ko
se je sonce poslovilo, so se
molče oblekle in odšle iz par-
ka. Njihove prostore so zavze-
le druge nagice, ki so se prav
tako z biblijo v rokah nastav-
ljale Luni.
Zakaj? Lady R. je bila pre-
pričana, da bodo device oplo-
dile vesoljska bitja, ki na sonč-
nih žarkih in na pramenih me-
sečine drsijo na Zemljo. Tako
pripravljeno nebeško spočetje
je žal ostalo brez omembe
vrednih posledic.
Iz
domišljijskega
sveta
Sicer pa se najdejo v tej sku-
pini pristašev NLP tudi ljudje,
ki so svoje ure »naravnali na
vesoljski čas« (karkoli že to
pomeni). Računajo v svetlob-
nih letih, brez težav se zadržu-
jejo zunaj časa in prostora, ra-
zen ljubezenskega življenja bi-
tij z Venere poznajo tudi nji-
hove vesoljske ladje — vse iz
osebnih izkušenj, se razume.
Čeprav je vse področje NLP
prav zaradi teh ljudi izpostav-
ljeno posmehu, jih ne gre pre-
več obsojati. V bistvu so kar
nedolžni, z malo preudarka
pridemo do nagibov. Ti so
pravzaprav na dlani: osamlje-
nost, kompleksi, sla po veljavi,
želja po odrešitelju, torej na-
domestna religija.
Vsekakor so bolj zanimivi
tisti iz prve skupine. Presenet-
ljivo je, da se v večini njihovih
opisov posadk v letečih krož-
nikih kažejo enake značilno-
sti. Od koder so že poročila,
večinoma opisujejo manjša,
človeku podobna bitja v svet-
likajočih se, pajacem podob-
nih oblačilih in večinoma
v prozornih čeladah. V skoraj
vseh primerih je bil kraj do-
godka pričam dobro znan. Ta
ali oni je bil na delu, ko je
postal pozoren na leteči pred-
met. Število poročil o stikih
z NLP je enakomerno poraz-
deljeno na oba spola, tu in tam
je prišlo tudi že do bližnjih
srečanj z otroki.
»Vidim, da bova morala nekaj ukreniti,« je Janez končno
ielel predočiti Miri svojo zamisel, ki je že dolgo dozorevala
1 njemu. »Veš kolikokrat premišljujem o tistih tvojih bese-
foh, ko si rekla: >Hiša še ni dom!«š ali tako nekako. Zdaj
fidim - zgradila sva hišo, živiva v njej, a resničnost tvojih
ksed tudi jaz vse bolj občutim.«
Mira je poslušala moža in znova občutila tisto varnost in
Sotovost, ki je tako pomirjala in ji dajala moči. »Kako
5hdke in napihnjene so Tinetove besede, a s sabo prinašajo
samo napetost in nemir. Preproste besede mojega Janeza pa
^ko lepo božajo dušo,« je pomislila.
»A me ti sploh poslušaš?« je Miro iz njenih misli poklical
knezov glas. »Seveda! In prav radovedna sem, kaj mi
isliš predlagati. Saj kar tako se že nisi spomnil tistih
esfd, ki so te takrat tako prizadele. Veš, brez otroškega
lTjsča hiša res ni pravi dom, še manj je dom takrat, ko tebe
^ doma.«
/'Tako bo, kot sem rekel! V službi bom že obrnil tako, da
0rn lahko več doma. Saj sva že iz najhujših denarnih zagat
10 se mi resnično ni treba za nekaj več denarja pehati tam
tujih cestah,« je bil Janez naenkrat ves odločen. Še
fdno je iskal v mislih pravo besedo za svojo zamisel, ki jo
želel predlagati Miri, kot je že pravilno uganila.
/Glej, ko se takole pogovarjava, vidiva in občutiva, kako
1 Potrebovala še dodatno vez, ki bi še bolj utrdila in
.Mislila najino skupno življenje.« »Ti dobro veš, kako rada
'> ko bi le mogla imeti svojega otroka, Janez!« so Miri solze
Vstopile v oči, ko je spoznala kam Janez meri z besedami.
/Menda se moramo že sprijazniti z usodo, kakršno nam
°S nameni, tukaj se ne da nič pomaga ti, in tudi prizadeti te
želel,« se je Janez skoraj opravičeval. »Veš, midva in
Vinogo je takšnih parov po svetu, ne moreva imeti svojih
So pa po drugi strani tudi takšni slučaji, da pridejo
ti otroci< katerih si nihče ne želi in ne veseli. Ti ubogi
otročiči niso nič krivi za pregrehe svojih neodgo-
tj?1^1 roditeljev. Kakšni, na videz >boljši< ljudje, hočejo
l,' Prikriti sramoto svojih hčera, ki tudi premlade ljubim-
sa!?Pot:em ne znajo, ali se jim celo ne ljubi poskrbeti za
°Ve< takšnega, lahkomiselnega življenja. Vidiš, te
otroke oddajo potem na socialno skrbstvo, ali kot bi se
reklo pri nas, na občino.«
»Saj skoraj ne morem verjeti, da se kaj takšnega dogaja
v mestu!« se je čudila Mira. »Kdo pa skrbi za te male sirote
tam, kako si že rekel — na občini?« je začelo Miro živo
zanimati Janezovo pripovedovanje. »Nekaj časa te
dojenčke redijo v posebnem zavodu, dokler se ne najdejo
dobri ljudje, ki jih posvojijo. Tisti, ki otroka posvoji in mu
da svoj dom in ime, tisti prevzame na svojo dušo tudi vso
odgovornost in srečo starševstva!«
Mira je uganila, zakaj ji Janez vse to pripoveduje. Glo-
boko se mu je zazrla v oči, navdušeno rekla: »Če je tako,
potem le glejva, da ne zamudiva preveč časa in čimprej
poskrbiva, da najina hiša postane - naš dom!« »Tako težko
sem se odločil, da ti predlagam kaj takega, a zdaj se mi zdi,
da si se odločila še prej kot jaz?« je še enkrat vprašal Janez.
»Le čimprej ga pripelji, da bomo skupaj uživali toplino
doma!« je znova potrdila Mira svojo srčno željo. »Tako
hitro še ne bo šlo. Pred zimo bi lahko pričakovala otroka, če
bova sedaj kmalu zaprosila zanj, so mi povedali, ko sem se
šel zadnjič pozanima t v mestu,« se je hudomušno nasmehnil
Janez. Miri se je zazdelo, da ob nepričakovani novici vse
poje po njej. »Končno bom imela bitje, za katero bom
skrbela in bo samo moje!« je sanjala z odprtimi očmi.
Prvič si je, po dolgem času, v kuhinji tiho zapela. Tudi
Janez nocoj ni vklopil radia, raje je pritregnil ženi. Lepo sta
se imela. Le to je grenilo veselje, da mora Janez že zgodaj na
pot in nazaj v življenje, kakršnemu je za nekaj časa uspel
pobegniti.
XXIII.
Vlak je, kot vsako jutro ropota je vozil po dolini skozi
meglo in v svojem trebuhu nosil zaspane ljudi, ki so hoteli
na neudobnih sedežih še ujeti trenutke spanca, iz katerega
so se morali vsako jutro prezgodaj dramiti.
Dremal je tako Janez na svojem sedežu, ko ga je nekdo
prav močno odrinil in sedel poleg njega. »Kaj boš kar
dremal Janez? Se ti pozna, da ti žena ponoči ni pustila .
spati!« se je pošalil novi sopotnik. »A, ti si Peter,« se je
Janez v hipu predramil.
»Da, jaz sem. Prisedel sem k tebi, da nama bo med vožnjo
krajši čas.«
Sam pri sebi se je Janez prav začudil. Res sta bila
s Petrom nekoč sošolca, toda po šoh sta se njuni stezi razšli,
ostala sta sicer znanca, kaj več pa ju ni družilo. »Bo že
moralo biti kaj posebnega, da se želi Peter z menoj pogovar-
jati,« je pomislil in vprašujoče pogledal sopotnika. »Vidim,
da me čudno gledaš, zato bom prišel kar z besedo na dan.
Nikoli nisva bila posebna prijatelja, poznava se že dolgo in
vem, da si poštenjak.«
Počasi so šle Petru besede z jezika in čeprav se je zatrdno
odločil, da bo pošteno povedal Janezu, kaj je videl neko
jutro in kaj govore natiho ljudje, zdaj ni in ni našel prave
besede, ki bi bila dovolj nedvoumna, da bi lahko Janez
razumel, kaj bi mu rad povedal.
»No, le reci, kaj imaš za povedati, saj najbrž ni nič
takšnega, kar tebi ne bi šlo z jezika?!« ga je ob premolku
radovedno podrezal Janez.
»Tako je to, bi rekel, prav nerodno mi je, no, da ti ravno
jaz to govorim, a vendar ne vidim rad, da ima kdorkoli
takega človeka, kot si ti, za norca!« »Kako to misliš Peter?
Mar dajem s svojim poštenim delom komu povod za tako
govorjenje?!« je Janez malo povzdignil glas v vprašanju.
»Saj ni reč o kakšnem ženskem opravljanju in čez tebe
Janez, bi bilo resnično greh reči slabo besedo.« »Kaj imaš
potem takšnega, da me tako na dolgo pripravljaš in me
delaš zares radovednega?!« je zdaj Janez kar naravnost
vprašal Petra.
»Veš, če bi slišal samo od ljudi, te ne bi nikoli obremenje-
val s tem. Ker sem jaz sam, na lastne oči videl nekega
zgodnjega jutra tisti avto, s katerim te je zadnjič tvoj šef
pripeljal v gostilno, doli v vasi, kako se podi z veliko
hitrostjo po tej naši cesti, kjer ob takšni uri zares nima kaj
iskati!«
»Zmedeno govoriš Peter, ne morem razumeti tvojih
besed!« je Janez prekinil sogovornika.
»Saj res, kaj bi ovinkaril, če ne znam!« je Peter spremenil
glas. »Poslušaj ljudje govorijo, da je tvoj šef samo zato tako
prijazen s teboj, ker se mu preveč dopade tvoja žena Mira!«
Prvi trenutek se je Petru zdelo, da se izraz na Janezovem
obrazu ni spremenil, v naslednjem hipu ga je dvoje močnih
rok kot blisk hitro zgrabilo za zavihke na suknjiču. Prav
blizu Janezovega obraza se je naenkrat znašel presenečeni
Peter. Začutil je sikajočo Janezovo sapo po svojem licu, ko
mu je grobo rekel: »Le glej, da je kaj resnice na tem, kar
čvekaš! Če misliš le zdraho delati med menoj in ženo, se ti
ne bo dobro pisalo!«
Št. 16. - 20. april 1995
ZA RAZVEDRILO
3)
it. 16. - 20. april 1995
C
INFORMACIJE
it. 16. - 20. april 1995
INFORMACIJE
3<
Mednarodno trgovsko podjetje
d. d. Celje
vabi k sodelovanju
diplomirane ekonomiste
za delo na področju veleprodajne in zunanje trgo-
vinske dejavnosti
Od kandidatov pričakujemo:
*	delovne izkušnje na komercialnem področju
*	aktivno znanje enega svetovnega jezika
*	smisel za delo na navedenem področju
*	šoferski izpit B kategorije, ker je delo vezano na službena
potovanja
K sodelovanju vabimo tudi diplomirane ekonomiste brez
izkušenj za opravljanje pripravništva.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas ali nedoločen
čas s poskusnim delom.
Mladim ambicioznim ekonomistom nudimo usposabljanje in
pridobitev delovnih izkušenj v modernem trgovskem podjetju
s stimulativnim nagrajevanjem.
Vaše cenjene prijave z navedbo strokovnosti ter delovnih
izkušenj bo sprejemala kadrovska služba Kovinotehne Celje,
Mariborska c. 7, 8 dni po objavi.
LOKALI,
20 DO 100 m2,
V CELJU
PASAŽA RAZVOJNEGA CENTRA
Ulica XIV. divizije 12
Prodaja, najem, leasing
Informacije:
RC INŽENIRINGI,
63000 CELJE,
Ul. XIV. divizije 14,
telefon (063) 441-144,
interna 346 in 237.
^09048 01 • INFORMACIJE 0 KREDITIH
VSE INFORMACIJE O VSEH VRSTAH
KREDITOV PO SLOVENIJI
*	GOTOVINSKI KREDITI
*	TUJINSKI KREDITI
*	HIPOTEKARNI KREDITI
*	KREDITI NA ČEKE
*	KREDITI ZA AVTOMOBILE
*	KREDITI ZA STANOVANJA
Posredujemo Vam informacije večine slovenskih
bank in zastavljalnic.
NE ZGUBLJAJTE VEČ ČASA IN DENARJA,
DA BI IZVEDELI, KJE NA VAS ČAKA
NAJUGODNEJŠI KREDIT
VETERINARSKA DEŽURSTVA
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambu-
lanta za male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in
praznikih) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure,
sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana
v popoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od
7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah.
Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski
postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja
v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo-
varne, tel.: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure
zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na
veterinarski postaji: 754-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Dežurstvo je organizi-
rano od 14. do 6. ure zjutraj, telefon 0609 616-786. V rednem
delovnem času lahko pokličete na telefon 714-144 in 0609 616-
786. Ambulanta za male živali je odprta vsak dan, razen ob
nedeljah in praznikih, od 7. do 9. ure in popoldan od 16. do
17. ure.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas
veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure,
redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do 23. aprila
bo dežurala dr. vet. med. Marija Rup, telefon (0609) 616-978, od
24. aprila dalje pa dr. vet. med. Drago Zagožen, telefon (0609)
616-978.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 14. ure vsak dan, od 14. ure
do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo.
V času popoldanskega in nočnega dežurstva pokličite na šte-
vilko mobitela 0609 618-772.
ROJSTVA
Celje
V celjski porodnišnici so
rodile:
7.4.: Lidija ŠPILE iz Zreč
-	dečka, Nada KOLENC iz
Vojnika - dečka, Silva
KRALJ iz Slovenskih Konjic
-	dečka in Nada VEBER iz
Dramelj — dečka;
8.4.: Ivanka VOLAVC iz
Celja - deklico, Suzana ŠTE-
FANIČ iz Loč pri Poljčanah
-	deklico, Lucija SLEMEN-
ŠEK iz Loč - dečka, Marjana
KOVAČIČ iz Pristave - de-
klico in Simona ODER iz
Zreč - dečka;
9.4.: Jasna DRGAJNER iz
Celja - dečka, Štefica PE-
ČEK iz Rogaške Slatine
-	dečka in Terezija ČREŠ-
NAR iz Zreč - dečka;
10.4.: Polonca SKALE iz
Celja - dečka, Julijana PEZ-
DEVŠEK iz Šmarja - dečka,
Barbara PLANINSEK iz Ce-
lja - dečka, Lidija ŠEKORA-
NJA iz Celja - deklico in
Martina SERDONER iz Pol-
zele - dečka;
POROKE
Velenje
Poročila sta se dva para in
sicer: Niaz KEKIČ iz Velenja
in Ajna AHMETOVIČ iz Go-
duš ter Mirko TAJNŠEK in
Nermina TOPALOVIČ oba
iz Podgore.
SMRTI
Celje
Umrli so: Terezija KAM-
ŠAK, 76 let iz Vinske Gorice,
Ernestina PERŠAK, 78 let iz
Celja, Katarina POTOČNIK,
82 let iz Braslovč, Edvard
VEBER, 55 let iz Laškega,
Anton BOŽIČ, 84 let iz Sev-
nice, Karel ŠTIGLIC, 46 let
iz Polzele, Marija BOVHA,
80 let iz Zg. Tinskega, Cecili-
ja KOLAR, 84 let iz Celja,
Hedvika ŠUMEJ, 67 let iz
Štor, Katarina MAROVT, 89
let iz Slane, Anka KOŠIČ, 73
let iz Celja, Jožefa ČRET-
NIK, 70 let iz Vojnika, Mari-
ja KOČEVAR, 69 let iz Žal-
ca, Kristina JOVAN, 74 let iz
Celja, Roman PAJEK, 70 let
iz Zadobrove, Anton
KLAVS, 77 let iz Velenja,
Terezija CVETREŽNIK, 68
let iz Celja, Angela MLI-
NAR, 52 let iz Zlateč, Anto-
nija NOVAK, 68 let iz Ka-
menč, Marjeta JUGOVAR,
60 let iz Rogaške Slatine in
Ignac MIKULAN, 59 let iz
Sv. Eme.
Šentjur pri Celju
Umrla je Rozalija ZU-
PANC, 73 let iz Primoža pri
Šentjurju.
Šmarje pri Jelšah
Umrl je Marjan GRETIČ,
68 let iz Brestovca.
Velenje
Umrli so: Jožef ZAČNIK,
70 let iz Savine, Amalija
Emilija LESJAK, 89 let iz
Velenja, Viljem Ivan PLE-
TERSKI, 64 let iz Velenja,
Evald PODPEČAN, 80 let iz
Zabukovice, Terezija BOM-
BAČ, 96 let iz Doropolja,
Se/te, presajajte, sadite,
zalivajte, negujte rastline;
rahljajte in prezračujte tla
pobirajte in predelujte
pridelke v času, ki je
najugodnejši za posametf
tipe rastlin in ki je
razviden iz koledarja.
Stanislav ČEŠAREK, 86 let
iz Podšmihela, Antonija
KOK, 79 let iz Podgore,
Ekrem BUTKOVIČ, 36 let iz
Šoštanja, Stanislav ORLČ-
NIK, 72 let iz Celja, Marija
VERTOT, 70 let iz Šoštanja
in Marija ARLIČ, 70 let iz
Škal.
Žalec
Umrla sta Jožef STRA-
HOVNIK, 80 let iz Žalca in
Danijela RIHTER, 65 let iz
Kasaz.
it. 16. - 20. april 1995
p
INFORMACIJE
Št. 16. - 20. april 1995
INFORMACIJE
1
i». I«. - 10. april 1995
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 16. - 20. april 1995
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 16. - 20. april 1995
MALI OGLASI - INFORMACIJE
fe. I«. - JO. april IMS
RUMENA STRAN

Kot poslastica preseneti nas kazenska ovadba,
mar spet tarča postaja premierova zgradba?
Da le posreči se koga potegniti za nos,
vabljivejši vse bolj postaja ta štos.
A ni ravno lahko pogoltniti tisoč težav,
če opozicija kar javno podvomi v tvoj prav.
Kaj zares pomeni vsa ta cirkuška arena,
da poslanca ščiti bolj se kot medveda.
Kakšno maslo bo imel le-ta na glavi,
ko mandat ga drugo leto strmoglavi?
Morda čas ovekoveči jim odkritje spomenika,
zla slutnja naj ob tem nikar vas ne zamika.
O plačah sporazum so podpisali,
spet za eno leto so nas naplahtali.
Naj nihče se ne upira volji in je ne kali,
življenje treba jemati bo pač z lepše strani.
Saj lajati divje iz varnostne razdalje
pomeni zraven biti, ko delijo se medalje.
FRANCI ČEČ
V naslednji številki Novega tednika boste
že lahko spoznali, kdo je novi šaljivec leta
stranke šaljivcev NT&RC. Na izletu Vesele
karavane ob koncu tedna bomo namreč med
tistimi, ki so nam pridno pošiljali šale, iz-
brali novega častnega predsednika. Kakšne
so bile priprave na ta dogodek, si preberite
v najnovejši Petici.
Za šalo tedna je največ glasov prejela
Marija Kronovšek iz Pariželj, izžrebali pa
smo še Jožico Osolnik iz Celja.
Šala tedna
Na tekmi
Janez je vzel svojega sinka ^^^^
na tekmo in si ga posadil za
vrat, da bi bolje videl.
Sredi drugega polčasa ga tfrjflB
je postavil na tla in mu dal	JM^H
dve po riti. Sosed je nejevolj- fj
no pripomnil: »Zakaj ga te- nj
pete?«
»Zakaj? Če lahko ves čas vpije: >Dajmo
naši!< in >Fuj sodnik !< bi lahko rekel tudi
>Lulat!«
Pri ljudožercih
Dva belca - prerijska lovca, zajamejo lju-
dožerci in ju vržejo v velik kotel za kuhanje.
Nanju nalijejo vode in podkurijo.
Bolj ko postaja voda topla, bolj se prvi
kremži, drugi pa se veselo smeji. Čez čas pa
vpraša prvi drugega: »Čemu se tako
smejiš?«
Drugi mu odvrne: »Kaj se ne bi smejal, ko
pa sem se jim v juho podelal.«
Mesto
Ko pride Ribničan prvič v moderno me-
sto, si začudeno ogleduje asfaltirane ceste in
pravi: »Nič čudnega, da tukaj zidajo toliko
hiš, saj je zemlja preveč trda, da bi jo obde-
lovali.«
Zapleten porod
Pokličejo babico k porodnici. Pride s svo-
jo torbo, vstopi v sobo in pravi bodočemu
očetu: »Vi pa kar ven iz sobe. Tu nimate kaj
iskati!«
Čez deset minut pomoli glavo izza vrat in
pravi: »Imate klešče?«
»Kkkaj?« zaskrbi očeta.
»Klešče, pa hitro in ne premišljujte toliko,
na svoj posel se pač spoznam!«
Mož ji prinese klešče. Čez četrt ure se
babica spet pojavi na vratih.
»Ali imate francoski ključ?«
»Francoski ključ? Kaj pa se je zgodilo?«
»Nič! Kar brez skrbi bodite, lahko vam
pokažem diplomo, samo zdaj mi prinesite
francoski ključ.«
Mož ji prinese francoski ključ. Izza zapr-
tih vrat se zaslišijo strašni kovinski zvoki:
»Bing! klenk! bong!«
Očetu ledeni kri v žilah. Mine četrt ure in
spet se pojavi babičina glava, to pot vsa
znojna: »Poslušajte, raje pojdite po drugo
babico. Ne morem in ne morem odpreti svo-
je torbe...«
Strog direktor
Strog in nepriljubljen generalni direktor
se hoče ob svoji petdesetletnici malo priku-
piti članom delovne skupnosti. Za nasvet
vpraša ženo. »Rad bi pripravil nekaj, kar ne
bi bilo preveč drago, o čemer bi poročali
časopisi in bi bilo mojim sodelavcem v vese-
lje. Kaj mi predlagaš?«
»Vzemi vrv in se obesi!«
Shujševalna kura
Debela Berta pride v kavarno in naroči
celo torto.
»Ali vam jo naj razrežem na osem delov?«
vpraša natakarica.
»Ne. samo na štiri! Moram namreč shuj-
šati!« pojasni Berta.
Kaj »devaš« gor?
Dolenjski Janez je na Gorenjskem rabutal
jabolka. Iz hiše je stopil Franc in zakričal:
»Kva pa ti tam gori devaš?«
»Nič gor ne devam, samo dol jemljem!«
Srbelo ga je...
Že prileten moški seje peljal z avtobusom
domov. Čez nekaj časa se je začel praskati
po klobuku. Nek drug moški ga je začudeno
opazoval. Ko ga je mislil vprašati, zakaj to
dela, je prvi moški nehal s tem. Pa je drugi
molčal. Čez nekaj časa pa se je to vse pono-
vilo. Drugi moški ni mogel več držati jezika
za zobmi in je vprašal prvega: »Gospod,
zakaj pa se vi praskate po klobuku?«
Prvi pa mu je rekel: »E, bog ve zakaj, ha?!
Ja, glava me srbi!«
Drugi ga začudeno vpraša: »Ja, zakaj si
pa ne daste klobuka dol in se potem >počo-
hate?!«
Pa pravi prvi: »Ja, gospod, a si tudi vi
daste hlače dol, da se >počohate,< ko vas rit
srbi?«
Šale so prispevali: Ivan LEBEN-Slavc iz Celja
Darinka PLANKO iz Gorice pri Slivnici, Irena
KRAMPRŠEK iz Loke pri Žusmu, Štefka
KRAJNC iz Kozjega, Klara MAGRIČ iz Letu-
ša, Jelena ČOLIC iz Žalca in Alenka ZAPU-
ŠEK z Planine pri Sevnici.
»Virštajn in Krajn«
Tisti, ki se znajdejo na
Kozjanskem iz drugih delov
Slovenije, so v zadregi, ko na
tabli na pol poti od Golobi-
njeka v Lesično preberejo
napis »Virštajn«. Vse življe-
nje so namreč živeli v prepri-
čanju, da se kraj iQJ
Virštanj. Pa očitno ni ^
če so se Kozjanci odločili
živijo v »Virštajnu«.
bodo sedaj še Kranjčanii
tevali spremembo v stih,
ši kot govoriš« in na ta
bo pisalo »Krajn«.
Rumeni kadrovik
Kadrovik velenjskega rud-
nika Janko Lukner je večino
delovnih navad prenesel tudi
v žogobrcarski del Rudarja,
kjer avtoritativno opravlja
vlogo predsednika. Da bi
javnost izvedela o številu ru-
menih kartonov v njegovem
klubu, to pa že ne? Pa kaj
potem, če je za rumeni kar-
ton pravilen naziv javni
opomin!
Županska modrost
»Boljša roka, polna denar-
ja, kot obe, polni nasvetov,«
si je verjetno mislil konjiški
župan Janez Jazbec, ko je
prisluhnil Jožetu Baragi, di-
rektorju konjiške Komunale
in nekdanjemu županu, ki
ima gotovo bogate izkušnje
pri reševanju problema
oskrbe s pitno vodo v kraju.
Če bo upošteval njegove na-
svete, pa še ni povsem zane-
sljivo.
»Pa zakaj ne? Ali ti nisem všeč? Ali imaš drugega?«
»Nimam nobenega, pa tudi všeč si mi. Za to pa nisen
treh razlogov: prvič - ker je greh, drugič - ker sem
nedolžna in tretjič - ker me po vsakem občevanju gh
boli...«
NAJ MUZIKANTI POVEDO
»Pa loltro s seboj vzam!«
Včasih so bili fantje veliki fakini in
kljub temu, da je imel Slavko Žavski
dobre namene, ko je prišel pod okno
svoje bodoče neveste s harmoniko, jo
je vseeno »zbrisal« pred očetom.
»Mule, saj ti nič nočem. Ko bi vsaj
>lojtro< za sabo pospravil...« je godr-
njal oče, ki je potem kaj kmalu dobil
»muzikanta« v hišo. Tako se je Slav-
ko najprej »zazihral« s poroko in šele
potem začel igrati po ohcetih. To je
bila dobra odločitev, saj ga potem
nobeno soboto ni bilo več doma.
»Najtežje je bilo od pusta do velike
noči, ko se ni smelo igrati. Za veliko-
nočno nedeljo pa se je odprlo in do-
mov sem nosil polne žepe denarja.
Sčasoma se je - vsaj kar se denarja
tiče, spremenilo, tudi ohceti so mar-
sikje le še na kasete, tako da je dela
manj. Rad zaidem v dobro družbo,
na kakšen izlet kjer se poveselimo
kot nekoč.«
EDI MASNEC
Št. 16. - 20. april 1995